glasilo Laškega akademskega kluba 7. izdaja, december 2020
ZOOM FATIGUE, 2
STOP PROKRASTINACIJI, 4
ŽIVLJENJE Z MANJ PLASTIKE, 10
SKRITI KOTIČKI SLOVENIJE, 16
SKUPAJ ZMOREMO Leto 2020 je zaznamovalo mnogo katastrof in še vedno ne kaže, da se bo situacija izboljšala. Divji požari po celem svetu, predvsem v Avstraliji in Južni Ameriki, nasilje in rasizem, borbe za enakopravnost ter celoletna pandemija koronavirusa. Negativni dogodki so se vrstili eden za drugim, mnogi so ostali brez hiše, brez premoženja, brez ljubljenih ... A to nas je naredilo le močnejše. Cel svet je dihal z Avstralijo in jim nudil pomoč v kriznih trenutkih, borba proti rasizmu je spodbudila vse rase, da so skupaj korakali za enakopravnost in korona je v nas vzbudila večjo odgovornost do sočloveka in ljubezen do bližnjih. Poleg tega so med zaprtjem cvetele inovativnost, sodelovanje in humanitarnost ter predvsem skrb zase in za svoje bližnje. Torej lahko zaključimo, da nas je leto 2020 povezalo in dokazalo, da s skupnimi močmi zmoremo več. Del vsega tega pa smo bili tudi študentje in dijaki ter vsi mladi, ki smo šolske klopi zamenjali za domače pisarne in fizični stik za virtualne videoklice. Ker pa smo mladi, nas takšne spremembe niso zaustavile, temveč nam dale nov navdih za kreativnost. Med inovativneži smo bili tudi mi, študentski klubi, ki smo še posebej sedaj, ko smo vsi večino časa zaprti med štirimi zidovi, poskušali krajšati vaš čas in vas motivirati ter zabavati. Telovadbo smo prestavili na spletni portal Zoom, fizične izlete zamenjali za potopisna predavanja, koncerte za akustične online večere in še in še je bilo idej. Seveda pa komaj čakamo, da se ponovno vrnemo v ustaljene tirnice in skupaj z vsemi LAKovci ponovno poklepetamo in nazdravimo. Do takrat pa si lahko čas krajšate z letošnjo izdajo dLAKocepnika, ki je pestro vsebinsko obarvana, da boste imeli več čtiva. Pa veselo branje in ustvarjanje! Barbara Lapornik
DLAKOCEPNIK glasilo Laškega akademskega kluba Izdajatelj: Laški akademski klub Trubarjeva ulica 3 3270 Laško drustvo.lak@gmail.com www.drustvo-lak.si Uradne ure: petek, 18.30-20.30, sobota, 10.00-12.00 Leto: 2020, številka 7 Uredniški odbor Odgovorna urednica: Barbara Lapornik barbi.lapi@gmail.com 070 877 973 Avtorji prispevkov: Anja Bolčina, Petra Dermota, Laura Kalšek, Barbara Lapornik, Rok Lapornik, Špela Lesičar, Katarina Rajh, Manca Vorina. Lektura: Pia Žula Fotografija na naslovnici: arhiv LAK-a Oblikovna zasnova: Kaja Škorjanc Naklada: 200 izvodov Tisk: Podoba
KAZALO Zoom fatigue
2
Stop prokrastinaciji
4
Ni statusa, ni panike
6
Življenje z manj plastike
10
Kdaj si pa ti nazadnje videl/a mlečno cesto?
12
Poskrbi zase
14
Skriti kotički Slovenije
16
Kuhajmo s Peri
22
2019 skozi slike
24
Umetniški kotiček - razlike
26
Ugodnosti, postani član
27
1
ZOOM FATIGUE Manca Vorina
Čeprav ima tehnologija številne prednosti, obstajajo tudi določene negativne posledice, s katerimi se lahko srečujemo med poučevanjem na daljavo. Wiederhold (2020) opozarja na tako imenovano Zoom utrujenost (ang. Zoom fatigue), ki se pojavlja, ko veliko časa preživimo pred zaslonom in poslušamo razlage profesorjev. Ta nova vrsta utrujenosti se povezuje s povečano utrujenostjo, tesnobo ali skrbjo. Avtor navaja, da nam videoklici vzamejo veliko več energije kot sestanki v živo, saj naj bi tehnologija motila naše običajne zapletene metode komunikacije, ki so bile skozi stoletja natančno prilagojene, da bi nam pomagale preživeti. Ko se na videokonferenci pogovarjamo s pomočjo različnih programov (npr. Zooma), se nam zdi, da se stvari dogajajo v realnem času. V resnici obstaja majhna zakasnitev med tem, ko oseba izvede neko dejanje in tem, ko drugi udeleženci to opazijo.
2
Ljudje uporabljamo širok nabor natančno časovno določenih vokalizacij, kretenj in gibov za komuniciranje, prav tako pa se zanašamo na natančne odzive drugih, da ugotovimo, če smo bili razumljeni. Znanstveniki temu pojavu pravijo sinhronost (Morris, 2020). Če se pojavi majhna zakasnitev (dovolj je že nekaj milisekund), bodo naši možgani to registrirali kot težavo in si zato bolj prizadevali, da jo premostijo in ohranijo sinhronizacijo gibov in govora človeka, ki je na drugi strani zaslona. Poleg problema v zamiku pa je težava tudi v tem, da komunikacija iz oči v oči pravzaprav ni zares samo komunikacija iz oči v oči. Pri takšni obliki komunikacije namreč prejemamo informacije celega telesa našega sogovornika. Večina videokonferenc prikazuje zgolj obraz osebe in nam tako onemogoča dostop do številnih neverbalnih znakov. Zanimivo je tudi dejstvo, da bi lahko naši možgani povečan obraz učitelja ali sošolca na ekranu zaznali kot grožnjo. Kljub temu da misli o grožnji niso zavestne in v sebi vemo, da smo varni, nas lahko veliki obrazi in dolgotrajni očesni stik ustrašijo in preplavijo naše telo s stresnimi hormoni (Reinach Wolf, 2020). Ko združimo vse naštete dejavnike, nam postane jasno, zakaj videokonference pogosto zapustimo izčrpani in nemirni (Wiederhold, 2020).
Kako pa se lahko do neke mere zavarujemo pred utrujenostjo, ki jo povzročajo Zoom in podobni programi? • Pod računalnik ali zaslon nastavimo knjigo ali dve, da ustvarimo ravno horizontalno linijo od našega obraza do sogovornikovega, saj nam to olajša opazovanje mikroizrazov. • Obraz si osvetlimo od spredaj, pazimo pa tudi, da na zaslonu prevladujeta naša glava in vrh ramen. • Če želimo ustvariti iluzijo neposrednega očesnega stika, moramo gledati direktno v kamero in ne ostalih udeležencev. • Najdemo lokacijo, kjer je naše ozadje preprosto in čisto, kar kaže na profesionalnost. • Kadar ne govorimo, se utišamo, da se izognemo neprijetnim prekinitvam. • Kadar govorimo, to počnemo nekoliko glasneje kot običajno. Predstavljamo si lahko, da predavamo v veliki konferenčni sobi. • Izogibamo se stranskim dejavnostim ter smo v celoti vključeni in prisotni pri učni uri. • Najbolj pomembno pa je, da sestanke načrtujemo z vmesnimi odmori, med katerimi vsaj nekaj minut ne gledamo v zaslon.
Morris B. (2020) Why does Zoom exhaust you? Science has an answer. Pridobljeno s: https://www.wsj.com/articles/why-does-zoomexhaustyou-science-has-an-answer-11590600269 Reinach Wolf C. (2020) Virtual platforms are helpful tools but can add to our stress. Pridobljeno s: https://www.psychologytoday.com/ ca/blog/ the-desk-the-mental-health-lawyer/202005/virtual-platformsare-helpful-tools-can-add-our-stress Wiederhold, B. K. (2020). Connecting through technology during the Coronavirus disease 2019 pandemic: avoiding “Zoom fatigue.” Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 23(7). doi:10.1089/cyber.2020.29188.bkw
3
STOP PROKRASTINACIJI Katarina Rajh
Se tudi ti kdaj znajdeš v situaciji, ko moraš pričeti s projektno nalogo, učenjem za izpit ali pa narediti drugo opravilo, ti pa namesto tega čas preživljaš na družbenih omrežjih, gledaš videoposnetke ali brskaš po spletu? No, potem si na pravem mestu, kjer ti bomo razkrili nasvete, kako se enkrat in za vselej odrešiti prokrastinacije. KAJ SPLOH JE PROKRASTINACIJA? V latinščini beseda “pro-crastinus” pomeni “pripadati jutri”, definicija prokrastinacije pa je, da je to težava samoprepričevanja, kjer se želimo prepričati, da bi počneli stvari, ki bi jih morali oz. bi jih radi počeli, vendar namesto tega delamo nekaj drugega. To po navadi počnemo tako dolgo, da je za začetek dela že prepozno in se znajdemo v paniki. Takrat si želimo, da bi z delom začeli že prej. Vsega tega pa se lahko rešimo. NASVETI, KAKO PRENEHATI Z ODLAŠANJEM 1. PREPOZNAJ, KDAJ ODLAŠAŠ Postani bolj samozaveden. Prepoznaj, kdaj odlašaš in zakaj. Prvi korak k spremembam je, da si priznaš pomanjkanje motivacije ali strah pri reševanju neke naloge. 2. POSVETI ČAS OPRAVILU Ne čakaj na pravi trenutek za začetek, saj boš ugotovil, da lahko v nedogled odlašaš z nalogo, ki je ne maraš. Namesto tega nalogi posveti svoj čas. Pogosto boš ugotovil, da naloga sploh ni bila tako težka ali neprijetna, kot si na začetku mislil. Poskusi z načrtovanjem tega, da del dneva posvetiš reševanju naloge, s katero odlašaš. Ni važno kako dolgo, že 15 minut je za začetek dobro. 3. NALOGO RAZDELI NA MAJHNE KORAKE Del razloga, zakaj odlašamo, je tudi to, da se nam delo podzavestno zdi preveč obsežno. Razčleni projekt na majhne korake in se osredotoči na en del naenkrat. Če boš po razčlenitvi še vedno odlašal z nalogo, jo razčleni še dalje. Tako bo tvoja naloga kmalu postala tako preprosta, da boš razmišljal o tem, da jo lahko celotno opraviš kar takoj, v tistem trenutku. 4. SPREMENI OKOLJE Različna okolja imajo različen vpliv na našo produktivnost. Poglej svoje delovno okolje in sobo. Ali ti daje motivacijo za delo ali spanje? Če gre za slednje, poskusi spremeniti svoj delovni prostor. Upoštevati je treba tudi, da lahko okolje, ki nam trenutno daje občutek navdiha, po določenem času izgubi svoj učinek. Če je tako, je čas, da malo spremeniš stvari. 4
5. DODELI SI ROKE (ANGL. DEADLINES) Imeti samo en rok za svoje delo je kot “povabilo” k odlašanju. To je zato, ker imamo občutek, da imamo čas in odlašamo, dokler ni prepozno.Razčleni svoj projekt (nasvet številka 3), nato pa ustvari splošen časovni načrt s posebnimi roki za vsako majhno nalogo. Tako boš vedel, da moraš vsako nalogo končati do določenega datuma. Roki, ki si jih zastaviš, morajo biti zanesljivi – npr. če tega ne dokončaš do danes, bo to ogrozilo vse ostalo, kar si načrtoval po tem. Ne dovoli si, da bodo tvoji cilji preloženi. 6. NAGRADI SE Nagrade so močni motivatorji, zato si vzpostavi sistem nagrad. Vsakič, ko svoj čas nameniš delu na projektu ali za izvedbo enega od svojih obvladljivih korakov, si podeli nagrado. Uporabiš lahko tudi sistem kaznovanja in se prikrajšaš za nekaj, če svojega načrta ne boš upošteval. Naš nasvet pa je, da so nagrade bolj spodbudne kot kazni. 7. ODPRAVI MOTEČE DEJAVNIKE Eden izmed razlogov, zakaj odlašaš z delom, je verjetno tudi ta, da veliko časa preživiš na socialnih omrežjih, npr. na Facebooku, Instagramu, Snapchatu, TikToku itd. Predlagamo ti, da v času, ko se želiš posvetiti delu, svoj mobitel odložiš na stran, npr. v predal, ali pa izklopiš obvestila in zvonjenje. Tako se boš znebil motenj, ki so okoli tebe. Vendar je vse odvisno od tebe. 8. NE KOMPLICIRAJ Čakaš na pravi trenutek za začetek dela? Misliš, da zdaj morda ni najboljši čas zaradi razlogov X, Y, Z? Znebi se te miselnosti, ker nikoli ni popolnega časa. Če boš vedno čakal na pravi čas, nikoli ne boš ničesar dosegel. Perfekcionizem je eden izmed največjih razlogov za odlašanje. 9. “JUST DO IT!” Na koncu je vse odvisno od tega, kako ukrepaš. Lahko pripraviš še tako popolni načrt, če ne boš ukrepal in zagrabil priložnosti, se ne bo zgodilo nič. Realnost: Še nikoli ni nihče odlašal na poti do uspeha. Če želiš nekaj narediti, se moraš vzeti v roke, s čimerkoli že odlašaš. Če nikoli ne začneš, ti nikoli ne bo spodletelo, vendar tudi ne boš imel možnosti, da uspeš. Zato začni še danes!
5
NI STATUSA, NI PANIKE Špela Lesičar Študentski status študentom omogoča nemalo ugodnosti, kot so študentski boni, delo preko študentskega servisa, brezplačno zdravstveno zavarovanje, državna štipendija in mnoge druge ugodnosti. Izguba statusa in prehod študenta na trg dela sta lahko zelo stresna, saj se znajde v svetu, kjer so pravila malo drugačna. Preden izgubiš status študenta je pomembno, da se pripraviš na vse obveznosti, ki jih moraš storiti, da bo tvoj prehod na trg dela čim manj stresen.
PRIJAVA NA ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE (ZRSZ) Izguba statusa nemalokrat pomeni, da pristaneš na Zavodu za zaposlovanje. Na ZRSZ se lahko prijaviš že pred izgubo statusa, v evidenco iskalcev zaposlitve, ki je namenjena zaposlenim, samozaposlenim in študentom, ki se še izobražujejo ter želijo informacije o trgu dela in pomoč pri iskanju zaposlitve. Ko izgubiš status, se lahko prijaviš v evidenco brezposelnih, ki je namenjena aktivnim iskalcem zaposlitve. Če se v evidenco brezposelnih vpisuješ elektronsko, je pomembno, da se vpišeš po tem, ko ti status uradno poteče (torej po 31. septembru), saj se v nasprotnem primeru prošnja za vpis zavrne in se lahko ponovno vpišeš šele, ko poteče 14 dni od prejema odločbe o zavrnitvi vpisa. Prijaviš se lahko na uradu za delo, ki ga izbereš sam glede na to, kje želiš iskati zaposlitev. Ni nujno, da se urad nahaja v občini tvojega stalnega naslova.
6
Z izpolnitvijo obrazca se lahko prijaviš na več načinov: • elektronsko na portalu PoisciDelo.si (potrebna je registracija z e-mail naslovom ali digitalnim potrdilom), • osebno na uradu za delo (kar je zaradi trenutne situacije omejeno), • obrazec Prijava v evidenco brezposelnih, ki ga najdeš na spletni strani ZRSZ, pošlješ po pošti na urad za delo, • po pooblaščencu oziroma osebi, ki jo pooblastiš za določena dejanja ali postopke. Potem ko je tvoja prijava za vpis na ZRSZ obravnavana, dobiš vabilo na uvodni pogovor s kariernim svetovalcem, s katerim ustvariš karierni načrt, ki je izhodišče, na podlagi katerega te zavod za zaposlovanje kasneje pošilja na razgovore za delo in obvešča o prostih delih. Prijava v evidenco brezposelnih oseb je pogoj za uveljavljanje pravic do socialne pomoči, kritja stroškov zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna (ob oddaji vloge za uveljavljanje pravic iz javnih
sredstev na CSD) in za sodelovanje v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja. ZRSZ ponuja tudi aktivnosti in informacije, za katere se ti ni treba vpisati v evidenco brezposelnih: • vpis na portal PoiščiDelo.si, ki nudi iskanje prostih delovnih mest, predstavitev delodajalcem z izdelavo profila, e-življenjepisa itd., • iskalnik prostih delovnih mest, kjer se lahko na podlagi iskanih kriterijev naročiš na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih po elektronski pošti, • Evropski zaposlitveni portal EURES, kjer boš našel informacije o prostih delovnih mestih za 31 evropskih držav, o življenju in načinu dela v EU, EGP ter Švici, • spletna svetovalnica eSvetovanje za načrtovanje kariere in iskanje zaposlitve, • spletni pripomoček Poklicni kažipot MojaIzbira.si za pomoč pri odločitvah za nadaljevanje izobraževanja, • spletni portal Learning Opportunities and Qualifications in Europe, kjer najdeš informacije o usposabljanju in izobraževanju v državah EU, EGP in Švici, • splošne informacije o trgu dela in • opise poklicev. Več informacij lahko najdeš na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje (ess.gov.si).
ISKANJE SLUŽBE Zavod za zaposlovanje ti sam ne bo našel idealne službe. Najpomembneje je, da si službo v prvi vrsti iščeš sam. To pa lahko storiš na več načinov: • spremljanje oglasov na raznih portalih (PoiščiDelo.si, Iskalnik prostih delovnih mest na ZRSZ, Mojedelo.com, Optius.com, Zaposlitev.info, Careerjet.si, Deloglasnik.si, Kariera.si, Najdidelo.si, Rekruter.si itd.), • vpis v baze portalov (na nekaterih portalih si lahko ustvariš profil z življenjepisom, ki ti olajša prijave na delovna mesta, ki so na voljo), • vpis v baze iskalcev zaposlitve na spletnih straneh podjetij. Medtem pa lahko usmerjeno nabiraš izkušnje in znanje, ki ti lahko pomagajo pri pridobitvi sanjske službe, se udeležuješ zaposlitvenih sejmov, spoznavaš ljudi in poizveduješ pri znancih, ki poznajo nekoga, ki poznajo nekoga, ki poznajo nekoga … ki dela v podjetju, kjer si želiš biti. Če te povabijo na razgovor za službo, ki si je na prvi pogled ne želiš, se je razgovora vseeno dobro udeležiti, saj lahko na ta način treniraš zaposlitveni razgovor in pridobiš novo mrežo ljudi.
7
OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Obvezno zdravstveno zavarovanje ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V skladu z zakonom mora vsaka oseba imeti urejeno zdravstveno zavarovanje. Ko imaš študentski status, si obvezno zdravstveno zavarovan preko družinskega člana, če si zaposlen, ti obvezno zdravstveno zavarovanja plačuje delodajalec.
V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje sestavljeno iz obveznega in dopolnilnega. Če imaš urejeno oboje, pri obisku zdravnika nimaš dodatnih stroškov oziroma ničesar ne plačaš ali doplačaš. Če imaš urejeno le obvezno zdravstveno zavarovanje, ne pa tudi dopolnilnega, je treba vsak zdravstveni pregled ali zdravilo na recept ipd. doplačati. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje moraš skleniti najpozneje v enem mesecu od poteka statusa, da se izogneš trimesečni čakalni dobi. Ta pomeni, da tri mesece sicer plačuješ premijo, nimaš pa kritja in ne moreš koristiti zavarovanja, ker ni bilo pravočasno urejeno. Trenutno v Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo naslednje zavarovalnice:
Če študentski status izgubiš ali če si starejši od 26 let (kljub temu da še vedno imaš status študenta), si moraš obvezno zdravstveno zavarovanje plačevati sam, razen če si upravičen do denarne socialne pomoči, pri čemer ti obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna krije CSD. Obvezno zdravstveno zavarovanje je treba urediti najkasneje v osmih dneh po poteku študentskega statusa (lahko si ga urediš tudi pred potekom) na katerikoli poslovalnici ZZZS, ne glede na to, kje bivaš.
• Triglav, • Vzajemna, • Generali. Vse ponudbe zavarovalnic so na enem mestu zbrane na spletni strani www.dopolnilno-zavarovanje.si. Enostavno sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko skleneš kar prek spletne strani e-zavarovanja.com.
Mesečni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za tiste, ki si ga plačujejo sami, trenutno znaša 26,13 evra, a krije le del stroškov za zdravstvene storitve, zato je dobro skleniti še dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tudi dopolnilno zavarovanje ti lahko, v primeru uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, Več informacij si lahko prebereš na spletni krije Center za socialno delo iz državnega strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje proračuna. Slovenije (www.zzzs.si).
8
VLOGA ZA DENARNO SOCIALNO POMOČ S prijavo v evidenco brezposelnih na ZRSZ pridobiš pravico do uveljavljanja denarne socialne pomoči. To lahko uveljaviš na pristojnem Centru za socialno delo (CSD) – v kraju, kjer imaš prijavljeno stalno bivališče (ne glede na to, kje dejansko prebivaš). Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev najdeš na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (e-uprava.gov.si/podrocja/vloge). Denarna socialna pomoč je izplačana naslednji mesec od oddaje vloge, zato moraš izpolnjeno vlogo nujno poslati predhodni mesec – torej pred mescem, v katerem želiš prejeti izplačilo.
UREDITEV ZAČASNEGA BIVALIŠČA Če ne bivaš v kraju svojega stalnega prebivališča, je začasno bivališče priporočljivo prijaviti v kraju, kjer stanuješ, kar je še najbolj aktualno v sedanjem času, ko je prehod med regijami in občinami omejen. Začasno prebivališče je z Zakonom o prijavi prebivališča (ZPPreb) treba prijaviti v primeru, ko državljan ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje začasno biva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, več kot devetdeset dni. Vlogo lahko oddaš preko spleta, na portalu eUprava (potrebuješ digitalno potrdilo) ali pa osebno na upravni enoti. Začasno prebivališče je potrebno prijaviti v osmih dneh od začasne naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje tujca. Ob vložitvi vloge se moraš opredeliti glede naslova za vročanje. Vlogo vložiš ustno na upravni enoti, posebnega obrazca ni treba izpolnjevati. Za oddajo vloge potrebuješ veljaven osebni dokument, opremljen s fotografijo in dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga prijavljaš. Kot dokazilo šteje izjava o tvojem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca.
Kljub temu da je izguba statusa lahko stresna in negotova situacija, v kateri ne veš, kako naprej, je pomembno, da ostaneš pozitiven in se z iskanjem sanjske službe soočiš pogumno in aktivno. Konec študentskih let je nova življenjska prelomnica, na kateri so se pred nami znašli mnogi in vsakomur je slej ko prej uspelo. Vedi, da imaš cel svet na dlani, zato začni pogumno graditi življenje, kakršnega si želiš.
9
ŽIVLJENJE Z MANJ PLASTIKE Barbara Lapornik Plastika je del našega vsakdana in nam izredno olajša vse, kar počnemo, saj jo najdemo praktično povsod. Ta neomejena uporaba pa postaja čedalje bolj problematična in nevarna za naš planet. Si predstavljaš življenje brez plastike? Zelo težko! Kaj pa z manj? Zelo enostavno, samo vedeti je treba, kako. Zato imamo zate nekaj nasvetov, kako zmanjšati količino porabljene plastike in tako posledično tudi onesnaževanje.
10
PLASTIKA V ŠTEVILKAH
KAKO ZMANJŠATI PORABO
Od začetka uporabe plastike pa do danes je njena uporaba eksponentno rasla. Leta 1950 je bilo pridelanih 2,3 milijonov ton plastike, ta številka pa je do leta 2015 narasla na kar 448 milijonov ton. Zaradi kopičenja plastike se je v zadnjih tridesetih letih začelo aktivno recikliranje. Danes je reciklirane približno 20 % vse odpadne plastike, vsa nereciklirana plastika pa na koncu pristane v naravi – v gozdovih, največ pa v oceanih. V oceanih nato razpade na mikrodelce, ki uničujejo vso morsko življenje in posledično tudi naše, zato je ključni korak za učinkovito borbo proti plastiki zmanjšanje odpadne plastike, kar lahko dosežemo z manjšo porabo le-te.
Plastika za enkratno uporabo predstavlja kar 40 % vse proizvedene plastike. Od slamic, plastičnih vrečk do embalaž in ovitkov; takšni izdelki se običajno uporabljajo od nekaj minut do nekaj ur, posledice pa so vidne še več sto let. Zakaj torej uporabljamo plastične slamice za pitje, ki so na koncu odvržene v oceane in se nič hudega slutečim želvam zataknejo v nosnice? In kaj lahko naredimo, da to popravimo?
ODLAGANJE SMETI V SMETNJAKE Prvi korak, ki se najprej zdi samoumeven, je uporaba košev. Naše ulice, javni prostori in narava so polni odvrženih smeti, ki tja vsekakor ne spadajo. Za reševanje tega problema se preko celega leta izvajajo čistilne akcije, kjer se čisti onesnaženo okolje.
ZAVRAČANJE PLASTIKE Najbolj učinkovit korak za zmanjševanje odpadkov je zmanjšanje njihovega ustvarjanja. Poskušaj najti alternative plastiki, ki so sicer dražje, vendar omogočajo večkratno uporabo. Prav tako so produkti iz biorazgradljivih materialov, ki se v naravi razgradijo ali lažje reciklirajo, čedalje bolj pogosti. Načinov in idej za zmanjšanje uporabe plastike pri vsakodnevnih opravilih je veliko, samo najti jih moramo. Nenazadnje pa je pomembno aktivno pozivanje podjetij, naj tudi sami začnejo proizvajati trajnostne izdelke.
PRAVILNO RECIKLIRANJE Naslednji korak pri zmanjševanju odpadkov je recikliranje, saj s tem poskrbimo, da se odpadni material pravilno uniči ali pretvori v novi produkt. Pri recikliranju je pomembno tudi pravilno ločevanje odpadkov v koše, ki so za to namenjeni. Če takšnih ločevalnih košev ni, jih lahko ustvarimo sami in začnemo ločevati ali pozovemo naše delodajalce, najemojemalce ter celotno okolico, da poskrbijo za njih.
‘ZERO WASTE’ – BREZ ODPADKOV Zadnji korak in idealni cilj pa je življenje brez odpadkov. Ta trend čedalje bolj narašča ter postaja vse lažje izvedljiv in ugoden.
NEKAJ IDEJ ZA ZAMENJAVO VSAKODNEVNIH PLASTIČNIH IZDELKOV Namesto plastične vrečke naslednjič v trgovino s sabo prinesi vrečko za večkratno uporabo ali pa uporabi papirnato. Uporabljaj izdelke iz naravnih materialov, kot so lesene zobne ščetke ali biorazgradljive slamice ter izdelke, ki sploh nimajo embalaže, kot so trda mila in zobna pasta v tabletah. Praktični so tudi flaške, steklene ali jeklene, ter keramični lončki, kamor nam lahko v vsaki kavarni, namesto v plastičnega, natočijo kavo za na pot. Namesto plastičnih palčk za ušesa lahko uporabljaš biorazgradljive ali takšne za večkratno uporabo. Alternativa iz naravnih in razgradljivih materialov je že bila ustvarjena praktično za vsak izdelek, zato naslednjič malo pobrskaj po policah v trgovini ali na spletu in izberi naravi prijazen produkt za večkratno uporabo. Kaj pa LAK dela na tem področju? Prav tako poskušamo svoje člane spodbuditi k uporabi naravi prijaznih izdelkov, predvsem z vsakoletnimi darili ob vpisu. Tako smo do sedaj članom ponudili že steklene flaške za večkratno uporabo, vrečke iz blaga za večkratno uporabo, trenutno pa nudimo tudi bombažne maske, saj svet preplavljajo kirurške različice za enkratno uporabo. 11
KDAJ SI PA TI NAZADNJE VIDEL/A MLEČNO CESTO? Laura Kalšek Ljudje so bili v preteklosti odvisni od dnevne svetlobe; ko je Sonce zašlo, so bili primorani prekiniti s svojimi opravili in napočil je čas za počitek. Ponoči je človek svetlobo zvezd in Lune izkoristil za orientacijo, zaradi družbenega razvoja in ureditve javne razsvetljave pa se je nato zmogel orientirati tudi drugače. Zdi se, da je v soju vseh luči človek pozabil na temno nočno nebo in njegovo pomembno vlogo v življenju ne le ljudi, temveč tudi živali in rastlin.
Zunanja razsvetljava nam daje občutek varnosti, kar je njen prvotni namen. Zelo pomembno je, da svetilke osvetljujejo površine, ki so ključne za varnost v prometu. V gneči svetilk je jasno, da je umetna svetloba presegla svojo osnovno namero. Svetlobno onesnaženje bi lahko označili kot prisotnost umetne svetlobe v nočnem okolju. Prepoznamo ga v obliki žarenja neba nad večjimi mesti, ki je posledica odbijanja svetlobe od različnih delcev v ozračju, kot blišč močne svetlobe, ki poslabša naše optično zaznavanje, in je zelo nevaren za vse udeležence v prometu ali kot vdor svetlobe v spalne prostore, ki moti naš nočni počitek. Svetlobno onesnaženje je posledica pretirane masovne rabe umetne svetlobe v zunanjem okolju, nepravilno izbranih in nameščenih sijalk v cestni razsvetljavi ter natrpanosti osvetljenih reklamnih panojev različnih trgovskih ponudnikov, ki med seboj tekmujejo, kdo bo namestil večje in bolj osvetljene table. Vsi našteti vzroki so zlahka rešljivi, a v Sloveniji žal ni dovolj strokovno podkovanih posameznikov, ki bi se ukvarjalo s to problematiko. Z umetno svetlobo je človek egoistično posegel v okolje; sprva nevede, a negativne posledice v današnjem času kar kričijo po omilitvi. Svetlobno onesnaženje ogroža naše zdravje, ustvarja zmedo v številnih ekosistemih, ovira delo v astronomiji, ki predstavlja veliko področje v znanosti, in preobraža zunanjo podobo okolice. Na svetlobno onesnaženje so javnost najprej opozorili astronomi, saj so se zaradi prevelike osvetljenosti nočnega neba razblinili nekateri nebesni pojavi, v določenih primerih pa so postali celo nevidni. Zastrašujoče je že dejstvo, da več kot tretjina prebivalcev celega sveta ne more videti mlečne ceste s prostim očesom, saj je njihovo nebo preveč svetlobno onesnaženo (Posudin, 2014). Odvečna svetloba ponoči povzroča motnje v človekovem biološkem ciklu, kar vodi v hormonsko neravnovesje v telesu, saj prisotnost svetlobe niža raven melatonina v krvi. Presežek svetlobe v času spanja lahko povzroči
12
nespečnost, glavobol, zvišanje krvnega tlaka in depresijo, najbolj pa se posledice odražajo pri otrocih, ki se lahko pretirano odzivajo na tesnobo in stres (Posudin, 2014). Ljudje lahko na okna namestimo ustrezna senčila in ponoči izklopimo vse naprave, ki osvetljujejo našo spalnico. Kaj pa naj v primeru pretirane nočne svetlobe naredijo živali in rastline?
Slovenija je ena izmed prvih evropskih držav, ki so na področju svetlobnega onesnaženja uredile svojo zakonodajo, in na to smo lahko izjemno ponosni. Situacija se iz leta v leto izboljšuje, vsekakor pa je še dovolj prostora za dopolnitve. Na tem področju deluje predvsem društvo Temno nebo Slovenije, ki se na različne načine bori za ohranjanje teme.
Svetlobno onesnaženje ogroža biotsko raznovrstnost. Nekatere vrste živali celo izumirajo, saj postanejo zaradi osvetljenosti bolj vidne za plenilce. Bleščanje lahko moti orientacijo ptic pri njihovi migraciji, predvsem pa nočna svetloba moti žuželke, saj jih svetloba privlači in se posledično zlahka ujamejo v njen snop, iz katerega nato ne najdejo izhoda. Umetna svetloba ponoči lahko vpliva tudi na periodičnost cvetenja pri rastlinah (Zagmajster, 2017).
Urejeno in nadzorovano stanje se zdi še svetlobna leta oddaljeno, a je treba začeti z majhnimi koraki. Opažajmo, debatirajmo, vestno ravnajmo in skušajmo z ozaveščanjem družbe in odgovornih ljudi poskrbeti, da bomo lahko spet uživali v zvezdnatem nebu.
Svetlobno onesnaženje se ne izraža le na področjih, kjer je prisotnih največ svetil; je globalni problem, ki ga omejuje le ukrivljenost našega planeta. Ljudje se večinoma niti ne zavedajo, da tovrstno onesnaženje obstaja, saj mislijo, da je umetna svetloba ponoči sestavni del naravnega okolja.
Povzeto po L. Kalšek, Raziskava svetlobnega onesnaženja v Mariboru in okolici, magistrsko delo v pripravi, Univerza v Mariboru, 2021. Posudin, Y. (2014), Light Pollution, Methods of Measuring Environmental Parameters. Hoboken, New Jersey, ZDA: John Wiley & Sons, Inc., str. 365–367. Zagmajster, M. (2017), Svetlobno onesnaženje, pojav, ki ga lahko zmanjšamo, Svet ptic, let. 23, št. 02, str. 18–20.
13
POSKRBI ZASE Rok Lapornik
Vse pogosteje lahko vidimo, da se ljudje posvečamo sebi, v kar nas vodita tako družba kot okolje, ki nam vsak dan močneje pravita, da moramo sami poskrbeti zase in pri tem vzdrževati tisto, kar nas ohranja zdrave. Veliko je poti, ki nas lahko pripeljejo do bolj zdravega življenja, tu pa vam bom na kratko predstavil le dve: prehrano in šport. Kar znano je, da gresta z roko v roki. Tako za prehrano kot tudi za šport je potrebna določena mera samoiniciative in discipline, ki nas pripelje do želenih rezultatov.
14
Začeli bomo s prehrano. Vse več je člankov, debat in raziskav, ki temeljijo na usmerjanju prehranjevalnih navad k naravi, kar pomeni k zauživanju čim več sadja, zelenjave, žitaric itd. ter čim manj živil živalskega izvora. Med takšna živila spadajo meso in ostali izdelki, ki so na takšen ali drugačen način pridobljeni iz živali. Ker vsi vemo, da je lahko razlogov za spremembo prehrane veliko, bomo tukaj omenili predvsem dejstva in ne osebne razloge. Pomembno je, da se zavedamo, kje je meja, in da najdemo pravo ravnovesje med živili, ki jih zauživamo na dnevni ravni in tistimi, ki jih tretiramo kot priboljške. Priporoča se, da se sadje in zelenjava zauživata na dnevni ravni, da se meso tretira kot »razkošje«, ki se ga uživa 1–2 tedensko za zadostne količine vitamina B12, in uživanje morske hrane za vnos pomembnih maščobnih kislin omega 3. Predvsem pa se priporoča odrekanje (kupljenim) sladkim in slanim dobrotam. Namesto le-teh si raje vzemimo čas in sami specimo kakšno pecivo, ki ne bo samo bolj zdravo, ampak tudi boljše za nas, kar nam bo prineslo zadovoljstvo. Druga pomembna pot do zdravega življenja pa je seveda šport. Predvsem v situaciji, kot je današnja, je treba poleg zdrave prehrane skrbeti tudi za “dnevno dozo” rekreacije, ki nam pomaga ostati v fokusu z našimi cilji. Kakršnakoli je vadba v naši dnevni rutini, je pomembno, da se pred njo primerno ogrejemo in si zastavimo dosegljiv cilj. Predvsem pa je pomembno, da nam vse skupaj daje motivacijo za delo in da se po končani rekreaciji počutimo močnejši in boljši ter pripravljeni na vse, kar imamo pred seboj. Če do sedaj takšne rutine še niste osvojili, je zdaj pravi in zadnji čas za to. Smisel vsega je, da pospešimo krvni obtok, globlje zadihamo in se prepotimo. Že nekaj počepov, sklec, trebušnjakov ali pa sproščen daljši sprehod lahko pomenijo korak v pravo smer. Ne smemo pa pozabiti na čas za sproščanje, ki je del tega. Pod to spadata predvsem joga in meditacija. Bistvo vsega je seveda to, da se na koncu dneva počutimo zdravi, polni energije in dovolj močni za vse prihajajoče izzive. 15
SKRITI KOTIČKI SLOVENIJE Anja Bolčina LAKovci ostajamo pozitivni! Med čakanjem na sprostitev trenutnih ukrepov, smo brskali po spominih in iskali naše najljubše kotičke Slovenije. Ko smo izčrpali naša pohajkovanja, smo si pomagali še s spletom in se virtualno odpravili na potep po naši državi. Predstavljamo vam 30 nekoliko manj znanih destinacij, za katere menimo, da so vredne raziskovanja.
3 5
6
7
2 1 4
27 25
21 20
23
19
18
16
24
22
26
1 Napoleonov most, Nadiža* 2 Slap Kozjak* 3 Jezero Kreda, Mojstrana 4 Soteska Davča 5 Kamnolom lehnjaka* 6 Matkov škaf* 7 Črno jezero, Smrekovec 8 Rimski vrelec in Ivarčko jezero* 9 Žovneško jezero
16
14 15 10 8 11 13
9
17
30
28
29
12
10 Tiho jezero, Pohorje* 11 Bistrški vintgar in slap Šum 12 Gruska jama 13 Hajdinska Studenčnica in krajinski park Šturmovci 14 Negovsko jezero 15 Mrtvice Mure* 16 Bukovniško jezero in Ocean Orchids 17 LAK, Laško 18 Jezera v Fiesi 19 Udornica Risnik* 20 Otliško okno* 21 Žejna dolina* 22 Kal pri Pivki, Kamnoseška učna pot* 23 Naravni most, Rakov Škocjan* 24 Ribnik s cerkvico, Volčje 25 Iški vintgar 26 Bezgarska planina, Osilnica 27 Slap Kosca, Višnja Gora 28 Hudičev turn in travnik narcis* 29 Jelševnik, črni močeril* 30 Naravni bazen Klevevž in slap Klevevž* *za te kotičke smo ti pripravili tudi opise s slikami 17
1 Napoleonov most, Nadiža Kamnit stopničast most je bil zgrajen okoli leta 1812 – v času Napoleonovih osvajanj. Most je vpet med skali korita ozkega kanjona reke Nadiže, pod mostom pa je do 5 m globok tolmun, primeren tudi za kopanje.
Foto: Damijan Simčič, https://zoso-foto.si/portfolio/slap-kozjak/
2 Slap Kozjak Pot do slapa vodi ob smaragdni Soči in nato skozi gozd do Malega Kozjaka. Od tod nas do Velikega Kozjaka vodi pot čez mnoge mostičke in brvi, vse do slapa, ki pada v modrozelen tolmun. Pravljično!
https://kamzmulcem.si/druzinski-kolesarski-vikend-v-breginjskem-kotu-dolina-nadize/
5 Kamnolom lehnjaka Na Jezerskem lehnjak nastaja še danes. Voda, ki priteka iz podzemlja, je bogata s kalcijevim karbonatom. Če teče čez vegetacijo ali ostanke živali, se na njih useda apnenec. Te karbonatne plasti se združijo in tvorijo krhko porozno kamnino – lehnjak. Mehki deli organizmov propadejo, ostanejo pa odtisi – fosili. Te je mogoče najti skoraj v vsakem koščku odlomljene kamenine. Nad kamnolomom pa vas čaka takšen prizor: Foto: Anja Bolčina
6 Matkov škaf Matkof škaf se skriva nad zatrepom Matkvega kota pod stenami Mrzle gore. Matkov slap tu vsako zimo ustvari 30 m globoko in 15 m široko snežno kotanjo. Debelo gmoto snežnih plazov napaja tudi potok Jezera, ki se kasneje izliva v reko Savinjo. Do škafa vodi planinska pot, od koder se vidi tudi Matkovo okno. http://www.solcavska-panoramska-cesta.si/si/kam-se-odpraviti/matkov-kot
18
8 Rimski vrelec in Ivarčko jezero Pod Uršljo goro najdemo Ivarško jezero, ki je s 633 m nadmorske višine najnižje ležeče alpsko jezero. Ob cesti, ki pelje do jezera, stoji mogočna stavba, ki jo je že načel zob časa. V 19. stoletju so tu, ob izviru vode, ki so ji domačini pravili ‘kiseva voda’, uredili letovišče s kopališčem. Kopališče so imenovali Vojvodska kopel, letovišče in kraj pa Rimski vrelec. Posebnost kopališča je bila naravna potočna kopel.
https://www.vecer.com/lokalno/koroska/dve-ponudbi-za-bakup-rimskega-vrelca-izpolnjujeta-pogoje-10093257
10 Tiho jezero, Pohorje Tiho jezero ali Faski tajht je umetna akumulacija vode, skrito v pohorskih gozdovih. V jezero priteka in odteka potok Lobnica, ki izvira malo nad jezerom. Okolica jezera se precej razlikuje od ostalega področja, če smo pozorni pa lahko tu opazimo tudi mesojedo rastlino rosiko.
Foto: Anja Bolčina
http://www.amazon-of-europe.com/si/o-kampanji/
15 Mrtvice Mure Reka Mura je najpomembnejša reka v panonskem delu Slovenije, po vodnatosti pa spada med naše največje reke. Murski logi in mrtvice pri Veržeju predstavljajo naravni biser. Vsaka rečna poplava spremeni obliko okljukov in povzroči nastanek novih rokavov oz. mrtvic ali zasipavanje starih zaraščenih mrtvic, ki postopoma preidejo v močvirje ter kopno. 19
19 Udornica Risnik Slikovita udorna dolina je posebna kraška znamenitost. Nastala je z udrtjem stropa nekdanje jamske dvorane, nastanek jame pa je povezan z nekdanjim podzemnim tokom reke Reke. Premer udornice je 220 m, v globino pa doseže 72 m. https://www.visitkras.info/udornica-risnik
http://www.pisanezgodbe.si/slikovito-otlisko-okno-in-izvir-hublja/
20 Otliško okno Legenda pravi, da je Otliško okno s svojim rogom ustvaril sam Hudič, ko je neuspešno poskusil dvigniti Čaven in se polastiti zaklada pod njim. Skozi okno se odpre pogled na Vipavsko dolino. Do okna vodi več poti, najkrajša je iz vasi Otlica, najbolj obiskana pa se začne pri kraškem izviru Hubelj. Nekaj sto metrov stran od okna si lahko ogledate še kamnito spiralo, nad njo pa kamnito piramido.
21 Žejna dolina Žejna dolina je močvirnata dolina pri Hotedršici severozahodno od Logatca. Območje je svojevrsten barjanski habitat, kjer najdete najrazličnejšo travniško in barjansko floro ter favno.
https://etnobotanika.si/po-zejni-dolini/
22 Kal pri Pivki, Kamnoseška učna pot Sprehajalna pot v vasi Kal je primerna za poučni izlet v osrčju Krasa. V vasi je že 300 let prisotno kamnoseštvo, zato so domačini uredili Kamnoseško učno pot. Eden izmed zanimivejših delov poti je vodni zbiralnik – štirna, ki je skoraj pravilne krožne oblike, grajen iz klesanih kamnitih rezanih blokov in v globino meri 9 m.
https://www.izletko.si/kam-na-izlet/primorsko-notranjska/kamnoseska-ucna-pot-na-kalu-pri-pivki.html
20
28 Hudičev turn in travnik narcis V bližini dvorca Soteska najdemo renesančno zasnovan grajski park z vrtnim paviljonom, imenovan Hudičev turn. Stavba ima tloris v obliki štiriperesne deteljice, v notranjosti pa najdemo stenske poslikave iz 17. stoletja. Če obiščete lokacijo v spomladanskem času, lahko na travniku pred turnom občudujete tudi cvetenje narcis.
https://www.notranjski-park.si/narava/naravne-znamenitosti/ rakov-skocjan
23 Naravni most, Rakov Škocjan Rakov Škocjan je kraška dolina, ki je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. Dokaz nastanka so Mali in Veliki naravni most ter soteska med njima. Dolino je sooblikovala tudi reka Rak, ki izvira v Zelških jamah in po nekaj kilometrski površinski strugi ponovno ponikne v podzemlje v Tkalci jami.
Foto: Joško Šimic
Foto: Arne Hodalič
29 Jelševnik Izvir Jelševnik je ena redkih lokacij, kjer lahko potrpežljivo oko opazi črno človeško ribico (Proteus anguinus parkelj). Ta je bila prvič odkrita l. 1986 v izviru Dobličice, v Jelševniškem bruhalniku pa se redno pojavlja v času nočnega prehranjevanja.
30 Naravni bazen Klevevž Termalna voda toplega vrelca v ‘Klevevških toplicah’ pride na površje z dobrimi 24 °C, zato je idealna za kopanje tudi pozimi. V bližini lahko obiščete zapuščen mlin ali pa si ogledate grad Klevevž.
https://www.nestcampers.com/sl/blog/kje-se-kopati-poleti-10-najlep%C5%A1ih-naravnih-kopali%C5%A1%C4%8D
21
KUHAJMO S PERI Petra Dermota
PROTEINSKE KROGLICE IZ ČIČERIKE (za približno 20 - 25 kroglic)
Sestavine:
• kuhana čičerika (1 skodelica) • ovseni kosmiči (3/4 skodelice) • kokosova moka (1/3 skodelice) • kokosovo olje (1/4 skodelice) • med (2 žlici) • čičerikina voda (po občutku) • čokolada (100 g) Posip: • lanena semena • kokosova moka • drobljeni lešniki, orehi, mandlji …
22
Postopek: • Čičeriko namočimo čez noč (za vsaj 12 ur), potem jo skuhamo po navodilih (približno 60 minut). V multipraktik damo vse sestavine razen čokolade, po občutku dodamo še nekaj čičerikine vode, da dobimo lepo gladko zmes. Na koščke narezano čokolado primešamo v dobljeno maso, iz katere oblikujemo kroglice. Položimo jih na peki papir, pri tem pa skrbno pazimo, da ne pojemo preveč mase … :P • Za 30 minut damo kroglice v zamrzovalnik, medtem pa na vodni pari stopimo čokolado s kokosovim oljem. • Pripravimo si posodice z različnimi posipi – kokosova moka, lanena semena, drobljeni oreščki. • Kroglice vzamemo iz zamrzovalnika in jih pomočimo v stopljeno čokolado, potem pa še povaljamo v izbranem posipu. • Kroglice damo še enkrat v zamrzovalnik za približno 15 minut. • Postrezite svojim domačim in prijateljem ter počakajte, da vas povprašajo po receptu! • Dober tek!
Še nekaj nasvetov: • Kroglice lahko naredite tudi veganske (namesto medu uporabite agavin ali kakšen drug rastlinski sirup, mlečno čokolado za kuhanje lahko nadomestite z vegansko). • Nikomur ne povejte, da so kroglice iz čičerike! • Kroglic ne puščajte predolgo zunaj, ker bodo mehke in ne več hrustljave. Predlagam, da jih pustite v hladilniku (mogoče bodo tako počakale kakšen dan več :P).
23
anska Spomlad oblačil a ic ln a izmenjev
Zasluž eno piv
o po s
muki
2019 SKOZI SLIKE
LAKy ekipa na ŠKISovi
24
tržnici
Uradn
i krst le
tnika 9
9
mesto na Borba za 1. irju karting turn
Ko
Pijemo poLA
LAKih no g Dolini tr naokrog po iglavskih jezer
Bruci letnik
00 25
UMETNIŠKI KOTIČEK-RAZLIKE Anja Bolčina
Mladi bruc se predstavi častitljivemu krokarskemu omizju. Med spodnjima slikama je 7 razlik. Jih najdeš?
26
UGODNOSTI, POSTANI ČLAN Biti član LAK-a pomeni, da si deležen številnih ugodnosti in subvencij. Kot se za študentski žep spodobi, vsako leto organiziramo »low budget« izlete po Sloveniji in Evropi, se odpravimo na planinski in smučarski izlet, včasih tudi na adrenalinskega! Okej, to so bili samo izleti, ne smemo pozabiti na naše druge projekte, ki jih izvajamo med letom – izobraževalne (raznorazni tečaji – kuharski, jezikovni), socialne (študentom in dijakom v socialni stiski enkrat na leto priskočimo na pomoč in jim podarimo enkratno štipendijo), kulturne (fotografski natečaj), športne (brezplačna rekreacija, joga) in zabavne (naš tradicionalni akademski ples, akustični koncerti).
Poleg vseh naštetih izletov in vsebinskih projektov članom LAK-a vsak mesec nudimo številne ugodnosti in subvencije: • brezplačna članarina v Knjižnici Laško, • cenejše kino vstopnice za Cineplexx, • boni v Pizzeriji Špica, • subvencionirane karte za karting, • subvencionirane smučarske karte, • subvencionirane fitnes karte v Rimskih termah, • povrnitev stroškov vezave za diplomsko ali magistrsko delo v vrednosti 30 €, • brezplačno prvo cepljenje proti virusu klopnega meningoencefalitisa, • brezplačno tiskanje v prostorih LAKa - 300 listov na študijsko leto (NOVOST). Če se rad družiš in spoznavaš nove ljudi, nas spremljaj na naših družabnih omrežjih, kjer objavljamo nove dogodke in sigurno boš našel kaj zase!
27
Narejeno iz recikliranega papirja