DLVKOS
Avtomobilska ulica 19, 2105 Maribor, info@dlvkos.si
Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije
Pravilnik za vzrejo kraških ovčarjev
osnutek so pripravili Mojca emeršič in člani Vzrejne komisije dlVKoS: Matej lah, Mladen bucić, branka Sluga Krajnc, Mateja Plevnik in Marija Kavčič. Pravilnik je bil sprejet na delnem zboru sodnikov za kraške ovčarje 2.12.2009 , na katerem so pripombe in dopolnila prispevali Miroslav zidar, jelka Simčič, janez Plestenjak, lidija okleščen in branislav raić. Strokovni pregled in dopolnila s strani biotehniške fakultete Univerze v ljubljani so pripravili: Mojca Simčič, dr. gregor gorjanc, dr. Andrej razpet in prof. dr. Peter dovč.
I. Uvodne določbe Pravilnik za vzrejo kraških ovčarjev (v nadaljevanju Pravilnik) je bil sprejet na delnem zboru sodnikov za kraške ovčarje 02.12.2009. Komisija za strokovna vprašanja pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS) ga je pregledala in potrdila dne 22.12.2009. Upravni odbor KZS je 29.12.2009 potrdil pravilnik, ki s tem datumom prične veljati. Pravilnik povzema, dopolnjuje in nadgrajuje določila Pravilnika o strokovnem delu KZS, ki določa splošna pravila za vzrejo pasemskih psov. Pravilnik za vzrejo kraških ovčarjev (v nadaljevanju KO) dodatno upošteva strokovne smernice in pravila na področju ohranjanja in vzreje avtohtonih pasem skladno z zakonodajo Republike Slovenije. V primerih, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Pravilnika o strokovnem delu KZS in pravilniki FCI (Fédération Cynologique Internationale) s tega področja. Ta pravilnik velja za vzrejo slovenske avtohtone pasme kraški ovčar na območju Republike Slovenije. Cilj vzreje je kraški ovčar, ki je zdrav, značajsko stabilen in po zunanjosti ustreza pasemskemu standardu. Poseben poudarek je tudi na ohranitvi in razvoju delovnih psov (varuhov črede), kjer se še posebej ohranjajo tipične lastnosti pastirskih psov, kot so sposobnost vzpostavitve zaupanja v odnosu do ovac, sposobnost zaščitništva ovac in sposobnost odvračanja zveri od črede. Osnovno načelo tega pravilnika je vzreja kraških ovčarjev, ki po svojem značaju in zunanjosti ustrezajo standardom FCI in trendom razvoja te pasme v Sloveniji. Pri vzreji se dosledno upošteva načelo ohranjanja genske pestrosti z upoštevanjem čim bolj oddaljenega sorodstva pri parjenju oziroma z uporabo čim večjega števila plemenjakov.
II. Pogoji vzreje Splošni pogoji: ■ najnižja starost plemenke za prvo leglo: 17 mesecev (velja dan paritve), ■ najnižja starost plemenjaka za prvi skok: po vzrejnem pregledu ■ najvišja starost plemenke za zadnje leglo: 8 let (velja dan paritve), ■ najvišja še priporočena starost plemenke za prvo leglo: 5 let (velja dan paritve), ■ psica ima lahko v obdobju 12 mesecev eno leglo, ■ po drugem carskem rezu se psice ne uporablja več za vzrejo.
Izvedba rednih vzrejnih pregledov in ocenjevanje zunanjosti Na vzrejnem pregledu komisija v sestavi najmanj dveh sodnikov izvede vzrejni pregled (meritve in izmere glede na standard pasme), ocenjevanje zunanjosti ter morebitna odstopanja od pasemskega standarda.
Za vzrejo se upošteva ocena zunanjosti pridobljena na tem ocenjevanju v okviru vzrejnega pregleda oziroma izrednega vzrejnega pregleda. Za udeležbo na vzrejnem pregledu se morajo udeleženci praviloma predhodno prijaviti ter prijavi predložiti fotokopijo potrebnih dokumentov (rodovnik, izpolnjena in pod-pisana prijavnica, ustrezna veterinarska potrdila v skladu z določili tega pravilnika). Lastnik mora na vzrejnem pregledu predložiti originale vseh zahtevanih dokumentov (rodovnik, veterinarska potrdila). Lastnik, ki omenjene dokumentacije ne predloži, s psom/psico ne more opravljati vzrejnega pregleda. Preden pes/psica pristopi k vzrejnemu pregledu je potrebno preveriti identiteto psa/psice. Izredni vzrejni pregled se lahko opravi le izjemoma in sicer ob predhodni odobritvi vzrejne komisije ter v skladu z določili Pravilnika o strokovnem delu KZS in Pravilnika za vzrejo kraških ovčarjev. Izredni vzrejni pregledi so namenjeni predvsem pregledu psov/psic v delovni funkciji čuvaja črede ali psov/psic, ki so sorodstveno zelo oddaljeni od drugih psov v populaciji, ali pa so predstavniki manj zastopanih linij. Lastniki genetsko zanimivih samcev in samic, ki se sicer ne bi bili vključevali v vzrejo, so v skladu s presojo vzrejne komisije oproščeni plačila vzrejnega pregleda.
Pogoji za pridobitev vzrejnega dovoljenja: Psi/psice predvideni za vzrejo morajo posedovati rodovnik, ki ga priznava FCI in biti vpisani v SLR (slovensko rodovno knjigo). Najnižja starost psice na dan vzrejnega pregleda in ocene zunanjosti, ki poteka v okviru vzrejnega pregleda je 15 mesecev, za psa pa 12 mesecev. Za vzrejo se upošteva samo ocena zunanjosti, pridobljena na ocenjevanju zunanjosti v okviru vzrejnega pregleda oziroma izrednega vzrejnega pregleda. Pes/psica, ki ga/jo želi vzreditelj uporabljati za vzrejo, mora imeti opravljeno genetsko analizo z namenom ocenjevanja genetske oddaljenosti in preverjanja porekla (odvzem krvi ali izjemoma dlake praviloma poteka na vzrejnem pregledu oziroma v leglu). Paritve psov brez opravljenih genetskih analiz niso dovoljene. Genetske analize opravlja Genetski laboratorij Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pri paritvah s plemenjaki iz tujine, ki niso vpisani v slovensko rodovno knjigo, morajo imeti le-ti v genetskem laboratoriju BF opravljeno genetsko analizo pred paritvijo, sicer se taka paritev v Sloveniji ne prizna. Slikanje kolkov in komolcev zaradi ugotavljanja stopnje kolčne/komolčne displazije načeloma ni obvezno je pa zelo priporočljivo. Slikanje je obvezno v primeru, če se na vzrejnem pregledu ob prikazu gibanja posumi na večjo stopnje displazije. V tem primeru je slikanje obvezen pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja. Slikanje naj se opravi v starosti najmanj 12 mesecev. Sicer se priporoča parjenje psov/psic, pri katerih je bila ugotovljena stopnja displazije A, B in C, vendar naj se psi/psice s stopnjo displazije C parijo le s partner-
jem, ki ima stopnjo A. Enako velja za komolce. Priporoča pa se, da so pri vzreji uporabljeni le psi, ki imajo pri komolcih izraženo lahko (I) ali srednjo (II) stopnjo, medtem ko se z pse s težko (III) stopnjo priporoča, da se jih izloči iz vzreje. Psi/psice pri katerih se na vzrejnem pregledu ugotovi sum na težjo stopnjo displazije kolčnega/komolčnega sklepa se lahko v vzreji uporabljajo šele po opravljenih veterinarskih preiskavah (slikanju kolkov/komolcev) v skladu z VZREJNI RAZRED zgoraj navedenimi smernicami. Pogoj za vzrejo je tudi polnoštevilčno zobovje škarjastega ugriza. Pri tem iz vzreje niso izvzeti genetsko zanimivi psi/psice s pomanjkljivim zobovjem, vendar smeta manjkati največ dva premolarja (P1). V primeru pomanjkljivega zobovja mora partner imeti polnoštevilčno zobovje škarjastega ugriza. Pri kleščastem ugrizu in pomanjkljivem zobovju lahko vzrejna komisija odloča o vsakem primeru posebej.
Vzrejni razredi, vzrejna dovoljenja in vzrejne kombinacije Po vzrejnem pregledu in pregledu dokumentacije pristojni organ izda vzrejno dovoljenje/knjižico psom in psicam, ki so uspešno opravili vzrejni pregled, pri čemer pse razvrsti v vzrejne razrede, kot je opisano v preglednici: OPOMBE
POGOJNO
Pogojno vzrejno dovoljenje lahko dobijo psi, ki imajo poVZREJNO DOVOLJENJE manjkljivo zobovje ali imajo večje hibe in odstopanja od pasemskega standarda. Pogojno vzrejno dovoljenje velja za 1 leglo, podaljšanje je možno samo na vzrejnem pre-gledu ob pregledu najmanj 70% potomcev, pri starosti najmanj 8 mesecev. Primerne plemen-jake določi vzrejna komisija za vsako novo načrtovano paritev na novo. VZREJNO DOVOLJENJE Vzrejno dovoljenje dobijo vsi psi, ki nimajo večjih hib. Vzrejno dovoljenje je trajno, velja do prenehanja veljavnosti, kot je določeno s tem pravilnikom. Plemenki določi primerne plemenjake vzrejna komisija za vsako načrtovano paritev na novo. Predlog želenega plemenjaka lahko v skladu z določili tega pravilnika poda tudi lastnik plemenke.
Psom/psicam se na vzrejnem pregledu pregleda oči zaradi ugotavljanja stopnje distihiaze (dvojne trepalnice). Psom/psicam, pri katerih je bila pri pregledu oči ugotovljena zelo visoka stopnja distihiaze (skupaj preko 20 distihij v obeh očesih ali občutno solzenje), se lahko vzreja prepove. V primeru vzrejene kombinacije, kjer je prisotna distihiaza, naj bi imel partner oči brez distihij oziroma manjše število le-teh. V primeru nestrinjanja z vzrejno prepovedjo je za VK DLVKOS merodajna diagnoza veterinarskega specialista. Dopušča se načelna možnost vključevanja tipičnih predstavnikov nerodovniške vzreje pasme kraški ovčar. Preden se jih po sklepu VK DLVKOS vključi v vzrejo, morajo imeti narejeno oceno zunanjosti, vzrejni pregled, genetske analize opravljene na BF ter izpeljan postopek pridobitve (pogojnega) rodovnika pri KZS. Predstavnik VK DLVKOS podatke iz vzrejnega pregleda vnese v informacijski sistem ali pa podatke pošlje administratorju sistema, ki izvede vnos v IS. Vnos mora biti opravljen najkasneje v 30 dneh po opravljenem pregledu.
Vzrejni razredi za pse: Vzrejna komisija predpiše vzrejne kombinacije (izbere primernega paritvenega partnerja/psa za vsako plemensko psico) in izbor pošlje lastniku plemenke. Pri določanju vzrejnih kombinacij je potrebno upoštevati tudi idealni tip, ki ga določa pasemski standard. Predlog vzrejne kombinacije sestavljajo trije predlagani plemenjaki in podatki o njihovih lastnikih. Prvo napisani plemenjak je najprimernejši, zato je zaželeno, da se lastnik plemenke drži vrstnega reda predlaganih plemenjakov Tisti lastniki plemenk, ki bodo uspešno parili s katerim od predlaganih plemenjakov, ki so uvrščeni na seznam nujnih paritev, bodo pri naslednji paritvi načeloma lahko prosto izbirali plemenjaka, ki ustreza načelom tega pravilnika (oddaljeno sorodstvo, stopnja genetske distance). Za določanje vzrejnih kombinacij sta določena dva člana komisije. Glede na dogovor med njima, lahko samo eden od njiju predlaga vzrejno kombinacijo in jo pošlje lastniku plemenke. Dokument s predlaganimi kombinacijami se pošlje lastniku plemenske psice po elektronski pošti, istočasno tudi v vednost vsem članom VK DLVKOS in administratorju informacijskega sistema. Predlagane kombinacije se beležijo v informacijski sistemu v izogib kasnejšim nesporazumom. Če lastnik plemenke nima elektronske pošte, se lastniku plemenke pošlje kombinacije po navadni pošti, vsem članom VK DLVKOS in administratorju informacijskega sistema v vednost pa po elektronski pošti. Lastnik plemenke lahko paritev s plemenjakom, ki ni v sorodu (plemenka in plemenjak ne smeta imeti skupnih prednikov na ravni prastaršev) in ki ima zadostno stopnjo genetske distance (ne manj kot 0,45) predlaga
tudi sam. VK DLVKOS bo pregledala kombinacijo in leto pisno potrdila in vključila v predlog treh kombinacij, ali pa jo bo zavrnila (načelno preko elektronske pošte, v kolikor to ni možno pa prek navadne pošte). Vzrejne kombinacije se lahko v času do paritve spremenijo, zato je vzreditelj dolžan pred načrtovano paritvijo kontaktirati VK DLVKOS, da mu le-ta potrdi veljavnost vzrejnih kombinacij. Veljavnost vzrejnih dovoljenj je neomejena, razen v primerih, ki so določena s tem pravilnikom, ko veljavnost vzrejnega dovoljenja avtomatično preneha (starost, vzrejna prepoved, omejitev skokov samcev, pogojno dovoljenje idr.).
Omejitev skokov (uspešnih paritev) samcev Zaradi majhnosti populacije ter zagotavljanja genske pestrosti pri pasmi kraški ovčar se omeji paritve plemenjakov na maksimalno eno uspešno paritev v letu in tri (3) uspešne paritve v življenju. Če je plemenjak iz manj zastopane linije oziroma so njegovi predniki in on manj zastopani v populaciji, se mu lahko z dovoljenjem VK DLVKOS poveča število skokov v enem letu in v življenju, vendar ne več kot skupno šest (6) skokov v življenju. Prav tako velja omejitev ponavljanja paritev med isto plemenko in plemenjakom. Plemenjak in plemenka imata lahko skupaj največ dve legli. Vzreditelj mora pred paritvijo sam preveriti (v informacijskem sistemu) ali je imel izbrani plemenjak v tistem letu že skok, koliko skokov je že imel skupno, oziroma preveriti mora veljavnost vzrejne kombinacije pri VK DLVKOS in o morebitnih neskladjih opozoriti komisijo.
Paritve izven sorodstva in stopnja genske pestrosti Zaradi majhnosti populacije pasme kraški ovčar VK DLVKOS predlaga paritvene partnerje na način, ki upošteva princip ohranjanja in povečevanja genske pestrosti, zato se pri vzrejnih kombinacijah upošteva naslednje kriterije (po tem vrstnem redu in hierarhiji): ■ Pri paritvah se upošteva, da ne sme biti sorodstva do tretje generacije (raven prastaršev). To pomeni, da se skupni prednik lahko ponovi šele na ravni praprababice in prapradedka. ■ Stopnja genetske distance med partnerjema mora biti najmanj 0,45. Kljub prej omenjenim vrednostim velja, da iščemo sorodstveno najbolj oddaljene kombinacije, kot tudi najbolj optimalne genetske distance. ■ Prednostno so v kombinacije vključeni plemenjaki, ki so manj zast-pani v populaciji, ali ki izhajajo iz linij, ki izginjajo. V kolikor gre za linijo, ki izginja, je lahko stopnja genetske distance tudi manjša, vendar ne manj kot 0,40. Vsako izjemo od tega pravila mora VK DLVKOS utemeljiti v pisni obliki. Sklep mora podpisati predsednik/ca VK DLVKOS. Sklep se objavi v informacijskem sistemu pri paritvah (ustreznost partive). Če plemenka nima na voljo plemenjaka za paritev po zgoraj omenjenih kriterijih, velja načelo čakanja, da se tak pogoj izpolni.
Iz vzreje so izločeni psi s sledečimi napakami:
Paritev, skočnina
■ netipičen značaj glede na zahteve pasemskega standarda (kakršnakoli oblika agresivnosti ali pretirana plašnost), ■ netipičnost po zunanjosti glede na pasemski standard, ■ predgrizavost in podgrizavost; pri kleščastem ugrizu lahko vzrejna komisija odloča o vsakem primeru posebej, ■ pomanjkljivo zobovje, razen izjem, ki jih določa ta pravilnik, ■ monor/kriptorhidi (za monorhidnost velja vzrejna prepoved, razen če je bilo eno modo zaradi poškodbe ali bolezni odstranjeno in je o tem na voljo verodostojno veterinarsko potrdilo), ■ večje konstitucijske hibe, ■ večja stopnja distihiaze, izrazit entropium, ektropium, ■ epilepsija. ■ Naknadno se lahko iz vzreje izločijo psi/psice, za katere se ugotovi, da so nosilci dednih hib.
Vzreditelj in lastnik plemenjaka se morata pred nameravano paritvijo prepričati, da imata oba partnerja veljavno vzrejno dovoljenje vzreditelj pa, da plemenjak še ni paril (imel skoka) v koledarskem letu oziroma, da skupno še nima treh uspešnih skokov. Dogovor o skočnini ne vsebuje jamstva, da bo psica ostala breja. VK DLVKOS priporoča uporabo obrazca »DOGOVOR O SKOČNINI«, ki določa pogoje paritve in je objavljen na spletni strani DLVKOS in v informacijskem sistemu. Takšen dogovor je treba napraviti pisno pred paritvijo (skokom).
Prav tako lahko vzrejna komisija po presoji izloči iz vzreje plemenjake/plemenke za katere se ugotovi, da so v zelo slabem zdravstvenem in kondicijskem stanju ali nimajo ustreznih nastanitvenih pogojev, ali za katere se ugotovi, da so jih solastniki/vzreditelji parili brez dovoljenja VK DLVKOS, parili z neocenjenimi psi/ psicami oziroma brez vzrejnega dovoljenja, da so imeli legla nerodovniških mladičev s plemenkami, ki sicer imajo vzrejno dovoljenje, da so ponavljali iste vzrejne kombinacije oziroma da so kršili določila vzrejnega pravilnika.
Ostala določila Po predložitvi vseh zahtevanih dokumentov v originalu ter kopiji strokovni organ zadrži kopije dokumentov, originale pa po pregledu vrne vzreditelju/lastniku. V 30 dneh strokovni organ izda vzrejno dovoljenje in o tem lastnika obvesti preko elektronske ali navadne pošte. Zaznamek o tem, da ima pes vzrejno dovoljenje in datum veljavnosti vzrejnega dovoljenja, se naredi v informacijskem sistemu. Vse izjeme mora strokovni organ obravnavati v najkrajšem možnem času. Pritožbe v zvezi z izdanim ali neizdanim vzrejnim dovoljenjem so možne v roku 30 dni od dne, ko predlagatelj prejme dokumentacijo strokovnega organa. Podajo se izključno v pisni obliki in s priloženo popolno dokumentacijo. Strokovni organ mora na pritožbo odgovoriti v roku 60 dni od prejema.
Plemenjaki iz tujine Plemenjaki iz tujine morajo pred paritvijo predložiti ocenjevalni list z razstave. Plemenjaki iz tujine morajo prav tako imeti narejeno analizo DNA v Genetskem laboratoriju BF (Univerza v Ljubljani), kot je navedeno v tem pravilniku.
Takoj po opravljeni paritvi morata lastnik psa in lastnik psice izpolniti obrazec »PRIJAVA PARITVE« in ga tudi podpisati. Vzreditelj mora prijaviti paritev psice najkasneje v 20-ih dneh po opravljeni paritvi. Obrazec se pošlje na Kinološko zvezo Slovenije, pristojnemu tetovirnemu referentu ter administratorju informacijskega sistema za kraške ovčarje VK DLVKOS. V primeru, da ima vzreditelj status dobrega vzreditelja, torej spoštuje pravilnik in je podpisal etični kodeks, bodo v sistemu javno objavljeni tudi njegovi kontaktni podatki, preko katerih bo lahko oglaševal svoje leglo. Etični kodeks vsebuje tudi izjavo o strinjanju, da se osebni podatki objavijo v informacijskem sistemu.
Posredovanje podatkov na KZS in DLVKOS Vzreditelj je dolžan najkasneje v roku 8-ih dni po oddaji mladičev zbrati podatke o lastnikih, in jih posredovati na KZS in na VK DLVKOS oziroma administratorju informacijskega sistema. Podatki vključujejo ime in rodovniško številko psa, ime in priimek novega lastnika (kupca) ter njegov poštni naslov, za potrebe DLVKOS tudi elektronski naslov in telefon lastnika. DLVKOS ravna s podatki v skladu z Zakonom o varstvu podatkov.
Umetna oploditev Lastnik plemenske psice se lahko odloči za umetno oploditev plemenke, v primeru, da naravni zaskok ne bi uspel. Postopek umetne oploditve izvede veterinar ali druga usposobljena oseba.
DNA analize Vsi psi morajo imeti obvezno narejeno analizo DNA preko katere se ugotavljajo genetske distance in preverja poreklo. VK DLVKOS na vzrejnem pregledu v skladu s finančnimi zmožnostmi organizira tudi odvzem krvi, ali izjemoma dlake. Genetski material se lahko odda tudi na vzrejnem pregledu, sicer pa mora lastnik psa za to poskrbeti prej ali naknadno. Vzorec krvi (izjemoma dlake) se pošlje v pristojen genetski laboratorij. V tem primeru vzorec krvi (dlake) odvzame veterinar, ki jamči za istovetnost vzorca s psom. Ob odvzemu kakršnega koli materiala za genetske preiskave je potrebno, da se pripravi posebna izjava, ki vsebuje podatke o rodovniški številki psa, ime psa, podatke o lastniku, podatke o vzreditelju.
Epruveta mora biti označena z rodovniško številko in imenom psa, pri čemer se mora uporabiti vodoodporno pisalo. Kri moramo po odvzemu zamrzniti, in jo v takem stanju dostaviti v pristojen genetski laboratorij. Pri vzorcu dlake je pomembno, da je na voljo vsaj 40 dlak z dlačnim mešičkom (korenino). Dlaka mora biti obvezno krovna dlaka in nikakor ne podlanka. Za potrebe preverjanja rodovnikov se dlaka po tetoviranju odvzame tudi mladičem, kar opravi vzrejni referent VK DLVKOS ob pregledu legla v starosti 7 ali 8 tednov ali vzreditelj če ogleda legla ni bilo mogoče izvesti. Več navodil o tem, kako poteka odvzem dlake, je na voljo v členu »Pregled legla«. DNA analize se opravljajo brezplačno v sklopu javne službe genske banke v živinoreji, vzreditelj pa plača odvzem krvi, če je to potrebno.
Nenameravane paritve V primeru, da psico zaskočita dva samca, lahko vzreditelj z genetskim testom preveri očetovstvo celotnega legla, na osnovi katerega se izdajo ustrezni rodovniki. Genetski testi se lahko opravljajo šele po ustreznem označevanju mladičev (tetoviranje, čipiranje, uporaba ovratnic), zaradi zanesljive identifikacije mladičev. Za genetske teste je pristojen genetski laboratorij Biotehniške fakultete Ljubljana. V takih primerih vse stroške genetskih analiz krije vzreditelj sam.
Dolžnosti vzreditelja Vzreditelj je dolžan dobro skrbeti za psico v času brejosti, ob in po porodu ter za njene mladiče. Vodilo vzreditelja mora biti optimalna oskrba psice ter njenih mladičev. Mora jim dajati sredstvo proti glistam po sodobnih veterinarskih navodilih, to je na vsakih 14 dni po porodu do starosti 8-10 tednov in jih pred oddajo cepiti proti nalezljivim kužnim boleznim. Vzreditelj lahko mladiče odda novim lastnikom šele po opravljenem tetoviranju po osmem tednu starosti oz. skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Člani VK DLVKOS so upravičeni, da kadarkoli med letom na lastne stroške preverijo stanje samice in mladičev.
Prijava legla do 3. dne starosti in tetoviranje mladiča Vzreditelj je dolžan obvestiti tetovirnega referenta najkasneje v treh dneh po leglu. Leglo mora pregledati pooblaščeni tetovirni referent KZS. To je lahko tudi član VK DLVKOS, če je za to usposobljen. Prijavo legla lahko naredi katerikoli pooblaščeni tetovirni referent KZS. Seznam pooblaščenih tetovirnih referentov za celo Slovenijo je objavljen na internetnih straneh KZS in DLVKOS. Pri iskanju primernega tetovirnega referenta lahko pomaga tudi VK DLVKOS. Tetoviranje mladičev KO je obvezno. V primeru, da je vzreditelj tudi tetovirni referent, legla ne sme tetovirati sam, temveč mora to opraviti drugi tetovirni referent.
Pooblaščeni tetovirni referent si najkasneje v petih dneh po prejemu prijave ogleda leglo in opravi prijavo legla pri KZS, vzreditelj pa dodatno , najkasneje v 10 dneh po kotitvi obvesti VK DLVKOS oziroma administratorja informacijskega sistem , ki bo podatek o leglu vpisal v informacijski sistem. Podatek o leglu bo javno objavljen.
Vzrejna knjiga
RAZLAGA POJMOV, DEFINICIJE in OKRAJŠAVE
DLVKOS v informacijskem sistemu vodi javno vzrejno knjigo plemenjakov in plemenskih psic, ki vsebuje sezname vzrejno pregledanih psov, ki so izpolnili vse pogoje za vzrejo in jim je bilo izdano veljavno vzrejno dovoljenje. V arhivu morajo biti shranjeni vsi dokumenti, na osnovi katerih je bilo izdano vzrejno dovoljenje.
DLVKOS - Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije
Pregled legla med 7. in 8. tednom in odvzem dlak za DNA analize
Semenska banka
Strokovni organ (vzrejna komisija) v skladu s finančnimi in organizacijskimi možnostmi VK DLVKOS opravi brezplačen pregled legla med 7. in 8. tednom, takoj po tetoviranju (lahko na isti dan). Vzreditelj je dolžan opozoriti VK DLVKOS, kdaj bo tetoviral mladiče, tako da se lahko VK DLVKOS pripravi na obisk. Tetoviranje lahko opravi tudi član VK DLVKOS če je za to opravilo usposobljen in vzreditelj s tem soglaša,sicer pa lahko vzreditelj uporabi kateregakoli pooblaščenega tetovirnega referenta (če to zanj pomeni manjše stroške). Ne glede na tetoviranje, strokovni organ (VK DLVKOS) pregleda vse mladiče in po želji opozori lastnika plemenke na morebitne hibe in odstopanja od pasemskega standarda pri mladičih. Predstavnik VK DLVKOS opravi fotografiranje mladičev za informacijski sistem (telo, glava od spredaj, glava s strani). V primeru, da VK DLVKOS ogleda legla ni mogla izvesti, za fotografiranje pri osmih tednih (tik pred oddajo) poskrbi vzreditelj, ki fotografije opremi z rodovniško številko in jih po elektronski pošti pošlje administratorju informacijskega sistema, ki fotografije objavi v informacijskem sistemu. Predstavnik VK DLVKOS prevzame dlako mladičev, ki jo predhodno pripravi lastnik plemenke za potrebe DNA analiz (preverjanje porekla). Vsak vzorec dlake mora vsebovati 40 dlak z dlačnim mešičkom (korenino). Dlaka mora biti obvezno krovna dlaka in nikakor podlanka. Prav tako se bo v prihodnje dodatno izvajal odvzem DNA materiala s takoimenovanim bukalnim brisom z ustreznimi vatiranimi paličicami, ki jih bo priskrbela BF oziroma VK DLVKOS. Vsak vzorec mora biti zapakiran v posebno kuverto, ki mora vsebovati podatek o rodovniški številki, imenu psa ter podatek o vzreditelju. Še bolje je, če lahko lastnik plemenke organizira odvzem krvi ter vzorce opremi na način kot so določeni v tem pravilniku. Če se po opravljeni DNA analizi ugotovi, da mladič ni potomec navedenih staršev, se rodovnik takemu psu prekliče. Dlako ali kri prevzame referent VK DLVKOS. V primeru, da referent/ka VK DLVKOS ogleda legla ni mogel/mogla izvesti, se pravilno opremljena dlaka ali kri dostavi v pristojen genetski laboratorij Podatki o pregledu mladičev se vpišejo na poseben obrazec, ki ga podpišeta vzreditelj in predstavnik VK DLVKOS. Predstavnik VK DLVKOS podatke pregleda mladičev vnese v informacijski sistem ali pa podatke pošlje administratorju sistema, ki izvede vnos v IS. Vnos mora biti opravljen najkasneje v 30 dneh po opravljenem pregledu.
V skladu s finančnimi možnostmi in obsegom sodelovanja s pristojnim ministrstvom (z državo) bo za kraške ovčarje vzpostavljena semenska banka. Način delovanja semenske banke bo določen v posebnem pravilniku o semenski banki.
III. KONČNE DOLOČBE Pri vseh s tem pravilnikom neopredeljenih vprašanjih je vzrejna komisija DLVKOS dolžna smiselno uporabljati PSD KZS, pravilnike FCI in veljavno državno zakonodajo, oziroma se je dolžna odločati v skladu z vzrejnimi smernicami in v korist pasme. V posameznih primerih lahko VK DLVKOS ob soglasju vseh članov izjemoma dovoli odstopanje od določil tega pravilnika, v kolikor gre za interes vzreje in je odstopanje v praksi nemoteče oziroma smiselno. Če član VK DLVKOS ostale člane pozove k soglasju k izjemnemu odstopanju in mu le-ti v roku petih dni ne odgovorijo, se smatra da le temu ne nasprotujejo, oziroma z njim soglašajo.
VK DLVKOS - Vzrejna komisija Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije, KZS - Kinološka zveza Slovenije, katere član je DLVKOS
FCI - Fédération Cynologique Internationale (Mednarodna kinološka zveza), katere članica je KZS SLR - Slovenska rodovna knjiga BF - Biotehniška fakulteta PSD - Pravilnik o strokovnem delu KZS IS - informacijski sistem, ki je zbirka podatkov o vseh
kraških ovčarjih in njihovih lastnikih, zagotavlja komunikacijo s člani in lastniki ter služi kot podpora dejavnostim DLVKOS. Informacijski sistem je DLVKOS razvilo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in je v skupni lasti.
Inbriding - parjenje v sorodstvu. Sorodni osebki - tisti osebki, ki imajo znanega vsaj enega skupnega prednika. Inbridiran osebek - tisti osebek, katerega starša sta sorodna osebka. Pri takšnem osebku obstaja možnost, da ima na nekem lokusu (fizično mesto v genomu) obe kopiji (ves genetski material je prisoten v celicah v dveh kopijah) genskega označevalca identični po poreklu, torej taki, ki izvirata od skupnega prednika staršev. Stopnja inbridinga je odvisna od stopnje sorodstva njegovih staršev. Osebek je bolj inbridiran, če sta starša v bližnjem sorodstvu. Koeficient inbridinga - se nanaša na posamezni
osebek in nam pove, kolikšna je verjetnost, da ima ta osebek na nekem lokusu po poreklu identične genske označevalce. Hkrati ta koeficient meri sorodnost med starši tega osebka, saj je koeficient inbridinga osebka enak polovici koeficienta sorodstva med starši.
Koeficient sorodstva - predstavlja delež po poreklu identičnih (skupnih) genskih označevalcev med dvema osebkoma in tako meri sorodnost med njima. Koeficient sorodstva lahko izračunamo tudi med potencialnima staršema, česar se poslužujemo pri izbiri optimalnih paritvenih kombinacij (vzrejna kombinacija). Koeficient sorodstva nam tako služi za izračun koeficienta inbridinga potencialnega potomca. Genetska distanca - pojem s katerim se na podlagi DNA analize določa genetska podobnost med dvema osebkoma (kraškega ovčarja) Pri tem se uporablja delež skupnih variant posameznih genskih označevalcev (shared allele distance, DAS). Par genetsko identičnih živali (enojajčna dvojčka)bi imel distanco 0, par živali povsem brez skupnih variant pa 1.
Genetski označevalec - je zaporedje DNA z znano lokacijo na kromosomu. Genetski označevalci so lahko v kodirajočem (geni) ali nekodirajočem delu dednega zapisa. Predvsem so uporabni taki, ki so raznoliki med primerjanimi organizmi, torej obstajajo variante posameznega genetskega označevalca, ki se zelo redko pojavijo v enakih kombinacijah pri različnih osebkih Vzreditelj - lastnik plemenke (plemenske psice) v času paritve (fizična ali pravna oseba). Kot lastnik velja oseba, ki je psico pridobila iz pravno veljavnega naslova, je nedvoumno lastnik psice ter lahko to potrdi tudi s posedovanjem rodovnika. Pri prodaji breje psice velja novi lastnik kot vzreditelj bodočega legla. Vzreditelj je lahko tudi fizična ali pravna oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe z lastnikom plemenke prevzame plemenko v času kotitve, skrbi za leglo in izpolni vse obveznosti vzreditelja, vpisan je kot vzreditelj v rodovnikih mladičev. Po oddaji mladičev vrne plemenko pravemu lastniku, ki je vpisan v rodovniku. Od obeh strank podpisana pogodba mora biti priložena prijavi paritve. Plemenka - psica/samica, ki je pridobila vzrejno do-
voljenje in je tako lahko vključena v vzrejo v skladu z določili tega pravilnika.
Plemenjak - pes/samec, ki je pridobil vzrejno dovo-
ljenje in je s tem lahko vključen v vzrejo v skladu z določili tega pravilnika
Tetovirni referent - katerikoli tetovirni referent, pooblaščen in usposobljen s strani KZS za pregled in legla po kotitvi in tetoviranje mladičev v starosti 8 tednov. Vzrejni referent - član VK DLVKOS, ki lahko pregleda
leglo v starosti med 7. in 8. tednom. Vzrejni referent VK DLVKOS je lahko tudi vzrejno tetovirni referent, vendar to ni nujno.
Vzrejni pregled/Vzrejno dovoljenje - Vzrejna do-
voljenja psom in psicam podeljuje vzrejna komisija za kraške ovčarje Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije (v besedilu pravilnika: VK DLVKOS) na podlagi opravljenega vzrejnega pregleda, opravljene ocene zunanjosti in ugotovljene vzrejne vrednosti. Redne vzrejne preglede organizira VK DLVKOS dvakrat ali trikrat letno. Obvestilo za vzre-jni pregled mora biti pravočasno objavljeno na domači strani VK DLVKOS in v uradnem glasilu Kinološke zveze Slovenije (revija Kinolog).
Distihiaza - Pojav trepalnic v dveh vrstah na veki. Naslov pristojnega genetskega laboratorija: Biotehniška fakulteta Genetski laboratorij Groblje 3, 1230 Domžale Pripis: genetske analize kraških ovčarjev).
DLVKOS
Avtomobilska ulica 19, 2105 Maribor, info@dlvkos.si
Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije