Issuu on Google+

kraševec 16

Glasilo Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije

Slovenski pastirski pes Priloga reviji Kinolog

april 2007

Iz vsebine: Socializacija in šolanje kraševca Kraševec kot pastirski pes Pogovor z Robertom Žgavcem Biotska raznovrstnost, doc.dr. Drago Kompan Vzreja in vzrejna knjiga 2006 DNA profili kraševca, prof. dr. Peter Dovč Kraševci v tujini

DLVKOS www.dlvkos.si

št.


kraševec 16

2007

Uvodnik bolj­ših časih doživeli ponovno rojstvo sto­ tih kraških ovčarjev v enem letu, kar bi nam omogočilo, da lažje zadihamo. Se bo našlo toliko dobrih lastnikov vsako leto? Upamo, da vsi naši napori pri obveščanju javnosti kmalu prinesejo rezultate in da se kraševcu obeta svetlejša prihodnost. V 16. reviji Kraševec smo letos zbrali zgodbe iz tujine, ki vse po vrsti pričajo o tem od kako daleč so prišli Finci, Nemci, Nizozemci in Švicarji po našega kraševca in kako zelo ga cenijo. Naš član iz Italije, zamejski Slovenec in lastnik kraševke se sprašuje, zakaj vendar ne znamo ceniti te­ ga kar imamo. Prav tako si lahko prebe­ rete zgodbe lastnikov, ki razumejo pomen šolanja in ki so svoje kraševce peljali na iz­ pit B-BH. Pokazali so, da je kraševec pes, ki se normalno šola in se lahko vključi v ur­ bano okolje. Zanimiva pa je tudi zgodba o kraševcu kot pastirskem psu. Zgodovina ali prihodnost? Preberite. Upam, da naše zgodbe prepričajo kakšnega nove­ ga lastnika k nakupu slovenskega psa. Vsi v društvu smo prostovoljci in sami ter s pomočjo sponzorjev in donatorjev financi­ ramo naše programe. Ob tej priliki prosimo vse, ki nam želite pomagati, da se včlanite v naše društvo ali pa nam nakažete finančna sredstva, saj je naše delo odvisno od prosto­ voljnih prispevkov in donacij. Naj vas vodi zavest, da boste pomagali ohraniti slovens­ ko avtohtono pasmo psov! Mojca Emeršič Predsednica DLVKOS mojca.emersic@dlvkos.si

Vabimo vas, da se na naših domačih straneh www.dlvkos.si včlanite v društvo DLVKOS in s tem podprete pasmo kraševec – kraški ovčar.

kraševec

Letnik: 2007 Številka 16 Letna revija DLVKOS Uredniški odbor: upravni odbor DLVKOS Prevodi Nina Težak

Kazalo

Socializacija in šolanje kraševca str. 3 Kraševec kot pastirski pes

str. 9

Pogovor z Robertom Žgavcem

str. 11

Biotska raznovrstnost, doc.dr. Drago Kompan

str. 12

Vzreja, poročilo 2006

str. 13

Vzrejna knjiga 2006

str. 15

DNA profili kraševca, prof. dr. Peter Dovč

str. 24

Kraševci v tujini

str. 25

Projekti DLVKOS

-

Mineva eno leto odkar se je začel moj predsedniški mandat v Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Z novim upravnim odborom ter podporni­ ki smo si zastavili cilje in konkretne naloge in zavihali rokave. Prenovili smo domačo stran na internetu in revijo Kraševec, izde­ lali enotno vizualno grafično podobo, preko me­dijev smo z informacijami o kraševcu do­ segli preko 300.000 ljudi, za več kot 100% smo povečali število kraševcev na raz­stavah, za več kot 100% smo povečali šte­vilo psov na vzrejnih pregledih, pričeli smo sodelova­ ti z Biotehniško fakulteto in od­vzeli vsem psom privedenim na vzrejne preglede krvne vzorce za potrebe DNK razis­kav. Podatke iz rodovne in vzrejne knjige smo prenesli v elektronsko bazo podatkov, pričeli smo s pilotnim projektom pono­vnega uvajanja kraševca v funkcijo pastir­skega psa, organi­ zi­rali smo lastno razstavo, s kraševci smo odšli na mnoge dogodke, prvič smo izdali bar­vni koledar in še bi lahko naštevali. Naredili smo veliko, predvsem pa smo posta­ vili zelo dobre temelje za prihodnje delo. Ko se nas včasih loti utrujenost in malodušje, nas pogled v oči našega kraševca spomni, za­ kaj moramo nadaljevati. Tedaj vemo, da če ne bomo mi, ki imamo kraševce in vemo ka­ ko dragoceni so ti psi, posredovali vedenja in informacij o kraševcu širši javnosti, po­ tem tega psa v prihodnje ne bo. Samo 37 po­leženih mladičev v letu 2006 je resnica, ki boli. Ali izgubljamo kraševca, našo av­ tohtono pasmo? To je številka, ki pome­ ni resno ogroženost pasme, saj kraševcev iz­ven Slovenije tako rekoč ni. Kjub temu, da pasma ni in morda nikoli ne bo viso­ ko številčna pa upamo, da bomo v nekih

Avtor: Marko Feist

Dogodki in projekti DLVKOS v letu 2007

Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije Avtomobilska ulica 19, 2105 Maribor Transakcijski račun: 04515-0000-582120 Sklic za donacije: 20078000 Predsednica: Mojca Emeršič E mail: predsednica@dlvkos.si

Fotografije: imenovani avtorji in arhiv DLVKOS naslovna fotografija: Stojan Spetič

Promocije: Nataša Žugečič E mail: promocije@dlvkos.si



www.dlvkos.si

str. 32

Kontakti DLVKOS

Urednica: Mojca Emeršič E-mail: mojca.emersic@dlvkos.si Založnik: DLVKOS

Oblikovanje: zink in vipotnik designbiro E-mail: mail@zvdesign.net

str. 30

Tajnica: Nina Težak E mail: info@dlvkos.si

Predsednica vzrejne komisije: Email: branka.sluga@gmail.com Blagajna: Suzana Markovič Email: suzanamar@volja.net


Socializacija in šolanje kraškega kraševec 16

V želji, da podprejo pobudo DLVKOS za čim večje število šolanih kraševcev, je Komisija za šolanje pri KZS spreje­ la odločitev, da se za leto 2007 kraševcu oprosti plačilo izpitne takse. Prisluhnila so nam tudi kinološka društva. V letu 2007 so naslednja kinološka društva potrdila znižanja cene tečajnin za avtohtono pasmo kraševec: Kinološko društvo Komen - 50% popusta Kinološko društvo Grosuplje 30% in 50% popust Kinološko društvo Šentjur - 50% popust Kinološko društvo Krim - 10% popust Več informacij in predstavitve šol in kinoloških društev na www.dlvkos.si

Filozofija in usmeritev šole KD Grosuplje: V KD Grosuplje se zavzemamo za šolanje po načelih pozitivne motivacije, trudimo se slediti novim metodam šolanja in jih vgra­ jevati v preverjene metode. Prilagajamo se različnim karakterjem psov in v šolanje sprejemamo vse pse, ne glede na pasmo. V naši šoli smo šolali kraške ovčarje, šarpalanince, tornjake, pirenejske ovčarje... Naš pristop k šolanju pastirskih pasem se bistveno ne razlikuje od šolanja vseh osta­ lih psov, prilagajamo se karakterju posa­ meznega psa in temu primerno izbiramo vrsto motivacije in način dela. Kontakt za vodnike kraških ovčarjev: Mirjamzdovc@yahoo.com Filozofija in usmeritev šole KD Komen: Širiti kinologijo v domačem okolju. Pri­do­ biti lastnike z mladimi psi, jim pomagati pri vzgoji in nadaljnem šolanju. Poudarek je na socializaciji in na šolanju s pozitiv­ no motivacijo. Združevanje vzrediteljev in vseh ljubiteljev psov. Ohraniti kraševca v njegovem prvotnem okolju - Krasu. Izkušnje šolanja s pastirskimi psi oz. kraškimi ovčarji: V zadnjih treh letih smo imeli pet kraških ovčarjev. Vsi so obisko­ vali malo šolo, dva sta uspešno opravila izpit A in dva izpit B-BH. Trenutno ima­ mo na šolanju enega kraškega ovčarja. Pri šolanju je potrebna velika doslednost in vztrajnost. Učenje poteka v več krajših in­ tervalih, z visokim poudarkom motiva in nagrade. Kontakt za vodnike kraških ovčarjev: ljubo.gorup@volja.net, ida.bencina@gmail.com

2007

ovčarja

KRAŠEVEC V URBANEM OKOLJU V Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije se dobro zavedamo, da sta obstoj in razvoj kraševca ključno po­ vezana s tem, kako se bo kraševec znašel v sodobni družbi. Kot vemo, živi danes večina kraševcev v urbanem okolju. Da bi se kraševec v tem okolju čim bolje znašel, pa ga moramo tako kot vse druge pasme ustrezno socializirati in šolati. Naša pasma bo vredna toliko, kolikor se bomo z njo uk­ varjali! Na žalost so v preteklosti nekateri lastniki kraševcev naredili pasmi zelo slabo uslugo, ko so jih prepustili usodi verigarjev ali pa zgolj dvoriščnih psov. V javnosti so se tako začele pojavljati stereotipne predstave, da je to zelo zahtevna in težko vodljiva pas­ ma, kar je marsikoga že v začetku odvrnilo od ideje, da si za svojega živalskega prijatelja izbere našega psa. Seveda ne moremo zani­ kati, da v primerjavi s kakšnimi službenimi pasmami kraševec ni ravno najboljša izbi­ ra za tiste, ki imajo na tem področju tek­ movalne ambicije. To pa ne pomeni, da ne moremo tudi iz kraševca narediti odličnega psa spremljevalca, saj ima že v svoji zasno­ vi prirojeno močno navezanost na lastnika in njegovo družino, kar lahko pri šolanju obrnemo v naš prid. Le s šolanimi in socia­ liziranimi kraševci, ki se bodo pojavljali na različnih javnih mestih, bomo javnosti po­ kazali tiste prave potenciale, ki jih ta pasma gotovo ima. V društvu smo posebej veseli tistih kraševcev, ki so opravili izpite in dokaza­ li, da se kraševec lahko normalno šola, po­ sebej če se upoštevajo njegove pasemske značilnosti. Ker smo včasih od naših članov slišali, da so s kraševci včasih v šolah na­ leteli na nekoliko hladen sprejem in neje­ vero, smo v mesecu januarju 2007 našo avtohtono pasmo in projekte, ki jih izva­ ja DLVKOS predstavili tudi na seminarju za inštruktorje, ki ga je organizirala KZS. Inštruktorjem smo razložili, kako pomemb­ no je, da s srcem podprejo vsakega lastnika, ki bo kraševca pripeljal s šolo in se dobro poučijo o vseh njegovih specifikah, ki jih je potrebno upoštevati pri šolanju. Naleteli smo na zelo dober sprejem in razumevan­ je inštruktorjev. S strani nekaterih društev in klubov smo dobili povratno informacijo, da so pripravljeni znižati ceno tečajnine za kraševce (50 %) in tako pomagati k razvoju

pasme in večjemu številu kraševcev v šolah. Tako smo se odločili in povabili k znižanju tečajnine tudi druga društva. Ostale šole, ki delajo po principu pozitivne motivacije in so se odzvale na našo pobudo predstavlja­ mo tudi na naših internetnih straneh. Vse šole, ki bi se prav tako rade pridružile po­ budi DLVKOS prosimo, da nas kontaktira­ jo po elektronski pošti na info@dlvkos.si. V spodbudo za vse lastnike, ki še raz­miš­ ljajo o šolanju, pa v reviji Kraševec pred­ stavljamo zanimive zgodbe vodnikov kra­ ševcev, ki so pred kratkim naredili izpit za psa spremljevalca oz. BBh izpit. Branka Emeršič.

Šolanje kraševca po programu male šole KRAŠEVEC NAJ LE GRE V ŠOLO Pomen razumevanja zgodovine in ve­ denjskih posebnosti posameznih pasem za uspešno šolanje Večkrat sem presenečena, kako malo skrb­ niki vedo o svojih psih. Vsem je očitno, da so psi različni po velikosti in videzu, prema­ lo skrbnikov pa se zaveda, da so med psi velike in pomembne razlike tudi v njihovih nagonih in vedenju. Te razlike izhajajo iz različnih nalog, za ka­ tere so bile posamezne pasme psov vzre­ jene. Zato so nekateri psi bolj vztrajni od drugih, pripravljeni sodelovati in ponav­ ljati skrbnikove zahteve v nedogled, dru­ gi pa skorajda ne pričakujejo skrbnikovih navodil in jih tudi neradi upoštevajo. Ene pse osrečuje, če so lahko zelo aktivni, dru­ gi pa raje mirujejo. Eni radi preganjajo di­ vjad, drugi je niti ne opazijo. Nekateri so zelo čuječi in zaščitniški, drugi pa so vese­ li vsakega prišleka. Skrbniki bi marsikdaj



www.dlvkos.si


kraševec 16 olajšali življenje sebi in svojim psom, če bi se pravočasno, najbolje še preden prinesejo kosmato kepico domov, dodobra poučili o izvirnih nalogah in lastnostih svojih psov. Slabo poznavanje najznačilnejših vedenjs­ kih lastnosti pasme se pogosto odraža v ne­ realnih skrbnikovih pričakovanjih, kar lah­ ko povzroči težave v medsebojnih odnosih in neutemeljene očitke na račun bistrosti in sposobnosti posameznih psov ali kar celih pasem. Tudi inštruktorji šolanja v kinoloških društvih bi morali zato dobro poznati zgo­ dovino in vedenjske posebnosti posameznih pasem, saj je s tem tesno povezana motiva­ cija psov za delo in sodelovanje s skrbni­ kom. V tečajih šolanja bi morali skrbnike na to opozoriti in jim svetovati najustreznejši način dela s psi. Imejmo to v mislih, ko iz­ biramo pasjo šolo in se najprej dobro poza­ nimajmo, kako poteka šolanje v društvu, v katerega se nameravamo vključiti. Pri vz­ goji in šolanju psov se je treba izogibati si­ li in grobosti, saj zavirata potek učenja in slabo vplivata na odnos med skrbnikom in psom, kolikor je le mogoče pa je treba upoštevati vedenjsko dediščino in individu­ alne lastnosti posameznega psa. Če način šolanja ne ustreza našim pričakovanjem, ra­ je poiščimo drugo pasjo šolo, saj je vse več

inštruktorjev, predvsem mladih, ki razume­ jo in pri svojem delu uporabljajo pozitiv­ no vedenjsko utrjevanje. Zaradi uspehov, ki jih daje tak način šolanja, bodo tudi šole, kjer še vedno prevladuje trda roka, sčasoma ostale v manjšini. Zelo pomembno je, da s psom obiščemo vsaj Malo šolo Pri psih je obdobje odraščanja zelo po­ membno. Izkušnje, ki si jih tedaj pridobijo odločilno vplivajo na razvoj njihove pasje osebnosti. Zato je zares koristno, da mladiči



www.dlvkos.si

2007

obiskujejo tečaj male šole, ne glede na to, kateri pasmi pripadajo in v kakšnem okolju bodo živeli. Tečaji male šole so namenjeni psičkom v starosti treh do šestih mesecev. Naj opozorim, da v tečajih ne šolamo psov neposredno, ampak izobražujemo skrbnike, da bodo sami znali vzgajati in kasneje šolati svoje pse. Če pse razumemo in jih znamo primerno motivirati, z njihovo vzgojo in tu­ di kasnejšim šolanjem po navadi nimamo težav. Mala šola ni le predstopnja šolanja po izpit­ nih programih. Njena veliko pomembnejša naloga je, da tudi tiste skrbnike, ki psov kasneje ne bodo šolali, celovito seznani z osnovami »pasjega načina razmišljanja« in sporazumevanja. To jim bo pomagalo ob­ likovati prijetno in kvalitetno življenje s štirinožnimi sopotniki. Mlademu štirinožcu pa kakovostna mala šola omogoči predvsem socializacijo z vrst­ niki različnih pasem, starosti in različnega vedenja, pomaga pa mu oblikovati tu­ di primeren odnos do skrbnika oz. do lju­ di nasploh. Nova okolja, različne situacije in bitja, ki jih lahko nadzorovano spozna­ va med tečajem, psičku širijo obzorje, za­ to postane kot odrasel pes predvidljivejši in strpnejši, saj se laže sooča z vsakodnev­ nimi izzivi. Tako postane za ožjo okolico prijetnejši in za širšo sprejemljivejši. V Kinološkem društvu Krim je mala šola namenjena vsem družinskim članom in ne le enemu vodniku. V teoretičnem delu tečaja lahko udeleženci spoznajo razlike med psi, razvoj pasje osebnosti, kritična obdobja v času odraščanja, telesno govorico psov, po­ men in načine oblikovanja skrbnikove av­ toritete, temeljne principe pasjega učenja, etiko vzgoje, šolanja in bivanja s psi, ne­ go in prehrano psa, skrb za odnos do okol­ ja in okolice … tečaj je vselej prekratek za vse napotke, ki bi jih želeli dati zlasti tistim skrbnikom, ki imajo psa prvič. Praktične vaje na vadišču so prilagojene zre­ losti mladih psov. Čeprav je mala šola tu­ di priprava na kasnejše, resnejše šolanje, pa namen vaj ni posnemanje brezhibne šolske poslušnosti. Čeprav vaje obsegajo nekatere osnovne elemente poslušnosti, so le pripomoček, s katerim poskušamo sko­ zi igro, torej na prijeten in zabaven način, pri psu zbuditi pozornost in zaupanje do vodnika. Dober odnos med vodnikom in psom, ki ga na ta način gradimo, je osnova za prijetno sožitje, pa tudi nujen pogoj za kasnejše šolanje. Karmen Zahariaš Kinološko društvo Krim

Začetna socializacija kraševca in šolanje po programu male šole

Dimi naš družinski član Družina - krdelo se predstavi: Marko in Smilja samoklicani vodji krdela in njuni trije otroci: Liam (8let), Ajda (6let), Ema (1leto). Psa: bradati škotski ovčar, veteran Rodi (13let) in kraški ovčar, mladiček Dimi (6 mesecev). Naše želje: Imeti velik travnik, zadaj pa gozd, so ideal­ ne razmere za psa, za življenje z naravo. To sva si Marko in jaz že od nekdaj želela. Dejstva: Vendar pa sva tudi sproti ugotavljala, da to ni nujni pogoj za prijetno sobivanje z enim psom oziroma dvema psoma. Kraški ovčar prvič in za vedno: Od junija 2000, ko nas je zaradi bolez­ ni v enajstem letu življenja zapustil naš kraševec Lejko, se je do danes veliko spre­ menilo. Predvsem pa se je ves ta čas Marko pritoževal, da nima psa, pa čeprav je vsak večer na sprehod peljal našega bradate­ ga škotskega ovčarja. Kljub bolečini po­ vezani z odhodom Lejka pa je bila želja po kraševcu stalno prisotna. Leta so minevala, prišel je avgust 2006, ko smo si - cela družina, preko internetne stra­ ni Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev, ogledovali nova legla. Ker sem bila sama takrat še na porodniškem dopustu, se je zdel to idealen čas za uvajan­ je mladička.

Pri vzreditelju: V začetku sva z Markom imela v mis­ lih psičko, predvsem zaradi otrok, saj sva domnevala, da bi bilo tako sobivanje lažje. Poklicala sem vse takratne aktualne vzre­ ditelje, vsi pa so mi ponujali le pse, saj so psičke, ki so bile v manjšini, že oddane. Vseeno smo se odločili in šli pogledat leglo na kras, v majhno vasico Gabrje h gospodu Damjanu Vitezu. Pokazal nam je mladičke in nam predstavil psa, ki je bil po njegovi


kraševec 16 oceni bolj mirnega značaja in odgovor na naša pričakovanja. Hkrati pa smo bili priča trem odraslim, izredno lepim kraševcem; dedku Reksu, mamici Bajki in Čopki - se­ strici iz prejšnjega legla, ki so nas ob lastni­ kovi prisotnosti lepo sprejeli in nam dovoli­ li, da si ogledujemo nov zarod. Dimi je naš: Marko, sicer bolj preudarne narave, se je že v prve pol ure odločil, da bo to naš pes. Vznemirjenje je bilo nepopisno, po toliko letih končno spet kraševec, po dolgem času spet mladiček, saj je medtem naš bradač do­ polnil že dvanajst let. Prvi obisk mladičkov pri dobrih treh ted­ nih in naslednji pri šestih, sta si bila na nek način zelo podobna. Vedno znova nam je naš Dimi pobegnil in se skrival v pesjaku, medtem ko so vsi ostali nadebudneži lezli po nas ali se med seboj igrali. Vedno znova smo ga morali zbezati ven, potem pa smo mu prigovarjali, da je naš in da se nima česa bati. Naša prigovarjanja pa so zalegla, saj je pri slabih osmih tednih, ko smo ga prišli is­ kat, že pogumno gledal v svet in se v mojem naročju med vožnjo proti Ljubljani prav do­ bro počutil. Prvi tedni so bili prava popestritev v našem življenju. Marko se je iz spalnice preselil na kavč v dnevno sobo, kjer bivata psa, saj je bil prvi poskus nočnega spanca absolutno nemogoč - ne samo za nas temveč za celo ulico. Tako se je stanje popolnoma umirilo. Prvi teden so bili potrebni še nočni izpusti v atrij na vrt, brisanje lužic v sobi, potem pa se je naš kraško navadil in vsakič, ko je potreboval izhod, je to pokazal tako, da se je usedel pred vrata za na vrt. Otroka sta malo kepico dlake božala, se z njo igrala, sosedovi otroci so hodili dnevno na obiske. Dimi je tako kmalu dodobra spoznal, kje in kod pelje vsakdanja pot. Prav tako je spoz­ naval širšo okolico: živalski vrt, pasjo raz­ stavo, mesto,… Škode, ki se pritiče mladičem v hiši, ni uspel narediti, saj smo ga pustili ob naših krajših izhodih zaprtega v kletko, kadar pa ga je razganjalo od dolgčasa, smo ga spustili na vrt, kjer si je dal duška. Igrače seveda niso bile dolgo zanimive, bolj kot to so ga vzne­ mirjale rastline v loncih, ki jih je rad izko­ reninil in svet onkraj ograje, katerega se je lotil raziskovat s kopanjem luknje. Soseska, v kateri živimo, predstavlja sklop vrstnih hiš, kjer je nemalo psov. Naša družina sedaj od prihoda Dimija predstav­ lja pravi val navdušenja in začudenja. Kar nekaj lastnikov psov naju je z Markom ustavljalo in skeptično razmišljalo, ka­ ko bomo s takim psom v urbanem okol­ ju. V smislu, da nam bo »zrasel čez glavo«. Prijazno sva skušala obrazložiti njegove pa­ semske značilnosti in pomen dobre vzgoje in socializacije, pa se ni zdelo, da sva bila prepričljiva. Z gotovostjo pa lahko trdim,

2007

da je naš kraško umirjen in socializiran pes, ter začenja prepričevati vse nejeverne. Da je prekmalu za takšno oceno, se ne strin­ jam, saj so osnove že začrtane, šolanje in vzgoja pa se nadaljujeta in se nikoli prav ne končata. Sedaj pri starosti šestih mese­ cev se Dimi lahko ponaša z opravljeno ma­ lo šolo, z dobrim prijateljem bradačem Rodijem, katerega je ravnokar prerasel in s petčlansko družino, ki jo varuje pred vsiljiv­ ci, še posebej, ko se zmrači. Dimi gre v malo šolo: Mala šola je pomenila obveznost in užitek. Glede na to, da sem nazadnje šolala psa pred enajstimi leti, sem poznala osnove, vendar se je od takrat veliko spremenilo. Šolanje je sedaj veliko bolj individualno, psu bolj prijazno, uporablja pa se tudi kli­ ker. Z Dimijem klikerja nisva uporabljala, saj se mi osebno ni zdel potreben, še manj pa aplikativen za vsakdanjo rabo. V skupini z nekaj deset udeležencev sva bi­ la tako izjemi, vseeno pa nama je ves čas šlo zelo dobro in tudi končni preizkus sva lepo opravila. Priboljški sirčka in mesni zalogajčki so očitno zalegli, hkrati pa pusti­ li vtis na rednem hranjenju z briketi, ki niso bili več tako slastni. Na spomlad načrtujemo nadaljnje šolanje, saj želimo, da bi bil pes čim bolj socializi­ ran. Dimi spozna svet razstavljanja: Prve naše pasje razstave smo se res veselili in jo z vznemirjenjem pričakovali. Zanimalo nas je, kako se bo pes znašel v pasji in ljud­ ski gneči ter kaj bo rekel sodnik. Nismo bili presenečeni, da se je Dimi dobro odrezal na obeh ravneh. Ker pa zna biti raz­ stavni dan dolg, ga je treba prebiti tako, da mladiču ni dolgčas, hkrati pa da lahko tudi počiva. Na koncu dneva pa se ne ve, kdo je bolj utrujen, lastnik ali pes.

Še posebej prijetno opravilo je kramljan­ je in izmenjava izkušenj z ostalimi lastniki kraševcev, ki ti radi pomagajo s praktičnimi nasveti. Moram priznati, da me kot začetnico v raz­

stavljanju, ring in nastop v njem prav vzne­ mirjata. Kako se bo moj kraško obnašal, ali ga bom znala pripravit do želenega in kaj sem se tokrat naučila jaz? Dobra predstavi­ tev je že sama nagrada, če pa sledi tudi po­ zitivna ocena, še toliko bolje. Dimi in otroci: Center družinskega dogajanja v naši hiši predstavlja dnevna soba. Tu se igrata starejša otroka, po tleh pa se plazi najmlajša, ki še ne hodi. Da pa nam ne bi bilo dolgčas, tu živita tudi oba psa. Rodi največkrat spi v košari, Dimi pa se rad priključi k igri otrok. Tako »pomaga« sestavljati puzzle, lego kocke. Še najrajši pa vestno pregleduje, ali morda kateri od otrok ne malica. Na vkljub zaposlenosti v prostoru, različni jakosti glasov, zna tudi zaspati in se ne zme­ ni niti, ko hoče Ema pogledati, kaj se skri­ va za zaprtimi vekami. Prav tako je Dimi zelo obziren in kljub naglici, ki ga navdaja, ko v kuhinji kaj zadiši ali se mu kam mu­ di, svoje krdelnice Eme na vseh štirih ne po­ hodi ali porine. Izkazal se je tudi kot »te­ rapevstki«, saj je nedavno nudil trenutek tolažbe Liamu, kateri se je zatekel po oporo h »kraškotu« v kot sobe, ker se mu je godi­ la svetovna krivica. Včasih pa, ko ne ve kam bi se dal, ker vse, česar bi se lotil, ni dovoljeno, napade svoj rep. Starejša otroka sva z Markom podučila o pasjih pravilih in dala nekaj znanja za ravnanje in ju vedno znova k temu spod­ bujava. Za zaključek: Tale naš Dimi nas je čisto očaral, še naj­ bolj pa mene, ki sem kraševca spoznala pre­ ko Marka, in se za to pasmo nisem primar­ no odločala. Navdajajo me občutja, ki jih ne znam opisati drugače, kot da zveni že skoraj osladno in komercialno, ampak ta­ ko v resnici je. Naša družina predstavlja živi dokaz za to, da kraški ovčar lahko živi v urbanem nasel­ ju, v stanovanju z vso družino in navkljub vsakodnevnim službenim obveznostim, pa je zraven še zelo zadovoljen. Kdor ne ver­ jame, si lahko ogleda na lastne oči, da ga Kraševec lahko osvoji. Smilja Drobnič Avtor slik je Marko Drobnič



www.dlvkos.si


kraševec 16

Kraševec v urbanem okolju Vloga kraševca se je v današnjem času moč­ no spremenila. Skoraj nič več ne opravlja svoje osnovne funkcije čuvaja črede, temveč je postal predvsem človekov družabnik. To pomeni, da se mora prilagoditi spremenje­ nemu načinu življenja ljudi. Naučiti se mora upoštevati pravila, ki jih je postavil človek, tega pa ga morajo naučiti njegovi lastni­ ki. Da bo res dobro pripravljen na življenje v urbanem okolju, je prav, da obišče tudi »pasjo šolo« in opravi vsaj izpit A, to je os­ novni izpit za psa spremljevalca, oziroma še bolje izpit B­Bh, ki preverja tudi obnašanje psa v urbanem okolju in je pogoj za vsa na­ daljnja šolanja. Izpit A je izpit za psa spremljevalca pri ka­ terem mora pes pokazati osnovno vodl­ jivost na povodcu. Izpit B­Bh pa sestoji iz treh delov in sicer iz preizkusa obnašanja v urbanem okolju, izpita za vodnika psa spremljevalca ter izpita za psa spremljeval­ ca na vadbišču. Lastnik psa oziroma vod­ nik mora s psom pokazati, da sta priprav­ ljena na življenje med ljudmi in med drug­ imi psi, vodnik pa mora pokazati tudi ne­ kaj osnovnega znanja o psih. Na oba izpita se lastnik psa lahko pripravi v ustreznem kinološkem društvu, kjer organizirajo tečaje šolanja psov. Preizkus obnašanja v urbanem okolju je morda v današnjem času najpomembnejši del izpita B­Bh. Pes mora na povodcu mir­ no spremljati vodnika, ki se giblje po na­ selju. Ostati mora miren tudi, ko se sreča s skupino ljudi, ko mimo zapelje kolesar, zatrobi avtomobil, sreča drugega psa in po­ dobno. Skratka tako vodnik kot pes mora­ ta pokazati, da se znata v urbanem okolju primerno vesti. Da je ta del izpita uspešno opravljen, veliko pripomore ustrezna zgod­ nja socializacija psa pri lastniku in v ma­ li šoli, dodatno pa se nanj pripravlja na tečaju. Simulira se različne situacije, vod­ niku psa pa svetuje ustrezno ravnanje v pri­ meru neprimerne reakcije psa. Tako na pri­ mer se psa, ki skače za kolesarji, postopoma navaja, sprva na stoječe, kasneje pa na ved­ no hitreje premikajoče se kolo. Del sociali­ zacije pa poteka spontano zaradi rednega druženja skupine ljudi in psov. Cilj šolanja ni in ne sme biti le opravljen iz­ pit, ampak predvsem to, da sta vodnik in pes dobro pripravljena na skupno življenje v svojem domačem okolju. Pri šolanju v društvih se zato šola vodnika psa, ta pa potem s pridobljenim znanjem uči svo­ jega psa. Na ta način je zagotovljeno, da zna vodnik svojega psa pravilno voditi tu­ di po koncu tečaja. V tečajih se posvečajo tudi izobraževanju vodnikov na področju splošnega znanja o psu, šolanju psov ter ki­

6

www.dlvkos.si

Prva kraševka, ki je opravila izpit za psa spremljevalca, je bila psička Bora, lastnice Tanje Gobec iz Celja.

Predstavitev 3 zgodb vodnikov kraševcev - BBH izpit in njihova izkušnja pri šolanju KO DUKA V ŠOLI Preden si človek omisli najboljšega prijatel­ ja, se mora zavedati, kaj s tem pridobi in kaj izgubi. In ko to ugotovi in še vedno vz­ traja, da ga bo pripeljal v hišo, se mora za­ vedati, da ni dobil v hišo še ene igrače za otroke, ampak tudi kup bolj ali manj prijet­ nih opravil, ki jih prej ni poznal. Ni dovolj prebrati nekaj knjig o skupnem življenju družine z novo pridobitvijo, pač pa se pri­ praviti na nova doživetja, približno tako, kot pri otrocih, le da pri psu gre to dosti, d osti hitreje. dosti

-

Šolanje kraševca po programu za izpite A in BB-H

007

nologiji – torej znanj, ki jih kot lastnik psa mora imeti, da lahko zanj ustrezno skrbi. Na koncu tečaja vodnik psa svoje znanje preizkusi na pisnem delu izpita B­Bh. Ta del vodnik opravi le enkrat; torej le s prvim psom, s katerim opravlja ta izpit.

Poleg socializacije pa se na tečajih nauči pse nekaj osnovnih vaj poslušnosti, kot so hoja in tek ob nogi, sedenje in prostor v gibanju ter najpomembnejši vaji, odpoklic ter od­ laganje psa z motenjem. Glede na priprav­ ljenost psa, se te vaje izvajajo na povodcu (zadostuje za izpit A) oziroma tudi brez nje­ ga. Večina pasjih lastnikov, ki pripeljejo psa na tečaj, se zaveda pomena teh vaj v vsak­ danjem življenju. Če je zelo koristno, da se zna pes na ukaz usesti in uleči, pa je že kar življenjsko pomembno, da se nam odzove na naš klic. Tega se uči pri vaji odpoklica. Tudi vaja odlaganja psa ponazarja situacijo iz vsakdanjega življenja, ko mora na primer pes počakati na nas pred trgovino. Pes se na tečaju nauči, da počaka na določenem pro­ storu dalj časa, medtem ko se njegov vod­ nik od njega oddalji. Bistveni element šolanja je danes gotovo po­ stala socializacija psov, kar pa ne zmanjšuje pomena osnovne vodljivosti psa. Le dobro socializiran in vodljiv pes bo zares prijeten družabnik človeku in ga bo lahko spremljal povsod. To velja tako za nemškega ovčarja kot za kodra ali kraškega ovčarja. Ker je se­ daj na tečajih prisotnih vedno več različnih pasem, je tudi šolanje temu ustrezno pri­ lagojeno. Pri šolanju se uporablja različne oblike motivacije in se predvsem skuša vz­ postaviti čim boljši odnos med psom in nje­ govim vodnikom. To pa je osnova tako za dobro delo, kot za dobro sobivanje psa in človeka. Mirjam Zdovc, KD Grosuplje

Ljudje smo si za otroke omislili vrtce, kjer naše nadebudneže učijo socializacije, da se potem lažje vključijo v džunglo življenja. Za psa pa seveda mislimo, da smo sposobni to narediti sami, ali pa ga prepustimo samemu sebi, da se »socializira« sam, oziroma ga so­ cializira okolica. NAROBE! In v trenutku, ko smo doma ugotovili, da vzgoja naše Duke ni enostavna, smo poiska­ li najbližjo in od prijateljev svetovano šolo, kjer se pes in lastnik naučita osnovnih znanj, ki jih bosta rabila za skupno bivanje in le­ pa doživetja. To se je zgodilo, ko je Duka bila stara tri mesece. Ta šola je Kinološko društvo Triglav Mali Bakovci pri Murski Soboti, kjer smo na našo in Dukino srečo spoznali inštruktorja in sedanjega prijatelja Janija Žekša, ki je tam alfa in omega. Začeli smo trikrat tedensko zahajati na poligon. Padli smo v štos, in ostali tam. Hodimo še vedno, odvisno od časa, ker en­ ostavno to potrebujemo, tako mi, kot tudi Duka. Zakaj? Zato, ker ni lepšega, kot vi­ deti, kako tvoja ljubljenka od doma do tja v avtu nemirno poskakuje in cvili od želje čimprej biti tam in srečati druge pse, in se­ veda lastnike, ki jo bodo pobožali in nagra­ dili z posladki. To delamo že drugo leto. Začeli smo z druženji, ki, odvisno od psa, trajajo različno dolgo, preden se začne z resnim delom. Duko smo pustili spoznavati šolo in bodoče pasje sošolce kar nekaj časa, saj je bila zelo mlada, pri starosti šest mese­ cev pa smo začeli tudi njo vključevati v de­ lo. To, kdaj je treba psa začeti učiti, je do­ sti odvisno od pasme, ampak bolje prej kot prepozno! Razlog za učenje ni bil v tem, da bi imeli pametnega psa in se s tem hvalili, ampak gola potreba po lepšem sožitju. Saj ni lepšega kot to, da lahko lastnemu psu zaupaš in seveda on tebi, da ga spoznaš, njegove dobre in tudi slabe strani. In ko to enkrat ugotoviš, pa tudi pes, je življenje res lepo.


kraševec 16

2007

V šoli smo se naučili osnovne pojme pos­ luš­nos­ti (poleg, prostor, sem, sedi, glas), jih ponavljali in jih še dandanes, ko pridemo na poligon, poleg tega pa smo enkrat na teden naredili sprehod v skupini v urbano okolje, ter tako celo skupino psov pripravi­ li na izpit BB-H. Kajti, pri Janiju je praksa, da vsi psi, ki hodijo tja, zaključijo nek cik­ lus, ki traja, odvisno od starosti in pasme, različno dolgo, z izpitom. Samo šolanje se nam je zdelo kot del druženja psov in tudi skrbnikov. Ob nekaj piknikih in praznovanjih rojstnih dni smo skrbniki psov postali ne le znanci in skupi­ na s podobnimi interesi, pač pa se je stkalo nemalo prijateljskih vezi. Tudi naši psi so postali taki prijatelji, da se ob srečanju ved­ no veselo pozdravijo in igrajo. Skratka, ra­ di hodimo tja.

Kaj povedati za konec? Le to, da smo sre­ čni, da imamo pasjega družinskega člana, ki nam je v ponos in veselje. Tisti, ki raz­miš­ lj­ate in se odločate, katero pasmo izbrati, ne odlašajte predolgo, ker zamujate never­ jetno lepe trenutke, ki vam jih zna kraševec pričarati. Ne zapirajte ga v majhne prosto­ re, ne dajajte ga na verigo, ne izločajte ga iz kroga družine, ker je to pes, ki potrebuje svobodo, gibanje, predvsem pa vas in vašo družbo. Peljite ga med druge pse, naj se igrajo, ne bo vam žal, skoraj igraje ga boste pripeljali do potrebnih znanj in če boste ho­ teli, boste opravili tudi izpit! Milan in pri njegovih nogah ležeča in smrčeča Duka

Med samim šolanjem nismo uporabljali po­ sebne motivacije, ker je Duka vedno rajši je­ mala priboljške od drugih kot od domačih, tako da smo v glavnem največ vaj naredili le ob pohvali, včasih pa tudi nagradi. Nagrada je tisti motivacijski faktor, ob katerem pes zate naredi vse. Naša Kraševka se je odlično vklopila v skupino in je opravila vaje včasih lepše včasih manj uspešno in tudi izpit BBH. To ni bilo nič bolje ali slabše od drugih. So pasme, ki so bolj učljive-vodljive, druge pa manj in kraševci spadajo med slednje za­ to, ker mislijo s svojo glavo, ne z lastnikovo in prav zaradi tega so tako posebni. In ne samo to, da je Duka uspešno opravila izpit

Željo po kužku sem imel že dolgo časa. Vendar, ko sem se odločal in izbiral kužka, sem iskal kužka z močnim karakterjem in izrazitim značajem. Kraške ovčarje sem površno poznal in bolj ko sem se poglabljal v njihov značaj, vse bolj so mi bili zanimivi. Tako je v septembru 2005 k nam prišla ma­ la kepica po imenu Dač.

Podelitev diplome Kinološke zveze Slovenije o opravljenem izpitu BB-H, 22 maj 2006

BB-H, od takrat, ko hodimo k Janiju, je pri­ peljal do izpita tri skupine po 10 do 15 psov različnih pasem in Duka je bila med njimi edina kraševka. Kapo dol stric Jani! Torej, če razmišljate o kraševcu, pa dvomi­ te, ker ste slišali, da so trmasti, da se ne dajo vzgajati, da so svojeglavi, vam zagotavljam, da se jih da z malo truda in nekaj vloženega časa in dobre volje naučiti marsičesa. Ko ga pa enkrat imate in spoznate, vam povem, da ga ne boste več zamenjali.

Jeseni leta 2006, sva se z Dačem vpisala v tečaj B-BH. To pa ni več igra, kot je to bi­ lo na predhodnih tečajih. Tokrat je mor­ al Dač vsako od vaj opravljati dosledno in mi slediti strogo ob levi nogi, njegova po­ zornost pa je morala biti stalno usmerjena name tako, da me je dobesedno med giban­ jem gledal in čakal na naslednji ukaz. Vsako od vaj, ki se je opravljala s povod­ cem, je bilo potrebno opraviti tudi brez po­ vodca. Da bi to dosegla, je bilo potrebno z Dačem dnevno vaditi med sprehodi in med igro, se ukvarjati z njim aktivno vsaj dve uri dnevno in ponavljati vsako od vaj, dokler ni

DAČEVO ŠOLANJE

Šolanje se je skratka začelo od trenutka, ko je Dač vstopil v naš dom, ampak navkljub literaturi in našemu trudu je bilo jasno, da če ga želimo pravilno šolati, oz. ga vzgojiti do stopnje, da bo upošteval minimalna pra­ vila vedenja v urbanem okolju, bo potrebno obiskovati tečaje. Na prvi tečaj »MALA ŠOLA« sva se z Dačem vpisala pri njegovih petih mese­ cih. Tedaj je razumel samo igro in hrano, ki sta bila tudi dva najhitrejša načina za pritegnitev njegove pozornosti. Tečaj ma­ le šole je osnovan na pozornosti kužka do svojega vodnika. Kuža razume, da je do­ bro opravljeno delo takojšnja nagrada (igra in hrana), obvezno pa tudi kužku nakažite svoje zadovoljstvo in ga energično pohva­ lite. Kakorkoli, z nekoliko kraševske trme sva prišla na cilj in Dač je dobil svojo prvo diplomo. Po uspešno opravljeni mali šoli sva se ta­ koj vpisala v tečaj »A«. Na tem tečaju je poudarek, da se kužkova pozornost us­ meri na vodnika. Opravljati mora poligon­ ske naloge z nezategnjenim povodcem, kar pomeni, da mora kužek slediti vodniku in upoštevati njegove ukaze, ne pa da vodnik vleče kužka po poligonu. Kužek bo vedno opravil vsako vajo, pod pogojem, da mu je to zanimivo in da je pravilno motiviran. Motivacija pa mu mora biti vodnik, ki ga bo skozi igro motiviral k delu, nagradil pa ga bo s hrano. In tudi ta tečaj sva uspešno opravila. Tokrat je Dač dobil celo medal­ jo in ponosno postal najbolj šolan pes na Maliji (kraju pri Izoli).

razumel pomen vsake posamične komande. V času šolanja Dač nikakor ni bil idealen pes, ki bi naredil vse. Včasih me je v šoli kar presenetil in v prvem poizkusu opravil va­ jo brezhibno, ko sva pa po inštruktorjevem navodilu morala vajo ponoviti, da pokaževa še drugim, kako se vaja pravilno izvede, pa Dač vaje ni in ni hotel ponoviti. Kot da bi nam hotel povedati, kaj me mučite, saj sem pokazal, da znam. Preostali del šolske ure sem bil jaz tisti, ki je skušal uloviti njegovo pozornost. Tako se je še inštruktor v šoli na­ vadil na nekako svojeglav značaj kraškega ovčarja. Del vaj sva opravljala tudi v urba­ nem okolju (te vaje so se vedno opravljale s povodcem), poudarek je na poslušnosti in da se navkljub prometu in mimoidočih vede v smislu ubogljivega kužka, ki ga urbano okolje ne moti. Izpit B-BH je potekal v dveh delih. Prvi del je bil pismeni za vodnike, na katerem smo morali izkazati določeno splošno znanje o vedenju in obnašanju kužka v urbanem okolju. Drugi del izpita je bil vodenje kužka po poligonu na odrejeni trasi in z določenimi ukazi in vajami, ki jih je moral kuža oprav­ iti najprej z povodcem in potem brez po­ vodca. Bodisi v enem ali drugem slučaju je moral kuža dosledno slediti vodniku in nje­



www.dlvkos.si


kraševec 16

2007

SVARUN GRE V ŠOLO gova pozornost je morala biti usmerjena sa­ mo na vodnika. V kolikor kuža brez povo­ dca ne sledi vodniku in ne opravi vseh pred­ videnih vaj ali zbeži stran od vodnika, izpita ne opravi. Samo upal sem, da bo Dač imel dober dan na izpitu in bo takoj vsem poka­ zal, kaj zna. Ni me razočaral, Dač je tokrat dobil diplomo in medaljo, odprli so mu tu­ di delovno knjižico, kjer so zapisani njegovi uspehi. Kar ponosno je prišel domov, kjer smo mu seveda, kot se za velik dogodek spodobi, priredili pravo slavje. Ja, bila je velika šola, za Dača in zame. Spoznal sem, da je kraški ovčar pes z močnim karakterjem – značajem in če ni pravilno motiviran, ne bo naredil vaje. S kraškim ovčarjem lahko delamo pod pogo­ jem, da sodelujemo, nikakor pa ne, da mi ukazujemo, on pa dela! Poudariti moram, da so tečaji namenjeni predvsem nam, da se naučimo, kako bo­ mo pritegnili pozornost našega kužka, to je tisto kar nas naučijo inštruktorji. Na nas je, da s kužkom doma vadimo, se z njim ukvarjamo in ugotovimo, na kakšen način bo najlažje dojel vajo oziroma tisto, kar ga želimo naučiti. V vsakem primeru svetujem vsem, ki se bo­ do odločali za šolanje svojega kraševca, da to pričnejo delati čimprej in naj ga učijo sa­ mo in izključno skozi igro, nikakor ne z na­ diranjem in grdimi manirami! Dač se najbrž z mano strinja, saj je v šoli spoznal cel kup prijateljev.., no tudi ste­ pel se je, pa sva tiste neprijetnosti pozabi­ la, sedaj se pa morava pripraviti na novo šolanje, saj se morava naučiti, kako se ve­ deva na razstavah in v ocenjevalnem pro­ storu. Dač je namreč še vedno navajen, da se, ko konča vajo, usede. Se že vidi, da je pravi kraševec in se vedno po delu počitek prileže. Z Dačem vam želiva veliko uspehov pri obiskovanju malih in velikih šol.

Svarun je naš prvi pes in ne glede na to, da smo o psih oz. kraševcih veliko prebrali, nam je bilo jasno, da psa lahko veliko bolj efektno učimo pod vodstvom izkušenega inštruktorja. Najbolj nas je presenetilo, da je za uspešnst šolanja pomemben pristen stik med psom in lastnikom, ki opredelju­ je motivacijo psa do dela in poslušnosti. Počasi smo se zavedli, da pri tem ne gre niti za mehanično ponavljanje povelj, ni­ ti zgolj za vzpostavljanje hierarhije, pač pa za kvaliteto odnosa, v katerem pes uživa v tem, da ti ustreže, ker se počuti tvoj part­ ner. Presenečeni smo bili, kako je našemu psu njemu sicer sprva neznan inštruktor us­ pel vzbuditi zanimanje in veselje do dela. Ugotovili smo, da gre pravzaprav bolj za šolanje nas samih in šele nato, preko nas, tudi psa. Vključili smo se v pripravo na izpit A in­ BB-H in jeseni 2006 izpit BB-H tudi opravi­ li. Pes je bil takrat star leto in pol. Najprej smo se vodniki s psi zbrali in se posvetili socializaciji psov. Sledile so skupinske, na­ to individualne vaje poslušnosti (sedi, pro­ stor, poleg... oz. razne variacije in kombi­ nacije vaj). Zbrali smo se enkrat na teden, šolanje je trajalo vsakič od dve do tri ure, približno dva meseca. Izpit bomo opisa­ li z laično terminologijo in tega naj stro­ kovnjaki ne zamerijo. Najprej smo opravl­ jali teoretični del (pismeno), sledile so vaje poslušnosti po natančno določenem razpo­ redu na poligonu, nakar je prišel na vrsto preizkus obnašanja in poslušnosti v urba­ nem okolju. Celoten izpit je seveda potekal pod budnim očesom sodnika. Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi se gotovo vključili tu­ di v malo šolo.

k Valter Valenta



Kraševec je naš prvi pes in zanj smo se odločili potem, ko smo se o njem dodobra pozanimali v literaturi oz. pri ljudeh, ki so z njim že imeli izkušnje. Poleg lastnosti, ki so nam bile všeč, smo veliko slišali (tudi pre­ brali) o njegovi »legendarni« kraški trmi in težavni vzgoji. K odločitvi, da se bomo šolanja lotili resno, je botrovala želja po kolikor toliko vzgojenem psu, sčasoma (po nevzpodbudnih pripombah samooklicanih poznavalcev) pa je tudi nas popadla trma, da predvsem sebi dokažemo, česa se lahko skupaj naučimo. Želja je torej postala izziv, sčasoma smo doumeli, da ne majhen.

www.dlvkos.si

Skozi šolanje smo doumeli, da je za uspeh, bolj kot koščki sira ali šunke v žepu, po­ memben prisrčen odnos s psom ter spo­ sobnost vzbujanja zanimanja za delo in za­ dovoljstvo psa ob uspešnem opravljanju na­ log. Navdušenje in zadovoljstvo nad delom s psom moramo znati pokazati tudi mi sa­ mi in tako je krog sklenjen. Resnici na ljubo

smo včasih imeli občutek, da je kaka druga pasma bolj učljiva oz. manj trmasta. Strastni privrženci pasme pravijo, da kraševec o po­ velju najprej premisli in s tem se strinjamo.

Ni voljan v nedogled ponavljati istih vaj, češ, kaj mi je tega treba. Pri odpoklicu se včasih premika k meni celo večnost in ta­ krat me noče pogledati v oči, češ, vem, saj vem, da sem ga polomil, ampak ne morem iz svoje kože.... Vsekakor je bilo šolanje izkušnja, ki je ne bi želeli zamuditi. Bolj kot poslušnost nam je pomemben odnos, ki smo ga skozi šolanje s psom vzpostavili. Strinjam se z mnenjem tistih, ki pravijo, da kraševec v polni luči zasije v partnerskem, ne pa podrejenem od­ nosu. Iz časa šolanja se spomnimo tudi anekdo­ te. Ker gre (vsaj v našem primeru) bolj za šolanje vodnika kot pa psa, se je meni glede šole najbolj vtisnil v spomin telefonski klic inštruktorja par dni pred izpitom, ko nas je obveščal glede ponavljalnih vaj pred samim izpitom. Rekel je, da toplo priporoča, da se jih udeležimo, ker bomo sicer na izpitu pad­ li, »da bo zanj težko, da nima pojma, da je situacija glede njega krizna....« in še bi lah­ ko naštevala, pa se je v naslednjem stavku izkazalo, da ga ne skrbi za psa, ampak za vodnika... Šolanje bi toplo priporočila vsakemu no­ vemu lastniku, četudi se morda komu zdi, da bo zmogel skozi proces brez strokovne­ ga vodstva. Najbrž je koristno, da ima in­ struktor znanje oz. izkušnje v zvezi z poseb­ nostmi kraševa. Mislim, da se morajo ljud­ je, ki razmišljajo o nakupu kraševca zaveda­ ti, da to ni pes, ki bo vedno in brezpogojno izpolnjeval ukaze. Drži, da je nekoliko sa­ mosvoj in zna biti vložek v šolanje precejšen zalogaj, vendar se nedvomno izplača. Ne nazadnje je kraševec pasma, na katero smo lahko upravičeno ponosni. K njeni promo­ ciji pripomore tudi šolanost psov, zanjo pa smo odgovorni vsi lastniki. Andrejka Štrukelj Uršič


Kraševec kot pastirski pes kraševec 16

2007

Avtorji elaborata »Kraška jagnetina« iz Društva rejcev drobnice Krasa in Istre pri­ lagojenost te pasme opisujejo s sledečimi besedami: »Na območju Krasa in Istre so ovčarji re­ dili domačo, avtohtono ovco, ki so ji rekli istrijanka, kraška ovca, primorska ovca ali celo ovca surove volne. Istrijanko so redili predvsem zaradi njenih izrednih lastnosti: odlikuje jo dolga hoja in paša med kamen­ jem, popase tudi suho staro travo, spretno se pase med kamenjem. « (Kraška jagneti­ na, str.7)

SLOVENSKI PASTIRSKI PES JE KRAŠKI OVČAR V Sloveniji imamo svojega, avtohtonega pa­ stirskega psa, ki ga je izoblikoval naš človek in naše okolje. Kraški ovčar ali kraševec si je skozi stoletja izoblikoval značaj in podo­ bo, ki je najbolj ustrezala danim pogojem in trdemu življenju v pogosto zelo skromnih in zahtevnih razmerah. Pastirji so potrebovali vzdržljive, odporne in pogumne pse, ki so njihove črede ovc branili pred zvermi, pse, ki so bili prilagojeni težkim vremenskim razmeram (kraški burji, mrazu, vročini ...) in niso potrebovali posebne nege, hkrati pa tudi pse, ki so bili dovolj obvladljivi, da so z njimi lahko potovali tudi po bolj obljude­ nih predelih. Prednost avtohtonih pasem je v njihovi pri­ lagojenosti naravnemu okolju in so z vidika sonaravnega kmetovanja najbolj zaželene. V društvu kraških ovčarjev smo bili zato kar neprijetno presenečeni, ko smo odkrili, da so se v Sloveniji z razmahom reje drobnice v zadnjih 15 letih na območjih, kjer se naha­ ja največ zveri, pojavili tudi pastirski psi, vendar skoraj brez izjeme tuje, včasih celo eksotične pasme in njihovi mešanci. Ko smo nekaj rejcev vprašali, zakaj si niso izbrali kraševca, smo izvedeli, da pasmi enostavno ne zaupajo, čeprav niso imeli nobene nega­ tivne izkušnje z njo. Mnogi so vložili veliko dela v uvajanje tujih pasem, izoblikovali ce­ lo delovne linije, kjer so selekcionirali pse glede na njihove delovne sposobnosti, niso pa pomislili, kako izjemna priložnost bi bila tudi za našega kraševca, da preizkusi svoje sposobnosti in svoj značaj v delovni liniji. Če bi baron Janez Vajkard Valvasor da­ nes hodil po Krasu in dolini Pivke, ne bi več našel edinstvene pasme, ki ga je tako navdušila, da ji je namenil celo mesto v Slavi vojvodine Kranjske.

S

NAZAJ V PRETEKLOST ... Razen Valvazorjevega citata, da živijo na Krasu in ob reki Pivki močni in pogumni

 si, se ni ohranilo prav veliko pisnih virov p o naši pasmi. Poznavalec in velik ljubitelj kraševcev Ivan Božič pa je našel mnogo ust­ nih izročil, starih dobrih sto let, po katerih lahko sklepamo, da je bil kraški ovčar v tem času dobro znan po svoji zunanjosti in odli­ kah, ve pa se tudi, kje je živel: »Živel je na dokaj prostranem področju kraškega sveta v Sloveniji, med črto, ki jo na severu od vzhoda proti severozahodu tvo­ rijo naselja in trgi Jelšane, Ilirska Bistrica, Pivka, Senožeče in Sežana do Trsta ter na­ to prehaja v primorski Kras do Socerba v črti severozahod, jugovzhod do Slavnika in zavije v pravem kotu do končnih ob­ ronkov Čičarije, ki segajo v primorski del Slovenije. Slovenski kras je na severu najvišji z Vremščico (1026 metrov) in na ju­ gu s Slavnikom (1028 metrov). Kraški ovčar je živel tudi v Istri, na področju južno od Čičarije, ki se razprostira 40 km daleč ter se končuje severno od Učke (1296 metrov). Imenovali so ga istrski ovčar ali kratko Čič, ker so ga videli le v družbi pa­ stirjev, ki so pasli drobnico po redko ob­ raslih planotah te kraške verige.« (Božič, Še malo zgodovine) Kraški ovčar je imel v preteklosti kar nekaj poimenovanj, npr. brek, istrijan, kraševec, ilirski ovčar in šele od leta 1968 kraški ovčar. V zadnjih desetletjih se na pobu­ do velikega poznavalca pasme, Miroslava Zidarja ponovno uveljavlja izraz kraševec. Izraz kraški ovčar namreč sugerira, da je kraševec pastirju pomagal ovce pasti, kar pa ni res, saj je to tipični pastirski pes, ki je bil zadolžen za zaščito ovc. Navkljub različnim poimenovanjem je bil kraševec pastirski pes naših krajev, ki je zve­ sto spremljal pastirje, ko so iskali pašnike za svoje ovce in čuval črede pred zvermi. Zaradi pogosto zelo skromnih pogojev v teh od sonca in burje ožganih predelih, so morali pastirji v iskanju pašnikov preho­ diti zelo dolge razdalje, skupaj s skromno, trdoživo in neizbirčno pasmo avtohtonih ovc - istrsko pramenko.

Polnomadski obliki pašne živinoreje, ki je prevladovala na področju Krasa in Istre v 19. stoletju, se s tujko pravi tudi transhu­ manca. Zaradi časovnih razlik v rasti tra­ vinja (precejšna podnebna raznovrstnost na tem območju) so se pastirji in pašne živali selili z namenom poiskati sveže, še neizrabl­ jene pašnike. S čredami pa so potovali le pa­ stirji, ostali družinski člani so ostali v stal­ nih naseljih in se ukvarjali predvsem s pol­ jedelstvom. Iz nekoliko obširnejšega geografskega opisa tovrstnega polnomadskega življenja pastir­ jev si lahko dobro predstavljamo, v kakšnih pogojih so živeli in se razvijali tudi naši kraševci.

avtohtona slovenska pasma: istrska pramenka

»Na območju Slovenije je bila prava trans­ humanca precej razširjena v zahodnem de­ lu. Posebej znana je bila menjava paše ovc med Snežnikom, Slavnikom, Vremščico in Nanosom na eni ter Istro in Furlansko nižino na drugi strani. Večje črede z de­ set do petindvajset ovcami so imeli lastni­ ki s Podgrajskega podolja in južnega dela Brkinov, manjše, s pet do deset živalmi pa so imeli lastniki na Pivki, v severnem delu Brkinov, Ilirskobistriški kotlini in Čičariji, medtem ko so črede lastnikov s Podgorskega Krasa štele tudi do petdeset glav. Ponekod na Pivki, v Podgori, Vremski in Košanski dolini ter po Brkinih so ustanavljali samo­ stojne ovčarske obrate z več sto živalmi (tu­ di do 400) in s šestimi do osmimi pastirji. Med začetkom maja in začetkom septem­ bra so pasli po planinah, razporejenih zlasti



www.dlvkos.si


kraševec 16 na južnih pobočjih Snežnika, kjer so si za prenočevanje uredili preproste koče iz veje­ vja in desk, imenovane kozare. Na začetku septembra so se pastirji za približno dva meseca premaknili na nižje dele zahodnih pobočij Snežnika, nakar so se sredi novem­ bra pomaknili na zemljišča okrog domačih vasi. Proti koncu decembra so se pred mra­ zom in pomanjkanjem dobre paše umakni­ li v Istro, v zaledje Rovinja, Novega Grada, Umaga, Pirana in Kopra, pa tudi v osred­ nji del zahodne Istre in na skrajno jugovz­ hodno obrobje Furlanske nižine, kjer so najemali pašnike ob spodnji Soči, nekako med Oglejem in Palmanovo na zahodu ter Tržičem in Gradiščem ob Soči na vzhodu. Iz Furlanije so se že na začetku aprila um­ aknili na območje zahodnega dela Krasa, kjer so se okrog Opatjega sela in Lokvic zadrževali mesec dni, potem pa so se začeli vračati na višinske poletne pašnike; ovčarji iz Istre so se tja vrnili brez vmesnega po­ stanka.« (Transhumanca) Čeprav v tem opisu kraški ovčarji niso iz­ recno omenjeni, pa lahko sklepamo, da je bila to zelo vzdržljiva in zdrava pasma, ki se je brez težav znašla v različnih vremenskih pogojih in ki je skupaj s čredami vsakolet­ no prehodila dolge razdalje. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da so kraške ovčarje s čredami poti vodile pogosto po tudi v tistih časih precej obljudenih pokrajinah, kar je ned­ vomno vplivalo tudi na njihov karakter. Ivan Božič tako primerja razlike v karak­ ternih zasnovah med na videz zelo podob­ nima pasmama: šarplanincem in kraškim ovčarjem: »Zgovoren dokaz: V Slovenijo je kraški ovčar prispel po ugodnejši, kulturnejši po­ ti in njegov značaj se je oblikoval v skla­ du s to potjo, pa tudi s »končno postajo«. Drugačen je kot značaj šarplaninca, ki je bil in je še dandanes prilagojen surovejšemu, zahtevnejšemu okolju Šarplanine, te me­ stoma (vsaj za nekatere, sam ne mislim ta­ ko) nedostopne divjine. Kraški ovčar je v določenih primerih tudi že stoletja naseljen na področju bolj ali manj zahodne civiliza­ cije in njegov zavidanja vreden značaj je te­ mu primeren.« (Božič, Je prišel z Iliri?) Na žalost so se nekje na polovici prejšnega stoletja življenski pogoji kraševcev popol­ noma spremenili. Največ vzrokov za to je imel velik upad ovčjereje in bolezen, ki je napadla istrsko pramenko: »Doživela je nesrečo, da jo je napadla ovčjekozja bruceloza, ki se je širila tudi v obliki malteške mrzlice pri ljudeh v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Do zelo velikih izgub premikajočih se čred kraške ovce je prišlo v letih 1947 in 1948. Nazadnje je bi­ la leta 1947 izgubljena tudi možnost za seli­

10

www.dlvkos.si

2007

tev prek zime na nekdanjo pašo v Furlanijo. Deset slovenskih ovčarjev z družinami in približno 1000 ovcami je odšlo leta 1947 v Italijo in nadaljevali so skoraj nomads­ ko življenje. Izdelovali in prodajali so ovčji sir, pri čemer so se poleti selili na italijanski sever, vse do švicarske meje. Ko se bodo v Evropski uniji uresničili cilji in obljube, lah­ ko pričakujemo, da se bo ta ovčereja obno­ vila do nekdanjega obsega.« (Böhm, O) Kraške ovčarje, ki so ostali, pa so razde­ lili po kmetijah, kjer so se na verigah kot zanemarjeni in zapuščeni čuvaji (od tistih časov imajo ponekod še danes sloves agre­ sivnih psov) lahko samo še otožno spomin­ jali časov, ko so tekali po kraških planotah kot ponosni in svobodni partnerji pastir­ jev. Po zaslugi skupine zavzetih kinologov so se kasneje za kraševca začeli boljši časi. Vedno več ljudi je odkrilo, kako čudoviti in privrženi družabniki človeka so lahko, če se jih ustrezno vzgoji in socializira. Na žalost pa so ga sodobni ovčjerejci skoraj popolno­ ma prezrli in brez pravega premisleka nado­ mestili s tujimi pasmami. ... IN POGLED V PRIHODNOST V Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije se zavedamo velikega po­ mena ohranjanja kraševca, saj želimo za­ pustiti našim zanamcem dediščino, ki smo jo skozi tisočletja dobili od naših predni­ kov. Čeprav bo glavnina kraševcev tudi v prihodnje kot čudovit pes družabnik živela v urbanem okolju, pa se nam zdi zelo po­ membno, da se izoblikuje tudi delovna li­ nija, kjer bi lahko prišla do izraza njego­ va skozi stoletja izoblikovana zasnova in se razvijala še naprej. Ko je v lanskem letu na društvo prišla pobu­ da našega člana, rejca avtohtonih ovc, da bi preizkusil kraševca v funkciji čuvaja črede, smo se zaradi pomanjkljivega znanja in izkušenj odločili, da skupaj preučimo stro­ kovno literaturo s tega področja. Obrnili smo se na Agencijo RS za okolje, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in pro­ stor. Ker so na agenciji že razmišljali, da bi rejcem drobnice pomagali tudi s pastirskimi psi, so naši predlogi naleteli na plodna tla, tako da so podprli naša prizadevanja. Ta sredstva smo namenili proučevanju stro­ kovnih gradiv, praktičnih izkušenj (v po­ letnih mesecih smo odšli na strokovno eks­ kurzijo v BIH in Hrvaško, kjer smo opa­ zovali njihove tornjake pri prastarem opra­ vilu čuvanja ovc). Kupili pa smo tudi dva mladiča kraševca (samec in samica), ki smo jih dodelili dvema rejcema drobnice na Vojskem in v Kočevju. Trenutno sta oba psa stara osem mesecev, rejca pa jih z vid­ nimi uspehi uvajata po spoznanjih stro­ ke v njuno kasnejšo funkcijo čuvajev ovc. V obliki dnevnika skrbno beležita njuno odraščanje med ovcami. Do srede novem­

bra 2006 smo tako pripravili Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, ki bodo podlaga za razpis, na katerem bodo rejci lahko kandi­ dirali za dodelitev subvencij pri nakupu pa­ stirskega psa. V letu 2007 bomo po vseh pričakovanjih tako naredili prelomen korak in začeli s podporo države razdeljevati rejcem drob­ nice v Sloveniji prve male kraševce, s kateri­ mi bomo zasnovali delovno linijo. V društvu smo prepričani, da imajo naši kraševci na tem področju še zelo velik po­ tencial. Pri intervjuvanjih rejcev drobnice smo izvedeli tudi, da so imeli nekateri rej­ ci težave pri vpeljevanju nekaterih tujih pa­ sem, ki so bile za naše razmere preostre. Ker v naši dokaj majhni Sloveniji skoraj ne naj­ demo predelov za pašo, kjer pastirski psi ni­ so v stiku s sprehajalci ali drugimi obisko­ valci, je izbor pasme še bolj ključnega pome­ na. Prednost imajo psi in pasme, kjer prev­ laduje stabilen karakter, ki zna ločiti pravo nevarnost (npr. napad zveri) od nedolžnih mimoidočih pohodnikov. V razvoj takšnih psov pa je potrebno vložiti kar nekaj truda in ogromno strokovnih znanj. Ker so našim kraševcem podobne predispozicije že dane, bo cilj prizadevanj s pomočjo vzrejne selek­ cije izoblikovati delovne pse, ki bodo po­ novno v ponos Sloveniji. Kraševca smo v povojnem obdobju si­ cer uspeli ohraniti izven njegove funkcije (ex situ) in za večino kraševcev bo ostala naš družabnik in prijatelj v urbanem okol­ ju. Z ohranitvijo kraševca in situ pa bomo kraševcu vrnili tudi gospodarski pomen (preprečevanje škod zaradi napadov zve­ ri), podprli tiste rejce, ki s sonaravnim kme­ tijstvom (rejo drobnice) skrbijo za varst­ vo narave in ohranjajo kulturno krajino, povečali turistično zanimivost in prepoz­ navnost Slovenije (za sodobne oblike turiz­ ma so najprivlačnejše prav ohranjene tradi­ cije in posebnosti obiskane države), hkrati pa bomo imeli izjemno priložnost, da opa­ zujemo kraševce in njihove zasnove v delov­ nem okolju in tako še bolje spoznamo neka­ tere zanimivosti njegovega karakterja. Avtorica teksta in slik Branka Emeršič Literatura:

Božič, I: »Še malo zgodovine«, MojPes, 10(1993), str. 24 in »Je prišel z Iliri«, MojPes, 6(1993), str.24 Transhumanca - dostopno na url naslovu: http://www.zrc-sazu.si/Zgds/3-4-2000.htm Kraška jagnetina - dostopno na url naslovu: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pa­ geuploads/URSKA/Posebni_kmetijski/ELABORAT_ KRA_KA_JAGNJETINA.pdf Böhm, O: Ovčereja in kozjereja v slovenskem pri­ morju v letih 1946-1952, kot smo jo spoznavali ob zatiranju malteške bruceloze, da bi razumeli epide­ miologijo bolezni Povzetek dostopen na url naslovu: http://www.vf.unilj.si/veterina/zbornik/41_Suppl_9/Supplement_ 9pp95_123.pdf.


-

POGOVOR Z ROBERTOM ŽGAVCEM

OHRANJANJE SLOVENSKIH AVTOHTONIH PASEM V PRAKSI

Robert Žgavec, član DLVKOS in inženir agronomije je rejec avtohtonih ovc in lastnik kraševke. Je tudi eden glavnih avtorjev dokumenta Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, ki ga je DLVKOS pripravil v lanskem letu v skla­ du z razpisom Ministrstva za okolje in prostor in Agencije RS za okolje. Robert Žgavec v okviru društva skupaj z Branko Emeršič vodi projekt ponovnega uvajanja kraševca v funk­ cijo pastirskega psa. Kot lastnik kraške ovčarke, ki je trenutno stara osem mesecev, pridno beleži svoja opažanja, ki bodo izredno pomembna pri izdelavi napotil rejcem in bodočim lastnikom kraševcev, kako pravilno uvesti kraševca v njegovo prvotno vlogo čuvaja črede. začel uresničevati pred štirimi leti, mi je bi­ la ideja o uporabi kraševca kot pastirskega psa zelo blizu, zato sem že od vsega začetka zelo naklonjen oživitvi sobivanja avtohto­ nih slovenskih pasem. 3. Ali uporabljate tudi kakšno drugo obliko zaščite pred zvermi? Seveda. Vsi moji pašniki so ograjeni s 4 - 5 žično elektroograjo, ki po eni stra­ ni omogoča dobro kontrolirano pašo in po drugi onemogoča stik zveri z drobnico.

1. Na domačiji na Vojskem imate ovce jezersko solčavske pasme in kraško ovčarko. Zakaj ste se odločili za avtohtone pasme? V prvi vrsti sem se za avtohtone pasme odločil zato, ker sem prepričan, da so na­ jbolje prilagojene za življenje v naših raz­ merah. Živali celo rastno sezono preživijo na pašnikih, ne glede na vremenske pogo­ je in morajo za to prvič imeti dobro telesno konstitucijo, ki jim omogoča kar najlažje gibanje po hribovitem in skalovitem terenu in drugič, biti morajo zdrave, da jim dež, vročina in mraz ne pridejo do živega. To se­ veda velja tako za ovce, kot za pse. Drugi razlog, ki je vplival na odločitev za avtohto­ ne pasem pa je ta, da je v njihov razvoj in selekcijo vložilo svoj trud mnogo generacij naših prednikov in zelo neodgovorno je is­ kati in vzgajati razno razne tujerodne pas­ me samo zato, ker so (mogoče) bolj pro­ duktivne. Zdi se mi, da v zadnjih deset­ letjih tudi v kmetijstvo vse preveč prodira ekonomika, ki izkorišča naravni potencial živali do skrajnosti in še čez. Rezultat tega so predvsem bolezni, s tem povezani veliki stroški z zdravstvenim varstvom živali in vi­ soka vlaganja v močna krmila, ki zvišujejo proizvodnost. 2. Zakaj potrebujete za zaščito pastirskega psa? Imate težave z napadi divjih zveri? Res je, da sem v preteklosti imel dva prime­ ra napada medveda in en primer napada ri­ sa. Res pa je tudi, da to ni glavni razlog za uporabo pastirskega psa. Že ob snovanju zamisli o lastni ovčarski kmetiji, ki sem jo

4. Ali lahko že pri tako mladem psu, kot je Eva opazite, če ima prave osnove za pastirskega psa? Da, za pastirske pasme je značilno, da imajo do ovc podrejen in radoveden odnos. Znaki podrejenosti so približevanje ovci s priprti­ mi očmi in nazaj položenimi uhlji, izogiban­ je direktnemu pogledu in ležanje na hrbtu. Znaki radovednosti pa so lizanje ter ovoha­ vanje glave in analnega predela ovce. Z iz­ jemo ležanja na hrbtu Eva praktično kaže vse ostale znake podrejenosti in radovedno­ sti, ki so ključni za element zaupanja. In ne samo to! Eva se večino časa zadržuje med ovcami, kar nakazuje ustrezno obliko so­ cializacije. Močna socialna vez ovca – pes je odlična osnova in nujna za zaščitništvo, ki ga pes razvije kasneje. 5. Ali pastirski pes potrebuje veliko vzgoje in treninga, da si razvije svoje zasnove? Pastirski pes v bistvu sploh ne potrebuje tre­ ninga in manj ko se ukvarjamo z n jim, boljše je. Mladi kužki so namreč ekstremno dov­ zetni za interakcije s človekom, te pa slabi­ jo vez ovca –pes. Vsako prekomerno ukvar­ janje s psom povečuje njegovo navezanost na človeka in na ta način onemogoča njego­ vo pastirsko funkcijo. Seveda pa to ne po­ meni, da je zgolj nakup pastirske pasme že jamstvo za uspeh. Vzgoja pastirskega psa ima svoj lasten sistem in postopke, ki so po­ polnoma drugačni od treninga poslušnosti in katerih bistvo je ustvarjati pogoje za ustrezno socializacijo med živalmi. 6. Kako zgleda uvajanje mladega psa v funkcijo pastirskega psa? Na kakšen način ste se lotili socializacije Eve?

kraševec 16

2007

Eva že od prihoda na kmetijo živi izključno med ovcami. Prve tri mesece sem posebej zanjo iz tropa izdvojil 6 ovc in ji v hlevu pripravil poseben boks. Vhod vanj je bil do­ volj velik, da je Eva lahko prosto vstopala in izstopala, ovce pa vanj niso mogle. Na ta način sem ji zagotovil zatočišče, kamor bi se lahko zatekla pred kakšno morebitno preveč agresivno ovco. Že prve dni pa se je izkazalo, da »zatočišča« ne bo preveč ra­ bila in se je rajši odpravila na raziskovan­ je hleva in okolice. Seveda je spoznavanje z ovcami potekalo postopoma in je traja­ lo kar kakšen mesec ali dva, do so se živali navadile ene na drugo. Edini ukaz, na ka­ terega sem jo naučil, je besedica »ne«, ki pomeni, da mora prenehati s trenutno ak­ tivnostjo. Pri tem sem vseskozi pazil, da se ne bi preveč navezala name, nisem je božal niti pustil, da mi sledi ob odhodu iz hle­ va. Obiskoval sem jo edino takrat, ko sem ji prinašal hrano, vmes pa sem jo opazo­ val skozi odprtino v stropu, skozi katero običajno krmim živali. 7. Ali ste imeli pri Evini vzgoji kakšne težave? Ste jih uspeli rešiti? Nobena vzgoja ne poteka brez težav in tudi pri Evi so se nekje pri 5-ih mesecih starosti začele pojavljati težave v obliki grizenja re­ pov in ušes. Vse skupaj se je še stopnjeva­ lo po začetku jagnjitev, ker so jagnjeta pač bolj živahna, bolj nemočna in tako »bolj primerna« za igralne eksperimente. Če sem namero opazil in izrekel ukaz »ne«, je Eva skoraj po pravilu prenehala s tem početjem. Ker pa v hlevu nisem bil vseskozi prisoten, je večkrat prihajalo do poškodb repov in ušes. Z določenimi metodami sem v zadnjih treh tednih uspel pojavnost le-teh zmanjšati. Pričakujem pa, da se težave te vrste še ne bodo končale, saj je značilno, da so psi med 6 in 12 mesecem najbolj dovzetni za tovrst­ no obnašanje in ga kasneje skoraj po pravi­ lu prerastejo. 8. Kdaj bo Eva dovolj zrela za svojo »službo« čuvajke črede? Ena od značilnosti pastirskih pasem je tu­ di ta, da relativno pozno dozorijo. S tem predvsem mislim na psihično zrelost, ki na­ stopi nekje med 2 in 3 letom. Pričakujem, da z Evo ne bo nič drugače in da jo bo dot­ lej potrebno še pogosto kontrolirati in kori­ girati odmike od značilnega obnašanja. 9. Kaj bi priporočili rejcem drobnice, ki se odločajo o izboru mladiča -kraševca? Predvsem se morajo zavedati, da pes ni stroj, ki bi se vklapljal in izklapljal s pritiskom na gumb. Pripraviti se morajo na to, da bo med učno dobo skoraj zagotovo prihajalo do poškodb ovc in jagnjet, pripraviti se mo­ rajo na to, da je učna doba relativno dolga (2 – 3 leta) in da kljub upoštevanju napot­ kov za pravilno vzgojo ni nobene garancije,

11

www.dlvkos.si


kraševec 16 da bo pes uspešno opravljal funkcijo čuvaja. Rejec, ki se odloča o izboru kraševca mora biti s srcem pri stvari (mora imeti interes), dosledno upoštevati napotke za pravilno vz­ gojo in mora biti pripravljen na reševanje morebitnih težav med njo. Pripravljen mo­ ra biti tudi na sodelovanje s projektno sku­ pino pri DLVKOS, ki mu bo pomagala od­ pravljati težave. Pri celotnem procesu je vz­ trajnost bistvenega pomena. Reševanje pro­ blemov lahko traja mesece, se pa na koncu skoraj vedno obrestuje in verjamem, da ni zanesljivejšega čuvaja od dobro vzgojenega pastirskega psa, zato je vredno poskusiti. 10. Nekateri menijo,da je kraševec med ov-

»Po prvem tednu socializacije z ovcami bi lahko rekel, da so se živali že privadile ena na drugo. Vodnica tropa je postala že prava Evina učiteljica. Če je Eva namreč pri igri pregroba z njo, se ovca obrne k njej in jo z glavo nežno odrine stran. Eva na to rea­ gira tako, da se postavi v podrejen položaj – uleže se na hrbet. Sicer pa ji ta ista ov­ ca pusti, da se igra z njo, jo liže po glavi in

analnem predelu, se igra z repom, celo pleza po njej, ko leži na tleh in prežvekuje. Tudi ostale ovce so dosti bolj prijazne z njo kot prejšnje dni, a so še vedno rahlo boječe. Se ji pa že marsikatera od njih pusti lizat.« Odlomek iz dnevnika, ki je del dokumen­ ta Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, DLVKOS 2006

ZAUPANJE Ključ zaupanja je neizražen

ZAŠČITNIŠTVO Zaščitništvo se kaže v

plenilski nagon. Pastirski psi imajo do ovc radoveden in podrejen odnos, ki domačim živalim ne predstavlja nikakršne grožnje. Znaki podrejenega obnašanja so: približevanje ovci s priprtimi očmi in na­ zaj položenimi uhlji, izogibanje direktnemu pogledu in ležanje na hrbtu. Znak radoved­ nega obnašanja pa je ovohavanje glave in analnega predela. Vse opisano je zaželeno in pes, ki kaže te načine obnašanja, ima pra­ vilne dedne zasnove.

POZORNOST Bistveni element pozornosti

cami lahko osamljen in da pogreša družbo človeka ? Vaš komentar ? S to trditvijo se nikakor ne morem strin­ jati. Menim namreč, da ljudje na živali včasih gledamo preveč skozi svoje oči in pričakujemo, da imajo enake potrebe kot mi sami in zato včasih v njihovi oskrbi že kar malo pretiravamo. Pes v družbi tropa ovac nikakor ni osamljen, čeprav je res, da ovce niso partner za igro in da komunikaci­ ja med ovco in psom ni tako dinamična in intenzivna kot med psom in človekom. Ker pa se pes na takšen odnos navaja že od svo­ je najzgodnejše mladosti, se ne zaveda, da je le-ta lahko tudi drugačen, bolj intenziven. Zato je skoraj vedno zadovoljen že s pri­ jazno besedo in kratkim božanjem, saj česa drugega niti ne pričakuje. Živ dokaz za to je mala Eva, ki sem jo slišal cviliti samo prvi dan po prihodu v hlev. Vse odtlej se obnaša tako, kot da bi bila s svojo funkcijo povsem zadovoljna in dejansko ji prav nič ne manj­ ka. Mogoče veliko več manjka meni, ker bi se premnogokrat rad poigral z njo, pa si te­ ga ne dovolim ...

2007

je navezanost psa na dom in “nadomestne” člane legla. Čuvaje čred so odbirali po nji­ hovi sposobnosti, da sledijo drugim živalim v čredi. Znaki dobre pozornosti so torej sle­ denje čredi ter gibanje in spanje med ovca­ mi. Tudi pes, ki se ob približevanju tujca pomakne bliže tropu, kaže pozitivne znake pozornosti. Znane so pozitivne korelacije med pozornostjo psa in manjšo škodo, ki je posledica napada plenilcev. Psa je torej ved­ no potrebno usmerjati k čredi in s tem gra­ diti njegovo pozornost do nje.

zmožnostih psa, da reagira na odklone od običajnih situacij. Mladič na neobičajne dražljaje ponavadi reagira tako, da steče proti viru in laja z dvignjenim repom in v primeru, da je izzvan, z repom med nogami steče proti domu. Temu načinu obnašanja pravimo “približevanje-umik”. Potencialni plenilec se ponavadi izogne grozečemu obnašanju “približevanje-umik” pastirske­ ga psa. Dejanski napad na plenilca je za­ to največkrat nepotreben in se le redkok­ daj zgodi. Obnašanje “približevanje-um­ ik” se lahko kaj hitro spremeni v agresiv­ no izražanje dominance, lahko pa tudi s hitrim umikom proti čredi. Ta umik lah­ ko interpretiramo tudi kot obrambo hrane ali kot materinsko obrambo mladiča. Pes z odraščanjem povečuje razdaljo, ki jo preho­ di do vira neobičajnega dražljaja. Ta raz­ dalja je od psa do psa različna, le redko pa presega meje področja, ki ga pes varuje. Ker je zaščitništvo rezultat dobrega zaupanja in pozornosti, ne zahteva posebne vzgoje. Odlomek iz dokumenta Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, DLVKOS 2006

Avtohtone pasme in biotska raznovrstnost

JAVNA SLUŽBA OHRANJANJA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI V ŽIVINOREJI (JSOBRŽ) Današnje bogastvo življenja na zemlji je rezultat več sto milijonov trajajočega evolucijskega razvoja in v zadnjem kratkem obdobju nekaj tisoč let tudi delovanja človeka. Tako so na­ stale številne kulturne rastline, domače živali in njihove pasme ter značilna kulturna pokra­ jina, ki jo je sooblikoval človek. Udomačitev in reja lokalnih pasem domačih živali je imela dodaten vpliv na biotsko raznovrstnost pokrajine in obstajajo tesne povezave in interakcije med vsemi temi dejavniki in obstojem sedanje biotske raznolikosti v prostoru. Biotsko raznovrstnost lahko v grobem de­ limo na štiri podkategorije, ki pojasnju­ jejo zelo različne poglede v znanstvenih področjih, in sicer: - Kulturno (kulturna krajina z vso razno­ likostjo v umetnosti, krajinski arhitektu­ ri, veri, socialni strukturi, jezikih, običajih, prehranskih navadah itd.) - Ekosistemsko (ima različne nivoje -nacio­ nalne -regionalne -lokalne) - Vrstno (vrstna raznolikost ali značilne vr­ ste znotraj neke regije –bogatost vrst) - Genetsko (sem sodi vsa variabilnost genov znotraj vrst, pasem, linij, provenienc…)

12

www.dlvkos.si

Zgornjo delitev je mogoče razumeti tudi kot vseobsegajoči vpliv medsebojnega delovan­ ja vsega z vsem v prostoru in času in prav zato je biotsko raznovrstnost nemogoče ob­ ravnavati strogo ločeno po zgornjih kri­ terijih. S tega vidika se program, ki ga iz­ vaja JSOBRŽ, nanaša predvsem na genet­ sko in delno vrstno (species) biotsko raz­ novrstnost domačih živali, namenjenih kmetijstvu (živinoreji), katere glavni namen je prireja hrane živalskega izvora. S tega vi­ dika so nekatere vrste domačih živali, kot so psi, mačke, veliko vrst perutnine ter še nekatere druge vrste, obravnavane »manj prednostno«, saj jih praviloma v zakonoda­


Vzreja

kraševec 16

ji s področja kmetijstva ne najdemo v no­ beni državi pod tem okriljem. V Zakon o živinoreji pa smo v 68. člen (avtohtone pasme) uvrstili tudi vrsto psov, kjer ima­ mo naštete naslednje slovenske avtohtone pasme: kraški ovčar, posavski gonič, krat­ kodlaki istrski gonič, resasti istrski gonič in slovenski planinski gonič. Za spremljanje stanja na področju biotske raznovrstnosti v živinoreji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustano­ vilo JSOBRŽ, katera ima 27 sklopov na­ log (aktivnosti), ki so vezane na področje ohranjanja. Skrbna izdelava poročila za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano omogoči, da se na podlagi stan­ ja in/ali predlogov, ki jih JSOBRŽ posredu­ je MKGP, nato odloči za posamezne ukre­ pe, seveda v okviru možnosti in dovoljenih državnih pomoči. V tej luči pa je MKGP pri vrstah, ki ne sodijo pod okrilje »živinoreje« (angl. farm animals), zelo omejeno v smis­ lu porabe sredstev za podpore. (V podobni situaciji je tudi vrsta čebel, ki jih v Bruslju nimajo uvrščenih med tiste, kjer bi bile do­ voljene državne pomoči!). Tako se lahko »druge« vrste vključijo v programe le v pro­ grame aktivnosti v zvezi proučevanjem (mo­ nitoring, raziskave, proučevanje lastnosti ipd.), ki so financirani iz javnih sredstev. Redno in stalno spremljanje stanja biotske raznovrstnosti v živinoreji in vodenje regi­ stra pasem z zootehniško oceno, ki ga izvaja JSOBRŽ, bo tudi pri vrsti psov pripomoglo k temu, da bomo na podlagi teh ocen stanja poskušali najti rešitve in aktivnosti, ki bo­ do pripomogle k ohranjanju slovenskih av­ tohtonih pasem psov. Pomembno delo pri ohranjanju pa tako kot drugod po svetu opravljajo različne nev­ ladne organizacije, med katere sodijo tudi društva, združenja in zveze. Doc.dr. Drago KOMPAN, Vodja JSOBRŽ

Univerza v Ljubljani,Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, Domžale

avtohtona slovenska pasma: istrska pramenka

2007

POROČILO O VZREJNEM LETU IN DRUGE POMEMBNE NOVOSTI 2006 Od zastavljenih nalog vzrejne komisije za lansko leto je VK izvedla v glavnem celo­ ten program. Izveden je bil vzrejni pregled 23. aprila v Mariboru in 16. septembra v Ljubljani. Po slabši udeležbi na vzrejnih pregledih v letu 2005 (samo 11 vzrejno pregledanih psov) smo z društveno akcijo »Pripeljite kraševca na vzrejni pregled« sku­ paj pregledali 32 kraševcev. V Maribor je prišlo 11 psov od tega so bili 3 samci ocen­ jeni prvič, eden pa je opravil ponovni vzrej­ ni pregled; prvo oceno vzrejne vrednosti pa je dobilo tudi 7 psic. Na jesenski vzrejni pregled je prišlo na no­ vo kar 12 samcev in 2 ponovno in 6 psic za prvi vzrejni pregled, ena psica pa je prišla na ponovni vzrejni pregled. Tako je bi­ lo lani skupaj ocenjeno kar 32 kraševcev. Izrednega vzrejnega pregleda v lanskem letu nismo opravili nobenega. Po sklepu UO je društvo subvencioniralo polovico cene vz­ rejnega pregleda. Za vzrejne preglede v letu 2006 smo pridobili sponzorja EUKANUBO, ki je lastnikom privedenih kraševcev poda­ rilo 3 kg vrečo hrane in jih s tem dodatno vzpodbuditi k obisku vzrejnega pregleda. Po vzrejnem pregledu v Mariboru je bil na pobudo vzrejne komisije organiziran sesta­ nek z vzreditelji kraških ovčarjev in na zelo koristnem sestanku so se izmenjale izkušnje in sklenil dogovor o čim bolj enotnem in profesionalnem sodelovanju. Na sestanku je bilo tudi dogovorjeno da se kraševcu pos­ kusi dvigniti ugled, tudi s tem, da se po­ trudi in poišče čimbolj zavzete nove lastni­ ke, ki so v psa pripravljeni vložiti čas in de­ nar. Na žalost pa smo v lanskem letu pad­ li po številu poleženih mladičev v obdobje pred letom 1979: skoteno je bilo samo 37 mladičev v 8. leglih. Vsekakor velikokrat tudi razne vzpodbude in brezplačni rodo­ vniki za kraške ovčarje ne pomenijo dovolj velike motivacije, da bi se lastniki odločili za leglo. Sicer je bilo zabeleženih tudi kar nekaj neuspelih paritev, ki so prav gotovo tudi prispevale k nizkemu številu mladičev. To število je dosti prenizko, da bi ohrani­ li nujno gensko raznovrstnost in se izogni­ li paritvam v sorodstvu v kar smo že sedaj primorani. Zaradi majhnega števila psov in sedaj že kritičnega pomanjkanja plemenjakov iz različnih krvnih linij bomo morali pois­ kati in obiskati čim več psov (tudi malo starejših), ki jih do sedaj še nimamo ocenje­ nih in vzpodbuditi vzreditelje, da parijo svo­ je psičke tudi s potencialno manj atraktivni­

mi plemenjaki, ki pa imajo za razširjanje genske baze velik pomen. Potrebno bo iska­ ti tudi možnosti za subvencioniranje takih legel. V nasprotnem primeru bomo že čez nekaj let morali iskati možnost osvežitve krvi, kar pa ob sedanjem solidnem stanju pri poenotenju eksteriera kraševca ne bi bi­ lo najboljše. Razveseljivo je predvsem, da je naraslo število kraševcev, ki se udeležujejo razstav v Sloveniji pa tudi tujini. Kvaliteta prive­ denih psov je veliko boljša kot pred nekaj leti, tudi zdravstvenih in anatomskih ano­ malij je manj. Na vzrejnih pregledih skrbno pregledujemo oči na distihiazo, ki je prisotna, vendar vsaj v populaciji zdaj skotenih mladičev ni po­ kazala kot ekstremna. Vzrejna komisija se je v lanskem letu sesta­ la dvakrat. Pomembnejši sklepi VK so nas­ lednji: Spremeni se organizacija vzrejnega pregle­ da. Tako poteka od 10 - 12h ocena zunan­ josti. Vzrejni pregled poteka po 12 uri, ta­ ko, da se najprej oceni psice in se jih na koncu tudi razvrsti po vzrejnih vrednostih. Enako velja tudi za samce. Najvišja vzrejna ocena na prvem vzrejnem pregledu je II, vzrejna ocena se na osnovi ponovnega pregleda in oceni morebitnih mladičev, popravi.

V letu 2006 sta dva člana DLVKOS, Irma Benčič, ki je članica vzrejne komisije in vzre­ diteljica in Matej Lah, ki je član Upravnega odbora, opravila kinološki izpit za sodnika za pasmo kraški ovčar. Oba sta v letu 2006 tudi dobila priložnost za sojenje na vzrejnih

13

www.dlvkos.si


S

kraševec 16

2007

Avtor: Marko Feist

pregledih društva. Društvo je Irmi Benčič in Mateju Lahu povrnilo stroške opravljan­ ja sodniškega izpita, ona pa sta se zavezala da bosta prostovoljno pomagala društvu še vsaj nekaj let. Predsednica vzrejne komisije Branka Kranjc Sluga je uredila rodovno knjigo kot bazo podatkov v programu excel. Baza podat­ kov vsebuje vse podatke o kraševcih, ki jih trenutno poseduje DLVKOS. V njej so na pregleden način poleg točnih rodovniških po­ datkov vnešeni tudi vsi znani podatki o ka­ rakteristikah KO ter o odstopanjih od stan­ darda oziroma napakah populacije kraških ovčarjev. S tem je baza pripravljena za pre­ nos v tehnično bolje izdelan računalniški program Biotehniške fakultete, ki ga bo v uporabo dobil DLVKOS. Pripravljena je tu­ di vzrejna knjiga za leto 2006, ki bo v le­ tu 2007 objavljena tudi na domačih straneh društva in v reviji DLVKOS. Spomladi leta 2006 je Mojca Emeršič vzpo­ stavila stik s profesorjem Petrom Dovčem iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki se je osebno zavzel za to, da za kraševca skupaj naredimo nekaj več na področju DNK ana­ liz ter s tem dobimo boljši vpogled v stanje pasme. Organiziran je bil sestanek na ka­ terega so bili vabljeni člani vzrejne komisi­ je, upravnega odbora in gospod Miroslav Zidar. Na sestanku je profesor Dovč razložil pomen DNK raziskav in informacijske pod­ pore. Dogovorili smo se, da bomo začeli vsem psom, ki so privedeni na vzrejne preglede (ali na večje dogodke kot je spe­ cialna razstava KO) jemati vzorce krvi z na­ menom DNK analiz. S pomočjo veterinarjev in prostovoljcev, ki so opravili brezplačen odvzem, smo vzorce uspešno zbrali in jih oddali na Biotehniško fakulteto, na oddelek za zootehniko. Biotehniška fakulteta je že pričela z analizami DNK ter vnosa rodov­ ne knjige v ustrezne programe. Odvzem krvi sta s prostovoljnim delom omogočila Mateja Plevnik in Jaka Ule, material pa je prav ta­ ko donirala Mateja Plevnik in Biotehniška fakulteta.

14

www.dlvkos.si

Pomembna novost vzrejnih pregledov je tu­ di profesionalno fotografiranje psov. V le­ tu 2006 se je Mojca Emeršič dogovorila za sodelovanje s Tino Kavčič, ki je brezplačno opravila fotografiranje na mariborskem in ljubljanskem vzrejnem pregledu. Za vsake­ ga psa smo naredili sliko telesa in portret glave. Tako bo vzrejna knjiga opremljena s kakovostnimi slikami kar bo pomenilo ve­ liko pomoč pri prihodnjih analizah pasme. Te slike se bodo vnesle tudi v informacijski program BF.

Anketa med lastniki kraških ovčarjev V letu 2006 so se člani UO DLVKOS odločili, da izvedejo med vodniki KO an­ keto o stanju kraševcev, z namenom, da bi pridobili nekatere pomembne podatke, ki nam bi lahko pomagali pri nadaljnem raz­ voju naše ogrožene pasme. Žal smo od 633 poslanih anket, dobili odgovor le od 52- ih lastnikov kraševcev, kar pa je premajhen vzorec za podrobnejše statistične analize. Pred petimi leti (2001) je bila že izvedena podobna anketa. Takrat smo dobili vrnje­ nih skoraj polovico anketnih vprašalnikov. Podrobnejše analize ankete so dosegljive pri predsednici vzrejne komisije. Nekaj primer­ jav med obema vzorcema, v zadnjih petih letih, pa bom navedel v nadaljevanju. Kljub temu, da je kraševec še do nedav­ nega veljal za psa, ki mu zaradi njegove (ne)prilagodljivosti urbani sredini pritiče zgolj veriga, je anketa pokazala povsem drugačno sliko. Psi po večini živijo v pes­ jaku in na ograjenem dvorišču. Lastniki jih sprehajajo vsaj enkrat dnevno, ter jih en­ krat tedensko skrtačijo. Prehrana psov je raznovrstna in pestra, prevladuje pa doma pripravljena hrana v kombinaciji z briketi. Psi so tudi redno cepljeni proti nalezljivim kužnim boleznim. Naši kraševci so v povprečju dokaj zdra­ vi psi. V prihodnje bomo morali biti bolj

pozorni na prehrano psov, ker je kar nekaj primerov alergij na beljakovine in maščobe. V anketi opravljeni pred petimi leti, je bilo kar nekaj psic, ki so imele težave pri repro­ dukciji, danes pa te težave skoraj ne pojav­ ljajo več (vnetje maternice, navidezna bre­ jost, carski rez ). Izstopajoč problem pred petimi leti je bil značaj kraševca. Lastniki so se pritoževali nad plahostjo svojih psov. Danes je kraševec predvsem družabnik, ki ga za čuvanje uporabljajo le še redki. Tudi plahosti last­ niki ne izpostavljajo več. Razveseljiv pa je predvsem podatek, da imamo vse več psov z opravljenim izpitom A, ter izpitom za psa spremljevalca. Pripravil Matej Lah, član upravnega odbora

Avtor Stojan Spetič


Vzrejna knjiga kraški ovčarji 2006 kraševec 16

2007

Podatke lastnikov psov, ki niso objavljeni v tej vzrejni knjigi, lahko dobite pri tajnici društva DLVKOS. Pomembno opozorilo: Če lastnik psice ne želi pariti s priporočenimi psi, ki so navedeni v vzrejni knjižici, mora to obvezno odobriti predsednica vzrejne komisije, oz. oseba, ki jo za to zadolži vzrejna komisija. Avtorica vseh fotografij vzrejne knjige je Tina Kavčič.

Poležen: 27.07.2004 O: VIK SLR KO 2113 M: TISA Srednjedravska SLR KO 1984 Vzreditelj: Bauman Vinko

Opis: Višina: 60 cm. Samec, srednje močne konstitucije, temnejše železno sive, dovolj dolge dlake.Značaj miren a zelo zadržan. Glava tipična, oči svetlejše brez distihij, okrog usten rumena obroba.Viher pravilno izražen, hrbet še dovolj čvrst in nadgrajen. Komolca nepriležena. Okotenost sprednjih nog pravilna,zadnjih strma. Stoja nog pravilna, gibanje dovolj izdatno in povezano.

02. CAR SLR KO 2464 VO: II Poležen: O: M: Vzreditel:

03.04.2004 ZENO SLR KO 2172 ŠIVA Vršnik SLR KO 1841 Vesenjak Matic

Opis: Višina 60 cm Samec močne konstitucije, primernega karakterja. Dlaka krajša z rumeno podlanko. Glava primerno velika telesu s preokroglim čelom. Oči svetlejše z distihijami. Prsa obsežna, hrbtna linija ravna in čvrsta, rep pravilno vsajen in nošen. Okotenost in stoja sprednjih in zadnjih nog pravilna, gibanje nepovezano.

15

www.dlvkos.si

PSI

01. ATOS SLR KO 2495 VO: II


kraševec 16

2007

03. DASCO Srednjedravski SLR KO 2506 VO: I Poležen: 10.02.2005 O: VIK SLR KO 2113; M: BONI Srednjedravska SLR KO 2358 Vzreditelj: Kiseljak Franc

Opis: Višina : 60 cm Tipičen samec, močne konstitucije in v odlični kondiciji, izredno bogato odlakan in odličnega karakterja.Glava tipična oči temno rjave, distihije v obeh očeh. Prsi dovolj globoke, nekoliko ozke; hrbet primerno dolg in širok, čvrst, hrbtna linija ravna. Okotenost sprednjih in zadnjih nog pravilna, gibanje dovolj izdatno.

04. DASO Vršniški SLR KO 2538 VO: II Poležen: 21.06.2005 O: LUKS SLR KO 2284 M: CEDRA Vršniška SLR KO 2385 Vzreditelj: Krajnc-Sluga Branka

Višina: 61 cm, kladno grajen samec, dovolj močne konOpis: stitucije, v dobri kondiciji.Samec ima zelo bogato dlako svetlejše železnosive barve. Glava primerno velika telesu, malo klinasta, z ožjim čelom. Oči temne brez distihij. Vrat pravilno vsajen, prsa obsežna in globoka; viher primerno izražen, hrbet raven in čvrst. Okotenost sprednjih nog dobra, komolci neprileženi. Okotenost zadnjih nog rahlo strma. Rep pravilno vstavljen in nošen. Stoja sprednjih in zadnjih nog pravilna, gibanje nepovezano.

05. LEM SLR KO 2359 VO: II Poležen: 19.07.2002 O: TOD SLR KO 1931; M: UTA Pižmohtova SLR KO 2033 Vzreditelj: Ušeničnik Borut Lastnik: Schwarzman Milan, Dol pri Medvodah 10, 1215 Medvode

16

www.dlvkos.si

Opis: Višina: 61 cm Močan samec, temno železne skoraj črne barve izredno bogato odlakan z marogami po nogah. Umirjenega značaja. Glava primerno velika telesu, temna. Oči temno rjave, brez distihij. Zobovje popolno, neravna linija sekalcev. Vrat malo krajši, viher še dovolj izražen. Hrbet pravilno dolg, širok in čvrst.Križec dovolj dolg. Rep pravilno vsajen in nošen. Okotenost sprednjih in zadnjih nog pravilna. Stoja nog ravna, gibanje dovolj izdatno in povezano.


kraševec 16

2007

06. REKS Pižmohtov SLR KO 2518 VO: II Poležen: 25.03.2005 O: ZAN Kamengorski SLR KO 2186; M: BERA SLR KO 2392 Vzreditelj: Pižmoht Emil Lastnik: Rok Uršič, Ščender 24, 5000 Nova Gorica

Opis: Višina : 62 cm Samec srednje močne konstitucije, svetlo železno sive barve, mirnega značaja. Glava tipična, oči temno rjave, brez distihij. Vrat, dovolj dolg, viher primerno izražen. Prsa dovolj globoka, nadlahtnica nekoliko kratka, komolci neprileženi. Hrbet primerno dolg in čvrst, križec kratek, rep visoko nastavljen in nošen nad hrbtno linijo. Okotenost sprednjih in zadnjih nog odprta, stoja zadnjih nog kravja, gibanje nepovezano z krajšim izkorakom.

07. ĆAR SLR KO 2524 VO: II Poležen: 24.05.2005 O: LUKS SLR KO 2284; M: ADLA SLR KO 2109 Vzreditelj: Ogrizek Jože Lastnik: Jančič Franc, Gunduličeva 11, 2000 Maribor

Opis: Višina: 60 cm Skladno grajen samec, srednje močne konstitucije, kvalitetne železno sive dlake, zelo mirnega karakterja. Glava primerno velika, rahlo klinasta, rumena obroba usten, oči svetle z distihiami, uhlja visoko nastavljena. Vrat primerno dolg viher dobro izražen. Hrbet primerno dolg in širok, križec dovolj dolg, rep pravilno nastavljen in nošen. Stoja nog pravilna, okotenost sprednjih nog pravilna, zadnjih rahlo odprta, gibanje dovolj izdatno in povezano.

08. ČEN SLR KO 2530 VO: II Poležen: 05.07.2005 O: LUKS SLR KO 2284; M: BELA SLR KO 2410 Vzreditelj: Bračič Anton Lastnik: Bračič Anton, Rošnja 43, 2205 Starše

Opis: Višina: 58 cm Samec srednje močne konstitucije, temno železno sive, bogate dlake, marogast po nogah, mirnega karakterja. Glava za telo nekoliko premajhna; temna z izrazitimi marogami. Oči temne, brez distihij. Vrat še dovolj dolg, prsa globoka in obsežna, nadlahtnica krajša. Hrbet primerno dolg in širok in čvrst. Križec raven in kratek, rep visoko nastavljen in nošen nad hrbtno linijo. Okotenost sprednjih in zadnjih nog pravilna, stoja nog pravilna, gibanje dovolj izdatno in povezano.

17

www.dlvkos.si


kraševec 16

2007

09. ZON SLR KO 2179 VO: II Poležen: 16.04.2000 O: TOM SLR KO 1932; M: RINA SLR KO 2022 Vzreditelj: Klenovšek Milan

Opis: Višina: 62 cm Visok samec močne konstitucije, svetlo železno sive, primerno dolge dlake. Glava primerno velika telesu, gobec dolg z lomljenim nosnim gredljem, oči svetle. Vrat primerno dolg, viher dobro izražen. Hrbet v ledvenem delu predolg, čvrst. Križec kratek, rep visoko nastavljen. Okotenost sprednjih in zadnjih nog pravilna. Stoja zadnjih nog kravja, gibanje nepovezano.

10. TREF SLR KO 2395 VO: II O: TOM SLR KO 1932; M: TIMA SLR KO 1916 Vzreditelj: Brodar Lucija

Opis: Višina: 61 cm Visok samec, primerne konstitucije, železno sive, kodraste dlake z rjasto primesjo. Glava primerno velika telesu, oči temno rjave. Vrat kratek, hrbet predolg in vleknjen. Križec dovolj dolg, rep pravilno vstavljen in nošen. Okotenost sprednjih nog pravilna, zadnjih strma, stoja zadnjih nog ozka, gibanje nepovezano.

11. MAJ SLR KO 2220 VO: III Poležen: 24.09.2000 O: TAS SLR KO 1930; M: ŠUKA SLR KO 1861 Vzreditelj: Moškrič Matjaž

18

www.dlvkos.si

Opis: Višina:59 cm Srednje velik samec, srednje močne konstitucije, železno sive krajše dlake, ki je v menjavi. Glava je primerno velika telesu, zobovje popolno kleščastega ugriza.Oči temno rjave brez distihij. Vrat kratek, viher premalo izražen. Prsa dovolj globoka, ozka. Hrbet v ledvenem delu predolg, vleknjen. Križec dovolj dolg, rep kratek, pravilno vstavljen in nošen. Okotenost sprednjih in zadnjih nog strma, stoja sprednjih nog ozka, gibanje premalo izdatno.


kraševec 16

2007

12. POLUX SLR KO 2488 VO: III Poležen: 02.07.2004 O: TAS SLR KO 1930; M: ANČA SLR KO 2307 Vzreditelj: Zalar Marija Lastnik: Levstek Ladislav, Avgustinčičeva 19, 1000 Ljubljana

Opis: Višina: 60 cm Samec šibkejše konstitucije, krajše železno sive dlake, nedostopen. Glava primerno velika telesu. Uhlja visoko nastavljena, oči rjave barve rahlo izbuljene. Vrat dovolj dolg, viher primerno izražen. Hrbet primerno dolg in čvrst, križec dovolj dolg. Prsa dovolj globoka, visokonog. Okotenost sprednjih nog pravilna, zadaj strma. Stoja sprednjih in zadnjih nog ozka, gibanje dovolj izdatno.

Poležen: 17.05.2003 O: Tom SLR KO 1932; M: Tara SLR KO 1915 Vzreditelj: Kofol Marija Lastnik: Pevec Robert, Rožna 12,Vir, 1230 Domžale

Opis: Višina: 62 cm Visok samec, močne konstitucije, temno železne dlake z marogami po nogah. Glava primerno velika telesu, oči svetlejše brez distihij. Hrbtna linija ravna, križec kratek, rep visoko nastavljen in nošen nad hrbtno linijo.Okotenost sprednjih nog pravilna, zadnjih strma. Stoja zadnjih nog kravja, gibanje nepovezano.

02. BONZO SLR KO 2258 VO:II Poležen: 13.04.2001 O: Tom SLRKO 1932; M: Tara SLR KO 1915 Vzreditelj: Kofol Marija Lastnik: Rome Ivo, Slovenčeva 60, 1000 Ljubljana

Opis: Višina: 60 cm Samec, srednje močne konstitucije, temno železne dlake z marogami po nogah.Glava pretežka z preširokim čelom, oči svetlejše brez di­ stihij. Vrat pravilno vsajen, hrbet rahlo vleknjen, trup kvadratičen. Križec kratek, rep nošen nad hrbtno linijo. Okotenost sprednjih in zadnjih nog pravilna, stoja pravilna, gibanje ne dovolj izdatno.

19

www.dlvkos.si

PONOVNI VZREJNI PREGLED

01. CAR SLR KO 2425 VO:II


kraševec 16

2007

PSICE

01. AURA SLR KO 2465 VO: I Poležena: 10.04.2004 O: VIK SLR KO 2113; M: ASTRA SLR KO 2302 Vzreditelj: Kren Viktor Lastnik: Mezgec Karlo, Bazovica 243, 34012 Trst

Opis: Višina 57,5 cm Psica srednje močne konstitucije, železno sive, dolge in kvalitetne dlake.Glava tipična, oči temno rjave brez distihij. Vrat malo prekratek, viher še dovolj izražen. Prsi dovolj globoke in obsežne, nadlahtnica krajša. Hrbtna linija ravna in čvrsta, hrbet do­ volj širok, križec dovolj dolg, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost sprednjih nog pravilna, zadnjih rahlo odprta, stoja pra­ vilna, gibanje dovolj izdatno.

02. ALBA SLR KO 2466 VO: III Poležena: 10.04.2004 O: VIK SLR KO 2113; M: ASTRA SLR KO 2302 Vzreditelj: Kren Viktor

Opis: Višina: 59 cm Visoka psica, močne konstitucije, primerno dolge železno sive dlake in rumene poddlanke. Glava klinasta, z močno rumeno obrobo usten. Oči svetlejše, brez distihij. Vrat kratek, viher še dovolj izražen. Prsa dovolj globoka in obsežna, nadlahtnica kratka. Hrbtna linija vzbočena in nadgrajena.Hrbet v ledvenem delu predolg. Okotenost sprednjih nog primerna, zadnjih odprta. Stoja sprednjih nog dobra, zadnjih kravja, gibanje nepovezano in ne dovolj izdatno.

03. DENA Srednjedravska SLR KO 2511 VO: I Poležena: 10.02.2005 O: VIK SLR KO 2113; M: BONI Srednjedravska SLR KO 2358 Vzreditelj: Kiseljak Franc Lastnik: Petelinšek Martin, Morje 32 i, 2313 Fram

20

www.dlvkos.si

Opis: Višina: 58 cm Srednje velika psica, primerne konstitucije, srednje dolge železno sive dlake z rumeno poddlanko. Glava tipična, oči temno pigmentirane z distihijami. Vrat primerno dolg, viher pravilno izražen. Prsi dovolj globoke, komolci neprileženi. Hrbtna linija ravna, hrbet čvrst in dovolj dolg, križec srednje dolg, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost sprednjih in zadnjih nog dobra, stoja pravilna, gibanje dovolj izdatno.


kraševec 16

2007

04. DAŠA Srednjedravska SLR KO 2512 VO: I Poležena: 10.2.2005 O: VIK SLR KO 2113; M: BONI Srednjedravska SLR KO 2358 Vzreditelj: Kiseljak Franc Lastnik: Petelinšek Marija, Morje 32 i, 2313 Fram

Opis:

Višina: 57 cm

Srednje velika psica, primerne konstitucije, srednje dolge železno sive dlake z rumeno poddlanko. Glava primerno velika telesu, uhlja pravilno nastavljena,rumeno obroba usten, oči temno pigmentirane z distihijami. Prsa dovolj globoka, komolci neprileženi, viher pravilno izražen. Hrbet raven in dovolj čvrst v ledvenem delu predolg, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost sprednjih nog pravilna, zadnjih malo odprta. Stoja sprednjih in zadnjih nog pravilna, gibanje dovolj izdatno in povezano.

05. DUKA Srednjedravska 2513 VO: II Poležena: 10.2.2005 O: VIK SLR KO 2113; M: BONI Srednjedravska SLR KO 2358 Vzreditelj: Kiseljak Franc

Opis: Višina: 55 cm Skladno grajena psica, srednje močne konstitucije, v dobri kondiciji. Dlaka dolga in dobre kvalitete. Glava tipična z temno masko, oči temno pigmentirane z distihijami. Zobovje popolno z neravno linijo sekalcev. Vrat dovolj dolg.Komolci rahlo neprileženi. Viher dobro izražen, hrbet dovolj dolg in čvrst, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost ter stoja sprednjih in zadnjih nog pravilna.Gibanje izdatno in povezano.

06. ČAJKA SLR KO 2477 VO: I Poležena: 10.05.2004 O: TAS SLR KO 1930; M: LANA SLR KO 2286 Vzreditelj: Melink Silverij

Opis: Višina 58 cm Srednje visoka psica, primerne konstitucije in v dobri kondiciji. Glava primerno velika telesu, čelo dovolj zaobljeno, gobec malo daljši in klinast, oči rjavo pigmentirane z distihijami. Vrat dovolj dolg, viher pravilno izražen, hrbet v ledvenem delu predolg in rahlo vleknjen, rep pravilno vsajen in nošen. Okotenost sprednjih nog pravilna, zadnjih odprta. Stoja pravilna, gibanje dovolj izdatno in povezano.

21

www.dlvkos.si


kraševec 16

2007

07. ŽIVA SLR KO 2213 VO: I Poležena: 02.06.2001 O: ŠOK SLR KO 1853; M: ŠIVA Vršnik SLR KO 1841 Vzreditelj: Vesenjak Matic

Opis: Višina: 57 cm Srednje velika psica temno železno sive, kvalitetne dlake, marogasta po nogah. Glava sicer temna a tipične oblike, oči temnorjavo pigmentirane, brez distihij. Vrat malo krajši, viher primerno izražen. Hrbtna linija ravna, hrbet dovolj dolg in čvrst, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost ter stoja sprednjih in zadnjih nog pravilna, gibanje dovolj izdatno in povezano.

08. DENA Vršniška SLR KO 2541VO: II Poležena: 21.06.2005 O: LUKS SLR KO 2284; M: CEDRA Vršniška SLR KO 2385 Vzreditelj: Krajnc-Sluga Branka Lastnik: Podlogar Marko, Lancovo 1b, 4240 Radovljica

Opis: Višina: 57 cm Srednje visoka psica, srednje močne konstitucije, železno sive dlake v menjavi. Glava tipična, oči temno rjave, brez distihij. Vrat dovolj dolg, viher pravilno izražen, hrbtna linija nadgrajena, hrbet dovolj dolg in čvrst, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost sprednjih nog dobra, zadnjih strma, stoja pravilna, gibanje nepovezano.

09. TAMA SLR KO 2402 VO: II Poležena: 19.04.2003 O: TOM SLR KO 1932; M: TIMA SLR KO 1916 Vzreditelj: Brodar Lucija

22

www.dlvkos.si

Opis: Višina: 55 cm Manjša psička, nežnejše konstitucije, svetlo železne sive, krajše dlake. Glava nežnejša, primerno velika telesu. Oči svetle z distihiami. Vrat dovolj dolg, viher pravilno izražen. Hrbet dovolj dolg, ne dovolj čvrst. Križec dovolj dolg.Rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost sprednjih in zadnjih nog odprta, stoja nog pravilna, gibanje nepovezano.


kraševec 16

2007

10. CVETKA SLR KO 2454 VO: II Poležena: 24.02.2004 O: TARZAN Vršniški SLR KO 1964; M: VARA SLRKO 2123 Vzreditelj: ZOO Ljubljana

Opis: Višina: 56 cm Manjša psica, srednje močne konstitucije, temnejše železno sive dolge in zelo kvalitetne dlake, marogasta po nogah. Glava primerno velika telesu, oči temno pigmentirane, brez distihij. Vrat primerno dolg, prsa dovolj globoka, viher primerno izražen. Hrbtna linija pravilno dolga in ravna, križec pravilen, rep malo visoko nasajen, in pravilno nošen. Okotenost sprednjih in zadnjih nog pravilna, stoja ravna, gibanje skladno in povezano.

11. KAJA Pižmohtova SLR KO 2517 VO: II Poležena: 11.02.2005 O: ASTOR Pižmohtov SLR KO 2165; M: BONA SLR KO 2393 Vzreditelj: Pižmoht Emil

Opis: Višina: 55 Manjša psička, močne konstitucije, slabše kondicije (predebela), nizkonoga, manj dostopna. Dlaka krajša, železno sive barve. Glava tipična, oči temno pigmentirane, brez distihij.Vrat še dovolj dolg, viher slabše izražen., prsa obsežna, rahlo sodčasta. Hrbet raven, še dovolj čvrst, križec dovolj dolg, rep pravilano nastavljen in nošen. Okotenost ter stoja sprednjih in zadnjih nog pravilna, gibanje povezano vendar ne dovolj izdatno.

12. RITA Pižmohtova SLR KO 2521 VO: III Poležena: 25.03.2005 O: ZAN Kamengorski SLR KO 2186; M: BERA SLR KO 2392 Vzreditelj: Pižmoht Emil

Opis: Višina: 54 cm Manjša psica, nežnejše konstitucije, krajše železno sive dlake. Glava prenežna, oči svetlorjave barve brez distihij, uhlja privzdignjena in nepravilno nošena. Vrat dovolj dolg, prsi dovolj globoke, komolci neprileženi. Hrbet dovolj dolg, raven in čvrst, križec dovolj dolg, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost sprednjih nog dobra, zadnjih strma. Stoja pravilna gibanje dovolj izdatno.

23

www.dlvkos.si


PONOVNI VZREJNI PREGLED

kraševec 16

2007

BORA SLR KO 2391 VO: II Poležena: 18.02.2003 O: Tarzan Vršniški SLR KO 1946 M: Tara SLR KO 1934 Vzreditelj: Žorž Tine Opis: Višina: 55 cm Manjša psičke, nežnejše konstitucije, krajše železno sive dlake. Glava primerno velika telesu, uhlja visoko nastavljena, oči temno rjave barve brez distihij. Hrbtna linija ravna, hrbet ne dovolj čvrst. Križec srednje dolg, rep pravilno nastavljen in nošen. Okotenost sprednjih in zadnjih nog pravilna.Stoja pravilna, gibanje dovolj izdatno in povezano.

DNA profili kraškega ovčarja Nastanek pasme pri številnih vrstah domačih živali je navadno povezan z obstojem neke lokalne populacije, ki se od drugih popula­ cij iste vrste loči po nekaterih lastnostih, ki so se zdele rejcem tako pomembne, da so jih skušali še izboljšati, pogosto pa tudi do­ polniti z lastnostmi kakšne druge populaci­ je. Tako je za nastanek pasem značilno ta­ ko parjenje v relativno ozkem sorodstvu v kombinaciji s križanjem z osebki, ki naj bi v populacijo prinesli želene lastnosti, ki jih do tedaj ni bilo ali so bile izražene v prema­ jhnem obsegu. S postopki odbire in bolj ali manj načrtnim parjenjem je nato človek ob­ likoval pasmo po svojih potrebah in željah. Tudi z nastankom kraškega ovčarja ni bilo nič drugače. Vzreja lokalnih psov podob­ nega tipa in križanje s pripadniki sorodnih populacij (šarplaninec), kakor tudi namerna uporaba bolj oddaljenih pasem (novofund­ landec) sta vodila do formiranja pasme, kot jo poznamo danes. Predvsem pri pasmah, ki

Podatke lastnikov psov, ki niso objavljeni v tej vzrejni knjigi, lah­ ko dobite pri tajnici društva DLVKOS. Nekateri psi na željo last­ nikov niso objavljeni. Pomembna opozorilo: Če lastnik psice ne želi pariti s priporočenimi psi, ki so navedeni v vzrejni knjižici, mora to obvezno odobriti predsednica vzrejne komisije, oz. oseba, ki jo za to zadolži vzrej­ na komisija. Avtorica vseh fotografij vzrejne knjige je Tina Kavčič.

kažejo še dokaj neizenačen fenotip, se rejci pogosto zatekajo k linijski vzgoji in zmer­ nemu inbridingu, da bi poenotili pasmo v njenih značilnih lastnostih. Seveda je to lah­ ko tvegano početje, posebej v primerih, ko imamo v populaciji relativno visoko frek­ venco recesivnih alelov, ki povzročajo ded­ ne napake ali povečujejo dovzetnost za bo­ lezni. Ta nevarnost je glavni razlog, da si želijo rejci vzdrževati tako nizko stopnjo vz­ reje v sorodstvu kot le mogoče. Seveda pa so pravilne rejske odločitve možne le na os­ novi pravilnih rodovniških podatkov. Z uvedbo molekularnih metod v rejske postopke lahko zagotovimo preverjanje po­ rekla živali po principu, da so najzanesljivejši rodovniški podatki zapisani v genomu živali same in njihove točnosti ne more na­ domestiti nobeno označevanje in še tako vestno vodenje rodovnih knjig. Zato smo se odločili za izdelavo genetskega profila (DNA profila) kraških ovčarjev, za katerega bomo v Genetskem laboratoriju Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete uporabi­ li dva seta mikrosatelitnih označevalcev, ki

nam bodo omogočili preverjanje porekla živali, oceno stopnje sorodstva med pred­ stavniki najpomembnejših linij v populaciji kraških ovčarjev in oceno genetske distance do drugih populacij. Dva različna seta mi­ krosatelitov sta potrebna, ker za populacijs­ ke študije ni standardnega nabora marker­ jev, ki bi omogočali učinkovito preverjanje porekla in oceno genetskih distanc. Od projekta, ki je v začetni fazi (izdelani so prvi DNA profili živali,ki so bili na vz­ rejnem pregledu v letu 2006), si obetamo predvsem boljši vpogled v strukturo popu­ lacije kraškega ovčarja in možnost sveto­ vanja vzrediteljem, da bi preprečili preozko vzrejo v sorodstvu. Na ta način bi pomagali ohraniti obstoječo genetsko pestrost v po­ pulaciji in v povezavi z razvojem informa­ cijskega sistema, ki ga razvijamo vzpored­ no, postavili temelje za znanstveno podprto rejsko politiko pri tej naši avtohtoni pasmi. Vzporedno pa nas seveda zanima kakšna je genetska distanca populacije kraškega ovčarja do sorodnih populacij (šarplaninec, tornjak…), ki so nastale v podobnem okol­ ju za podoben namen. Žal literaturnih po­ datkov ravno za najbolj zanimive primerjal­ ne populacij ni in bomo verjetno prisiljeni v manjšem podpornem projektu sami prido­ biti orientacijske ocene za osnovne popula­ cijske parametre v teh populacijah. Na koncu velja poudariti, da je strokov­ no in znanstveno podprta reja avtohtonih pasem, še posebej v primeru ko gre za re­ lativno majhne in zato ogrožene populaci­ je, conditio sine qua non v sodobni kon­ zervacijski genetiki. Če bo pričujoči projekt pripomogel k izboljšanju stanja v popula­ ciji kraškega ovčarja in skozi mednarod­ ne objave naših rezultatov povečal prepoz­ navnost te naše pasme nam bo to v največje zadovoljstvo. Prof. dr. Peter DOVČ, Vodja Genetskega laboratorija

24

www.dlvkos.si


kraševec 16

NEMČIJA

Kraška ovčarka v Nemčiji

Kraševci v tujini

stopnicah, ki so spolzke ali pa slabo vidl­ jive, noče več hoditi. Vendar hiša in vrt sta vedno pod njenim nadzorom. Joy je njen vajenec: Če Arusha vidi kaj sumljivega, sa­ mo naredi »vuf« in Joy steče ven in se zlaja. Arusha mu sledi le v nujnem primeru. Naša psa živita z nami v hiši in gresta ven na vrt, ko želita. Dvakrat na dan gremo z nji­ ma na sprehod. Kadar počitnice preživljamo v Nemčiji ju vzamemo zraven in v hotelu z njima ni nobenega problema.

2007

NIZOZEMSKA

CITA IZ NIZOZEMSKE Na Nizozemskem je samo nekaj kraških ovčarjev mislim, da približno dvajset in en vzreditelj. Tukaj je tudi Citin brat in z

Navkljub svoji starosti, gre Arusha z vesel­ jem vsaki teden na pasji trening. Malo po­ noviva vaje ali pa opazuje ostale aktivnosti na vadišču. Vse je odvisno od njene dnevne forme. Kadar vadijo obrambo z markerjem mora Arusha v avto, saj neprestano laja in bi markerja tudi ujela. Skupinska slika Arusha von Perisnom je skotila 11.4.1995. Njena vzrediteljica gospa Breither je bila edini vzreditelj kraških ovčarjev v Nemčiji in živi blizu mene. Svojo psico Pero, s katero se je odločila za vzrejo, je uvozila iz Slovenije od vzreditelja gospoda Ramšaka. Parila jo je s Perunom, ki je živel na Ptuju. Pse imam že zelo dolgo in se tudi aktivno ukvarjam z njimi v našem pasjem klubu. Ker živimo izven mesta v hiši z velikim vrtom, smo si želeli psa, ki bi lahko bil družinski pes, a hkrati čuvaj. Da je kraški ovčar tudi manjši kot ostali psi čuvaji, je bila dodatna prednost, saj smo enega psa že imeli. Arusho sem vzela, ko je dopolnila osem tednov. Moja devetletna ovčarska mešanka Chika ni bila na začetku prav nič navdušena nad majhnim prišlekom, a ji je hitro po­ kazala kako se mora dober pes obnašati. Arusha je obiskovala tečaj za mladiče in na­ to še za mlade pse, katerega je zaključila z izpitom. Leta 1998 je na tekmovanju dobila titulo Zgornjebavarski šampijon. Nato je v letu 2000 poginila Chika in Arusha je bila neizmerno žalostna. Videla sem, da ne bo mogla živeti kot edini pes pri hiši. Ker mislim, da sta pastirski in ovčarski pes idealna kombinacija (eden je miren in drugi živahen), je k nam pri sedmih ted­ nih starosti prišel belgijski ovčar z imenom Joy. Arusha je postajala iz ure v uro bolj srečna. Letos bo dopolnila dvanajst let in vidi se, da je sedaj že stara gospa. Kot večina sta­ rih psov ima manjše probleme s kostmi. Ne mara deževnega vremena in takrat potre­ buje malce več časa, da se vstane. Tudi po

Na žalost je v Nemčiji le nekaj kraških ovčarjev. Arushina vzrediteljica je s Pero, ki je nekaj let nazaj umrla, imela tri leg­ la. Tudi sedaj ima par, vendar ne vzreja več. Druga vzrediteljica v Nemčiji je gospa Busch, ki živi v Würzburgu. Z Arushino se­ stro Alesho je imela tri legla. Deset let nazaj pa je v bližini Lübecka gospa Graefe imela leglo s psico, ki jo je pripeljala iz Slovenije, vendar ne vem kaj je sedaj z njimi. Za zaključek lahko rečem, da je kraški ovčar čudovit pes za ljudi, ki imajo dobro znanje o psih in njihovem vedenju. Psu moraš po­ kazati kaj je dovoljeno in kaj ne. Če človek ni dosleden, je bolje da se odloči za dru­ go pasmo, ki ni tako svojeglava. Menim, da kraški ovčar tudi ni primeren za ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi (mara­ tonci in podobno) ali za ljudi, ki želijo zelo ubogljivega psa. Kraševca moraš dosledno usmerjati, a brez prisile. Če mi uspe mo­ jo kraševko prepričati, da bo od tega kar želim od nje, imela koristi, potem sem na pravi poti in se imava prav zabavno. Kraški ovčar tudi ni pes za majhna stanovanja, saj je to pes, ki je rad zunaj, kjer ima dovolj prostora.

Lansko poletje, Arusha kjub letom še ved­ no polna energije.

njim in njegovimi lastniki se veckrat nekaj­ krat na leto tudi dobimo. Vem tudi za ene­ ga kraškega ovčarja, ki tekmuje v agiliti­ ju. Morda pa bo letos Cita dobila mladičke in bo tako na Nizozemskem še več kraških ovčarjev, en samček pa bo verjetno šel v Nemčijo. Pet let nazaj smo začeli razmišljati o no­ vem psu čuvaju, saj je bil naš belgijski ovčar star že deset let. Mislili smo, da bi se novi pes lahko dosti naučil od njega, a se nis­ mo mogli odločiti katero pasmo bi vzeli. Pogledali smo v pasjo knjigo in prvič vide­ li kraškega ovčarja. Na internetu smo ugo­ tovili, da imamo na Nizozemskem tudi vz­ reditelja, s katerim smo se dogovorili za obisk. Ima dva kraška ovčarja – samca in samičko in tam smo izvedeli osnovne ka­ rakteristike kraškega ovčarja. Odločili smo se, da bomo vzeli kraškega ovčarja in vzre­ ditelj nas je uvrstil na čakalno listo. Ko je prišel čas kotitve, pa je na žalost bil poležen le en samček. Iskali smo naprej in prišli do slovenskega kinološkega društva, ter nato do gospoda Vesenjaka, kjer smo dobili našo Cito. Tako je tri leta nazaj prišla v svoj nov dom, kjer so jo poleg naju z možem pričakali trije samojedi, en belgijski ovčar in dosti ostalih živali. Prvi dve leti sva z možem večkrat go­ vorila, da nikoli ne bo čuvaj, in da je preveč prijazna za to. Vendar pa je lansko leto ob neki priliki pokazala svoj zaščitniški nagon in takrat smo si rekli: pa le opravljaš svoje delo. Sicer Cita zalaja in dvigne rep, vendar pa mislim, da ne bi nikoli ugriznila. Rekli so nama, da imajo kraški ovčarji čuvanje pri­ rojeno in jih tega ni potrebno posebej učiti. Nikoli si nisva predstavljala, da bo tako ze­ lo prijazna. Vedno je srečna in maha z re­

25

www.dlvkos.si


kraševec 16

2007

pom tudi, ko že skoraj spi. Na najinega bel­ gijskega ovčarja sva morala zaradi njegove ostrine neprestano paziti, pri Citi pa ni pro­ blema. Zelo sva srečna z njo. Za večjo socializacijo sva jo odpeljala v ma­ lo šolo, kjer se psi igrajo in učijo osnov. Naučila sva jo sedi, prostor in sedi levo ob meni. Vendar večino stvari naredi le za zelo

slastno nagrado. Trikrat smo jo tudi odpel­ jali na razstavo, kjer je dobila ocene enkrat odlično CAC, enkrat dobro in še odlično CAC BIS. Ker je bila Best In Show (BIS), je bila tudi na naslovnici našega klubske­ ga časopisa. S Cito ni težko shajati, zna ze­ lo dobro poslušati in se hitro nauči. Je del naše družine, leži na kavču ali pa zunaj čaka na pse iz sosedstva. Ima tudi posebno pasjo prijateljico, eno izmed samojedk, katero je vzela pod svojo zaščito.

FINSKA

KRAŠEVKA NA FINSKEM Pripoved upokojenega para iz Finske, ki sta se odločila za kraško ovčarko in tako svoji nemški ovčarki Uti pripeljala prijateljico. Ljudje pravijo, da ko se enkrat odločiš za življenje s psom, ne boš več znal živeti brez njega. Da ta rek vsekakor drži, se je izkaza­ lo tudi v najinem primeru, ko sva se po štirinajstih letih življenja z nemško ovčarko Olivio morala soočiti z nastalo praznino. In praznina je bila velika. Jesen, ki je prihaja­ la, je bila grozljiva. Začela sem zahajati na razne pasje prireditve in končno kupila na­ jino prvo knjigo o pasmah psov in Jan je predlagal, da bi morda razmislila o novem družinskem članu. Tako sva začela proučevati knjigo in si z listki označevala vse pasme, ki so naju pri­ tegnile. Jan je porabil ogromno listkov, moj izbor pa se je hitro skrčil na dva: nemški ovčar in kraški ovčar. Zavedala sva se, da psi z močnim lovskim nagonom in zelo veliki psi, niso primerni za najino starost. Majhni, krhki in občutljivi psi ne bi bili primerni za naše podnebje. Želela pa sva si tudi, da bi se ob psu počutila varno. Ko sva pod vsemi dejstvi potegnila črto, se je začelo najino is­ kanje mladička – kraškega ovčarja – prijaz­ nega, zdravega in vremensko neobčutljivega psa. Pot do njega pa je bila dolga. Na Finskem nisva našla nobenega oziroma sva ugotovila, da še niso slišali za njega. Hvala bogu za sodobno tehnologijo, saj brez nje ne bi prišla do kraškega ovčarja. Preko hčerinskega podjetja v Sloveniji sem

Nikoli nismo obžalovali, da smo se podali na dolgo pot do Slovenije in tako pripeljali Cito v naše življenje. Prejmite pozdrave iz Nizozemske, Družina Heyms

-

26

www.dlvkos.si

dobila naslov internetne strani, kjer sva sto­ pila v stik z gospo Evo Vipotnik. Nato je Jan jeseni 2005 prvič obiskal Slovenijo in več kraševcev. Domov se je vrnil ves prev­ zet in poln informacij. Začelo se je na­ jino načrtovanje in organizacija poti v Slovenijo. Kmalu pred božičem sva prejela telefon­ ski klic z vprašanjem, ali bi lahko vzela pet mesečno nemško ovčarko Uti. Par dni kas­ neje sva domov prinesla tresočo psičko v obupnem stanju. Danes, pri svojih osem­ najstih mesecih, je njeno obnašanje še ved­ no nervozno, a že močno izboljšano. Je bi­ stra, učljiva in zelo hitra. Njena samozavest se je močno povečala, a so posledice njene žalostne mladosti še vidne. Drugo božično presenečenje je prišlo od gospoda Viktorja Krena, da se je leglo kraševcev srečno skotilo. Janu je pripadla čast, da je odšel pogledat mladičke. Ob vr­ nitvi je povedal, da ga je psička Bora z li­ zanjem po obrazu izbrala sama. Ponovno so se začele priprave za na pot. Odločila sva se, da bova po Boro odšla z avtom, zraven sva vzela tudi Uti. S trajektom smo se odpeljali iz Helsinkov na pot proti Sloveniji. V Sloveniji smo se najprej ustavili v Mariboru pri Nini in njeni družini, kjer sem prvič v živo vide­ la kraševca in sicer kraško ovčarko Dino. Takrat sem na lastne oči videla, da so to res čudoviti psi z dobrim karakterjem. Dina in Uti sta se čudovito igrali, a nam se je že mudilo k Bori. Na poti do Viktorja smo se zgubili, a nas je Viktor našel in sledili smo mu do njegovega doma. Tam nas je čakala cela družina in majhna Bora. Bila je pre­ krasna, vesela, odprta. Čudovito je videti


kraševec 16

pasjega mladička, za katerega je tako lepo poskrbljeno. V veliko zadovoljstvo nama je bilo tudi, da sva videla Borine starše – prele­ pa psa. Preživeli smo nekaj prijetnih uric pri družini Kren, kateri se za vso prijaznost is­ kreno zahvaljujeva. Smejali smo se prema­ jhni ovratnici, ki sva jo kupila Bori in pre­ majhni kletki, v kateri naj bi Bora prestala pot do njenega novega doma. Tako je Bora vso dolgo pot do njenega novega doma pre­ sedela v mojem naročju. Že skoraj eno leto je minilo in Bora je odrasla v čudovito psičko. Visoka je 58 cm in tehta dobrih 33 kg. Obožuje hrano in ra­ da žveči – kosti, igrače, koščke lesa,…Njena dlaka je železno siva, debela in težka ter vo­ doodporna. Je zelo čista in vedno lepo diši – skoraj kot mačka. Osnove njenega karak­ terja si lahko opazil že na začetku, vendar so sedaj še bolj izrazite in pasemske lastno­ sti se vedno bolj izražajo. Zelo zanimivo je spremljati njen osebnostni razvoj, kako se uči novih veščin in kako reagira v različnih situacijah. Bora je bila najlepši mladiček, kar sem jih videla v svojem življenju. Zelo nežna – popolno nasprotje od nemškega ovčarja in ostalih običajnih finskih pasem. Z ostalimi psi komunicira zelo dobro in ni­ koli ne podivja v pasjem parku. Je dobra do ljudi, vendar pametno previdna do tujcev. Otroke sprejme takoj po »uradni« pred­ stavitvi. Bora je ljubeča psička, prijazna in neproblematična. Trenutno si je težko za­ misliti, da se lahko razvije v pravega čuvaja ali celo nasilnega psa. Odnos med Boro in Uti je poglavje zase. Karakterno sta vsaka svoj svet zase, vendar se imata radi in ko gremo skupaj ven, delu­ jeta kot eno. V pasjem parku skupaj stečeta naravnost proti prišleku in druga drugo bra­ nita, če se kateri izmed psov ne obnaša pri­ merno. Doma se igrata na dvorišču – najra­ je igrico »ujemi me, če me moreš«. Uživata pa tudi v preganjanju ptic in kopanju veli­ kih lukenj v nekdanjih gredicah za rože. V primeru, da mora Bora iz kakšnega razloga ostati doma, začne tuliti, da se ti srce trga. Ker sta obe psici precej močni, ju v primeru, da ne moreva oba iti, sprehajamo ločeno.

2007

Šolati obe naenkrat je utopija. Bora skače, se igra in hoče na vsak način najti pot do priboljškov v mojem žepu. Je prava ma­ la opica. Veliko se nauči s posnemanjem nemške ovčarke Uti. In nauči se zelo hitro, seveda ko to hoče. Je zelo pozitivna psička z vsemi tipičnimi lastnostmi pasme in za nas posebnim načinom reagiranja. Njene kode obnašanja so nama pomagali razvozlati v pasji šoli in nama tako zelo pomagali.

Daja se je skotila 10. februarja 2005, ko smo jo prišli iskat je bila stara že 12 ted­ nov, vsi ostali mladički so že odšli v nove domove. Bili smo zelo srečni, da to ljubko psičko končno držimo v rokah. Prej smo jo videli samo po fotografijah, ki nam jih je preko elektronske pošte poslal vzreditelj. To je bila ljubezen na prvi pogled in Daja Srednjedravska je danes v središču naše po­ zornosti, predvsem pa najinih treh otrok.

To leto je minilo neverjetno hitro in pri­ neslo velike spremembe. Po osemintride­ setih letih sem se upokojila in potovanje po Boro predstavlja mejnik v najinem življenju v več pogledih. To je bilo najino prvo dol­ go skupno potovanje po dolgih letih in je bilo dober uvod v novo poglavje najinega življenja.

Daja je kot del mlade in srečne družine odraščala z veliko ljubezni in smo jo ver­ jetno do neke mere tudi razvadili. Ko smo odšli v pasjo šolo smo ugotovili, da je Daja zelo trmoglava in jo je težko učiti. Ko smo prebrali literaturo o pastirskih psih smo ugotovili, da le ti resnično niso tip ubogl­ jivega psa.

Sodelavka me je vprašala, kako je za mačjo osebo – kar je mislila, da sem - imeti psa. Odgovorila sem, da se ponovno počutim normalno. Marja Eklund

ŠVICA

DAJA SREDNJEDRAVSKA IN NJEN DOM V ŠVICI

Obožujemo živali in najini trije otroci Georg (14), Judith (13) in Helen (12) skr­ bijo za 10 zajcev. V Avstriji vzrejamo Connemara ponije in Helga Auerbach, ki vodi posestvo v Avstriji, ima kraškega ovčarja Axa. Še nikoli nismo videli takšnega psa, ki je s svojimi čudovitimi očmi in prijaz­ nim karakterjem, takoj naredil vtis na nas. Hkrati je bil Axe tudi zelo čuječ in ponijev ni spustil izpred oči. Hitro smo se odločili, da je kraški ovčar pes, ki si ga želimo. V stik smo stopili s slovensko vzrejno komisijo, ki nas je napotila k Francu Kiseljaku – znane­ mu slovenskemu vzreditelju, ki je imel v ti­ stem času leglo.

Daja ima zelo močen čut za čuvanje nas, naše hiše in našega vrta. Na vsak nenava­ den zvok se nemudoma odzove. Tujci ali samo mačke in psi, ki se približujejo hiši, iz­ zovejo njeno glasno lajanje. Zanimivo je, da Daja pazi tudi na ptice, ki bi se nam lahko približale iz neba. Kadar nas obiščejo nez­ nanci sta možni samo dve reakciji: ali jih ne sprejme in je celo nekoliko agresivna ali pa jih vzame za svoje in želi, da jo malo pock­ rljajo. Na prste ene roke bi lahko prešteli kraške ovčarje v Švici. Zaradi njenega posebnega videza smo jo začeli voditi na pasje razsta­ ve. Načrtujemo tudi nakup še ene kraške ovčarke in upamo, da jo bomo lahko dobili pri Francu Kiseljaku. Ime ji bo Feja in se­ veda si želimo, da bo Daja zelo vesela pasje družbe. Zaradi najinih služb in vseh ostalih obveznosti oklevamo pri odločitvi za last­ no vzrejo. Družina Kollman

27

www.dlvkos.si


kraševec 16

2007

I T A L I J A, ZAMEJSKA SLOVENIJA

KRAŠEVCI V NAŠI DRUŽINI

Prvi kužki so prišli k naši hiši, ko je bila najstarejša hčerka Maja stara nekaj manj kot eno leto. Hoteli smo, da bi se otrok privadil pravilnega odnosa do živali. Bili so to križanci neznanega porekla iz legel sose­ dove psičke, majhne in ljubke, ampak vse prej kot lepe. To so bili Rodolo, Lišo, Bobi. Nato smo dobili Bliska, lepega križanca nemškega ovčarja, ki je postal Majin ljubl­ jenec. Ko je bil kaznovan zaradi napada na kokoš, je Maja iz solidarnosti prespala noč na prostem z njim. Po dobrem letu je začel vasovati pri ljubicah in je izginil. Lahko da ga je kdo zastrupil, ali pa ga je ustrelil kak lovec. Po teh, ne preveč spodbudnih, izkušnjah smo se odločili, da nabavimo rodovniškega psa. Ravno takrat je bila v Trstu Mednarodna razstava psov. Moja žena se je z razstave vrnila z malo kartonasto škatlo, v njej pa je bil šest tednov star bokser. Veselje v hiši je bilo nepopisno. Maks se je vsem takoj pril­ jubil. Po petih dneh je začel vidno pešati. Ko smo v naslednjih dneh opazili, da ima gliste, je bilo že prepozno. Tri dni kasneje je poginil. Odločili smo, da bomo takoj nabavili drug­ ega psa, da prekinemo žalost. Slučajno sem se pogovarjal o tem s starim družinskim znancem, veterinarjem Žižkom iz Herpelj, Prekmurcem, ki se je odlično vživel v Brkinih. Svetoval mi je, naj si oskrbim kraškega ovčarja, psa slovenske pasme, značilnega za Kras, plemenitega in uravnovešenega značaja, prijatelja otrok, pa še in še mi je našteval njegove vrline. Kraškega ovčarja sem tedaj poznal bolj iz Jalnove povesti Ovčar Marko, saj sem v živo videl le enkrat v ljubljanskem živalskem vrtu. Ampak saj vemo, kako je s Slovenci v zamejstvu: kar je našega je sveto. Naravno se nam je zdelo, da v slovensko družino sodi pes slovenske pasme, kaj bi iskali druge, saj nič ne zaosta­ ja ne v lepoti ne v lastnostih za drugimi psi. Pa še kraševec je in mi živimo v Bazovici, na

28

www.dlvkos.si

Krasu. Ravno tedaj je prijatelj v vasi naba­ vil kraškega ovčarja, samčka. Vsi trije, žena hčerka in jaz, smo si ga šli ogledat. Takoj je padla odločitev za kraševca in sicer za psičko, saj je samica bolj navezana na dom in družino, zlasti otroke. Vzrediteljev kraševcev nismo poznali. Zato je omenjeni prijatelj posredoval pri Božičevih v Mariboru in dobili smo psičko v Naklem pri Kranju. Tako je k naši hiši prišla Inja. Na prigovarjanje Božičevih smo jo peljali na oceno zunanjosti in tudi na raz­ stave, kjer je dosegla laskave ocene. Žal je imela prirojeno napako na sečevodu in pot­ reben je bil kirurški poseg. Zaradi kompli­ kacij po posegu nam je poginila. Smrt nas je hudo prizadela. Videti je bilo, kot da nad našimi psi visi urok. Vendar nismo odnehali. Ponovno so pos­ redovali Božičevi in pot nas je peljala v Vršnik pri Zgornji Kungoti k Branki Sluga. Domov smo se vrnili z osem tednov staro Kano. Postala je čudovita psica, ne le po zunanjosti, temveč tudi po značaju. Vse v našem vrtu je bilo pod njenim nadzorom in odgovornostjo. Naše domače živali, mačke, kokoši, zajci, ježki in majhna bela koza, so prosto živele v vrtu. Kana jih ni nikoli nad­ legovala ali podila, celo skrbno jih je pazila. Izredno je bilo prijateljstvo z domačo muco. Ta je vedno kotila svoje mlade v pasji utici, kjer so bile male mucke pod budnim varst­ vom Kane. V tem času se je rodila naša drugorojenka Martina. Nekoliko nas je skrbelo, kakšen bo odnos Kane do dojenčka. Ali ne bo mor­ da nanjo ljubosumna? Prinesli smo Martino domov in poklicali Kano. Počepnil sem z Martino v naročju in jo pokazal Kani. Začela jo je vohati, začenši od prstkov na nogah, ped za pedjo do obraza. Nato je legla v svoj običajni kot. Postopek raz­ poznavanja je bil za Kano zaključen: k hiši je prišlo novo bitje, ki ga je bilo potrebno čuvati. Morda je pa Martino že poznala? Med nosečnostjo je morala žena mnogo počivati. Kadar je ležala na divanu v dnevni sobi, je Kana vedno sedela ob njej. Glavo ji je naslanjala ob trebuh, kot bi prisluškovala utripu zarodka v njem. Za Martino si ne bi mogli omisliti boljše varuške od Kane. Ko je bila v vozičku v vrtu, je vedno ležala v njeni bližini. Ko se je mala pričela prebujati, nas je prišla obvestit, še preden je zajokala. Ko se je Martina začela plaziti naokrog, se je vedno ulegla počez na začetek stopnic in ji preprečila s svojim telesom dostop do njih. Včasih se je tudi pripetilo, da sta obe jedli iz iste posode. Nismo se prehudo vznemirjali, saj tudi to otrokom pomaga pri ustvarjan­ ju protitelesc v krvi. Tudi Kano smo vodili na razstave, nekoliko manj, ker je medtem privekala k hiši še Mateja. Kana je pravi­

loma živela v vrtu, zjutraj pa sem ji odprl vrata v hišo. Njeno prvo opravilo je bilo, da je šla od vrat do vrat vsake spalnice, kot da bi hotela preveriti, če smo vsi pri hiši; šele nato se je ulegla v svoj kot. Povedal sem že, kako je pazila na vse domače živali. Tudi nove živali je takoj sprejela, le razpoznav­ ni postopek je bilo treba prej opraviti, tako kot za Martino.

Le ene vrste živali ni sprejela. Moja žena je prinesla k hiši dva račja piščančka. V resni­ ci sta bili to dve goski. Po nekaj dneh sta izginili. Našli smo ju zadavljeni in zakopa­ ni. Ko smo nabavili druge, se je ponovilo isto. Čez nekaj let smo razvozlali skrivnost. Ko smo se pogovarjali z Branko Sluga in ji omenili nenavadno Kanino vedenje, se je spomnila pomenljivega dogodka. Ko je bi­ la Kana stara le nekaj tednov, je sosedov gosak, ki je bil zelo hud, napadel majhne­ ga otroka. Kanina mati se je postavila otro­ ku v bran. Dogodek se je prav gotovo vtis­ nil Kani v spomin, čeprav je bila tedaj še kužek; zaradi tega je gosi smatrala za otro­ kom nevarne živali, ki jih je najboljše zatreti že kot majhne. Ko je bila Kana stara pet let, smo jo pari­ li. Tako lepo je skrbela za najine otroke, da je bilo prav, da tudi sama izkusi svoje ma­ terinstvo. Na velikonočno nedeljo popold­ ne so se pričeli popadki. Z ženo sva poma­ gala pri porodu in opolnoči je na ležišču ob Kani sesalo pet kužkov. Trije samčki in dve samički. Utrujena sva se odpravila spat. Hotela sva se zbuditi zgodaj, pred deklica­ mi. Skrbelo naju je, da ne bi naslednje jutro katera od dveh mlajših sama šla h Kani. Psica bi ju zaradi mladičev lahko tudi na­ padla. Ko sva se zjutraj zbudila, sva z gro­ zo opazila, da najmlajše dveletne hčerke ni bilo v sobi. Tekla sva v prostor, kjer je bila Kana s kužki in zagledala našo Matejo, ka­ ko je sedela na ležišču poleg pasje družine. Pogovarjala se je s Kano in božala kužke. Kana jo je pomenljivo gledala in pozorno poslušala. Le tedaj, ko se ji je zdelo Matejino božanje preveč vsiljivo, je s smrčkom nežno porinila stran od kužkov Matejino roko. Z


kraševec 16

Kano in Piko smo vodili na razstave. Na Pastirskih igrah v Senožečah je Društvo lju­ biteljev kraških ovčarjev priredilo defile pasme. Našo Kano in Piko sta na povodcu vodili Martina (9 let) in Mateja (6 let). Raje vam ne povem, kako so me najprej okara­ li, ker pustim tako majhnim otrokom vodi­ ti pse. No takrat je bil Junior Handling pri nas še neznana zadeva. Uspešno smo se postavili tudi na med­ narodnih razstavah v Ljubljani, v Trstu, v Portorožu, pa tudi na Dnevih odprtih vrat Kobilarne Lipica smo bili redno prisotni. Kana in Pika sta našemljeni sodelovali tudi pri sprevodih pustnih vozov. Prav nič ju ni motila bučna glasba in razposajenost pust­ nih šem in občinstva; bili sta maskoti naše skupine in sta zbujali pozornost občinstva in po svoje prispevali tudi k zmagi pustnega voza iz naše vasi. Kana je poginila pri en­ ajstih letih za rakom. Sklenili smo, da niti mrtva ne bo odšla od hiše, preveč smo jo ljubili. V dogovoru z našim veterinarjem, ki je uradno poskrbel za njeno upepelitev, smo jo zakopali v domači vrt, kar tedaj sicer ni bilo dovoljeno. Pika je ostala sama. Nameravali smo jo pa­ riti, vendar z njenimi gonitvami nekaj ni bi­ lo v redu. Tedaj smo se zavedali, da je bila

zares velika škoda, da Kane nismo ponovno parili. Bila je res čudovita psica in vredno bi bilo, da bi se njena krvna linija nadaljevala pri potomcih. Pika je poginila pri desetih le­ tih. Tudi ona je pokopana v domačem vrtu. Ponovno smo ostali brez pasje družbe. Zopet so tekli telefonski pogovori z Branko Sluga, pa z Matejo Plevnik, in pristali smo pri Krenovih v Podgorju pri Slovenj Gradcu.

Domov smo se vrnili z Auro. Ponovno se je začel znani križev pot, ki je nujno zlo pri odraščanju vsakega kužka tja do prvega leta starosti. Najprej lužice in kakci, nato oglo­ dane copate in čevlji, strgane krpe, naska­ kovanje perila, ki se je sušilo, itd. Vaje v so­ cializaciji z ljudmi in živalmi in na splošno z urbanim okoljem, v hoji na povodcu, v poslušnosti in seveda priprave za nastopan­ je na razstavah. Aura je na razstavah zelo uspešna: prvak razreda mladih na Specialki v Mariboru 2005, CAC in CACIB v Umagu 2006, CAC in Rezervni CACIB v Mariboru 2006, 2. mesto na Svetovni razstavi v Poznanu, CAC, CACIB in BOB v Zagrebu 2006, pa še odlične ocene v Celju, Portorožu in Veroni. Ponosni smo na našo Auro. Ponosni smo na pasmo kraševec. Tudi, kjer pasme ne poznajo, kot v Italiji, kjer živimo, Italijani in tujci radovedno sprašujejo o tej skoraj neznani pasmi: njego­ va lepota, ponos in uravnovešenost značaja jih vedno znova pritegne. Poleg vsega pa je kraševec pri jedi skromen in prav nič izbirčen, poje vse, kar mu damo. Zdravja je trdnega, skoraj nikoli ni bolan. Obiski pri veterinarju so omejeni v glavnem na pre­ ventivna cepljenja. Živi vedno na prostem,

ob katerem koli vremenu, v poletni vročini, dežju, snegu, v ostri burji in ledenem mra­ zu. V hišo rad pride, ker ljubi družbo gos­ podarjeve družine, vendar mu toplota v hiši kmalu preseda in si želi zopet na prosto. Tudi v poznih letih se rad sprehaja in po potrebi tudi teče. Ne plaši se grmenja, tres­ kanja, streljanja in pokanja. Le zvonovi in zavijanje siren ga motijo. Kraševcu ne manjka prav ničesar, kar drugi psi imajo. Vendar … nekaj pri kraševcu… pogrešamo: manjka mu priljubljenosti in zanimanja v domači deželi, pri Slovencih. Premalo smo ponosni na edino slovensko pasmo, ki ima enako dobre vrline, kot jih imajo ovčarski ali planšarski psi tujih pa­ sem. Tako malo je doma upoštevan, da je njego­ vo preživetje nenehno v nevarnosti. Le po zaslugi maloštevilnih entuziastov je ta pas­ ma še vedno živa, pa niti zaslužka nimajo od tega, saj so kraševci pri prodaji podcen­ jeni. Kraševca mnogi Slovenci niti ne poz­ najo, drugi pa ga skoraj prezirajo, celo med kinologi so taki. Naj povem o dogodku izpred deset ali več let, kmalu po osamosvojitvi Slovenije. Z ženo sva peljala Kano in Piko na med­ narodno razstavo v Ljubljano. Odvijala se je na nekem nogometnem stadionu. Ko sva prišla na razstavišče, sva iskala ring kraških ovčarjev. Hodila sva vse naokoli, pa ga nisva mogla najti. Prišla sva čisto na kraj razstavišča, kjer so bila stranišča. Skrit za stranišči je bil ring kraških ovčarjev. Kot da bi se prireditelj sramoval postaviti kraševce na vidno mesto in jih ponosno predstaviti kot slovensko avtohtono pasmo. Zabolelo me je pri srcu. Zdelo se mi je, kot da bi ob praznovanju Dneva kulture slavili Goetheja, Danteja, ali Shakespeara in da ne bi ome­ nili ali da bi celo prezrli in zavrgli našega Prešerna. Za nas, Slovence v zamejstvu, je jezik, kultura pa tudi vse ostalo, kar od naroda prihaja, dediščina, ki smo jo prejeli od naših prednikov. Tudi v temnih časih za­ tiranja so naši očetje in dedje poskrbeli, da se ta dediščina ohrani in preide na potomce. Tvegali so tudi svoja življenja.

S

ženo sva si oddahnila. Tudi ta preizkušnja je bila uspešno mimo. Predolgo bi bilo, če bi opisoval vse lepe trenutke prvih tednov življenja našega pasjega zaroda. Kužki so se podili in skrivali po vrtu, dokler niso zaspa­ ni polegli vsak pod svojim grmom. Komaj pa so slišali podrsavanje copat moje žene, so iz vseh koncev vrta prihiteli k stopnicam, da bi jedli. V pravilni zvezdi so se postavili okoli posode. Bližal se je čas, ko je bilo treba kužke odda­ ti. Začeli so prihajati interesenti. Spraševali so nas, kako naj izberejo. Povedali smo jim značilnosti pasme, standarde, odlike in napake vsakega posameznega kužka. Vendar so bili kljub temu še vedno v zadre­ gi. Svetovali smo jim, naj si vzamejo nekaj časa, naj lepo sedejo v senco in naj opazuje­ jo kužke pri svojih igrah in opravilih, koli­ kor dolgo želijo. Izberejo naj tistega, ki jim je najbolj všeč. Z žalostjo v srcu smo oddali vse samčke in eno samičko; eno samičko pa smo obdržali, za nadaljnjo vzrejo. Pika je tako ostala pri hiši. Razvila se je v lepo in močno samico. Zanimivo je, kako si psi do­ bro zapomnijo svoje prve rednike. Po nekaj letih smo obiskali družino v Doberdobu, ki je vzela enega izmed samčkov. Ko smo po cesti bližali domačiji, nas je mogočen kraševec takoj oblajal. Komaj je zaslišal Matejin glas, je začel milo cviliti in se ji dobrikati skozi mrežo. Kot kužek je bil Matejin ljubljenec in jo je po petih letih ta­ koj spoznal.

2007

Naša dolžnost je, da to dediščino, kraškega ovčarja, ohranimo in razvijamo za nove ro­ dove. Slovenci, ljubimo in bodimo ponosni na to, kar imamo, na to, kar drugi cenijo in nam zavidajo, in to tudi z dejstvi javno pokažimo. (Slikovne priloge: Martina in Mateja s Piko in Kano, Kana in Pika našemljeni, Aura v domačem vrtu.) Karlo Mezgec

29

www.dlvkos.si


kraševec 16

2007

Projekti DLVKOS

PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI DRUšTVA

NAČINI PROMOCIJE V LETU 2006 S podporo studia Zink in Vipotnik iz Nemčije, smo dobili enotno grafično vi­ zualno podobo DLVKOS, ki je bila pod­ laga za oblikovanje vseh naših tiskanih in elektronskih izdelkov. S to veliko donacijo je bila promocija društva in kraševca veli­ ko bolj prepoznavna in profesionalna. Eva Vipotnik je brezplačno oblikovala letake, revijo kraševec, internet, koledar, majice, katalog in posterje ter druge priložnostne materiale kar predstavlja tudi eno največjih donacij društvu v letu 2006. Studio Zink in Vipotnik je sodelovalo pri oblikovanju nas­ lednjih načinov promocije:

Stiki z mediji Na skoraj vse naše pobude so se mediji zelo pozitivno odzvali, tako da smo z različnimi objavami v tiskanih in elektronskih (TV, radio in internet) s pozitivnimi sporočili o kraševcu dosegli okoli 250.000 ljudi. Za spremljanje objav v medijih smo pridobili sponzorja – podjetje Press Clipping, ki za DLVKOS spremlja objave v medijih na te­ mo kraševca. Prenova (vsebinska in grafična) domačih strani na svetovnem spletu V letu 2006 smo vsebinsko in grafično do­ polnili strani www.dlvkos.si, kjer člane in zainteresirano javnost ažurno obveščamo o dogodkih, povezanih s kraševcem. Dopolnili smo tudi mnogo vsebin s področja vzreje, razstavljanja, šolanja ter društvenih projek­ tov, čakajo pa nas še prevodi strani v tuje jezike, saj je internet eden od bistvenih ele­ mentov promocije kraševca v tujini. Tisk majic in brezrokavnikov Pred promocijskim dogodkom Dan od­ prtih vrat v Lipici smo natisnili 100 majic z napisom in likom kraševca. Za izbiro ma­ jic je poskrbela naša nova članica Nataša Žugečič, za tisk in prodajo v Lipici pa pred­ sednica Mojca Emeršič. Enotna oblačila so pomembna tudi na promocijskih dogod­ kih, zato smo pred odhodom na Svetovno razstavo vse razstavljalce kraševcev oble­ kli v enotne brezrokavnike. Ker smo na tej

Novi letaki Med najpomembnejša sredstva promoci­ je sodijo letaki, na katerih je predstavljen kraševec. Ker so stari letaki pošli, smo za potrebe promocije izdelali nove. Najprej v slovenskem jeziku, sledili pa so še letaki v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Vsi prevodi so bili izdelani prostovoljno, del stroškov tiska pa je krila tudi KZS. 15- št. revije Kraševec Grafično smo prenovili revijo Kraševec in jo prvič izdali v barvah. Izšla je kot prilo­ ga revij Moj Pes in Kinolog in tako dosegla 15.000 bralcev.

razstavi poleg kraševca predstavljali tudi Slovenijo, smo seveda na brezrokavnike do­ dali tudi ime naše države. Izzid stenskega koledarja in akcija 200 koledarjev vplivnim slovenskim osebnostim Konec leta smo zaključili še z enim obsežnim projektom – izdajo stenskega koledarja Kraševec 2007. Koledar smo skoraj v celo­ ti prodali, 200 izvodov pa smo brezplačno poslali pomembnim osebam v Sloveniji (po­ litikom, gospodarstvenikom in medijskim osebam) s prošnjo, da po svojih močeh pri­ pomorejo k promociji naše avtohtone pas­ me kraški ovčar.

V društvu smo si na začetku leta 2006 za­ stavili ambiciozne načrte na področju pro­ mocije, saj smo ocenili, da je kraševec v naši družbi premalo poznan in da je pri­ sotnih mnogo zmotnih prepričanj o njego­ vem značaju, zaradi česar je pasma precej ogrožena. Oblikovali smo Strategijo pro­ mocije kraševca do leta 2009 in napisali podroben operativen načrt za leto 2006. S predanostjo in vztrajnostjo smo vse glav­ ne cilje iz načrta uresničili, nekatere pa ce­ lo presegli.

30

www.dlvkos.si

KRAŠEVCI NA RAZSTAVAH V letu 2006 smo v DLVKOS pričeli z aktiv­ nim spodbujanjem lastnikov kraševcev naj pripeljejo kraševce na razstave.

Prisotnost kraševcev na razstavah pomemb­ no vpliva na prepoznavnost in ugled pas­ me, s tem pa ji je zagotovljen tudi obstoj in razvoj. DLVKOS je zato v letu 2006 na vsa KD in KZS (organizatorje razstav) posla­ la prošnjo, naj lastnikom kraških ovčarjev oprostijo plačilo prijavnine v celoti. Do se­ daj je namreč veljalo, da so avtohtone pas­ me dobile 50 % popust. Prav vsa KD in KZS so omogočili brezplačne prijavnine in s tem pripomogli k večji udeležbi kraševcev, KZS pa je tudi finančno podprla organizaci­ jo Specialne razstave kraševcev in udeležbo na svetovni in evropski razstavi. Na tem mestu se jim ponovno zahvaljujemo. Kljub temu, da večino lastnikov kraševcev svojih prijateljev ne vidi v vlogi razstavnih psov, pa so se v dobro pasme mnogi odzvali našemu pozivu in tako lahko poročamo o občutnem povečanju udeležbe kraševcev na razstavah. Za primerjavo naj povemo, da je bilo v letu 2005 na razstavah v Sloveniji le 62 udeležb kraševcev, v letu 2006 pa smo to številko podvojili, saj jih je bilo kar 126. Iz spodnje razpredelnice pa je vidno, da je bila zavid­ ljiva tudi kvaliteta razstavljenih kraševcev, saj so pogosto stali na najvišjih stopničkah tudi v defileju. DLVKOS je v letu 2006 uspešno organiziralo tudi 2. Specialno raz­ stavo kraških ovčarjev v Mariboru, kamor je prišlo 40 kraševcev. Vstopnine v želji, da pride čim več kraševcev, nismo pobirali, kar nam je omogočila tudi KZS, ki je podprla razstavo s finančnimi sredstvi. DLVKOS je tudi organiziral odhod kraševcev na evropsko razstavo na Finskem in svetovno razstavo na Poljskem. Velika zasluga in požrtvovalnost gre posameznim lastnikom, ki so se kljub velikim stroškom odločili predstaviti kraševca v svetu. Na srečo pa so se na naše prošnje po podpori odzvali mnogi sponzorji:(KZS, E soft, Tafin, Mestna občino Maribor in občina RačeFram), ki so krili pomemben del stroškov.


kraševec 16

2007

UDELEŽBA IN ZMAGE KRAŠKIH OVČARJEV NA RAZSTAVAH V LETU 2006 Razstava

Št. KO

BOB

Zmage KO v defileju

CACIB Ljubljana

4

Čopka Kamengorska (SLR KO 2522), Damjan Vitez

CACIB Tromostovje

10

Ch. Vik (SLR KO 2113), Viktor Kren

Vzrejna skupina Viktorja Krena – najlepša vzrejna skupina

CACIB Vrtojba

11

Dena Srednjedravska (SLR KO 2511), Martin Petelinšek

Najlepši mladi pes razstave

CAC Hrušica

14

Bera (SLRKO ), Emil Pižmoht

Bera, Emila Pižmoht - najlepši pes II. FCI skupine Ch Šana, Franc Kiseljak – najlepši pes med veterani, Psarna Srednjedravska (F. Kiseljak)najlepša vzrejna skupina

CACIB Portorož

8

Daša Srednjedravska (SLR KO 2512 ), Martin Petelinšek

Psarna Srednjedravska (F. Kiseljak) najlepša vzrejna skupina

CAC Trbovlje

8

Ch. Šana (SLR KO 1867), Franc Kiseljak

Psarna Srednjedravska (F. Kiseljak)najlepša vzrejna skupina Ch Šana (F. Kiseljak) - najlepša veteranka

CACIB Maribor

12

Dona Srednjedravska (SLR KO 2507), Emil Toplak

CAC Celje

19

Boni Srednjedravska (SLRKO 2358), Franc Kiseljak

Specialna CAC razstava za KO

40

Ch. Vik (SLR KO 2113), Viktor Kren

Skupaj

126

Evropska razstava

6

Dena Srednjedravska (SLR KO 2511) Martin Petelinšek

Svetovna razstava

6

Aron (SLR KO 2463), Anton Tuksar

Prvak pasme

KO = kraški ovčar, BOB = prvak pasme

PRIREDITVE V LETU 2006 DLVKOS je vsako leto načrtno prisoten na vrsti dogodkov, katerih glavna namena sta pro­mocija in druženje kraševcev ter njihovih lastnikov. Junija je bila sezona pasjih pik­ nikov. Udeležili smo se piknika MOJPES. NETa, na sončno soboto, 24. junija pa smo organizirali piknik kraških ovčarjev na Gradišču pri Stični, ki se ga je udeležilo okoli 50 naših članov in njihovih družin, ter seveda lepo število njihovih najboljših štirinožnih prijateljev – kraševcev. Zbrali smo se pri Lavričevi koči, na čudovitni raz­ gledni točki, kjer smo ob okusnem golažu prav prijetno poklepetali o naših kraševcih. Ob 14.00 pa smo se pridružili pikniku revi­ je Moj Pes in radia Zeleni val, ki je potekal le nekaj metrov višje. Okoli 20 kraševcev smo postavili v vrsto in jih v sproščenem te­ ku predstavili občinstvu, medtem ko je g. Jo­ že Vidic z zanimivimi komentarji predstavl­ jal pasmo. O pikniku so poročali tudi medi­ ji: Delo (Nedeljsko delo), revija Moj Pes in radio Zeleni Val.

S kraševci smo se udeležili tradicionalne­ ga Dneva odprtih vrat Kobilarne Lipica. Čeprav je isti dan potekala tudi razstava CACIB Maribor, kamor je odšlo 12 kra­ šev­cev, se jih je prav toliko zbralo tudi v Lipici. Organizirali smo stojnico in proda­ jali nove majice, članom in obiskovalcem pa smo ponudili teran in pršut. Gospod Bezek, lastnik pristne kraške gostilne in kraškega ovčarja Rona, nam je priskrbel odličen pr­ šut po skoraj polovični ceni in za promocijo kraševca doniral 10 litrov odličnega terana. Organizatorji prireditve so nam priskrbeli stojnico prav v središču dogajanja, s prijet­ no senco v ozadju za naše kraševce. Stojnico smo založili z novimi zloženkami o kraševcu (v slovenskem, italijanskem, nemškem in an­ gleš­kem jeziku), ter revijami Kraševec, za tiste, ki so želeli o kraševcu izvedeti še kaj več, zelo velik interes pa je bil tudi za nove majice, saj smo prodali prav vse. Skoraj ga ni bilo obiskovalca, ki ne bi šel mimo naše stojnice in kraševcev in ne bi malo pokukal k nam, se ustavil in malo pogovoril z last­ niki. Kar nekaj je bilo takih, ki so imeli že kdaj kraševca, ogromno pa je bilo tudi nji­

hovih ljubiteljev in občudovalcev. Na koncu so se kraševci predstavili tudi pred približno 10.000 obiskovalci na glavni prireditvi. Tudi v letu 2006 smo ohranili in celo poglo­ bili tradicijo obiskov na sejmih drobnice. Udeležili smo se sejmov drobnice v Halozah, v Gornji Radgoni in v Tolminu. Glede na udeležbo kraševcev bi lahko naj­ bolj izpostavili Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, kjer smo letos sodelovali kar dvakrat. V sredo 30.8. smo na stojnici Zveze društev rejcev drobnice anketirali mimoidoče rejce o uporabi pastirskih psov in preverjali interes za uporabo kraševca. Popoldan smo v sklo­ pu programa obiskovalcem predstavili sku­ pino kraševcev in naš projekt UVAJANJE KRAŠEVCA V FUNKCIJO PASTIRSKEGA PSA. V petek 1.9.2006 pa smo pasmo pred­ stavili še bolj obširno. Predstavitve se je ude­ le­žilo osem samčkov in samičk vseh staro­sti. Organizator nam je dodelil zelo lep prostor na sredini sejmišča, tako da so nas obisko­ valci zlahka opazili. Za predstavitvijo drobnice in ostalih do­ma­ čih živali, smo se občinstvu predstavi­li tu­ di v maneži, kjer je Branka Sluga poda­la šte­vilne informacije o pasmi. Raz­delili smo tudi veliko propagandnega materiala in z za­dovoljstvom opazili, da se zanimanje za pasmo iz leta v leto povečuje. Eden od pomembnih načinov promocije pa so tudi obiski naših članov s kraševci po šo­ lah in vrtcih. Tovrstni obiski so zelo pomem­ bni, saj otrokom neposredno predstavijo našo pasmo, sami lahko izkusijo, kako pri­ jazni so lahko ustrezno socializirani psi ter jih poučijo o primernem ravnanju s psom. Naš član Viktor Kren je s svojim večratnim prvakom v lepoti, veteranom Vikom, obis­ kal vrtec in otrokom povedal mnogo korist­ nih informacij o negi in potrebah psa, ko pa so imeli pri hiši mladičke, pa so vzgojiteljice skupino otrok iz vrtca pripeljale kar na nji­ hov dom. Zelo uspešen obisk v vrtcu je or­ ganizirala tudi Katja Pustovrh, ki si je sposo­ dila prijaznega in lepega kraševca Lema, ki je otroke povsem prevzel in navdušil, tako da so ga celo narisali in ustvarili mnogo pri­ srčnih slik. Podpredsednik društva Albin Rosc pa je or­ ganiziral večjo skupino kraševcev, ki so se predstavili približno 80 dijakom in učiteljem Srednje Gradbene šole Maribor. Vse te promocijske dogodke smo seveda lah­ ko izpeljali le s pomočjo lastnikov kra­šev­ cev, ki so se odzvali našim vabilom in ta­ ko poskrbeli, da je lahko našo pasmo vide­ lo tako široko občinstvo. Zahvaljujemo se jim za ta trud in upamo, da so se s svojimi kraševci prijetno počutili v naši družbi in da se vidimo tudi na dogodkih v letu 2007. Vse bralce naše revije pa vabim, da nas pridete pogledati, še posebej tisti, ki razmišljate, da bi bil morda prav kraševec pasma za vas.

31

www.dlvkos.si


kraševec 16

007

NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO KRAŠEVCA Od aprila do oktobra 2006 smo na domačih straneh društva organizira­ li natečaj najlepše in najbolj posrečene fo­ tografije kraševca. Na natečaj je pris­ pelo 34 slik. V soboto, 30.9.2006 se je zaključilo žrebanje za najbolj posrečeno sli­ ko. Glasovalo je 116 naših obiskovalcev, največ (34) pa se jih je odločilo za foto­ grafijo avtorice Cirile Vipotnik z naslovom "Maik ­ boš poskusil?". Čestitamo avtorici Cirili Vipotnik in njenemu kraševcu Maiku, ki je po slikah sodeč s svojo prisrčnostjo nepogrešljivi del družine Vipotnik. Strokovna žirija, ki sta jo sestavljala Suzana Markovič in Matjaž Zupan pa je izbra­ la tudi najlepšo sliko kraševca. Zmagala je fotografija Mateje Šivec, ki je poslala sli­ ko njenega kraševca Rona na Kompoteli. Najlepša slika je bila objavljena na naslov­ nici koledarja Kraševec 2007. Letos bomo ponovili izbor slik, ki trajal od aprila do oktobra 2007. Izbirali bomo najbolj posrečeno sliko in najlepšo sli­ ko. Prosimo vas, da slike vaših kraševcev začnete pošiljati na naslov: promocije@dlv­ kos.si Od vsakega avtorja bomo objavi­ li največ dve sliki. Poleg slike je potrebno poslati tudi izjavo, da se strinjate z obja­ vo slike na internetu in v glasilu Kraševec. Več o pravilih natečaja si lahko preberete na www.dlvkos.si

Avtorica: Nina Težak

DOGODKI IN AKCIJE DRUŠTVA V LETU 2007 24. februar

Vzrejni pregled kraških ovčarjev Komen

3.marec

Skupščina DLVKOS

april

Izid 16. št revije Kraševec

29. april

Vzrejni pregled kraških ovčarjev Maribor

april ­ oktober

Internetni natečaj fotografije kraševca na www.dlvkos.si

maj

Piknik kraških ovčarjev

20. maj

Organizacija Specialne razstave kraških ovčarjev Maribor

16. september

Vzrejni pregled kraških ovčarjev Ljubljana

December

Izid stenskega koledarja 2008

Vabimo vse člane in podpornike,da se kot prostovoljci vključite v izvajanje promocijskih dejavnosti. Nujno potrebujemo pomoč pri izvedbah stojnice, prodaji promocijskega materiala, pri organizaciji dogodkov, pri pisanju člankov, pri fotografiranju in podobno. Več informacij na promocije@dlvkos.si Prav tako vse člane in druge prosimo, da nam za izvajanje naših programov pomagajo pridobiti sponzorje in donatorje. Morebiten interes sponzorjev in donatorjev sporočite Mojci Emeršič na mojca.emersic@dlvkos.si

DRUGI PROJEKTI DLVKOS 2007

Učna ura o kraškem ovčarju ­ vrtec in osnovne šole Kraševec v funkciji pastirskega psa Šolanje kraševca Vzrejna knjiga ­ internet DNK analize kraševca in infor­ matizacija rodovne knjige Prevod internetnih strani v angleščino Mapa za vzredi­ telje Priročnik za nove lastnike ­ socializacija in šolanje Več informacij o dogodkih in projektih na info@dlvkos.si

PREDSTAVITVE KRAŠEVCA V 2007

3

www.dlvkos.si

13. januar

Predstavitev KO na CACIB Ljubljana

14. januar

Predstavitev KO na CACIB Tromostovje, Ljubljana

25. februar

Predstavitev KO na CAC KLUB 5 (CELJE)

26. in 27. maj

Predstavitev KO na CACIB Portorož

maj

Predstavitev pasme na ovčje kozjem balu Haloze

3. junij

Predstavitev KO na CAC Hrušica

10. junij

Predstavitev KO na Evropski razstavi psov v Zagrebu

26. avgust

Predstavitev KO na CAC Trbovlje

avgust

Predstavitev KO na Kmetijsko živilskem sejmu Gornja Radgona

22./23. september

Predstavitev KO na CACIB Lendava

september

Predstavitev KO na Dan odprtih vrat Kobilarne Lipica

14. oktober

Predstavitev KO na CAC Maribor

10./11. november

Predstavitev KO na CACIB Vrtojba


Magazine Krasevec No 16/2007