Page 1

18 kraševec /19 Glasilo Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije

št.

Slovenski pastirski pes januar 2010

Iz vsebine: 70. obletnica prvega mednarodnega priznanja Vzgoja in šolanje kraškega ovčarja Promocijski dogodki DLVKOS Pepek z brega in Sultan Gremo na razstavo Vzrejne dejavnosti DLVKOS Genetika kraševca

DLVKOS

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

2009/10

Dragi prijatelji kraških ovčarjev, Veseli me, da je pred vami nova številka kraševca, revija, ki jo enkrat na leto pri­ pravimo v Društvu ljubiteljev in vzredite­ ljev kraških ovčarjev Slovenije (DLVKOS). Ta številka prihaja z manjšo zamudo, upam pa, da bo njena bolj obširna vsebina to vsaj malo nadoknadila. Čeprav je za izid revije v letu 2009 zmanj­ kalo časa, smo bili zelo dejavni na drugih področjih. Za nami je namreč izredno uspe­ šno leto v katerem so se za pasmo zgodili pomembni premiki. Prvič smo bili kot dru­ štvo povabljeni v državni zbor, da pred­ stavimo naše delo na področju ponovnega uvajanja kraškega ovčarja v funkcijo pastri­ skega psa. Z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vzpostavili tvoren dialog, nadgradili smo sodelovanje z Univerzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto, Oddelkom za zootehniko, nenazadnje pa smo dosegli premike v sami vzreji, saj smo v vzrejo uspeli vključiti nekaj sorodstveno oddaljenih plemenjakov, s čimer smo si po­ membno odprli poti za naprej. V letu 2009 smo dobili politično obljubo in jasna priporočila državnega zbora vladi, da se kraševec kot varuh črede prednostno (pred drugimi tujimi pastirskimi pasma­ mi) obravnava kot dodaten način reševa­ nja konfliktnega sobivanja drobnice in div­ jih zveri. Minister za okolje in prostor Karel Erjavec je obljubil podporo temu projektu.

kraševec 18

2010

Potreben je resen ter angažiran pristop k tej tematiki. Takšna uvedba kraševca v njego­ vo prvotno funkcijo je način, da bomo pri kraševcu zagotovo uspeli ohraniti njegovo edinstveno sposobnost varovanja črede, ki se sicer utegne izgubiti. Stalne genske razi­ skave kraševca so prav tako viden rezultat naše dejavnosti. Ponosni smo tudi na no­ vo vzpostavljen infromacijski sistem, ki za­ jema celotno populacijo kraških ovčarjev. Genetske raziskave omogočajo, da so danes vzrejne odločitve oblikovane na visokem strokovnem nivoju in v praksi pomenijo ta­ ko potrditev rodovniških podatkov, kot tu­ di izračun genetskih distanc, s čimer lahko lažje ohranjamo gensko pestrost v pasmi. Le ta je po definiciji še vedno ogrožena za­ radi majhnosti populacije in vzrejnih praks v preteklosti. Še en rezultat našega dela pa je novi vzrejni pravilnik in etični kodeks za vzreditelje, s katerima način razumevanja razvoja pasme odločno postavljamo na no­ ve temelje. Vse informacije o vzreji kraševca so pre­ ko infromacijskega sistema dostopne vsem: širši javnosti, vzrediteljem ter vsem, ki so­ delujejo pri razvoju in ohranjanju pasme. Dejstvo je, da je pasma s strokovno in in­ formacijsko podporo dobila izredno prilo­ žnost. V času, ko se del kinologije aktiv­ no sooča s temnimi platmi svojega delova­ nja (komercialnost, lepotna vzreja na račun

Vabimo vas, da se na naših domačih straneh www.dlvkos.si včlanite v društvo DLVKOS in s tem podprete pasmo kraševec – kraški ovčar.

kraševec

Letnik: 2009 Številka 18 in 19 Letna revija DLVKOS

Fotografije: Arhiv DLVKOS Lektoriranje: Anton Emeršič

Uredniški odbor: Branka Emeršič, Mojca Emeršič, Suzana Markovič Založnik: DLVKOS

Oblikovanje: zink in vipotnik designbiro E-mail: mail@zvdesign.net

zdravja in genske pestrosti in podobno) bo­ do transparentnost, jasnost, strokovnost in poštenost delovanja ter usmerjenost v traj­ nostni razvoj postale vrednote, ki bodo po­ večale ugled pasme in s tem njene možnosti za obstoj. Sodelovanje med državo, univerzo in nami (DLVKOS) je zgled in dokaz, da je možno preseči vlogo prezrtega in nerazumljenega društva in postati tvoren partner in celo no­ silec sprememb. Tudi naše drugo delo, kot je naprimer delo­ vanje v medijih (z informacijami o krašev­ cu smo v zadnjih nekaj letih dosegli preko 500.000 ljudi), organizacija vzrejnih pre­ gledov in specialne razstave ali pa aktivno sodelovanje z novimi vzreditelji je prineslo rezultat. Približujemo se našemu cilju: 100 mladičev na leto in 100 udeležencev na spe­ cialni razstavi kraševcev. Bilo je težko in naporno, saj imamo vsi, ki delujemo v društvu druge obveznosti, ven­ dar pa je strast, ki jo čutimo do teh čudovi­ tih psov zagotovila tisto energijo, ki smo jo kot prostovoljci tako zelo rabili, ko je bilo potrebno stvari premikati do željenih rezul­ tatov. Hvala članom, donatorjem ter državi in univerzi za podporo, brez vas ne bi bilo ničesar, tako da upam, da ostajate z nami! Mojca Emeršič, predsednica DLVKOS mojca.emersic@dlvkos.si

Kazalo 70. obletnica prvega mednarodnega priznanja

str. 3

Promocijski dogodki DLVKOS

str. 10

Pepek z brega in Sultan

str. 12

Vzgoja in šolanje kraškega ovčarja str. 13

Transakcijski račun: 04515-0000-582120 Sklic za donacije: 20078000 Predsednica: Mojca Emeršič mojca.emersic@dlvkos.si Podpredsednik: Bojan Vesenjak bojan.vesenjak@dlvkos.si Tajnica: Katja Barbič katja.barbic@dlvkos.si Blagajnik: Robert Žgavec robert.zgavec@dlvkos.si

2

www.dlvkos.si

Promocije: Suzana Markovič Suzana.markovic@dlvkos.si Semenska banka: Matej Lah matej.lah@dlvkos.si Šolanje in socializacija: Urša Udovč ursa.udovc@dlvkos.si Vzrejna komisija DLVKOS Predsednica vzrejne komisije: Marija Kavčič marija.kavcic@dlvkos.si Člani: Matej Lah: matej.lah@dlvkos.si Branka Kranjc Sluga branka.sluga@gmail.com Mladen Bucić: mladen.bucić@dlvkos.si Mateja Plevnik: mateja.plevnik@dlvkos.si

Gremo na razstavo

str. 15

Vzrejne dejavnosti DLVKOS

str. 20

Genetika kraševca

str. 29

Dosežki DLVKOS

-

Kontakti DLVKOS Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije Avtomobilska ulica 19, 2105 Maribor Elektronski naslov: info@dlvkos.si www.dlvkos.si

Prvo priznanje!

Uvodnik

Koledar dogodkov

str. 31 str. str. 36

kraševec 18/19

2009/10

70. obletnica prvega mednarodnega priznanja pasme „Naš kraški ovčar zasluži, da se zanj zavzamemo, nele ker je dober pes, ampak tudi zato, ker je zares – naš pes!“

Dr. Ivan Lovrenčič, Kraški ovčar (kynologična študija), Naš pes, 1925

Lahko bi rekli, da je kraški ovčar pes z zgodovino! To dokazuje dejstvo, da letos praznujemo že 70 ­ obletnico prvega med­ narodnega priznanja pasme. Priznanje, ki je bilo v tistem času tudi priznanje slo­ venski kinologiji, ki se je zavedala izjem­ ne vrednosti domačega pastirskega psa in ji ni bilo žal truda, ki so ga vložili v pri­ zadevanja, da je bila leta 1939 v Stockhol­ mu pasma priznana pod imenom Ilirski ovčar. To priznanje je prišlo v času, ko se je prvotna pastirska funkcija kraških ovčarjev že izgubljala in se je pasma lahko ohranila in preživela le po zaslugi posameznikov, ki so pasmi dali nov pomen in jo ohranili tudi za naše tisočletje. Mednarodno priznanje pasme predstavlja pomemben mejnik, ki razmejuje več stoletij dolgo obdobje, ko se je na skromnih kraš­ kih kamnitih tleh izoblikovala pastirska pasma psov, prilagojena takratnim narav­ nim in socialnim pogojem ter čas sodobne kinologije, ki s standardizacijo in z voden­ jem evidenc o čistokrvnem poreklu po­ stavi temelje rodovniški vzreji psov. Pri ob­ ravnavanju zgodovine pasme je potrebna posebna pozornost pri navajanju imena kraški ovčar, saj začnejo bolj sistematično ta izraz uporabljati naši kinologi šele v 20. letih prejšnega stoletja, a ga zaradi spora z italijanskimi kinologi nadomestijo z izra­ zom ilirski ovčar. Še bolj različna pa so bila lokalna poimenovanja v še bolj daljni pre­ teklosti (npr. čič, brek, istrski ovčar, ilirski ovčar, krašovski pes, turko, kraševec), kjer se le po opisu lahko razbere, da gre za isto ali pa zelo sorodno pastirsko pasmo iz Kra­ sa ali Istre. Naš pogled v zgodovino pasme, ki ji danes rečemo kraški ovčar ali kraševec bo razmejil ti pomembni obdobji pred in po mednarodnem priznanju, saj bomo tako lažje razumeli, da preživetje in ohra­ nitev starodavne pasme ni plod neke samoumevnosti in naključja pač pa izjem­ nega truda in zavzetosti posameznikov, ki so reševali preživetje pasme tudi v najbolj črnih obdobjih. Na žalost je pasma tudi po mednarodnem priznanju doživela ob­ dobja, ko smo bili Slovenci do nje milo rečeno mačehovski, zato naj bo ta zgo­ dovinski prispevek tudi neke vrste nauk za prihodnost, kako hitro se nam lahko ma­ ščuje, če nad razvojem pasme dvignemo roke in jo zgolj prepustimo toku časa.

3

www.dlvkos.si

Zgodba o priznanju zato ni le zgodba o pasmi, pač pa tudi o ljudeh, ki so skozi tisočletje pasmo sooblikovali po svojih po­ trebah in željah ter o srčnih posameznikih, ki jih je pasma tako prevzela, da so se posvetili njenemu preživetju in razvoju tudi v času, ko je njeno prvotno funkcijo pa­ stirskega psa povozil čas.

ŽIVA ZGODOVINA KRASA IN ISTRE Sprehod po času in naših krajih nas bo naj­ prej popeljal v zahodni del naše dežele, kjer se je pasma izoblikovala. Podoba Krasa je v naših predstavah povezana s kamnito, sko­ raj neizprosno, a izjemno lepo divjo nara­ vo, ki je v svoji skromnosti omogočala preživeti le tistim, ki so bili še bolj trmasti in trdoživi. Predstave in doživljanja te skriv­ nostne pokrajine odraža tudi lirika Srečka Kosovela, ki se nas skozi opise neukročene kraške narave dotakne v naših najbolj oseb­ nih doživljanjih. Spust v kraško jamo nas popelje v temno, neizgovorljivo globočino, kjer se lahko srečamo sami s sabo, s svojimi strahovi in nezavednimi željami. Morda imamo Slovenci ravno zato dvojen odnos do te po­ krajine, saj nas njena podoba privlači, a hkrati pozabljamo, da je del naše identitete tudi njena nekoliko drugačna, polnomadska preteklost? Kraški ovčar je skupaj z našo avtohtono ovco Istrsko pramenko živi ostanek slovenske zgodovine, ki je skoraj povsem utonila v pozabo. Ovčjereja je bila še pred dobrimi sto leti ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti Krasa, Pivškega, Čičarije in Istre. Iz raznih kmečkih povesti nam je iz območja Alp vsem znana planinska paša, ko so pastirji poleti gnali ovce iz vaške srenje v gore na poletno pašo, manj znano pa je, da so nekatere primorske ovčarske družine s svojimi ovcami in pastirskimi psi vsako leto prepotovale velike razdalje, da so npr. pozimi prišli od pašnikov v toplejših krajih (npr. v Hrvaškem primorju) ali v Furlaniji, poleti, ko so bili njihovi pašniki že povsem posušeni, pa so skupaj z ovčarji iz južnejših predelov Istre (npr. iz okolice Učke ...) iskali sočne pašnike v višje ležečih pašnikih Podnanosa. Ta način polnomadske paše, ki mu pravijo strokovnjaki transhumaca, se je končal leta 1947, ko so zadnje ovčarske družine zapustile Slovenijo in svoj novi dom poiskale v Furlaniji (Italiji).

Življenje pastirjev ni bilo lahko, saj so bili v Istri za pastirje določeni tudi majhni otroci, ki so skupaj s svojimi čredami odraščali v neusmiljenem naravnem okolju. V Kmetijskih in rokodelskih novicah iz leta 1848 (letnik 6, št 02) lahko v članku z na­ slovom Istrijanski Slovenci med teržaškim in reškim morjem preberemo utrip iz tež­ kega življenja ovčarjev.


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10

Na to razstavo je kinolog, lovec in graščak v Bistri Karl Galle odpeljal kar 12 istrskih brakov (predhodniki današnjih istrskih goničev), vendar je ta pasma imela takrat že ustaljeno ime pod katerim so jo tudi razstavljali.

Ti polnomadski pastirji so za svoje potrebe izoblikovali pastirskega psa, ki je moral zadostiti mnogim zahtevam. Da bi lažje ra­ zumeli, kako se je pasma izoblikovala, smo poiskali redke, a vendar zgovorne zapise, ki kažejo, kakšen je bil pastirski pes iz Krasa v peteklosti. Že v 17. stoletju je Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske napisal, da so bili psi iz okolice Pivke dovolj močni, da so lahko črede ovac ubranili pred volkovi. Sam Valvazor sicer teh psov ne poimenuje, vendar nam ta zgodnji zapis jasno kaže, da je bil pastirski pes iz Krasa tak, ko ga poznamo iz starejših zapisov in kot se je ohranil danes. Še starejšo omembo pastirskih psov s Krasa pa navaja hrvaški kinolog Boris Špoljarić, ki je v literaturi zasledil (M. Steinhausz 1924; G. Kugler ­ W. Bihl 2002), da je prvi upravitelj Lipice Franc Jurko leta 1558 za zaščito plemenskih kobil in žrebcev nabavil močne in ostre pse. Po nekaterih teorijah naj bi predniki našega pastirskega psa prišli na področje Istre z Vlahi ­ nomadskimi plemeni, ki so poseljevali Istro že v 12. st, oz. v 16. stoletju, ko je del Vlahov, ki jih danes poznamo kot Čiči, poselil območje današnje Čičarije.To teorijo bi verjetno podprl tudi Max von Stephanitz, saj pastirske pse iz Istre omenja v svoji knjigi »Der deutsche Schäferhund in Wort und Bild«. Ko je potoval po Balkanu, ki je bil prava zakladnica pastirskih psov, je istrskega ovčarja primerjal z romunskim pastirskim psom, saj je med njima videl kar nekaj podobnosti. Pastirski pes s Krasa in Istre je zbudil pri prvih evropskih kinologih veliko zanimanja, morda tudi zaradi dejstva, da sta bila Kras in Istra del avstroogrske monarhije in jim je bil bližje kot drugi pastirski psi Balkana. Prof. Richard Strebel ga leta 1905 omenja v

4

www.dlvkos.si

svoji knjigi »Die deutsche Hunde und ihre Abstammung«. Znamenitega psa iz Istre uvršča v skupino pastirskih psov, za katere meni, da izvirajo iz pompejskega psa. Med najbolj obsežne zapise iz preteklosti pa sodijo dela dunajskega zoologa in vzreditelja istrskih ovčarjev C. Kammererja, saj je svojim sodobnikom predstavil tako značajske lastnosti kot tudi zunanjost pastirskega psa iz Krasa oz. Istre. Kammerer je pasmo poimenoval Istrski ovčar, saj je bila prisotna ne le na Krasu, pač pa tudi v večjem delu Istre. Čeprav je bila verjetno velika večina teh psov v pastirskih rokah, pa obstajajo pričevanja, da so zaradi svoje lepote želi občudovanje tudi na prvih pasjih razstavah. Boris Špoljarić npr. navaja podatek, de je bil že 1886 leta v avstrijsko rodovno knjigo v drugi zvezek vpisan »istrski ovčar«. To je bil samec, poležen 1881 leta, ki je na pasji razstavi na Dunaju leta 1884 prejel celo prvo nagrado. Lastnik tega psa je bil Ritter von Vico iz Castelnouva, oz. današnjega Podgrada pri Slovenski Bistrici. Tudi Kammerer navaja podatek, da je bil na razstavi psov na Dunaju leta 1890 razstavljan tudi istrski ovčar ali »Istrianer Schaeferhund«. V Kmetijskih in rokodelskih novicah (21. februar 1866) smo našli celo vabilo na prvo pasjo razstavo na Dunaju. V pozivu pravijo, da naše dežele slovijo po lepih in dobrih psih in da »krašovski psi« po pravici slovijo. V tem času so se včasih mešala poimenovanja in so lahko besedi krašovski pes uporabljali tudi za poimenovanje kakšne lovske pasme (današnjega posavskega goniča so npr. imenovali tudi kraški gonič), zato ni čisto jasno, ali je v tem pozivu mišljen predhodnik kakšne današnje lovske pasme ali naš kraški ovčar, čigar slavo je omenjal že Valvasor.

Čeprav podatki kažejo, da so bili kraški ovčarji pod imenom »istrski ovčarji« vpisani že v avstrijsko rodovno knjigo in so jih nemško govoreči kinologi že v času Avstro­ ogrske priznavali za starodavno, ustaljeno in konstantno pasmo, pa so bili registrirani psi bolj izjema kot pravilo. Velika večina jih je konec 19. stoletja vseeno živela pri polnomadskih pastirjih na Krasu in v Istri, ki o kinologiji in rodovniških evidencah niso vedeli kaj dosti, so pa dobro vedeli, kakšne pse želijo imeti in kakšni psi jim po zunanjosti in značaju najbolj ustrezajo. »Pasemska čistost« se je tako ohranjala predvsem skozi njihovo funkcijo pastirskih psov s specifikami, ki so jih glede velikosti, oblike in značaja pogojevale lokalne razmere. Dr. Ivan Lovrenčič v študiji o kraškem ovčarju pravi, da je pastir poskrbel, da se njegovi pastirski psi niso mešali z vaškimi ščeneti, saj so načrtno parili čim bolj po­ gumne pse, ki so tudi sami poskrbeli, da jim drugi psi niso hodili v zelje. Kakšen je bil torej značaj in videz kraškega ovčarja pred njegovim prvim priznanjem? Hrvaški kinološki sodnik Boris Špoljarić meni, da kraško področje pogojuje razvoj manjših živalskih oblik in da je bil zato pastirski pes s krasa manjši in konstitucijsko lažji kot so bili ostali pastirski psi jugo­ vzhodne Evrope. Pri pogovoru s pastirjem Dušanom Sokolićem iz okolice Grobnika, ki je bil v času intervjuja (leta 2003) star 89 let, je izvedel, da njegovi psi čuvaji (šlo je za grobniški tip pastirskega psa) niso smeli biti preveliki, če so se želeli prilagoditi

kamnitemu terenu in vročini, prav tako pa niso smeli biti preostri. Pse, ki so kazali pretirano agresivnost do človeka, so izločili, saj so pastirji pasli na dokaj majhnem področju in si niso mogli privoščiti po­ padljivih psov. V Slovenski Istri je reja drobnice po letu 1947 skoraj povsem usahnila, zato je pričevanj pastirjev, ki bi pričali o prvotni funkciji naših kraševcev, zelo malo. V 70. in 80. letih prejšnega stoletja je nekaj ustnih pričevanj zbral Ivan Božič. Zanimivo je pričevanje istrskega vinogradnika, ki je bilo prvič objavljeno leta 1977 v Informatorju: »Bil sem še deček in sem tam nekje okrog leta 1885 dobil od očeta malega, zavaljenega mladiča, ki ga je prinesel iz Zrenja, kraja blizu Čičarije. Mladič se je name zelo navezal in mi je bil povsod za petami. Postajal je vedno večji in njegova dlaka vedno daljša. Kmalu ga ni bilo mogoče ločiti od ovac, če se je mednje pomešal. Šele ko je dlaka po enem letu potemnela in se zravnala, mu je bilo lahko slediti. Tega psa ne morem pozabiti, ker ga ni bilo treba ničesar učiti, bil je odličen samouk. Poglejte, pes me je nekajkrat videl, kako odganjam ovce stran od vinograda, na drugi strani od mlade koruze, kako sem zvečer zganjal ovce v stajo ter jih zaprl. Ni še bil star polno leto, ko je te naloge opravljal sam in brez zapovedi. Ko sem izpustil ovce iz staje, jih je spremljal na pašnik, pazil ves dan, da ne gredo v vinograd ali koruzo, ko pa je napočil čas povratka, jih je prignal v stajo in me z laježem opozoril, da je čas, ko je stajo treba zapreti.« Pričevanje zaključi s primerjavo med temi psi in precej večjimi psi iz Albanije in Šarplanine, ki pa so bili po njegovih izkušnjah precej bolj divji in nedostopni. Krajši zapis o kraških ovčarjih pa najdemo tudi v etnološki raziskavi »Ovčarstvo na Pivki. Transhumanca od srede 19. do kaj dobrega, močan pa tako, da s staro ovco v gobcu be­ ali trije 'ovčarji' (Koper ži, srede kakor 20. da bistoletja bila kakšna mačka. Je serčan, pa tudi 1989)«, je godenja. napisala Smerdel. boječ; posebnokisejoboji Z Inja goslimi se ga ničV ne boj.tej Malo zaškriplji, na vrat usodam na nos jo treh bo popihal. Pravijo, raziskavi sledimo ovčarskih da družin se tudi ognja boji, inVs knjigi kresilomjeinfotografija kamnom lahko iz Pivke. po­zastraši; bere se pa, da ta ni resnična. Toliko pa je gotovo, sebne kovinske ovratnice (grebanice), ki je da ga vse nenadne (neprevidene) prikazni preplašijo, nam­ ovčarje ščitila streljanje pred ugrizi reč:kraške velik ropot, trobentanje, i. t. d.volkov, kar je bila njihova glavna naloga Ce kaže, ni hudoda lačen, ga pastir s palico od cede zadervi. zaščita Človeka čred se ne pred loti, ako ima kaj drugega vgrabiti. Zlo zvermi.

izstradan pa se ne boji ničesa, popade človeka, ga potla­ či inOrazmesari. Tak požre 2ovratnic ovci zaporedoma; pomenu tovrstnih pa lahkopotem pre­ se pa beremo tudi zavali zapis in spi sit po 2, dni. — tudi v 3časopisu za otroke Volkulja(26. ima 9. po 1850), 4 do 9 mladih, ki so prispevku, po pasje 9 do Vedežu v kratkem 10 dni slepi. Skerbno jih mora skrivati, če ne, jih drugi ki govori o navadah volkov. Avtor prispevka volki požrd. Volk spi podnevi in tuli, če je lačen. Kedar razlaga, volkovi napadejo v se hoče volk da kakega vola najrajši lotiti, skočijo voli, če žival jih je več, trebuh ali vrat: naglo v kolobar, tako, da se z zadnjim koncem tišče, z roguii pa branijo. Konji pa ravno narobe store, glave stak­ nejo in proti volku ritajo. Naj raj še zagrabi tepec za vamp, ali pa za vrat. Toraj nosijo ovčarski psi na vratih grebene; če hoče namreč malopridnež psa, ki ovce brani, savsnuti, se zbode, in pes mu je kos. Drugači pa mu je pes muha, in če tudi naglo beži, sta na ravnini vendar kmalo skup. Posebno veliko volkov je na Poljskem in Busovskem, kjer v tropah žive in popotnike morijo. Pozimi se preder-

V knjigi Inje Smrdel pa je zanimiva tudi iz­ java pastirja (to so bili ponavadi samski si­ novi iz ovčarskih družin), da so jim bili kra­ ški ovčarji pomembni tudi kot družabniki in spremljevalci na dolgih pohodih in pri taborjenju v samotnih krajih, kar kaže, da je imel že takrat tudi vlogo spremljevalca. Čeprav v časopisih iz 19. stoletja ni kaj dosti zapisov, ki bi opisovali, kako so živeli kraški ovčarji v preteklosti in kakšne so bile njihove naloge, pa se vseeno najdejo zanimivi drobci, ki nam kakor koščki mozaika kažejo sliko takratnega časa.Podobno pričanje kot v knjigi o Treh ovčarjih, da so bili naši pastirski psi pomembni tudi kot spremljevalici pastirjev, pa ponazarja tudi spodnji zapis iz Kmetijskih in rokodelskih novic (1854, letnik 12, št. 35), kjer avtor članka z naslovom »Istrijani okoli Pole« opisuje samotno življenje pastirjev:

Malo za šalo in malo za res pa lahko vza­ memo hudomušen zapis iz članka z na­ slovom »Od ovac kaj«, ki je bil objavljen že 1856 leta v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Avtor članka sicer ne opisuje prej znane transhumace, pač pa planinsko pašo, ki jo priporoča tudi Kranjcem, predvsem Notranjcem in jim za zgled daje Kamničane, kjer je bila ta že dobro utečena:

Niso pa vsi popotniki naleteli na tako po­ duhovljene ovčarske pse, da bi lahko z nji­ mi pokadili pipo miru. Povsem drugačna je bila izkušnja popotnika, ki je opisoval

2009/10

Istro in so mu v članku z naslovom Dolenji Istrijanec, ki je izšel 1897 leta v reviji Dom in svet, v oči padli bolj hudi psi, ki bi po zunanjem opisu lahko bili istrski oz. kraški ovčarji:

Iz redkih zgodovinskih zapisov lahko razberemo, da je bila sicer glavna naloga pastirskega psa iz Krasa čuvanje črede pred zvermi, da pa je nastopal tudi v drugih vlogah, npr. kot čuvaj dvorišč, družabnik, spremljevalec in celo kot zganjač črede. Hrvaški kinolog Ratimir Orban je v reviji Moj Pes že leta 1955 v članku z naslovom »Pasme in vrste avtohtonih pastirskih psov planinskih in hribovskih krajev Jugoslavije« zelo podrobno opredelil takrat obstoječe vrste pastirskih psov socialistične Jugoslavije. Orban na začetku članka razdeli pastirske pse v tri skupine ­ čuvaje črede, zganjače čred in ovčarske pse, da razjasni napačno terminologijo, ko se tipičnim čuvajem črede dali ime ovčar, čeprav to niso ne po funkciji ne po telesni zgradbi. Ovčarski psi so večinoma lažje zgradbe in jih pastirji uporabljajo za upravljanje črede, medtem, ko so čuvaji črede močnejši, težji in dolgodlaki in se uporabljajo predvsem v hribovitih predelih za zaščito črede pred zvermi. Orban pa navaja še tretjo skupino zganjačev čred, ki pomagajo trgovcem ali mesarjem peljati črede na sejem ali klavnico. Ti psi so močni in imajo krajšo dlako. Standardiziranemu kraškemu ovčarju so bili v tistem času zelo sorodni (oz istega tipa) psi iz slovenskega in hrvaškega krasa (grobniški ovčar) ter iz Dalmacije in celo iz Hercegovine (le da so bili tam bolj temne barve). Tudi v Istri je Orban na terenu v 50. letih 20. stol. še opažal pse, ki so bili identični standardiziranemu kraškemu ovčarju, je pa našel tudi tip ovčarjev s kratko dlako, zato se je spraševal, če bi bil lahko v tej obliki samostojna pasma, ki je po svojih funkcijah in zunanjosti (krajša dlaka) prehod iz gonjača črede v čuvaja. V omenjenem članku je objavljenih tudi nekaj zanimivih fotografij istrskih ovčarjev na terenu, iz katerih se še danes vidi, da so bili tisti z daljšo dlako skoraj identični današnjim kraškim ovčarjem. Na žalost v hrvaškem delu Istre kljub neprekinjeni tradiciji ovčjereje ni videti, da bi se v funkciji ohranili izvorni istrski

5

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10

v ključnem trenutku uspelo pasmo kraški ovčar standardizirati in jo rešiti pred izumrtjem.

RAZCVET SLOVENSKE KINOLOGIJE V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI Po prvi svetovni vojni smo prišli v nekoliko paradoksen položaj, saj smo dobili novo državo, kjer je slovenska kinologija dobila prave pogoje za svoj razvoj, a smo na žalost izgubili velik del države, saj je celoten Kras prišel z večino kraških ovčarjev pod Italijo.

psi, saj pobude kinologov, da se različni tipi pastirskih psov standardizirajo, niso bile realizirane. Čeprav so na hrvaškem istrski ovčarji ostali v funkciji še dalj časa kot pri nas, očitno ni bilo prave volje, da bi evidentirali in standardizirali obe obliki istrskih ovčarjev, ki so takrat še bili v funkciji čuvajev čred. Tako se je povsem izgubila sled tudi za kratkodlako verzijo istrskih ovčarjev, za katere Orban pravi, da so jim rekli tudi »turko« (po prepričanju, da so bili potomci psov iz Bosne). Danes bi težko rekli, če je kratkodlaka verzija istrskega ovčarja obstajala zgolj kot različica znotraj enega pasemskega tipa ali je šlo za dva pasemska tipa. Pasma Turko je kot izumrla pasma predstavljena tudi na ameriških spletnih straneh Molosser.dog. Tudi tu lahko preberemo, da je bil poleg čuvaja črede tudi v funkciji zganjača, zato je bil telesno bolj gibčen in okreten. Pasma naj bi bila v 19. stoletju še prisotna v južni Sloveniji, hrvaški Istri in Dalmaciji, vendar jih je bilo kasneje videti vedno manj, zadnje primerke naj bi videli po drugi svetovni vojni. Glede na dejstvo, da so te pasme skupaj živele na dokaj majhnem ozemlju, kjer so imeli veliko možnosti stikov (kot smo videli, so se polnomadske pastirske poti prepletale na celotnem območju Istre, Krasa in njune okolice), je povsem možno, da sta se ta tipa med seboj tudi mešala. V Istri se je poleg turka zgubila sled še za južnim istrskim ovčarjem, ki se je po navedbah avtorjev iz spletnih strani Molosser.dog mešal tudi s tornjaki in kraškimi ovčarji, tako da je od bogate kinološke zapuščine, ki so nam jo pustili polnomadski pastirji Istre in Krasa, le kinologom in zanesenjakom v Sloveniji

6

www.dlvkos.si

Zametki naše kinologije seveda segajo že v čas avstroogrske, saj niso bili tako redki izobraženi, premožnejši posamezniki, ki so velik del svojega prostega časa posvetili lovstvu in takrat porajajoči se novi vedi kinologiji. Čeprav se tudi takrat na področju lovske kinologije somišljeniki začenjajo povezovati in združevati, pa je večji del teh organizacij v nemških rokah. Šele v novi državi nastanejo pravi pogoji za organiziranost tako lovskih kot špotnih kinologov na nacionalni ravni. Že v dvajsetih letih prejšnega stoletja so naši kinologi začeli ustanavljati lovska in športna kinološka društva, ki so Slovenijo postavila na zemljevid evropskih kinoloških držav. Med glavne naloge slovenskih kinoloških društev je sodilo izobraževanje članov (tudi preko kinološkega periodičnega tiska), začeli so sistematično in načrtno voditi evidenco pasemskih psov, ob vseh teh nalogah pa so se tudi zavedali, kakšno neprecenljivo kinološko bogastvo predstavlja domača pasma pastirskega psa in so že v povojnih letih začeli z intenzivnim iskanjem pristnih kraških ovčarjev. V novoustanovljenem Klubu ljubiteljev športnih psov so v reviji Športni pes leta 1923 objavili oglas, da iščejo kraške ovčarje.

Na žalost vojna ujma ni prizanesla ne ljudem ne živalim, še večja težava pa je bila v tem, da je Kras, kjer so bili kraški ovčarji najbolj pogosti, postal del Italije, zato se ne čudimo, če je ostal ta poziv brez odziva. Oglas so ponovili še v naslednji številki.

Leta 1925 pa kraški ovčar dobi kinološko študijo, ki jo je napisal Dr. Ivan Lovrenčič. Čeprav je bil Lovrenčič z vsem srcem tudi pri lovski kinologiji in je bil eden ključnih tvorcev naših lovskih pasem (istrskih krat­

menili, da pasma ni razširjena le na Krasu in v Istri, pač pa tudi na Šarplanini, so zato naši kinologi pasmi dali ime Ilirski ovčar, saj naj bi bili ravno Iliri skupni imenovalec vseh teh področij.

kodlakih in resastih goničev) se je zavedal, kakšen velik pomen ima ohranitev naše slavne in starodavne pastirske pasme. Lovrenčič v svoji študiji uporablja naziv kraški ovčar, seveda pa omenja tudi njegova druga poimenovanja, npr. kraški pes, čič ali istrijanec. Slednje poimenovanje pa je sam zavesno zavračal, saj ni želel, da bi se ga mešalo z istrskimi goniči oz. kot jim je pravil on, braki.

Zmagoslavje ob prvem priznanju pa so že kmalu zatemnili novi časi, saj se je bližala druga svetovna vojna, ki je ohromila kinologijo in zdestkala populacijo kraških ovčarjev. Da pa težav ni bilo konec, pa je takoj po vojni prispevala še bolezen bru­ celoza, ki je zadala smrtni udarec tra­ dicionalni ovčjereji, s tem pa so tudi pristni kraški ovčarji iz osvobojenega Krasa izgubili svojo funkcijo čuvajev črede. Sreča v nesreči je, da je morda ravno to vzrok, da se peščico pristnih kraških ovčarjev vključi v nadaljno vzrejo, čeprav se ohranijo le še v novi funkciji čuvajev dvorišč pa še to po zaslugi maloštevilnih vzrediteljev in lastnikov iz okolice Ljubljane. Ivan Božič v 2. št Kinologa (1982) povojno dogajanje opiše s temi besedami:

V zadnji številki Športnega psa lahko pre­ beremo, da so 21. 3. 1924 v Ribnico na Dolenjskem na ocenjevanje pripeljali kraš­ kega ovčarja z imenom Levi, ki ga je lastnik kupil pri Sv. Mariji na Krasu in ga pripeljal v Ribnico. Po tem pregledu je bil pes vpisan v novo rodovno knjigo. Ocenjeval ga je all round sodnik dr. Ivan Lovrenčič, ki je v oceni zapisal: »Kraški ovčar Levi, svojina g. Franca Škulja, je 63 cm visok, 3 leta star, močan pes, krepkih in globokih prsi, železno siv s črnimi marogami po nogah, prav dober v dlaki, z nekoliko zavitim repom, je tipičen predstavnik svoje pasme, kazi ga le to, da ima uhlja prirezana, daje dober splošen vtis in se lahko vpiše v JRŠp.« Miroslav Zidar v knjigi O kraševcu pravi, da kraški ovčar Levi kot še mnogo drugih, takrat zabeleženih kraških ovčarjev sicer ni bil vključen v vzrejo, so pa leta 1924 v Petrinjah pri Sv. Petru na Krasu zabeležili prvo rodovniško leglo kraševcev (vzreditelja Pavla Vodopivca). Iz tega legla izhaja ka­ snejši plemenjak Mrko, ki sta ga v vzrejo kraševcev vključila dr. Ivan Lovrenčič iz Sodražice (v psarni Podgora) in Ivan Pes­ totnik iz Ljubljane (psarna Golovec). Ker je bilo kraških ovčarjev v okrnjeni Sloveniji malo, in so bili prisiljeni pariti v ozkem sorodstvu (tudi oče/hči), so se oči slovenskih kinologov obrnile na jug nove države, kjer so odkrili zelo podobne pas­ tirske pse iz Šarplanine. Vzreditelj Franjo Bulc (psarna Mirna) je zato iz Šarplanine pripeljal samca Karambašija I, železno sive barve, ki ga je leta 1932 in 1933 vključil v vzrejo kraških ovčarjev. Kasneje je isti vzreditelj še večkrat ponovil vkrižanja šar­ planincev, verjetno iz prepričanja, da je to ena in ista pasma (ilirski ovčar). Čeprav so bili ti psi na prvi pogled precej podobni, so bile med njima tudi razlike, saj je bil šarplaninec že takrat precej večji in močnejši, pa tudi značajsko bolj borben in nedostopen. Še pred priznanjem so bile marsikomu te razlike jasne. V uvodniku kataloga razstave psov na Bledu, ki je bila 15. 08. 1931, je neznani avtor v članku »Naš Ilirski ovčar« napisal:

»Razlika med ovčarjem iz Istre in naših južnih krajev je vidna na prvi pogled. Opazi se tako, da imata oba iste tipične znake, vendar je bosanski oziroma makedonski ovčar močnejši brat manj borbenega ovčarja iz Istre.« Vseeno pa so bili to podobni pristni pas­ tirski psi, ki so se morda kdaj križali tudi v preteklosti, saj so se lahko pastirske trans­ humanske poti križale tudi takrat. Seveda pa je samo okolje in s pričakovanji pastirjev pogojena selekcija vplivala, katere lastnosti so se pri določeni pasmi krepile in katere so se izločale. Tudi vkrižanja šarplanincev zato niso mogla bistveno spremeniti značaja pasme. Ker so bili v pasmo vkrižani prvobitni, pristni šarplaninci, se je v pasmi ohranila zasnova pastirskih psov, glede zunanjosti in značaja (velikost in ostrina) pa so se ohranile tiste lasnosti, ki so bile določene po prvem standardu, ki je bil prilagojen predvsem kraškemu ovčarju. Po dobrem desetletju vzrejnih prizadevanj je bila pasma tik pred vrati njenega prvega priznanja. Leto pred priznanjem je bilo v rodovno knjigo vpisanih 61 ilirskih ov­ čarjev, od teh je bilo 54 kraških in 7 šar­ planincev. Med zelo zaslužnimi za priznanje je bil Teodor T. Drening, ki je leta 1939 pred svetovno kinološko stroko v Stockholmu predstavil referat, s katerim je pasmo pri­ peljal do prvega mednarodnega priznanja. Dr. Ivan Lovrenčič v študiji o istrskih brakih leta 1945 piše, da so želeli pasmo registrirati pod imenom kraški ovčar, a so se temu uprli italijanski kinologi. Ker so

»Že v predhodni vsebini »pričevanj« smo ugotovili, da je bila v naši povojni dobi ovčjereja popolnoma opuščena in da za kraškega ovčarja ni bilo naravnih razvojnih pogojev. Imeli in vzrejali so jih le redki ljubitelji te pasme na področju Ljubljane in v okoliških krajih, ki pa z ovčjerejo niso imeli nič opraviti.« V povojnem obdobju se pojavijo novi psarni, večino vzrediteljev pa nima registrirane psarne. Zelo pomembna je bila psarna Pristava (Franc Kovačič), saj iz te vzreje pride kar nekaj plemenjakov in plemenk, ki so preko svojih potomcev pomembno zastopani v populaciji kraševcev. Leta 1948 plemenka Resa Bežigrajska (588) poleže Krasno Pristavško (741), par let kasneje pa plemenjaka Ilira Pristavškega. Leta 1954 Kovačič v vzrejo vključi pristno kraško ovčarko iz Krasa Živo (757), ki poleže Ciko Pristavško (168). V psarni Kodeljevo pa leta 1956 kraševka Nera (944), ki je po materini strani (Nera 942 in babica Baba) skoraj povsem čista kraška ovčarka poleže Divno Kodeljevsko (196). V petdesetih letih prejšnjega stoletja je v okolici Ljubljane zabeleženih še nekaj legel posameznih vzrediteljev (npr. Babšek Tasilo, Brglez Lojze, Trček Ivanka, Kocutar Ciril, Pipan Anton …) vendar na žalost mnogo potomcev iz teh paritev ni vklju­ čenih v vzrejo. Največ sreče imajo psi, ki so prodani v štajerski konec, saj se v 60. letih prav tu začne preporod pasme.

2009/10

ZATON ILIRSKEGA OVČARJA V NOVI JUGOSLAVIJI Čeprav so kraški ovčarji v pasmi ob kon­ cu druge svetovne vojne prevladovali in so bili po osvoboditvi Krasa v vzrejo vklju­ čeni novi, pristni kraški ovčarji (npr. prej omenjeni Loro, Baba in Živa), se je naiv­ nost slovenskih kinologov pri uvozu šarplanincev bridko maščevala. Po drugi svetovni vojni se je kinologija v ostalih re­ publikah bliskovito razvila in leta 1948 je Jugoslovanska kinološka zveza zahtevala, da se tudi uradno vključi v standard ilirskega ovčarja poseben tip šarplaninskega ovčarja z oznako »Tip B«. Vzreditelji šarplaninskih ovčarjev so bili namreč v standardu Ilir­ skega ovčarja povsem utesnjeni (tako v višini kot po barvi), saj je bil le ta napisan in prilagojen kraškemu ovčarju. Tip A in B sta se po dopolnjenem in spre­ menjenem standardu razlikovala predvsem v plečni višini, kot ločnico pa so postavili mejo 65 cm. Na žalost pa je naša kinologija v tem času kar nekako zaspala, saj se je začelo tudi ta tipa med seboj mešati, tako pri rodovnikih (dogajalo se je npr., da so bili iz istega legla izdani rodovniki za kraški tip ali pa za šarplaninski tip, če so mladiča prodali v drugo republiko), prav tako pa se ni kraš­ kega in šarplaninskega tipa dosledno lo­ čevalo na nekaterih razstavah. Ratimir Orban v študiji o pastirskih psih Jugoslavije iz leta 1955 v reviji Moj pas navaja, da so bili glede tega ločevanja celo bolj natančni na hrvaških razstavah kot na slovenskih. Čeprav so po drugi svetovni vojni v vzrejo vključili pristne kraške ovčarje, je zaradi pre­ teklih vkrižanj šarplaninca hitro prišlo do streznitve. Na 2. plenumu Kinološke zveze Jugoslavije 8. maja 1955 v Novem Sadu je prišla pobuda, da se spremeni ime pasme v »Jugoslovanski ovčar šarplaninec«. Ta pobuda dobi epilog leta 1957, ko je pasma na predlog upravnega odbora Kinološke zveze Jugoslavije pod tem imenom priznana pri mednarodni kinološki zvezi. S tem, ko kraški ovčar izgubi svoje mednarodno priznanje, ga v vseh republikah, kjer se

7

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10

eno leglo, njegova dva potomca (Karo in Kasan), ki sta po materini liniji skoraj čista kraška ovčarja, pa tudi nista bila kaj prida uporabljena. Glede na podatke iz genetskih analiz in po rodovnikih, lahko kljub vkrižanju drugih pasem vidimo, da imamo le eno maternalno linijo, ki po rodovniških podatkih nedvomno vodi do pravih kraških ovčark (Živa in Baba) in tri y linije, kjer pa se verjetno kaže tudi vpliv prej omenjenih vkrižanj.

pas­ma v tem tipu še vedno nahaja, kar avtomatično vključijo v šarplaninski tip. Pobudi, da se za pasmo kraški ovčar celo prenehajo izdajati rodovniki, pa se v Slo­ ve­niji naši kinologi uprejo. Pasma dobi na srečo nov zagon, katerega gonilo je vzreditelj Ivan Kupčič in skupina kinoloških zanesnjakov iz Slovenske Bistrice (Janez Hojan, Miroslav Zidar in Teodor Drening), ki leta 1959 pod okriljem Kinološkega aktiva zveze klubov za vzrejo športnih in službenih psov Slovenije, ustanovijo Klub za vzrejo športnih in službenih pasem. Pod požrtvovalnim vodstvom Ivana Kupčiča si začnejo intenzivno prizadevati za ponovno priznanje kraševca.

PONOVNO PRIZNANJE Ivan Božič v 2. št. Kinologa leta 1982 navaja besede takrat že pokojnega Ivana Kupčiča, kako je prišlo do ponovnega priznanja:

V Kinologu iz leta 1982 (št. 2, letnik 10), je Ivan Božič objavil izjavo Ivana Kupčiča iz leta 1970, kjer opisuje, kako je prišel do svoje prve kraške ovčarke: »V juliju 1956 sem opazil v Slovenskem poročevalcu oglas, da so v Ljubljani naprodaj kraški ovčarji. To pasmo so takrat imenovali »ilirski ovčar«. Bilo je objavljeno, da mladiče te pasme prodaja psarna KODELJEVO. Kaj kmalu sem se odločil kupiti enega teh mladičev in sicer psičko. Takrat sem služboval v Dravogradu. Odpotoval sem v Ljubljano. Psička je bila le ena, zato nisem imel izbire. Ime ji je bilo Divna Kodeljevska in kmalu sva se razumela. Ponosno sva se sprehajala po Dravogradu, saj Dravograjčani nikoli poprej še niso videli takšnega psa. Toda to ni trajalo dolgo. Bil sem premeščen v Maribor in nisem imel pogojev, da bi psičko obdržal pri sebi. Bila je pri Štefaniji Dasko, Prisojna ul. 23 v Mariboru. Preteklo je še nekaj mesecev in zopet sem bil premeščen, tokrat v Slovensko Bistrico. Psička DIVNA je ostala pri Daskovih.« Čeprav Kupčič te psičke ni zadržal pri sebi, pa njegovo zanimanje za pasmo ne uplah­ne. Ravno nasprotno. Središče vzreje kraš­kih ovčarjev se torej iz Ljubljane premakne v okolico Slovenske Bistrice, kjer se pod Kup­ čičevo skrbno vzrejo in ob podpori naših kinologov (Dreniga, Hojana in Zidarja) začne načrtovana vzreja kraških ovčarjev. Ivan Božič pravi, da je imel Ivan Kupčič zelo težko nalogo, saj po vojni za kraške ovčarje ni bilo zanimanja. Kmetje ga niso poznali, ker niso imeli ovčjereje, ostalim pa tudi ni bil poznan, ne po zunanjosti, ne po izjemnem značaju. Tako so redki kinologi skoraj silili kmete, da so zastonj vzeli mla­ diče, da se je pasma ohranila. Veliko psov je bilo razdeljenih po štajerskih vaseh, kjer se jim sicer ni prav lepo godilo, saj so jih imeli predvsem za čuvaje na verigah, so pa vsaj preživeli. Šele z ustanovitvijo selekcijske postaje se kljub vzrediteljev nekoliko razširi

8

www.dlvkos.si

in kraški ovčarji se začnejo zopet pojavljati tudi na razstavah in dosegati pomebna priznanja. Zopet se razširi tudi v druge kra­je po Sloveniji, npr. v Ljubljano in na Gorenjsko, ampak večinoma je v teh krajih zanimanje le za samce, zato se vzreja še kar dolgo časa ne premakne iz Slovenske Bistrice. Čeprav začnejo številčno kraševci naraš­ čati, se Kupčič in Hojan konec 50. let od­ ločita, da zaradi preozkega sorodstva v pas­ mo vkrižata nizkega novofundlanca. Za vkrižanje izberejo ravno nekdanjo Kupčičevo psičko Divno Kodelijsko, ki da potem pet potomcev, ki postanejo osnova nove vzreje: Hero Framsko (v lasti Ivana Kupčiča in žene, osnova psarne Rastislavske), Halmo Framsko (v lasti Ludvika Žuraja in psarne Cvetlične) in Hajko Framsko, v lasti Petra Kneza, ter plemenjaka Hila Framskega. V vzrejo ni vključen le Hajko Framski, je pa zato zelo pogosto v vzrejo vključen Grom (297), potomec Cike Pristavške, in istega novofundlanca, ki ga njegov vzreditelj Kocutar Ciril prodal na Štajersko (na Ptuj­ sko goro). Miroslav Zidar v knjigi O kraševecu (prva obširna monografija o pasmi, ki je izšla ob 50. letnici prvega priznanja) pravi, da so bili rezultati vkrižanja novofundlandca odlični in da niso prinesli stranskih negativnih učinkov ne v prvi ne v kasnejših generacijah. Čeprav je težko presojati vzrejne odločitve iz tistega časa, pa pregled rodovnikov iz tistega časa vseeno poraja vprašanje, zakaj se ni bolj uporabilo še kakšnega drugega plemenjaka. Npr. pristni kraški ovčar Loro (1312) je imel le

»Slovenski bistriški klub je z enega svojih občnih zborov poslal Jugoslovanski kinološki zvezi zahtevo, da se pasma kraški ovčar prizna za samostojno pasmo. Enaki zahtevi sta bili posredovani od Kinološke zveze Slovenije in Zveze klubov za vzrejo športnih in službenih psov Slovenije. Do priznanja pasme ni prišlo, dokler Kinološka zveza Jugoslavije, na vztrajanje slovenskih kinologov, ni sprejela sklepa, da bo njen strokovni svet zasedal prav v Slovenski Bistrici. To zasedanje je bilo 16. in 17. marca 1968. Iz KPD Lepoglava je bilo privedenih nekaj šarplanincev, iz okolice Slovenske Bistrice pa kraški ovčarji. Strokovnjaki so le morali priznati, da je kraški ovčar eno, šarplaninski ovčar pa drugo. S tem je 17. marca 1968 s sklepom strokovnega sveta kinološke zveze Jugoslavije bil kraški ovčar priznan kot samostojna pasma.« Pri ponovnem priznanju pasme so naši kinologi skoraj v celoti ohranili originalni standard kraškega ovčarja, kar dokazuje, da je bila navkljub vkrižanim šarplanincem kontinuiteta pasme ohranjena, saj so standardu bolj ustrezali privedeni kraški ovčarji kot kontrolni šarplaninci. Zopet se pokaže, kako lahko zagnano in požrtvovalno delo posameznikov skoraj od mrtvih obudi pasmo, ki je zaradi svoje maloštevilne populacije izjemno ranljiva in se ji lahko vsak mačehovski odnos bridko maščuje. Leta 1969, ob prvi obletnici ponovnega priznanja pasme, in 30 obletnici prvega priznanja, pod vodstvom Ivana Kupčiča vzreja kraševcev ponovno oživi. Poleg že prej omenjenih psarn, ki imajo vse sedeže na Štajerskem (Framska, Rastislavska in Cvetlična) so v 70 letih prejšnjega stoletja pomembne še Borlska (Dr. Franc Kocutar) iz Ljubna pri Dravini, Vajkartska (Tončka Vidmar), Valvazorska (Zdenko Kupčič), in Štatemberška (Lidija Pečnik), Tomajska (Hilda Klajnšek), Štamberg (Stanislav Jelerčič) ter druge psarne in vzreditelji.

2009/10

Izven Štajerske pa se nahajajo tudi psarne, ki so v rokah priznanih kinologov, ki so tudi z vzrejo kraških ovčarjev pokazali pripadnost pasmi. V Škofji Loki je delovala psarna Stara cesta priznanega kinologa, veterinarja in slikarja Janeza Plestenjaka, ki se je tudi zavzemal za ponovno priznanje kraškega ovčarja in je svojo plemenko Mimozo Rastislavsko upodobil tudi v risbi, ki še danes ponazarja standard kraške ovčarke v sliki. V Ljubljani pa je v psarni Podlipa, vzrejal Janez Hojan, ki je po navedbah Miroslava Zidarja v knjigi o Kraševcu, ponovno vkrižal novofundlanca (potomec in kasneje plemenjak tega vkrižanja je bil Taro Podlipski), čeprav naj bi bili tu rezultati slabši kot pri prvem vkrižanju. Sredi 70 let preporod pasme zopet doživi krizo, saj Ivan Kupčič zaradi težke bolezni ne more biti več gonilna sila razvoja pasme. Na srečo pa kraški ovčarji zlezejo pod kožo tudi Ivanu Božiču, ki leta 1977 z Egonom Plevnikom v Slovenski Bistrici prevzame ne le vodstvo kluba, pač pa tudi skrb in ljubezen do pasme. Ivan Božič s psičko Zilo (60026) zasnuje psarno Vrem, žena Ivanka pa kasneje z Zilino potomko Cinto Vremsko (60155) zasnuje še psarno Ajdo. Božičevo intenzivno dolgoletno delo se odraža na področju vzreje kot promocije pasme tako pri številčnem razponu kot pri prepoznavnosti pasme, saj se ta začne širiti tudi izven meja svoje domovine. V osemdesetih letih se začnejo kazati re­ zultati intenzivne promocije in vzrejnih pri­ zadevanj. Vzrejna politika teži k širjenju pas­me in zdi se že, da se pasma premika iz rdečih številk ogroženosti.

Na začetku 90. let prejšnega stoletja, ob rojstvu naše nove države Slovenije, pa dobi pasma še dodaten zagon, saj se z ustanovitvijo Društva lju­biteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slo­v enije začne novo obdobje v zgodovini kraš­ kega ovčarja. Novi prostovoljci in lju­ bitelji pasme se znotraj društva trudijo in ženejo nove rezultate, saj se priljubljenost pasme doma in v tujini povečuje. Tudi ta »kraševska pomlad« pa ima svoj konec, saj v nekaj letih, ko v društvu in pri kinologih upade pozornost in se začnejo notranja trenja, pasma v začetku novega tisočletja doživi ponovno »streznitev«, saj pade leta 2006 število poleženih mladičev na raven iz 70. let. Pokaže se, kako lahko le nekaj let, ko pasma izgubi svoje ljudi, ki zavzeto in sistematično delajo na promociji in vzreji, uniči delo, ki se gradi skozi desetletja in stoletja. O tem in pa o novejši zgodovini po drugem priznanju kraškega ovčarja, pa bodo morda pisali tudi naši zanamci.

ZAKLJUČEK ZA PRIHODNOST Psmo kraški ovčar smo uspeli ohraniti, iz­ ziv vsake generacije pa je, kako jo čim bolj razširiti in spodbuditi njen razvoj. Videli smo, da lahko pasma preživi le kadar se sistematično in povezano skrbi za njen razvoj. Za to, da ohranimo v Sloveniji vsaj eno mednarodno priznano pasmo, smo od­ govorni prav vsi. Videli smo, da se je pasma širila iz zahodne Slovenije v vse njene dele, tudi na vzhod. Štajerci so jo v 60. in 70. letih prejšnega stoletja vzeli za svojo in jo rešili pred skorajšnim izumrtjem, tako da lahko danes povsem mirno zatrdimo, da je to res naša pasma! Zgodovina pa nas tudi uči, da se lahko prelaganje bremena zgolj na ramena posameznih lastnikov in vzrediteljev bridko maščuje, saj lahko pasma brez podpore kinoloških strokovnjakov in funcionarjev ter brez podpore javnosti hitro postane zgolj lep spomin. Branka Emeršič branka.emersic@dlvkos.si

9

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10

Promocija kraškega ovčarja

2009/10

DOGODKI V LETU 2008 in 2009

V društvu se zavedamo pomena promocije za ohranitev zaenkrat še maloštevilne pasme. Tako smo bili tudi v letu 2008 in 2009 zelo ak­ tivni in se udeležili številnih promocijskih dogodkov. Kraševce smo predstavljali na različnih koncih Slovenije.

PREDSTAVITEV NA SEJMU DROBNICE V ŠMARTNEM PRI LITIJI

ŠTAJERSKA: SPECIALNA RAZSTAVA ZA KRAŠKE OVČARJE V nedeljo 18. maja 2008 smo organizirali za mnoge najbolj pričakovan dogodek, special­ no razstavo za kraške ovčarje, ki vsako leto poteka na društvenem poligonu v Maribo­ ru. Specialna razstava je tudi tokrat s svojo sproščenostjo in naravnanostjo k druženju pritegnila številne obiskovalce, saj je bilo prijavljenih kar 45 psov. Na razstavi je sodi­ la mednarodna sodnica Alenka Černe. Na­ ziv prvakinje pasme je prejela psička Čopka Kamengorska, lastnika in vzreditelja Dam­ jana Viteza. V letošnjem letu pa smo se 17. 5. 2009 še bolj množično udeležili specialne razsta­ ve, saj je bilo na razstavo prijavljenih kar 63 kraševcev, 58 pa jih je na razstavo tudi dejansko prišlo. Na razstavi je sodila dol­ goletna vzrediteljica in poznavalka pasme Branka Kranjc Sluga, ki je titulo najlepšega psa razstave prisodila Faustu Kamengorske­ mu, lastnice Mihaele Permozer in vzreditelja Damjana Viteza. Na spletnih straneh društva si lahko ogle­ date mnogo slik z razstave, ki so jih naredili naši člani, najbolj pa boste doživeli razstavi skozi video reportaži našega člana Mitje, ki jih je objavil v svojem blogu, ki je posvečen kraškemu ovčarju Čenu, na spletnem nas­ lovu: http://kraskiovcar­cen.blogspot.com/.

KRAŠKI OVČAR V MUZEJU HERMANOV BRLOG

Predstavniki društva smo se v letu 2009 v Celju udeležili otvoritve pomembne razsta­ ve o kraškem ovčarju. Razstava predstavlja otrokom kraškega ovčarja na njim razum­ ljiv in privlačen način. Glavni organizator razstave je Komisija otrok in pes, ki deluje pod okriljem Kinološke zveze in njena pred­ sednica Željka fon Zidar, z gradivi pa sta sodelovala tudi naša člana Viktor Kren in Franc Kiseljak.

PRIMORSKA:

HALOŠKI OVČJE - KOZJI BAL

Dne 7.4.2009 je potekal na gradu Borl pri Ptuju tradicionalni ovčje­kozji bal, ki ga vsako leto pripravijo rejci drobnice iz Haloz. Predstavili smo projekt Uvajanje kraševca v funkcijo varuha črede, in povedali, da je že nekaj kraševcev v tej »službi« in so zelo uspešni. Trije kraševci na predstavitvi, ki so predvsem družinski psi, pa so pokazali, da se kraški ovčarji dobro razumejo tudi z otroci. Suzana Markovič je obiskovalcem predstavila pasmo in delo društva, g. Bračič pa je s psom Čenom pokazal tudi nekaj vaj po programu šolanja za izpit BBH.



10

www.dlvkos.si

140 LET TABORA NA KALCU

PREKMURJE:

DAN ODPRTIH VRAT KOBILARNE LIPICA 5. oktobra 2008 in 4. oktobra 2009 smo se udeležili dneva odprtih vrat Kobilarne Lipica. Ta zanimiva prireditev v prijetnem okolju vsako leto pritegne največ lastnikov s kraševci, tako se jih je v letu 2008 zbralo 30, v letu 2009 pa 26. Za vzreditelje je Lipica dobra priložnost, da si na skupnem mestu ogledajo svoj podmla­ dek, za druge lastnike pa je tudi zanimivo videti kakšnega brata, sestro ali očeta svoje­ ga kraševca. Da je druženje članov v Lipici tako prijetno in uspešno, pa je tudi zasluga nekaterih članov iz Primorske, ki so Lipico dobesedno vzeli za svojo. Družini Mezgec in Kodarin sta nas prav po kraljevsko pogostili s pršutom (v letu 2009 smo tako poskusili tudi pečeni pršut), kulinarične dobrote pa so prinesli tudi drugi člani, kar je naredilo prireditev še bolj prijetno.

PREDSTAVITEV KRAŠKIH OVČARJEV NA POMURSKEM SEJMU Tudi v letu 2008 in 2009 smo v septembru organizirali predstavitev kraških ovčarjev na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Rad­ goni. Kraševce smo predstavljali na dnevih drobnice, saj smo želeli obiskovalcem poka­ zati, da je ta pasma primerna tudi za čuvaja črede. Pasmo je obe leti predstavljala Branka K. Sluga, za organizacijo pa so poskrbeli Bo­ jan Vesenjak, Branka Emeršič in Suzana Markovič. Člani Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije smo 9. maja 2009 obiskovalcem Tabora na Kalcu pred­ stavili našega kraševca. Tega leta je minilo 140 let, odkar je bil ob gradu Kalc pri Za­ gorju organiziran eden največjih taborov v zgodovini slovenskega naroda in hkrati eden najpomembnejših političnih dogodkov na Pivki. Glavni organizator je bil Miroslav Vilhar, pesnik, skladatelj in narodni budi­ telj. Okoli gradu Kalc se je poleg same proslave 9. maja veliko dogajalo. Na kmečki tržnici so se predstavile kmetije iz vseh treh občin, okoliške osnovne šole pa so pripravile de­ lavnice za otroke. Tam smo bili s Čajko, Lavo in Feli Kamengorsko. Škoda, da nas ni bilo več, saj pokrajina in sprejem v „domo­ vini“ kraševca nikoli ne razočarata. Hvala Stojanu za pobudo, organizacijo in vabilo! Več slik si lahko ogledate na spletnih stra­ neh društva v rubriki dogodki.

DOLENJSKA: KOSTANJEV PIKNIK IN VZREJNI PREGLED NA GRADIŠČU PRI STIČNI 26.10. 2008 smo na Gradišču pri Stični iz­ vedli jesenski vzrejni pregled. Na Gradišču, ki je prijetna izletniška točka za planince, imajo tudi lepo urejen kotiček za peko ko­ stanja, tako da smo lahko vzrejni pregled združili s prijetnim druženjem ob kostanjih. Mojca Emeršič in Mateja Mihelčič sta pri­ pravili tudi delavnico na temo razstavljanja psov. Povedali sta, kaj je pomembno pri raz­ stavljanju, kaj sodniki ocenjujejo ter o svetu razstav nasploh.

20. septembra 2008 smo se udeležili 13. dr­ žavnega tekmovanja v striženju ovc in 6. dr­ žavne razstave drobnice, v sklopu katere je bila tudi predstavitev kraškega ovčarja. Branka Emeršič je predstavila projekt kraševca kot pastirskega psa. Vsi udeleženci so si zaželeli še vač takšnih srečanj, in da se ponovno vidijo, če ne prej, ob letu osorej. Na žalost se je v letu 2009 ta prireditev ravno prekrivala z dnevi odprtih vrat v Lipici, zato smo se organizatorjem, Zvezi rejcev drobnice Slovenije opravičili in obljubili sodelovanje v letu 2010.

IZLET V PIVKO

Z veseljem smo se odzvali povabilu našega člana Stojana Spetiča in se 8. junija 2008 udeležili predstavitve v okviru obletnice boja proti okupatorju in ogleda muzeja vojaške zgodovine v Hrastju pri Pivki. Po končanem ogledu muzeja smo se odpra­ vili na sprehod do utrdb Alpskega zidu na Primožu. Z vrha, kjer je nekoč stala največja trdnjava vseh časov v Sloveniji, je čudovit razgled na Košaško dolino, Brkine in Pivško kotlino.

11

www.dlvkos.si


Pepek z brega kraševec 18/19

kraševec 18/19

Vzgoja in šolanje kraških ovčarjev

2009/10

Novembra 2009 smo prejeli kratko, zabavno zgodbo o psu Sultanu, ki je napisana v pravi prleščini. Na spletnih straneh društva VESELI PRLEKI (www.kunstni-prleki.si), ki si prizadeva za ohranitev prleščine, si lahko ogledate tudi slike Pepeka z brega ter izveste več o njihovih promocijskih dogodkih.

in njegov kraški ovčar Sultan

Metode šolanja v preteklosti kraševcu niso bile preveč naklonjene, saj so poudarjale podrejen odnos psa do vodnika in šolanje s korekcijami. Kraški ovčar, pasma ponosa in suverenosti, je bila tako označena za ne­ dojemljivo in neprimerno za šolanje, s tem pa ji je bila narejena velika krivica. Namesto podcenjevanja si v prvi vrsti zasluži pred­ vsem spoštovanje, saj novi način in smer razmišljanja težita k enakovrednosti, med­ sebojnemu zaupanju in spoštovanju.

Z zgodnjim učenjem pozornosti dosežemo veliko mero odzivnosti, vse pomembnejše pa za nas postaja spoznanje, da pes najbolje dela, ko je zadovoljen sam, torej če ga dobro usmerjamo v za nas zaželena vedenja in ga pri tem spodbujamo, potrjujemo in nagra­ jujemo. Dojame, da je bistvo sodelovanja z nami za­ bava, gradi pa si tudi samozavest, samoza­ upanje, razvija stabilno obnašanje v različ­ nih okoljih ter si razvija samoiniciativnosti,

Časi so se spremenili in spremenile so se tudi tehnike šolanja. Danes temeljijo na prijateljskem, partnerskem odnosu, prila­ goditvi vaje in izvedbe posameznemu psu. Tako tudi kraševec, počasi a vztrajno, osva­ ja osnovno poslušnost, pa tudi zahtevnejše vaje za ravnotežje, razvijanje samoiniciativ­ nega razmišljanja, ter dobro pozornost na vodnika v vsaki situaciji. Ključno za uspe­ šnost šolanja kraškega ovčarja so predvsem zgodnji začetki, ki zahtevajo aktivno ukvar­ janje z mladičkom že od prvega dne dalje. Ker se moramo zavedati, da je mladiček še neoblikovana osebnost, ga z usmerjanjem že na začetku prepričamo, da je sodelova­ nje z nami prijetno in da mu prinaša veliko zadovoljstva, kar je glavni element dobrega odnosa med vodnikom in psom.

saj ga spodbujamo, da se odloči pravilno. Najlaže to razvijamo z različnimi triki in vajami, kjer mora kuža uporabljati svojo glavo in celotno telo, s čimer dosežemo ve­ čjo kontrolo, nadzor nad telesom in boljše ravnotežje, zraven pa krepimo skupni odnos po principu pogostega potrjevanja, kjer se učimo vzajemne koristnosti in prijetnega sobivanja. Zelo pomembni sta tudi naša iznajdljivost in zmožnost predvidevanja pasjih reakcij na določene moteče faktorje, na splošno pa je uspešnost učenja odvisna predvsem od vztrajnosti in doslednosti. Zavedati se moramo, da sta vzgoja in šola­ nje, sploh pri kraševcu, dolgotrajna procesa, kjer pes razvija svoj karakter, njegove od­ ločitve in obnašanje pa se spreminjajo tudi glede na dobo odraščanja in stopnjo zrelo­ sti. Tak sistem šolanja daje na dolgi rok ve­ liko boljše rezultate, kot pa šolanje z upo­ rabo sile. Pri slednjem v psu zgolj vzbujamo strah in nezaupanje, povzročamo upiranje vajam ter sodelovanju z lastnikom. Psu vzamemo ponos in uničimo njegova prizadevanja, da bi nam ustregel. Vsake­ ga psa moramo gle­ dati kot »unikat« in naše metode prilago­

2009/10

diti njemu, tako, da bodo najbolj učinkovite in za psa prijetne. Nekje vmes se ponavadi tudi zgubi pomembnost vidnih rezultatov (izpiti, tekme, preizkušnje), pač pa nam po­

(Vlogo Sultana na fotografijah je odlično odigral kraški ovčar Cimi, ljubljenec družine Vnuk.)

Moj Sultan nejbojši pes na toten sveti

Čiglih vün vidin, pa tüdi sen eden veki siro­ maček, sen v risnici bogat človik, keri mo tisto, česa bi si fsakši lehko samo želeja. Je že resen, ka za mene pri naši hiši nega penez, nega lepe besede, nega šniclof pa pe­ čenih kokotof in kej je nejhüje, nega vinske kaplice, ker mi pač moja Neža fse to broni, fkrej jemle in zakleple. Čiglih mi fse to fali in me negi globoko f srci boli, pa sen srečen človik. Srečen zato, ker mon polek sebe mo­ jega Sultana ­ provega prijatela, keri me mo rad in keri skrbi za mene. Sultan je ime mojemi pesi, ka nete denok naopak razmili. Še nigdor me je ne püsta na cidili. Kak provi prijatel me mo na skrbi in mi pomoga, dere obnemoren in sen pomoči potreben. Dere zgibin orijentacijo me lepo varno prižene dumu. Dere zadremlen f kakšen jorki, si vleže po­ lek mene in me segrevle, krez en cejt pa me nežno zbidi. Po potrebi me tüdi broni pred pijonci in divjimi šoferi in me zevleče doj s ceste , či sen son prekilavi. Kej pa je nejveč vredno, broni me pred mojoj Nežoj. Či bi se me hopila redno v red pobirati, bi ji, polek lostne nevarnosti, pokoza tüdi zobe, samo ka bi mene rešja. Moj Sultan je takša dobra düša, ka me vze­ me tüdi pod svojo streho, dere me Neža ne spisti f hišo. Nekokrot sma tak že fküper prespala v jegovi kobači. Lepo se stisnema eden k ovemi, tak ka nej ne zebe, te pa seja­ ma fsakši svojo pesjo živleje… Seveda pa moj Sultan nebi bija takša dobra düša in takši dober pedoš, či nebi bija Kra­ ški ofčor. Že od malega je preštima, ka sen jas ogroženi pri naši hiši in me je vzeja pod svojo zaščito. Fsen svetnikon in materi naro­ vi se moren zahvoliti, ka je ustvorila takšega pesa. Brez jega bi bija Pepek z brega osamle­ na in zgüblena düša na toten sveti.

12

www.dlvkos.si

S

Pepek z brega

stane veliko bolj zanimiv in pomemben pro­ ces razmišljanja in predvidevanja. Kraševci so bili vzrejeni in selekcionirani na podlagi lastne zmožnosti za presojanje situacij, ki bi morebiti ogrožale čredo ovac in s tem prido­ bili edinstven način razmišljanja, ki se izraža tako v reševanju problemov, kot v izvirno­ sti in idejah za izvedbo določenih ukazov in povelj. Imajo izreden čut za »nujno« in »nenujno«, kar pomeni, da moramo s kraševcem delati predvsem po načelu potrpežljivosti, ga znati prepričati, da so naše zahteve zanj koristne. Obsedenost z rezultati nam tu ne pomaga, saj se moramo osredotočiti predvsem na po­ tek tega procesa in na koncu ponavadi tudi pozitivni učinki ne izostanejo. Pri psih šolanih s pozitivnimi metodami šo­ lanja se težnja po prevladi nad lastnikom skoraj nikoli ne pojavi, saj nimajo razloga, da bi menjali oziroma prevzeli položaj vo­ dilnega. Njihov lastnik ima vse lastnosti do­ brega vodje, s krdelom sodeluje, ga usmerja, organizira akcije, vendar pri tem pusti vsa­ kemu posamezniku osebni prostor za razvoj lastne identitete. Zato mora biti lastnik kraševca, namesto stalnega aktivnega podrejanja, predvsem prepričan v svojo avtoriteto in namesto ne­ prestanega dokazovanja pasje slabotnosti in nesposobnosti pokazati, da je odgovoren vodja, ki zna dobro voditi in usmerjati svoje krdelo. S takim delom si bomo pri psu pri­ dobili spoštovanje in zaupanje ter najboljšo možno naložbo za prihodnost. Zina Jakovljevič

13

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

Gremo na razstavo

2009/10

Zakaj kraški ovčar sodi na (evropsko) razstavo ?

Kraški ovčar in razstave morda komu na prvi pogled ne spadata skupaj. Iz lastne iz­ kušnje – izkušnje vzrediteljice vem, da ko ljudje kupujejo kraševca, skoraj z grozo po­ slušajo tvoje želje, ko jih vprašaš, če bi ga bili pripravljeni pripeljali tudi na kakšno razstavo. Opažam, da tudi v javnosti prevla­ duje negativni pogled na svet razstavljanja. Ljudje razstave pogosto dojemajo kot nepo­ trebno izumetničenost, tekmovanje ali pa jih imajo celo za potrjevanje šibke samozavesti ali ega. Tisti, ki pridejo na kakšno notranjo razstavo, pa se nadaljnjim obiskom veliko­ krat odrečejo, saj jih pomanjkanje prostora in zadušljivost odvrne od razstav, organizi­ ranih v notranjosti. Za lastnike kraševcev je značilno, da kupijo to pasmo ravno zaradi svoje prvinskosti in »neizumetničenosti«. Svet razstav je marsikomu prispodoba ti­ stega slabšega v kinologiji, najde pa se tudi kdo, ki meni, da je razstavljanje celo muče­ nje živali.

Pa vendar kraševec lahko doživi na razsta­ vah izredno prijetne trenutke in razstave vzljubi. Zakaj? Prvič, ker mu je družba ži­ vali zanimiva, ker tam sreča stare prijatelje (kraševci, ki hodijo skupaj na razstave, se kar dobro poznajo), ker je skupaj s svojimi lastniki in ker je v bistvu rad v centru doga­ janja. Prav tako je svet razstav za pozitivno socializacijo in vodljivost mladega krašev­ ca odličen kraj in priložnost. Tam se mora naučiti sobivanja na majhen prostoru, tole­ rance, obnašanja in komunikacije z drugimi psi. Če želi nekdo imeti vodljivega in dosto­ pnega kraševca (kdo si tega ne želi !??!), je gotovo koristno, da ga čim prej pelje na čim več različnih koncev in krajev, med drugim tudi na razstavo. Mnenje, da sodi kraševec, bolj kot na razsta­ ve, na domače dvorišče, ker se tam najbolj udobno počuti, je s stališča sodobne kinolo­ gije povsem zgrešeno, saj lahko s primernim načinom socializacije našemu psu omogoči­ mo, da se bo udobno počutil kjerkoli. Bolj

14

www.dlvkos.si

kot bomo z mladičem mobilni, boljšo soci­ alizacijo in integracije v urbano okolje mu bomo nudili. Kraškega ovčarja nikakor ne SMEMO OMEJITI na lastno dvorišče, saj bo s tem postal pretirano zaščitniški in kon­ servativen. Seveda se na razstavi lastnik kraševca sreča z ocenjevanjem, in seveda je tudi to lahko predmet dobre ali slabe volje in nadaljnjih odločitev, če bo še nadalje hodil na razsta­ ve. Dejstvo je, da če se bo lastnik kraševca že prej malce pozanimal (npr. v pasji šoli), kaj se pričakuje v razstavnem krogu (način gibanja, predstavitev sodniku,) bo bolj uspe­ šen. Tisti, ki bo imel »več kilometrine«, bo pogosto tudi bolj uspešen. Velikokrat lastni­ ki kraševcev menijo, da je dovolj, da psa pri­ peljejo na povodcu v ring, potem pa bo so­ dnik tako ali tako videl, kakšna lepota je to. Lahko je pes zelo lep in lepši kot marsikateri drugi »kolega«, vendar pa njegova lepota ne bo prišla do izraza, če bo narobe postavljen, če bo skakal kot mlad teliček, ali pa se bo usedel sredi kroga in vsem jasno razložil, da trenutno ni razpoložen. Tak kraševec bo iz­ gubil točke in dobil slabšo oceno. Lastnik pa bo užaljeno odvihral z razstave in nikoli več ga ne bo blizu. Škoda. Na koncu je pač že tako, da tudi, če smo prišli le na sociali­ zacijo in druženje, lahko vseeno poskusimo narediti kar največ tudi v ringu. In kako je danes s kraševci na razstavah? Spomnim se, da pred štirimi leti na veliko razstavah ni bilo nobenega kraševca, sem pa tja kakšen, na redko kateri razstavi pa se je zbrala večja skupina. Takrat smo v DLVKOS začeli s prepričevanji, prošnjami in osebnimi pozivi lastnikom, naj le pridejo

na razstave. Prepričevali smo jih, da je tam veliko pozitivno nastrojenih lastnikov kra­ ševcev, da sicer to je nekakšno tekmovanje, ampak le to ni v ospredju in naj le pride­ jo. Prav tako smo razložili, da na ta način delamo promocijo za pasmo, ki je ogrožena in še zmeraj slabo prepoznavna, ali pa žrtev predsodkov. K zboljšanju stanja na podro­ čju razstavljanja pa je vplivala tudi odločitev KZS, da sprejme našo pobudo in omogoči lastnikom kraševcev brezplačne vstopnine. Tako se je oblikovala dokaj stalna skupi­ na, kar pomeni, da je danes v povprečju na razstavi okoli 10 do 15 kraševcev. Ob tem bi rada vsem, ki hodimo na razstave z na­ menom, da kraševca predstavimo domači in tuji javnosti, ČESTITALA in se ZAHVA­ LILA, saj vem, da v ospredju niso rezultati, ampak širše razumevanje tega, zakaj je pro­ mocija kraševca tako pomembna. Razstave so danes zato priložnost, da obi­ skovalci vidijo našo pasmo v živo, vidijo da kraševec ni agresiven, temveč miren, dosto­ janstven in dostopen pes. Sicer pa se je povečuje tudi veščina in znanje razstavljanja, čeprav se seveda to da vedno še izboljšati. Kadar se nam pridruži kakšen novinec, mu seveda poskušamo pred prvim nastopom tudi svetovati. Opažamo tudi, da včasih (ne vedno!) razsta­ vljalci, ki zmagajo, ne zdržijo do konca, in se ne udeležijo zaključne podelitve in izbora (ti. Best in Show – BIS program). Razlog je verjetno v tem, da je potrebno dolgo ča­ kati in da se obisk takšne razstave iz dokaj prijetnega dogodka spremeni v precej mu­ kotrpno opravilo. Ravno tako kraški ovčar le redko v BIS programu pride v najožji iz­ bor. Razlog je dvojen: pasma kot pastirska

pasma morda ni tako razstavno atraktivna, in kot taka večinoma ne pride naprej, drugo pa je tudi pomanjkanje znanja razstavljanja. Kot se ve, v BIS programu velikokrat na­ stopajo profesionalni »handlerji«, zato tam razstavljanje ni prepuščeno naključju. V luči zgoraj napisanega gre torej takšne »zgodnje pobege« seveda razumeti, vendar pa si vsee­ no želimo, da bi tisti, ki zmagajo, le ostali do konca in pasmo čim lepše predstavili tudi v tej zaključni prireditvi, ki je potrditev in pri­ znanje tako organizatorjem kot sodnikom, ki se trudijo za izpeljavo takšne razstave. Na nivoju DLVKOS se tudi trudimo, da postavimo razstavne uspehe v okvir, ki ne pomeni prevelike vzrejne zastopanosti psov, ki so razstavno najbolj uspešni. Tu gre za preprečevanje sindroma popularnih ple­ menjakov, ki bi uničevali gensko pestrost majhne in ogrožene populacije, čemur smo bili priče v preteklosti. Vseeno pa je že tako, da prisotnost na razstavah lahko v veliki meri pripomore k temu, da se bo lastnik ple­ menke med predlaganimi samci, ki mu jih predlagala vzrejna komisija, odločil ravno psa, ki ga je že videl na razstavah. Seveda so pri tem izjema psi iz pogostih in preveč zastopanih linij, pri katerih je možnost, da ne bodo prišli do skoka, večja, saj bo manj možnosti, da bodo uvrščeni na vrh seznama primernih kombinacij. Pred nami je evropska razstava, ki bo 30. septembra 2010. Glede na to, da je v Slove­ niji, bi bilo lepo, da bi predstavili na tej raz­ stavi več kot 10 kraševcev. Sicer je potrebno plačati polovično ceno vstopnine, vendar upam, da to ne bo odvrnilo lastnikov kra­ ševcev, da se udeležijo te razstave. Vsem, ki

se je s kraševcem nameravate udeležiti sve­ tujemo, da »vadite razstavljanje« na pred­ hodnih državnih in mednarodnih razstavah. Udeležite se torej čim več različnih razstav (objavljene so na naših domačih straneh in v tej reviji), tako da ne boste vadili ravno na evropski razstavi. Lepo bi bilo, če bi nas prišlo vsaj okoli 40! Kinološki zvezi Slovenije smo tudi predlaga­ li, da skupina malce bolje izurjenih in raz­ stav vajenih kraševcev vsak dan nastopi tudi v »defileju«. V mislih imamo skupino 15 do 20 kraševcev, ki so bili na vsaj 5 razstavah in so bili ocenjeni z oceno odlično. Razmisli­ ti bi morali o enotni podobi teh razstavljav­ cev, za kar upamo, da bo poskrbela KZS. Prosili jih bomo tudi, da za to promocijsko skupino omogočijo brezplačno vstopnino in seveda izpostavljen prostor, okrašen z napi­ si in stojnico, kjer bodo lahko počakali do defileja, videli pa jih bodo lahko tudi obi­ skovalci. Na nivoju društva projekt koordinira člani­ ca UO, Urša Udovič (ursa.udovic@dlvkos. si). Kot kontaktna oseba DLVKOS bo po­ vezana s Kinološko zvezo Slovenije in orga­

kraševec 18/19

2009/10

nizacijskim odborom za evropsko razstavo. Ker so razstavljavci iz vse Slovenije, verjetno ni možno, da bi se dobivali vsak mesec, in da bi »izpilili« kakšno posebno koreografi­ jo, vseeno pa se bodo verjetno srečevali in vadili na razstavah, ki bodo organizirane do nastopa. 16. maja 2010 pa se bomo gotovo množično srečali na naši tradicionalni specialni razsta­ vi kraševcev, ki bo potekala na prostem na poligonu DLVKOS v Mariboru. Na to raz­ stavo lastniki kraševcev zelo radi pridemo, saj je nekaj med piknikom, srečanjem kra­ ševcev in vzrejno razstavo. Upam, da nam bo uspelo privabiti večino kraških ovčarjev iz leta 2009, tako da bomo videli lanski podmladek. V letu 2009 je bilo na razstavi 60 kraševcev, morda jih letos vidimo 100 in tako uresničimo naš cilj: 100 poleženih mladičev letno in 100 kraševcev na specialni razstavi. Prosimo, prijavite se na specialno rastavo že danes – in ne čakajte na zadnji trenutek, saj s tem pomagate nam, ki se tru­ dimo z organizacijo tega dogodka. Mojca Emeršič

O RAZSTAVAH IN RAZSTAVLJANJU Članek, ki je pred vami, vas bo popeljal od začetka in sicer od prijave na razstavo, kje dobiti prijavnice, v kateri razred prijaviti, razložene so vrste razstav, pogoji za šampionate, kakšne nazive lahko vaš kraševec doseže, kaj vse je treba znati, kaj morate prinesti s seboj na razstavo, opisan je celotni potek razstave in postopek ocenjevanja, ter kaj vse sodniki ocenjujejo. Nekaj besed je namenjenih tudi »doghandlerjem« in pa našim najmlajšim (bodočim) razstavljalcem. Morda bo članek koga zvabil na razstavo, predvsem pa upam, da bo komu pomagal pri začetniških težavah.

V ČEM JE POMEN RAZSTAV?

Veliko je lastnikov, ki razmišljajo, čemu sploh so namenjene razstave psov, kako izgledajo, čemu služijo in kaj pravzaprav mora naš pes obvladati. Tudi sama sem

bila ena od njih, dokler se nisem pridružila številnim lastnikom, ki svoje pse redno raz­ stavljajo. V osmih letih, kar se udeležujem pasjih razstav, sem doživela veliko različnih razstav in vedno znova se rada vračam na­ nje. So namreč pravi kraj za druženje s po­ dobno mislečimi ljudmi, ljubitelji psov, za izmenjavo izkušenj in menj. Predstavljale naj bi neko sprostitev, čeprav jih nekateri morda jemljejo malce preveč resno. Razstave so bile prvotno namenjene ravno druženju lastnikov psov iste ali pa večih pasem, izmenjavo izkušenj, predvsem pa preverjanju kvalitete psov. Mnogo pasem je bilo takrat šele v nastajanju in s pomočjo razstav so primerki posameznih pasem pri­ dobivali vedno bolj identično podobo. Ka­ sneje so sestavili standarde za vsako pasmo, po katerih danes sodniki ocenjujejo. Namen današnjih razstav je zelo podoben. Zraven

spada morda še to, da lahko našega pleme­ njaka ali našo plemenko predstavimo širše­ mu krogu ljubiteljev pasme in tako morda mladičke prodamo v razstavne roke in pro­ moviramo našo vzrejo in pasmo. Zakaj torej ne bi poskusili še vi?

VRSTE RAZSTAV

Obstaja več vrst razstav, ki se razlikujejo po nivoju, številu prijavljenih psov, pred­ vsem pa po nazivih, ki jih podeljujejo. V osnovi poznamo regionalne (CAC) razsta­ ve, državne (CAC) razstave, mednarodne (CACIB) razstave, evropske razstave (Euro­ pean dog show), svetovne razstave (World dog show) in specialne razstave (Speciality shows). Zadnje so namenjene ožjemu kro­ gu pasem, lahko so namenjene le eni pasmi, eni pasemski skupini, pasmam iste sekcije, pasem istega tipa itd. Poznamo specialke in

15

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10

klubske specialke, pri čemer je razlika le ta, da se na klubskih specialkah podeljuje tudi naziv klubski prvak in klubski mladinski prvak znotraj vsake pasme. Obstajajo pa še številne druge razstave, naprimer kvalifika­ cijske (npr. Crufts qualification-kvalifikacij­ ska razstava za Crufts, največjo razstavo na svetu), razne razstave, ki so kombinirane z različnimi tekmami, preizkušnjami ipd.

lom in to je potrebno upoštevati. Plačamo lahko preko žiro računa, vse popularnejše pa postaja tudi plačilo s kreditno kartico in preko internetnega računa. Pri zadnjih dveh moramo biti previdni, da dobimo potrdilo o plačilu, da se izognemo morebitnim neprije­ tnostim. Kraški ovčarji imajo kot avtohtona pasma na večino razstav v Sloveniji brezpla­ čen vstop ali pa 50 % popust.

KAKO IN KJE SE PRIJAVITI NA RAZSTAVO?

KAKO PRAVILNO IZPOLNITI PRIJAVNICO?

Obstaja nekaj načinov, kako priti do po­ datkov in prijavnic za razstavo. Največ po­ datkov je zagotovo na internetu. Obstajajo različni portali in forumi (www.mojpes.net, www.pesjanar.si ). Večino prijavnic pa bo­ ste našli na spletnih straneh kinoloških zvez posameznih držav (KZS: www.kinoloskazveza.si prav tako pa tudi na domačih stra­ neh DLVKOS www.dlvkos.si). Za specialne razstave je najbolje kontak­ tirati pasemski klub ali društvo. Na večini razstav imajo poleg razstavne pisarne tudi prostorček, kjer so prijavnice, ki jih lahko vzame vsak obiskovalec brezplačno. Imate več možnosti, kako poslati prijavnico: lahko je to po navadni pošti, po elektronski pošti (e-mail), po sprotni (on-line) prijavi, po faxu ali pa prijavi po telefonu. Nekako najbolj se obneseta prijava po faksu in po elektronski pošti. Kadarkoli se prijavljamo na razstavo, je pametno preveriti, če so pri­ javo dobili. V primeru, da je niso, lahko psa prijavimo še enkrat. Vsaka razstava ima določen zadnji rok pri­ jave. Do tega roka mora biti prijava poslana. Bolje je prijavo poslati vsaj nekaj dni prej, preveriti, če so organizatorji dobili prijavo in v primeru, da je niso, prijaviti še enkrat. Po pošti (ali po elektronski pošti) nato od organizatorja prejmemo potrdilo o prijavi, ki ga moramo prinesti s seboj na razstavo. Prijavnici je potrebno priložiti tudi fotoko­ pijo rodovnika v tiskani ali elektronski obli­ ki in druga potrdila, ki jih zahteva organi­ zator (če psa prijavljate naprimer v razred prvakov, morate poslati tudi fotokopijo po­ trdila o prvaštvu).

KAKO PA JE S PLAČILOM?

Plača se lahko na dan razstave ali pa pred­ hodno. Običajno je do nekega datuma ali pa do zadnjega roka prijave plačilo cenejše, na dan razstave pa nekoliko dražje. Večje razstave (evropske, svetovne itd.) imajo celo več rokov prijave (dva do tri) in običajno je najcenejši prvi rok prijave. Znesek plači­ la pa se lahko razlikuje celo za 30 evrov in več! Pri takih razstavah je najbolje plačati in prijaviti prvi rok. Pri nekaterih razstavah je dovolj, da se le prijavi na določeni rok in velja cenejše pla­ čilo. Pri takih je najbolje plačati na dan raz­ stave, saj se izognemo nepotrebnemu pred­ hodnemu nakazovanju. Za vsako razstavo je na prijavnici navedeno, kako je s plači­

16

www.dlvkos.si

Pravilno izpolnjena prijavnica mora biti či­ tljiva in mora vsebovati vse podatke. Raz­ lične prijavnice se nekoliko razlikujejo, v osnovi pa vsebujejo sledeča vprašanja: 1. Pasma: najbolje je poleg originalnega imena vpisati tudi mednarodno (angleško) ime za pasmo: kraški ovčar - Karst Shepherd 2. Spol: označimo spol, ki ustreza našemu psu. Na razstavi se psi in psičke ocenjujejo ločeno po spolih. 3. Barva: napišemo barvo našega psa, kadar ga prijavljamo na tujo razstavo pa obvezno še v angleščini ali nemščini: npr. železno siva - Iron grey 4. Velikost: pri kraševcu vpišemo za veli­ kost ‚veliki‘. Različne velikosti so bolj po­ membne za tiste pasme, ki jih najdemo v več različnih velikostih (npr. srednji, pritlikavi, toy pudel) 5. Vrsta dlake: na prijavnici odkljukamo dolžino dlake, ki jo ima naš pes: kraševec ima dolgo dlako. Tudi tukaj so raz­ lične vrste dlake namenjene za tiste pasme, kjer se dlaka pojavlja v več različicah (npr. resasti, dolgodlaki jazbečar,...) 6. Razredi: svojega psa lahko prijavimo v ustrezen razred glede na starost. V določe­ nem starostnem obdobju lahko izbiramo med različnimi razredi. Če se odločimo s psom opraviti mladinski šampionat, ga po dopolnjenem devetem mesecu toliko časa prijavljamo v razred mladih, da izpolni po­ goje za šampionat. Potem ga lahko že prija­ vimo v razred vmesnih, po dopolnjenem 15. mesecu. Najbolje se je o tem posvetovati z nekom, ki malo bolj pozna razstavno ‚sce­ no‘. - Mladiči ( 4-6 mesecev)*: Mladič mora ime­ ti običajno opravljena potrebna cepljenja (proti steklini). - Najmlajši ( 6-9 mesecev): V razredu mla­ dičev in najmlajših psov sodniki podeljujejo opisne ocene: neperspektiven, perspektiven in zelo perspektiven. Mladičke/Najmlajše razvrstijo na prva štiri mesta. Mladiček/ Najmlajši, ki prejme zelo perspektivno 1 v zaključnem delu-BIS, tekmuje z mladički/ najmlajšimi psi ostalih pasem za najlepšega mladička/najmlajšega psa celotne razstave. - Mladi ( 9-18 mesecev): Od razreda mla­ dih dalje sodniki podeljujejo ocene odlično, prav dobro, dobro, zadostno in nezadostno. Pri zelo hudih telesnih ali vedenjskih hibah lahko sodnik psa tudi diskvalificira. Prvou­

vrščenemu psu iz razreda mladih z odlično oceno 1 sodnik lahko (ni nujno; sodnik lah­ ko odloči, da pes naziva ne zasluži) podeli naziv Prvak razreda mladih (PRM). V BIS programu vsi mladi psi z nazivom PRM tek­ mujejo med seboj za najlepšega mladega psa celotne razstave. - Vmesni ( 15-24 mesecev): v tem razredu sodnik prvouvrščenemu psu z oceno odlično 1 lahko podeli naziv Kandidatura za držav­ nega prvaka v lepoti (CAC). - Odprti ( od 15 mesecev dalje): v tem ra­ zredu sodnik prvouvrščenemu psu z oceno odlično 1 lahko podeli naziv CAC (Kandi­ datura za državnega prvaka v lepoti). - Delovni (od 15 mesecev dalje): v ta razred se lahko prijavijo psi, ki imajo opravljen de­ lovni izpit, priznan od FCI. Za prijavo v ta razred je prijavi potrebno priložiti še foto­ kopijo potrdila o opravljenem izpitu. Tudi v tem razredu sodnik prvouvrščenemu psu z oceno odlično 1 lahko podeli naziv CAC (Kandidatura za državnega prvaka v lepoti). Prvaki (od 15 mesecev dalje): v ta razred se lahko prijavijo psi, ki so osvojili en ali več šampionatov. Prijavi je potrebno priložiti potrdilo o šampionatu. Tudi v tem razredu sodnik prvouvrščenemu psu z oceno odlično 1 lahko podeli naziv CAC (Kandidatura za državnega prvaka v lepoti). Veterani (od 8 let dalje): V razredu vetera­ nov sodnik prav tako lahko podeli ocene od nezadostno do odlično. Veteranu z oceno odlično 1 lahko podeli naziv PRV (Prvak razreda veteranov). Vsi veterani z nazivom PRV v BIS-u tekmujejo za najlepšega vetera­ na celotne razstave. Izven konkurence: sem se prijavlja pse pred­ vsem takrat, kadar lastnik želi dobiti le te­ lesno oceno (morda za vzrejno dovoljenje), ne želi pa, da pes tekmuje v konkurenci za nazive. Psi, ki prejmejo naziv CAC iz razreda vme­ snih, odprtih, delavnih in šampionov na mednarodnih (CACIB) razstavah tekmujejo za naziv CACIB (Kandidat za mednarodne­ ga prvaka v lepoti). Psi in psičke tekmuje­ jo ločeno. Pes in psička, ki osvojita CACIB ter pes in psička z nazivom PRV ter pes in psička z nazivom PRM tekmujejo za prvaka pasme-BOB. Na državni (CAC) razstavi tekmujejo za BOB vsi psi in psičke z nazivi CAC, PRM in PRV. * Na nekaterih večjih prireditvah (svetov­ na, evropska razstava) razreda mladičev ni, medtem, ko imajo v nekaterih državah (Hrvaška, BiH...) razred mladičev že od 3. meseca dalje. 7. Ime psa: Zapisati morate rodovniško ime, ki je zapisano v rodovniku in ne klic­ nega imena 8. Poležen: zapišemo rojstni datum našega psa; dan, mesec in leto 9. Št. rod. knjige: sem vpišemo rodovno knjigo (vedno s tiskanimi črkami) in pa številko vpisa

10. Oče: zapišemo rodovniško ime očeta našega psa 11. Mati: zapišemo rodovniško ime mame našega psa 12. Vzreditelj: zapišemo priimek in ime vzreditelja, lahko tudi ime psarne 13. Lastnik: Vpišemo naše podatke: ime, priimek, ulica, poštna številka, mesto, drža­ va, telefon ali/in faks.

PRVAŠTVA - ŠAMPIONATI

Ko pes osvoji določeno število nazivov v določeni državi in izpolni še nekatere druge pogoje, postane prvak te države. V osnovi poznamo tri različne šampionate: mladin­ skega, veteranskega in odraslega. Slednji naj bi veljal največ izmed teh treh. Veteranske­ ga šampionata tudi ne priznajo vse države. Potem pa poznamo še dve vrsti šampionata: državnega in mednarodnega. Pri slednjem morajo kraševci osvojiti štiri CACIB naslove od treh različnih sodnikov in v treh različnih državah, od prvega do zadnjega naziva pa mora preteči vsaj 336 dni. Vsaka država ima svoje pogoje za dosego državnega šampionata in nekatera se zelo razlikujejo. Za vse države je najbolje preve­ riti pogoje na njihovi uradni spletni strani oziroma se pozanimati pri njihovi kinološki zvezi. V Sloveniji so pogoji sledeči: 1. Mladinski prvak v lepoti: 3x naziv PRM, osvojen pri treh različnih sodnikih, dva na­ ziva morata biti osvojena na mednarodni razstavi. 2. Slovenski prvak v lepoti: 4x naziv CAC, osvojen pri treh različnih sodnikih, dva na­ ziva morata biti osvojena na mednarodni razstavi, od prvega do zadnjega naziva mora preteči vsaj 366 dni. Nazivi so lahko osvo­ jeni v razredu vmesnih, odprtih, delavnih ali šampionov. 3. Veteranski prvak v lepoti: 3x naziv PRV, osvojen pri treh različnih sodnikih, dva na­ ziva morata biti osvojena na mednarodni razstavi.

KAJ VSE MORA NAŠ KRAŠEVEC ZNATI ?

Priprave na razstavo naj se pričnejo čim­ prej in ne zadnji dan pred razstavo. Sodniki ocenjujejo celotnega psa in lepše ko bo pes predstavljen, lažje (in boljše) bo sodnik lah­ ko ocenil psa. Za začetek se oborožimo z goro pasjih pri­ boljškov in se odpravimo nekam, kjer ima­ mo mir. Za začetek lahko vadimo kar na domačem dvorišču, če pa tega nimamo, se lahko odpravimo na travnik ali pa kar na kakšno prostorno igrišče. Začnemo lahko s katerokoli od spodaj naštetih vaj, saj vsake­ mu kužku in vodniku ustreza drugačen sis­ tem in zaporedje. Osnovno pravilo je, da z vajami ne smemo pretiravati! Pet minut naenkrat je popolno­ ma dovolj, lahko pa vadimo večkrat na dan. Za začetek si poglejmo nekaj čistih osnov:

- Stoj: Kraševce lahko postavljamo na dva različna načina: »free handling« in klasični »handling (stacking)«. Pri »free handlin­ gu« se kuža sam postavi čimbolj pravilno, vodnik pa mu pri tem pomaga tako, da ga v zatečku usmerja s priboljškom v roki, v drugi roki pa drži ohlapen povodec. Ka­ sneje kuža na povelje ‚stoj‘ sam stopi pred vodnika in se sam postavi. Pri klasičnem postavljanju pa psa sami postavimo; najprej sprednje in nato zadnje tace.

2009/10

minut). Ko kuža že obvlada povelje stoj, ga lahko navajamo na pravilno razstavno držo. Pustiti mora, da mu premikamo tace, ga dr­ žimo za rep, pod glavo ipd. Sodnik bo pri ocenjevanju pristopil do psa, ga celega pretipal, pri samčkih tudi moda. Zato mora kuža vse to dovoliti. Sodnik bo tako ocenil položaj kosti, kote, nasajenost in dolžino repa, dolžino vratu, obliko in graje­ nost glave, nasajenost ušes, vstavljenost oči, pigmentacijo itd. Še nekaj primerov razstavnih drž:

Za začetek vadimo le to, da kuža stoji. Ni važno, ali je njegova drža pravilna ali ne, sprva je važno le, da stoji. Načinov, kako to doseči, je več. Najbolj enostaven, ne pa vedno učinkovit, je ta, da psa pokličemo k sebi. Priboljšek držim v višini pasjega nosu in poveljujemo ‘stoooj’.Če je pes manjši, lahko tudi pokleknemo, da ne bomo dvigo­ vali roke s priboljškom in tako psa pripravili do položaja ‘sedi’. Če se usede, ga lahko ali nežno dvignemo, ali pa stopimo korak nazaj in ga še enkrat pokličemo k sebi. Lahko uporabimo tudi katerega izmed na­ slednjih načinov: nekateri psi so zelo mirni, zato jih lahko preprosto dvignemo in premi­ kamo noge kot želimo. Pri tistih malo bolj živahnih pa si lahko pomagamo na dva na­ čina: pri manjših psih in mladičkih potrebu­ jemo mrzlo pločevinko ali steklenico z mrzlo vodo, ki jo damo pod trebuh stoječega psa, pri večjih pasmah pa potrebujemo dva stola in blazine. Stola postavimo od dveh deci­ metrov do pol metra vsaksebi (odvisno od velikosti psa). Na tla med stoloma položimo blazine. Psa postavimo na stola, s prednjimi šapami naj stoji na enem, z zadnjimi pa na drugem stolu. Pokažimo mu priboljšek, ki naj ga je, medtem ko ga hvalimo in povelju­ jemo ‘stoooj’. Nikakor in nikoli ne smemo dopustiti, da naš pes pade s stolov! Ta na­ čin je varneje uporabljati pri bolj zanesljivih psih, ki jih ni strah višine. Če smo skeptični, raje ne tvegajmo. Pomagamo si lahko tudi z malo večjim vedrom, ki ga prav tako kot steklenico pri manjših pasmah, postavimo pod njegov trebuh, da ne more pokrčiti nog in se usesti. Za začetek je dovolj, če pes stoji nekaj sekund, nato čas postopoma podalj­ šujemo (če nam uspe, lahko nekje do nekaj

17

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10

- Pravilno gibanje: Pri gibanju moramo pazitI, da ne bo prehitro ali prepočasno. Pravšnja za psa je malo hitrejši pasji kas, vodnik pa pri večjih pasmah teče, pri manj­ ših pasmah in mladičkih pa hodi z daljšimi koraki. Paziti moramo, da nam kuža ne skače, ne zaostaja ali prehiteva, hkrati pa ni potrebno, da kuža hodi poleg, lahko je za dolžino naše roke oddaljen od nas. Naj se giblje čimbolj naravno, svobodno. Psa ve­ dno vodimo v levi roki. Sodnik bo od nas najverjetneje zahteval dva načina predstavi­ tve gibanja psa: gibanje v liniji gor­dol, kjer bo ocenil gibanje od spredaj in zadaj in gi­ banje po krogu, da bo lahko ocenil gibanje s strani. Pri liniji gor­dol je pomembno, da je čimbolj ravna in dovolj dolga. Pes naj teče v liniji pred sodnikom, vodnik pa zraven. Pri gibanju v krogu moramo teči tako, da je pes na notranji strain, vodnik pa teče ob ogra­ ji ringa, tečemo v nasprotno smer urinega kazalca. Sodnik lahko od nas zahteva tudi trikotnik. Naredimo ga s psom v levi roki, sodnik stoji v oglišču namišljenega triko­ tnika, stranica, ki je nasproti sodnika, naj poteka pravokotno na njegovo vidno polje. Paziti moramo, da so koti ostri, stranice pa čimbolj ravne, da lahko sodnik dobro oceni gibanje od zadaj, s strani in od spredaj.

SEZNAM STVARI, KI JIH POTREBUJEMO S SEBOJ NA RAZSTAVI - Plastičen boks, kovinska kletka ali pa ograjica: zelo priporočljivo, saj si kuža, ki je vajen boksa ali kletke, tu najlažje odpočije in gre v ring spočit. Tudi nepotrebnemu ner­ viranju se izognemo, kadar pa je teren bla­ ten, imamo za kletko ali boks še razlog več. - Posodica za vodo in voda: posodica naj bo dovolj velika, vode pa naj bo dovolj. Na večini razstav sicer imajo svežo pitno vodo, ponekod pa tega ni, zato je bolje imeti nekaj rezervne vode. - Knjižica o cepljenju: v njej mora biti potr­ dilo, da je bil pes cepljen proti steklini ter da od prvega cepljenja ni preteklo manj kakor en mesec, od zadnjega pa ne več kakor eno leto. Kadar se odpravljamo v tujino bo knji­ žica služila tudi kot potni list. Pri potovanju v tujino se moramo pozanimati o morebi­ tnih testih, ki jih je morda potrebno opraviti (npr. titracija za Črno goro,Anglijo,...). - Originalni rodovnik: po pravilih bi moral vsak razstavljalec s seboj na razstavi imeti originalni rodovnik psa, če bi morda prišlo do kakšnih nesporazumov. Pri prijavi na razstavo organizatorjem pošljite fotokopijo, da se originalni rodovnik ne izgubi. V ori­

(tanke! ­ ne navadne kovinske ovratnice!) ovratnice z najlonsko vrvico, polzatezne kovinske. Za začetek priporočam prepro­ sto najlonsko vrvico, še posebno, če ima­ mo mladička. Vrvica ne sme biti pretanka ali predebela. Če imamo težje obvladljivega psa priporočam zatezno kovinsko razstavno vrvico. - Zložljiv stol: pride prav med čakanjem na ocenjevanje in spremljanjem rezultatov. - Dežnik, dežni plašč: kadar je razstava na prostem sta nepogrešljiva pri deževnem vremenu. Kadar nismo prepričani, če je raz­ stava na prostem ali v pokritem prostoru ju je vseeno bolje vzeti s seboj. S seboj lahko vzamemo tudi šotor (‚arafat‘). - Brisača: ker se nikoli ne ve, kdaj bo naš kuža zagledal kakšno lužo... - Pasja hrana: če se odpravljamo za več dni ali pa če na razstavo peljemo mladička, ki je še večkrat na dan. Naj kuža ne je vsaj dve uri preden se odpravimo na pot, da mu med potjo ne bo slabo. Ne hranimo ga vsaj tri ure pred njegovim nastopom. - Vrečke za iztrebke: prav je da za svojim psom na javnih površinah počistimo, prav tako na razstavišču. - Denar za prijavnino: na prijavnici preveri­ mo, koliko prijavnina na dan razstave stane (če je še nismo poravnali). - Potrdilo prijave: brez njega ponekod ne bomo dobili štartne številke in kataloga. Nekateri organizatorji ne pošiljajo potrdil. V takih primerih je nekaj dni pred razstavo pametno preveriti, če je naš pes prijavljen, da ne hodimo zastonj.

POTEK CELOTNE RAZSTAVE

- Kazanje zobkov: Tudi to je zelo pomemb­ na veščina, ki jo mora kuža obvladati, saj lahko sodnik psa, ki ne pusti pregledati zob, tudi diskvalificira. Z navajanjem je potreb­ no začeti čimprej, že pri mladičku. Najprej naj bo to čisto nedolžno dvigovanje usten, potem pa tipanje zobkov in ‘šarjenje’ po ustih. Psa je treba privaditi tudi temu, da mu tujci pregledujejo zobe in ga otipavajo.

18

www.dlvkos.si

ginalni rodovnik na stojnici organizatorja vpišete tudi dosežene naslove in ocene (npr. kandidaturo CAC, kandidaturo za prvaka mladih in podobno). Po razstavi ti vpisi niso več možni, ker se štempiljke komisijsko uni­ čijo. - Priboljški: so lahko različnih vrst, oblik in velikosti. Priboljški, ki jih uporabljamo v ringu naj bodo takšni, da jih pes z lahkoto in hitro pogoltne in da se mu ne zatikajo med zobe. Zelo primerne so na majhne koščke narezane hrenavke, sir, salamo,... - Razstavna vrvica: obstaja jih več vrst: za­ tezne, nezatezne, kovinske, usnjene, najlon­ ske,.... Največja izbira vrvic je na razstavih samih, se pa dobijo tudi v bolje založenih trgovinah za male živali. Sami moramo ugo­ toviti, katera vrvica ustreza našemu psu. Za kraševce so na voljo predvsem tele: nezate­ zne najlonske in usnjene, zatezne kovinske

Običajno je pričetek razstav nekje med de­ veto in deseto uro, na prijavnicah pa je na­ vedeno, kdaj točno se bo razstava pričela. Na razstavi je priporočljivo biti vsaj eno uro pred začetkom ocenjevanja. Prvič zaradi iskanja parkirnega prostora, drugič zaradi »gužve« in tretjič zato, da najdemo naš pro­ stor in se v miru pripravimo na začetek. Ko prispemo na razstavo, najprej plačamo pri­ javnino (če je nismo predhodno), dvignemo štartne številke in katalog. Za pse je posta­ vljenih več ocenjevalnih krogov, takoimeno­ vanih ringov, kjer poteka ocenjevanje. V ka­ talogu je navedeno, v katerem krogu je naša pasma, vrstni red psov (štartne številke) v našem ringu in konkurenca v vseh razredih. Prostor je najbolje poiskati nekje ob našem ringu, da lahko nemoteno spremljamo po­ tek ocenjevanja in ne zamudimo v ring. Če je kuža živahen, ga pred ocenjevanjem sprehodimo, če pa je mlad ali pa ne tako poln energije, pa naj obvezno počiva do ocenjevanja, da bo v ringu bolj živahno te­ kel. Ko je pred nami na vrsti za ocenjevanje še približno deset do dvanajst psov (odvisno od hitrosti sojenja), se počasi in umirjeno začnemo pripravljati na naš nastop. Najprej psa peljemo na vrvici ven, da opravi

potrebe. Ponudimo mu tudi vodo. Potem ga počešemo in uredimo, morda nasprejamo dlako z mešanico balzama in vode (1:9), zbrišemo in počešemo. Tako dobi dlaka svežino in lesk. Obrišemo morebitno slino okrog gobca, urin po tre­ buščku in odstranimo drugo nesnago. Žepe napolnimo s priboljški, pripnemo si štar­ tno številko in mirno počakamo ob vhodu v ring, da nas vodja kroga pokliče v ring. Sami se pred nastopom poskusimo čimbolj umiriti, ker naša živčnost močno deluje na psa. Če kuža doseže takšen rezultat, da je treba počakati na defile (BIS), bomo morali čakati nekje do druge, tretje ali četrte ure, ko se začne zaključni program (če nismo prepričani, ali moramo v defile, lahko vpra­ šamo vodjo kroga ali pa zapisnikarja). V de­ fileju se izbirajo najlepši psi celotne razstave v različnih kategorijah. V vseh kategorijah se izberejo trije najboljši v vsaki kategoriji. Običajno prejmejo pokale ali rozete in prak­ tične nagrade. Vrstni red se od razstave do razstave nekoliko razlikuje, največkrat pa je takšen:

- Junior in Senior handling - Mladički (4-6 mesecev): vsi mladički, ki so prejeli naziv zelo perspektivno 1. - Najmlajši (6-9): vsi najmlajši psi, ki so prejeli naziv zelo perspektivno 1. - Veterani (8+): vsi veterani, ki so prejeli naziv PRV- Prvak razreda veteranov - Pari: tvorita pes in psica iste pasme in istega lastnika, ki sta na dan razstave pozitivno ocenjena - Vzrejne skupine: tvorijo najmanj trije psi iste pasme in istega vzreditelja, ki so lahko v lasti različnih oseb in so na dan razstave pozitivno ocenjeni - I. FCI skupina(Ovčarske in pastirske pasme brez švicarskih planšarskih psov) - II. FCI skupina(Molosi, pinči, šnavcerji in švicarski planšarski psi)-KRAŠEVEC! - III. FCI skupina(Terierji) - IV. FCI skupina(Jazbečarji) - V. FCI skupina(Špici in pratipski psi) - VI. FCI skupina(Goniči in krvosledci) - VII. FCI skupina(Ptičarji, setri in pointerji) - VIII. FCI skupina( Šarivci, prinašalci in vodni psi) - IX. FCI skupina(Male družne pasme) - X. FCI skupina(Hrti) - Best in show Mladih(9-18): pes ali psička, ki je prejel naziv PRM-Prvak razreda mladih in JBOB-Mladi prvak pasme - BEST IN SHOW

Vse pasme se delijo na zgornjih deset FCI skupin. Kraševci spadajo v 2. skupino.

V teh kategorijah tekmujejo vsi psi, ki so do­ bili naziv BOB (Best of Breed), Prvak pasme. Pes, ki zmaga v FCI skupini, prejme naziv BOG (Best of Group), Najlepši pes pasem­ ske skupine. Drugouvrščeni prejme naziv BOG2, tretjeuvrščeni pa BOG3. Vsi prvaki pasemskih skupin se povsem na koncu potegujejo za prestižni BIS (Best in Show), Prvak razstave. Drugouvrščeni prej­ me naziv R. BIS, Rezervni Best in Show, tre­ tjeuvrščeni pa BIS3.

DOGHANDLERJI

Na razstavah se pojavljajo ljudje, ki se uk­ varjajo s profesionalno prezentacijo psov na razstavah t. i. profesionalni handlerji. Njihova služba je profesionalno urejanje in razstavljanje psov, zato za svoje delo zahte­ vajo plačilo, ki pa je zelo različno. Ker po­ znajo nekatere male skrivnosti in trikce raz­ stavljanja, lahko predstavijo psa v najboljši

luči. Nekateri organizirajo tudi razne tečaje in šole razstavljanja ter šole za handlerje oz. razstavljalce. Če torej sami nimate poguma, bi pa vseeno radi, da se vaš kuža predstavi na razstavi, morda lahko povprašate za pomoč katerega od profesionalnih handlerjev. Dober naslov pa so tudi vzreditelji, ki veli­ kokrat razstavljajo svoje in pse lastne vzreje in ker imajo dolgoletne izkušnje, tudi obvla­ dajo razstavljanje, kljub temu, da niso pro­ fesionalni razstavljalci.

JUNIOR HANDLING

2009/10

(13­17 let). Vodniki tekmujejo s svojimi ali pa z ‚izposojenimi‘ psi. Ocenjuje se pred­ vsem predstavitev in pravilnost vodenja in ne lepote psa. Zlato pravilo junior handlinga je, da vodnik NIKDAR ne sme sodniku zakriti pogleda na psa, torej se nikoli ne sme pojaviti v položa­ ju med sodnikom in psom. Sodnik od vodni­ ka zahteva, da s psom izvede enega ali več od sledečih likov (vodnik s psom torej hodi po obliki naštetih likov, pri tem pa mora pa­ ziti, da ne prekrši zlatega pravila): gor­dol, L, T, O, trikotnik, 8, S, F, E ter kombinacije teh likov in pa liki v paru (dva tekmovalca istočasna izvajata isti lik). To je zelo dobra vaja za kasnejše razstavlja­ nje in privaja mlade na delo s psom, športno obnašanje, hkrati pa predstavlja tudi neko zaposlitev in mnogim tudi nepogrešljiv hobi.

ZA KONEC

Vsak pes ima svoj dan. Če enkrat ne gre naj­ bolje, bo pa naslednjič najboljše, saj ni dveh sodnikov, ki bi enega in istega kužka ocenila popolnoma enako, saj imajo vsake oči svo­ jega slikarja. Na razstavah je ogromno lepih kužkov, pa žal premalo nagrad za vse lepotce in lepo­ tice. Vsak razstavljalec kdaj pa kdaj doživi poraz, a ne pozabimo, da je ocena mnenje le ene osebe ter da je naš kuža za nas tako ali tako najlepši. Lana Premk, professional doghandler

Je predpriprava na razstavljanje, namenjena pa je najmlajšim. Poteka na vseh naših med­ narodnih in državnih razstavah, pa tudi na mnogih razstavah v tujini. Tekmovalci se delijo v dve starostni skupini: mlajša skupina (9­12 let) in starejša skupina

19

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

2009/10

Vzrejni leti 2008 in 2009, odpiranje sorodstvenih poti

PRELOMNO VZREJNO LETO 2009

Odpiranje novih sorodstvenih poti in ukrepi za izboljšanje genske pestrosti v pasmi kraški ovčar v letih 2008 in 2009: Vzrejni program kraških ovčarjev je v veliki meri pogojen s številom psov in koliko so si sorodstveno in genetsko oddaljeni. Število vseh kraških ovčarjev je ocenjeno na 600 do 700 živali (natančne številke nimamo, ker lastniki ne sporočajo datuma smrti svojih psov), vendar je v vzrejo vključenih le okoli 10 do 15 psic v določenem časovnem obdo­ bju (nekaj let). Ob pregledu kraških ovčarjev, ki so bili vključeni v vzrejo pred letom 2009, je oči­ tna prevlada psov iz določenih kombinacij. Večkratne paritve psice z istim psom, po­ goste paritve s popularnimi plemenjaki, ki so osvojili nazive na razstavah, so bile pred letom 2009 pogoste in bolj pravilo kot izje­ ma. Posledice so bile nevarno krčenje vzrej­ ne baze, zmanjševanje sorodstvene odda­ ljenosti živali v pasmi in znižanje genetske pestrosti. Tako je leto 2008 minilo v znamenju treh plemenjakov, ki so bili udeleženi pri 67 od­ stotkih vseh paritev v tem letu, pri čemer je imel samo plemenjak Aron SLR KO 2463 kar 4 skoke. Vsi trije plemenjaki imajo na nivoju prastaršev istega prednika (Reks SLR KO 1692), plemenjak Aron je hkrati tudi potomec izredno zastopanega plemenjaka Vika SLR KO 2113, ki je dominiral v prej­ šnjih letih in ima kar 60 potomcev. Kljub temu, da so bili mladiči teh plemenjakov kvalitetni, je takšna praksa izredno krat­ kovidna, saj pri tako majhni populaciji to pomeni, da je v nekaj letih lahko velik del populacije sorodstveno povezan na nivoju prastaršev. To pa pomeni veliko nevarnost in ogroženost pasme zaradi posledic preveli­ ke stopnje sorodstva (inbreeding), saj ta po­ gosto posledično vodi do pojava genetsko pogojenih bolezni in slabšega imunskega sistema. DLVKOS in vzrejna komisija na žalost nista imela dovolj vpliva na odločitve posameznih vzrediteljev, ki niso bili seznanjeni, niso ra­ zumeli ali niso hoteli razumeti posledic svo­ jih dejanj, so pa ta odločilno prispevala k

20

www.dlvkos.si

negativnemu trendu. V želji, da bi spreme­ nili takšno stanje, smo v okviru prve naloge natančno analizirali rodovne knjige s ciljem najti čim več samcev, ki si niso v bližnjem sorodstvu. Druga naloga je bila osveščanje vzrediteljev o situaciji in o pomenu boljše vzrejne prakse. Tretja naloga pa je bila spre­ jem sklepa o omejitvi skokov posameznih plemenjakov, pričetek spremembe pravilni­ ka ter sprejem etičnega kodeksa. Že pred letom 2009 je Mladen Bucić (član VK DLVKOS) pričel z iskanjem zanimi­ vih, sorodstveno oddaljenih plemenjakov. Pri vzreditelju Danilu Nikšiču iz Umaga je tako našel zanimivo leglo iz kombinacije Ade SLR KO 2102 z Valom SLR KO 2096. Kljub temu, da je oče Vala plemenjak Reks SLR KO 1692, ki je eden od že prej ome­ njenih preveč zastopanih plemenjakov, je po mamini strani rodovnik zelo zanimiv. To pomeni, da bi z vključitvijo tega legla v vzre­ jo odprli precej novih paritvenih možnosti, ker so sorodstveno oddaljeni od ostalih psov v vzreji. Prednosti legla so predvsem tipične glave ter pri enem potomcu izredno dobre delovne zasnove (učinkovit varuh črede). Konstitucije so bile pri nekaterih psih moč­ ne, pri drugih manj. Na žalost se je pri tem leglu pokazal tudi problem s pomanjkljivim zobovjem in z stojo zadnjih nog. Vzrejna komisija je bila enotna, da v tem primeru ohranjanje genetske raznolikosti prevlada omenjene pomanjkljivosti in da se pse po­ skusi vključiti v nadaljnjo vzrejo, predvsem psa z dobro gensko zasnovo za delo. Vzredi­ telj Borut Ušeničnik se je odločil za paritev svoje psice Tike SLR KO 2594 z Arfom SLR KO 2370 (samec iz omenjenega legla). So­

rodstveno sta bila psa oddaljena kar 5 nivo­ jev. Paritev je uspela, vendar je bil v leglu le en mladič, Jon SLR KO 2745, ki se trenutno kaže kot perspektiven kraševec. V Žalcu smo odkrili tudi 10 letnega maro­ gastega kraševca Atosa SLR KO 2097 (iz istega legla kot psica Ada SLR KO 2102). Ta pes je bil skoraj od vseh plemenk v pasmi oddaljen pet generacij, kar je za pasmo, kjer je oddaljenost v tretji generaciji bolj izjema kot pravilo, res dobrodošlo. Vzrejna komisi­ ja je vzreditelje poskusila usmeriti k temu vi­ talnemu samca, pozivu sta se odzvala vzre­ ditelja Ivan Hren in Urša Udovič (Psarna Bučnovaška). Pri prvem vzreditelju je psica Era SLR KO 2634 polegla sedem, pri Urši Udovič pa Lava 08131143 kar devet mla­ dičev. Velja omeniti, da iz teh kombinacij izhajajo psi marogastega in navadnega tipa, s čimer se ohranjata oba tipa kraševca. Druga zanimiva skupina psov, ki jo je prav tako odkril Mladen Bucić, so bili psi iz legel vzreditelja Klenovška. Ta legla so predvsem zanimiva zaradi psice Rine SLR KO 2022, potomke znamenitega Obra SLR KO 1495, ki je bil zelo lep predstavnik pasme. Še lan­ sko leto je vse kazalo, da se bo njegova li­ nija potomstva popolnoma prekinila. Rina je bila večkrat parjena izključno s Tomom SLR KO 1932, ki je bil v preteklosti tudi eden izmed preveč zastopanih plemenjakov. Pse iz kombinacije Rina/Tom v povprečju odlikuje močna konstitucija in dobre barve. Na žalost zaradi več razlogov ti psi niso pri­ šli do skokov in glede na njihovo starost je vedno bolj kazalo, da ne bodo imeli potom­ cev. Dve novi vzrediteljici, Lidija Jernejčič in Katja Barbič, sta izrazili željo in pripravlje­

Vzreja nost, da svoji psički parita z dvema samce­ ma iz teh legel. Tako sta leto 2009 zaznamo­ vali dve izredno pomembni paritvi, prva je bila kombinacija Rika Pižmohtova SLR KO 2520 in Aro SLR KO 2339, druga pa Eva Vršniška SLR KO 2576 in devet letni Zon SLR KO 2179. Obe paritvi sta uspeli, saj je bilo v prvem leglu 8 mladičev (4 samice, 4 samci), v drugem pa 5 samic. Tretja zanimiva skupina psov so potomci iz večkrat ponovljenih kombinacij Toma SLR KO 1932 s Taro SLR KO 1915 in Timo SLR KO 1916 vzrediteljic Marije Kofol in Lucije Brodar. Sicer se tu spet pojavi kot oče pogo­ sto uporabljeni Tom SLR KO 1932, gene­ tsko pa sta predvsem zanimivi Tara in Ti­ ma. Od psov, ki so izšli iz teh paritev, je bila parjena samo Brina SLR KO 2262 s takrat še nerodovniškim samcem Medom SLR KO 2784 (Medo je sicer potomec rodovniških staršev, vendar ni imel urejene dokumenta­ cije). Glede na analize genetskih distanc (drugi članek dr. Andreja Razpeta) lahko ugotovi­ mo, da sta od večine vzrejnih psic nadpov­ prečno genetsko oddaljena en potomec Tare in en potomec Time (Tref SLR KO 2395 in Car SLR KO 2425). Zanimivo ob tem je, da glede na genetske distance vsi potomci iz tega legla niso enako zanimivi. Tako npr. pes Tim SLR KO 2396, Trefov brat, v odno­ su do vzrejnih psic ne kaže tolikšne genetske oddaljenosti. Potrebno bi bilo narediti DNA analize tudi drugih potomcev, tako da ob tej priliki velja poziv lastnikom, naj oddajo DNA vzorec na Biotehniški fakulteti. Tref in Car prihajata v leta, ko bo oploditev ve­ dno manj verjetna, tako da bi bilo potrebno s tema paritvama pohiteti. Zlato pravilo, ki velja pri ohranjanju genske pestrosti v neki pasmi je, da jo je potrebno ohranjati v obli­ ki še živih živali (in ne le preko semenske banke, ki je večinoma le izjemen način shra­ njevanja dednega materiala), zato upamo, da bomo uspeli v vzrejo vključiti tudi ta dva samca. Četrta skupina zanimivih psov izhaja iz psa Meda SLR KO 2784, kateremu sta vzrej­ na komisija DLVKOS in KZS na podlagi dokumentov, ki so potrjevali rodovniško poreklo prednikov, v letu 2009 priznali rodovnik, saj se je kazal kot zanimiv zara­ di velike sorodstvene oddaljenosti od veči­ ne vzrejnih psic. Genetska distanca je bila

sicer nekaj manjša od pričakovane, vendar Medo ostaja zelo zanimiv samec. Z Medom parjena Brina SLR KO 2262 ima potomca Bora Medota 2786 in Brina SLR KO 2785, ki kažeta še boljšo sorodstveno oddaljenost do mnogih samic kot njun oče. V oktobru je bil Bor Medo 2786 parjen s psico Baro SLR KO 2558 (vzreditelj Viktor Kren), nje­ gov oče Medo 2784 pa s Tiko Pižmohtovo SLR KO 2594 (vzreditelj Borut Ušeničnik) in Bero SLR KO 2392 (vzreditelj Emil Piž­ moht), šele v decembru pa bomo lahko vide­ li, če so bile paritve uspešne. Kvaliteta mladičev iz naštetih primerov je bila primerljiva s kvaliteto mladičev v leglih iz prejšnjih let. Razmerje podsekavosti ali drugih hib in bolezni je povsem primerljivo s prejšnjimi leti, ko se je parilo s tipsko do­ brimi psi, kar pomeni, da z vnosom novega genetskega materiala nismo bistveno izbolj­ šali ali poslabšali stanja v pasmi v smislu večje ali manjše pojavnosti hib in bolezni, seveda pa smo na drugi strani pomembno odprli možnost za paritve izven sorodstva in večjo gensko pestrost. V letu 2009 je bilo še nekaj drugih gensko zanimivejših paritev, ki pa na žalost niso uspele kljub velikemu naporu in več posku­ sih. Zelo zanimivi so bili namreč tudi po­ tomci psice Simbe Malijeve SLR KO 1740, potomke zelo tipičnega plemenjaka Lira SLR KO 61001. Njeni potomci so bili tipič­ ni predstavniki pasme: Drina in Boja smo poskusili vključiti v vzrejo, vendar zaradi različnih razlogov paritve niso uspele. Prav tako smo poskušali v vzrejo vključiti 11 le­ tnega Arisa SLR KO 2008, lepega samca in neposrednega potomca že prej omenjenega Obra, vendar tudi te paritve niso uspele. Prav tako je bilo nekaj drugih poskusov (tudi z mlajšimi psi), kjer kljub večkratnim poskusom paritev ni uspela, zato teh samcev ne bomo več poskusili pariti. Biotehniška fakulteta opravlja analize ge­ netskih distanc in tudi analize Y ali pater­ nalnih linij v populaciji kraševcev. O obeh raziskavah je napisal dr. Andrej Razpet z Bi­ otehniške fakultete, Oddelka za zootehniko, dva kratka članka, objavljena v tej reviji, ki pojasnjujeta vsebino in namen raziskav. V sodelovanju z vzreditelji sem zagotovila ma­ terial za analize večine legel v letu 2009, s čimer smo dobili tudi prve podatke za oceno posledic vnosa starejših samcev v smislu po­ večanja genetske pestrosti. Že hitra vizualna analiza tabele genetskih distanc pokaže, da potomci, ki so parjeni v bližnjem sorodstvu, večinoma izkazujejo manj ustrezne genetske distance v odnosu do drugih psov, in da psi, ki so bili parjeni v sorodstveno in genetsko bolj ugodnih kombinacijah, izkazujejo bolj­ še distance in odpirajo pot za nadaljnje pa­ ritve.

kraševec 18/19

2009/10

V okviru genetskih raziskav so bile pregle­ dane tudi raznolikosti paternalnih (moških) oziroma Y linij. Pokazalo se je, da pri kra­ ševcih obstajajo tri moške linije, od katerih je ena dominantna, druga dokaj dobro za­ stopana (tudi na podlagi paritev iz letošnje­ ga leta). Pod vprašajem je ohranitev tretje linije, saj sta edina živeča nosilca stara 8 in 10 let in brez potomcev. Odločitev vzrejne komisije je, da se zaradi ohranitve obeh li­ nij oba psa kljub določenim manjšim hibam (dolžina trupa oz. pri enem psu manjkajoči primularji) poskusi vključiti v vzrejo. Kra­ ška ovčarja, ki sta nosilca tretje Y linije sta Žar SLR KO 2271 in Alf SLR KO 2106. Obema samcema smo naredili tudi vzrejni pregled. Pozivi in spodbujanje novih vzrediteljev so naleteli na plodna tla, saj je bilo v letu 2009 kar 28 paritev, od tega jih je bilo do kon­ ca leta uspešnih 17, poleženih pa je bilo 92 mladičev (za primerjavo: leta 2006 jih je bilo le 37). Do konca oktobra je bilo poleženih kar 84 mladičev (za primerjavo: leta 2006 jih je bilo 37). Zaradi dejavnosti DLVKOS na področju medijskega obveščanja in pisa­ nja člankov je bilo dokaj enostavno prodati mladiče, vendar bo v prihodnosti potrebno veliko pozornosti nameniti tudi ustreznemu vlaganju v promocijo in oglaševanje na ni­ voju samih vzrediteljev.

-

Mnoge paritve ne bi uspele brez pomoči Mateja Laha, Mateje Plevnik, Urše Udovič in Emila Pižmohta, ki so nesebično poma­ gali pri paritvah in pri umetnih oploditvah psic, ki so bile parjene s starejšimi samci. Prav tako so Matej Lah ter drugi člani VK naredili precej ogledov in izrednih vzrejnih pregledov na terenu, s katerimi se je pospeši­ lo iskanje primernih živali za parjenje. Prav zaradi pripravljenosti prostovoljcev in akti­ vistov nam je v letu 2009 uspelo toliko pari­ tev s starejšimi genetsko zanimivimi samci. Zavedati se moramo, da kvaliteta semena v smislu sposobnosti oploditve pri starejših samcih pade. Ulovili smo zadnjo možnost za njihovo vključitev.

21

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

2009/10

Leto 2009 je bilo torej prelomno leto in pomeni svetlejšo prihodnost kraškega ovčarja. Odprli smo si več možnosti, da v prihodnje parimo vzrejne psice z več različnimi samci, ki bodo sorodstveno bolj oddaljeni. V pasmi imamo sedaj kar nekaj tipičnih in kvalitetnih plemenjakov, kar nam omogoča lažje kombiniranje kvalitete (tipičnosti) in obenem ohranjanje genetske pestrosti. Še enkrat gre zahvala vsem osveščenim vzrediteljem in prostovoljcem, ki so pri tej akciji sodelovali. Vključevanje in iskanje sorodstveno zelo zanimivih plemenjakov se bo nadalje­ valo tudi v letu 2010. Ker v prihodnje stvari ne smemo več prepuščati naključju, smo v DLVKOS pripravili nov strokovni pravilnik o vzreji, ki določa smernice razvoja pasme in določa način dela. Več o tem pa si lahko preberete v samem pravilniku, ki je priložen reviji. Mojca Emeršič, mojca.emersic@dlvkos.si

Določanje vzrejnih kombinacij Neizbežna potreba za izbor vzrejnih kom­ binacij, kot jih uporabljamo pri vzreji kra­ škega ovčarja, se najpogosteje pojavi, kadar imamo opravka z manjšo populacijo psov določene pasme. Če pri tako majhnem vzor­ cu osebkov čiste pasme, vključenih v vzrejo, ne bi upoštevali teh, mogoče za nekatere nepotrebnih parametrov, bi najverjetneje v nekaj letih izgubili pasmo. V sodelovanju z biotehnično fakulteto, oddelkom za zooteh­ niko, nam je uspelo narediti v vzreji kraške­ ga ovčarja nov korak, za katerega upam, da nam bo pomagal ohraniti to čudovito pa­ smo, ki so nam jo zapustili naši očetje. Od leta 2006 poteka na vzrejnih pregledih, kjer se ocenjuje in primerja pse s pasemskim standardom, tudi odvzem krvnih vzorcev in dlake za potrebe genetskih analiz. Do da­ nes je bilo odvzetih 158 psom vzorce za ge­ netske analize, s pomočjo katerih določimo

koeficiente genetskih distanc, ki nam poma­ gajo razbrati v kolikšni sorodstveni oddalje­ nosti sta plemenjak in plemenka. Koeficient sorodstvenih distanc se določa med 0 in 1. Če je naprimer koeficent pod vrednostjo 0,38, nam to pove, da sta si psa genetsko dokaj blizu, česar nam po običajni anali­ zi rodovnikov tudi za več kot 5 generacij nazaj pogosto ne uspe razbrati. Koeficient sorodstvenih distanc nad 0,6 pa nam pove, da sta plemenjak in plemenka genetsko zelo narazen, zato bi taka paritev občutno pripo­ mogla k genetski pestrosti v pasmi. Zaradi boljšega vpogleda v genetsko pestrost pasme poteka v zadnjem letu odvzem vzorcev že pri mladičih, tako da se lahko izognemo tve­ ganju, da bi izgubili zanimivega bodočega plemenjaka ali plemenko zaradi kastracije ali sterilizacije. Poleg koeficienta genetskih distanc upora­ bljamo pri snovanju vzrejnih kombinacij tudi postopek analiz rodovnikov. Do pred kratkim smo vsako tako analizo naredili

ročno, s pregledovanjem in primerjanjem rodovnikov. V letošnjem letu smo dobili v pomoč informacijski sistem, ki nam je obču­ tno olajšal delo in zmanjšal možost napake. Pri analizi rodovnikov dveh potencialnih partnerjev upoštevamo načelo parjenja so­ rodstva izven drugega kolena, torej parjenje izven generacije dedkov oziroma babic. Da bi se izognili prevladi določenega ple­ menjaka v rodovnikih skozi več generacij in posledično tudi slabšemu sorodstvenemu koeficientu, uporabimo enega plemenjaka v obdobju 12 mesecev v vzreji samo enkrat, v obdobju njegove reproduktivne sposobnosti pa največ 3 krat. Pri tem načelu so izjema starejši in genetsko zanimivi samci ( indeks sorodstvenih distanc nad 0,6 ter odsotnost skozi vsaj 4 generacije v rodovniku pri veči­ ni psic namenjenih reprodukciji ). Za pasmo so zelo pomembne tudi očetovske linije, ki jih imamo še ohranjene in se pre­ našajo samo po moških potomcih (Y linija). Če gre za ohranitev redke Y linije in ima

Hojka 1112 – paritvene kombinacije Datum kombinacije: 1.9.2009 Ocena zunanjosti: skladna psica srednje močne konstitucije, železno sive barve s primesjo rjave v podlanki, tipična glava. Hibe: bela obroba okoli usten in izrazita bela lisa pod brado, kamelji hod . Vzrejno dovoljenje: 20.9.2009 Ime pleA B C D E F menjaka ujeUjemanje pojasnilo (genetika/hibe/bolezni) končni Rodovniška Genetska SoSorodstvena manje izbor številka/ID distanca rodstvena oddaljenost - Potencialni v tipu številka – index oddalinbreedinga (pravilo jenost najmanj (pravilo potomca- koe0,45) najmanj 3 ficent koleno) Samec 1

3444

0,39

da

0,22

da

Samec 2

3555

0,48

da

0,24

da

Samec 3

3666

0,57

ne

0,29

da

Samec 4

3777

0,62

da

0,22

da

Samec 5

3888

0,5

da

0,23

ne

Samec 6

3999

0,55

da

0,24

da

Samec 7

3222

0,5

da

0.23

da

22

www.dlvkos.si

Skladen samec močne konstitucije, čiste železno sive barve. Glava tipična s tipično obrazno masko.Gibanje povezano in izdatno. Pomanjkljivosti: pomanjkljivo zobovje in kolčna displazija pri bratih in sestrah. Slabše izražena obrazna maska, vendar brez bele obrobe usten. Čiste 2 železnosive barve. Prednost: po analizi rodovnika nima do 4 kolena v vzreji najpogosteje zastopanega plemenjaka. Starejši samec, ki še ni imel skoka zato bo morda potrebna umetna osemenitev. Genetsko dobra opcija s tipsko odličnim ujemanjem, v rodovniku nima do 4 kolena v vzreji najpogosteje uporabljenega plemenjaka. Določeno tveganje za ektopični ureter po prednikih. Genetsko odlična kombinacija z dobrim tipskim ujemanjem, vendar je 1 linija po očetu precej zastopana. Plemenjak še ni imel skoka zato bo morda potrebna umetna oploditev. Določeno tveganje za ektopični ureter po prednikih. Samec srednje močne konstitucije s primesjo rjave barve v podlanki. Slabše izražena obrazna maska z belo obrobo okrog usten. Pod vratom večja bela lisa. Genetsko zanimiva kombinacija. Določeno tveganje za ektopični ureter po prednikih. Pes še ni imel skoka. Daljši samec srednje močne konstitucije, čiste železnosive barve z odlično 3 izraženo obrazno masko. Gibanje povezano in še dovolj izdatno. Genetsko slabša kombinacija saj se v rodovniku v 3 kolenu 2 krat ponovi v vzreji najpogosteje zastopan plemenjak. Pes še ni imel skoka. Starejši samec, pri treh psicah z opravljenim progesteronskim testom ni uspela oploditev, zato ga več ne pišemo v kombinacije .

izbrani plemenjak tudi katero večjo hibo v zunanjosti, takega psa vseeno uporabimo v vzreji, ker nam to bogati genetski potencial in ohranja zdravje pasme. Pri snovanju vzrejne kombinacije gre torej postopek preverjanja po sledečem ključu: za določeno plemenko poiščemo plemenjake s čim boljšim indeksom sorodstvenih dis­ tanc, pregledamo rodovnike in preverimo sorodstveni koeficient partnerjev, nato pa upoštevamo zdravje partnerjev ter njun ka­ rakter in ne nazadnje tudi tipsko ujemanje. V tabeli (levo) boste videli izmišljen primer izbora potencialnih plemenjakov za neko psi­ co. Plemenjak številka 3444 pade iz izbora kljub dobremu tipskemu ujemanju s psico zaradi slabega indeksa sorodstvenih distanc. Plemenjak številka 3666 odpade v paritveni kombinaciji zaradi upoštevanja načela parje­ nja izven drugega kolena. Pri tem plemenjaku in psici se pojavi skupni prednik v 2 kolenu.

Plemenjak številka 3888 odpade iz vzrejne kombinacije kljub dobremu koeficientu so­ rodstvenih distanc in sorodstvu izven druge­ ga kolena zaradi tipskega neujemanja, ker želimo izločiti določene hibe, ki ne ustreza­ jo standardu pasme. Plemenjak številka 3222 odpade v izboru kombinacije zaradi reproduktivnih anoma­ lij. Vrstni red izbora primernih plemenjakov je podrejen soodvisnosti vseh načel, ki sem vam jih opisal v začetku tega prispevka. Pomembno je, da se vzreditelj pri izboru plemenjaka drži vrstnega reda kombinacij, kot jih predlaga vzrejna komisija in da ne podleže mamljivim ekonomskim interesom. Vzrejna komisija predlaga več plemenjakov, da ne bi prišlo do izpada legla pri psici, če ima plemenjak na prvem mestu morda ta­ krat ravno zdravstvene težave, ali pa je la­ stnik tega plemenjaka nedosegljiv.

2009/10

Nov način vrednotenja vzrejnih kombinacij poteka šele kratek čas, verjamem pa, da bo že v kratkem času obrodil pričakovane sa­ dove. Vzreditelji, vaša naloga je, da se mesec dni pred pričakovano gonitvijo psice povežete z vzrejno komisijo, ki vam bo predlagala primerne plemenjake za vašo plemenko. Predlagani izbor plemenjakov velja samo za eno predvideno paritev. Ob vsaki nasle­ dnji gonitvi ponovno kontaktirajte vzrejno komisijo. Za določanje vzrejnih kombinacij sva določena jaz in Mladen Bucić, eden od naju vam bo poslal kombinacije. matej.lah@dlvkos.si / 070 898 005 mladen.bucic@dlvkos.si / 031 201 510 Prosim, preberite VZREJNI PRAVILNIK ZA VZREJO KRAŠKIH OVČARJEV ter ETIČNI KODEKS VZREDITELJEV, na katera se navezuje postopek izbora vzrejnih kombinacij. Matej Lah, Vzrejna komisija DLVKOS

Plemenjaki in plemenke 2008 in 2009 Atos SLR KO 2369 Poležen:

20. 11. 2002

Ero SLR KO 2586 Poležen:

26. 11. 2006

26. 05. 2007

Poležen:

20. 11. 2002

Vzreditelj: Danilo Nikšič

Poležen:

26. 05. 2007

Vzreditelj: Viktor Kren

Poležen:

Vzreditelj: Viktor Kren

Poležen:

Poležen:

30. 12. 2005

22. 3. 2006

Vzreditelj: Anton Štinek

25. 02. 2005

Vzreditelj: Emil Pižmoht

Cezar SLR KO 2450

Biser SLR KO 2556 Vzreditelj: Viktor Kren

Poležen:

Reks Pižmohtov SLR KO 2518

Car SLR KO 2137 Vzreditelj: Maks Jerin

Cimi SLR KO 2137 Poležen:

Bon SLR KO 2570

Arf KO 2370 Vzreditelj: Danilo Nikšič

24. 2. 2004

Vzreditelj: ZOO Ljubljana

23

www.dlvkos.si

PLEMENJAKI 2008

kraševec 18/19


Frodo Srednjedravski SLR KO 2606 Poležen:

20. 03. 2007

kraševec 18/19

2009/10

Vzreditelj: Franc Kiseljak

Elvis SLR KO 2578 Poležen:

24. 6. 2006

Kaj Pižmohtov SLR KO 2561

Roni SLR KO 2190

Poležen:

Poležen:

12. 01. 2006

Vzreditelj: Emil Pižmoht

08. 05. 2001

24. 6. 2006

Vzreditelj: ZOO Ljubljana

Esi Vršniški SLR KO 2575 Poležen:

---->

Vzreditelj: Jože Ogrizek

24. 6. 2006

Vzreditelj: Branka K. Sluga

Eira SLR KO 2588 Poležena: 26. 11. 2006

Poležena:

24. 6. 2006

Dora SLR KO 2503 Vzreditelj: ZOO Ljubljana

Tika Pižmohtova SLR KO 2594 Poležena: 2. 12. 2006

Vzreditelj: Emil Pižmoht

Ganeš SLR KO 2668 Vzreditelj: Maks Jerin

Poležen:

11. 02. 2008

Poležena: 18. 10. 2004

Tara Pižmohtova SLR KO 2598 Vzreditelj: ZOO Ljubljana

Dona Kamengorska SLR KO 2585

Lada SLR KO 2639

Poležena: 21. 07. 2006

Poležena: 03. 7. 2007

Vzreditelj: Damjan Vitez

Poležen:

11. 02. 2008

Vzreditelj: Emil Pižmoht

Vzreditelj: Igor Zidar

Gaj SLR KO 2666

George SLR KO 2667 Vzreditelj: Franc Kovačič

Poležena: 2. 12. 2006

Vzreditelj: Franc Kovačič

Poležen:

11. 02. 2008

Vzreditelj: Franc Kovačič

PLEMENKE 2008

24. 05. 2005

Poležen:

Vzreditelj: Alojz Komac

Čar SLR KO 2524 Poležen:

Eva SLR KO 2580

Eros SLR KO 2579 Vzreditelj: ZOO Ljubljana

2009/10

Eli SLR KO 2592 Poležena: 26. 11. 2006

Elka SLR KO 2593 Vzreditelj: Maks Jerin

24

www.dlvkos.si

Era SLR KO 2588 Vzreditelj: Maks Jerin

Fita SLR KO 2651

Feli SLR KO 2651 Poležena: 13. 8. 2007

Poležena: 26. 11. 2006

Vzreditelj: Branka Emeršič

Poležena: 13. 8. 2007

Vzreditelj: Branka Emeršič

Poležena: 26. 11. 2006

Vzreditelj: Maks Jerin

Kala Pižmohtova SLR KO 2564 Poležena: 12. 01. 2006

Vzreditelj: Emil Pižmoht

Dimi Kamengorski SLR KO 2583

Faust Kamengorski SLR KO 2690

Falko Kamengorski SLR KO 2692

Poležen:

Poležen:

Poležen:

21. 07. 2006

Vzreditelj: Damjan Vitez

07. 04. 2008

Vzreditelj: Damjan Vitez

07. 04. 2008

Vzreditelj: Damjan Vitez

Boy Pižmohtov SLR KO 2662

Baj Pižmohtov SLR KO 2662

Aki Pižmohtov SLR KO 2602

Poležen:

Poležen:

Poležen:

20. 01. 2008

Vzreditelj: Emil Pižmoht

20. 01. 2008

Vzreditelj: Emil Pižmoht

11. 02. 2007

Vzreditelj: Emil Pižmoht

25

www.dlvkos.si

PLEMENJAKI 2009

kraševec 18/19


Bor-Medo SLR KO 2786 Poležen:

01. 05. 2004

Vzreditelj: Brigita Demšar

13. 8. 2007

Vzreditelj: Branka Emeršič

27. 07. 2007

Vzreditelj: Zdenka Svetlič

Don SLR KO 2568 Poležen:

29. 3. 2006

26

30. 04. 1999

www.dlvkos.si

19. 04. 2003

Grom Srednjedravski SLR KO 2606 Vzreditelj: Lucija Brodar

Poležen:

01. 05. 2000

Poležen:

02. 02. 2008

Vzreditelj: Marija Kofol

Poležen:

22. 04. 2002

Žar SLR KO 2271 Poležen:

02. 06. 2001

Poležen:

18. 04. 2008

Vzreditelj: Franc Kiseljak

Filip SLR KO 2642 Vzreditelj: Stojan Bezek

Poležen:

27. 07. 2007

Poležen:

21. 04. 2007

Vzreditelj: Anton Štinek

Vzreditelj: Bojan Vesenjak

Poležen:

24. 09. 2000

Alf SLR KO 2106 Poležen:

10.5.2009

Fiona Srednjedravska SLR KO 2609

Taja Pižmohtova SLR KO 2595

Poležena:

Poležena: 20. 03. 2007

Poležena:

20. 03. 2007

Vzreditelj: Franc Kiseljak

Poležena:

31. 3. 2008

Vzreditelj: Matjaž Moškrič

31. 3. 2008

Lora SLR KO 2656

Poležena:

Poležena: 02. 02. 2008

Vzreditelj: Damjan Vitez

Poležena: 02. 02. 2008

Vzreditelj: Vinko Bauman

Burja SLR KO 2704 Vzreditelj: Simona Zupan

Poležena:

Fika Kamengorska SLR KO 2693 07. 04. 2008

Poležena: 07. 07. 2008

Vzreditelj: Franc Kiseljak

Fani SLR KO 2676 Vzreditelj: Bojan Vesenjak

Lana SLR KO 2660

Mars SLR KO 2222 Vzreditelj: Milan Klenovšek

2009/10

Fina Srednjedravska SLR KO 2610

Fita SLR KO 2675 Vzreditelj: Zdenka Svetlič

Daci SLR KO 2615 Vzreditelj: Vinko Bauman

Aro SLR KO 2339 Vzreditelj: Bojan Vesenjak

Atos SLR KO 2097 Poležen:

Poležen:

Lars SLR KO 2654

Faust SLR KO 2641 Poležen:

Tim SLR KO 2786

Medo SLR KO 2784

Fago SLR KO 2647 Poležen:

kraševec 18/19

2009/10

-Gina

Poležena: 13. 8. 2007

Poležena: 07. 04. 2008

Vzreditelj: Damjan Vitez

Luna SLR KO 2658 Vzreditelj: Vinko Bauman

Poležena:

02. 02. 2008

Vzreditelj: Vinko Bauman

Evi SLR KO 2633 Vzreditelj: Franc Kovačič

Fera SLR KO 2649 Vzreditelj: Janez Šerc

Vzreditelj: Emil Pižmoht

Feli Kamengorska SLR KO 2694 Vzreditelj: Bojan Vesenjak

SLR KO 2671

Poležena: 11. 02. 2008

2. 12. 2006

Poležena: 03. 6. 2007

Vzreditelj: Bojan Vesenjak

Era SLR KO 2634 Vzreditelj: Branka Emeršič

Poležena:

03. 6. 2007

Vzreditelj: Bojan Vesenjak

27

www.dlvkos.si

PLEMENKE 2009

kraševec 18/19


kraševec 18/19

2009/10

Alfa LOI 08131141 Poležena: 01. 01. 2008

Bučka Pižmohtova SLR KO 2665

Lava LOI 08131143 Vzreditelj: Karel Mezgec

Poležena: 01. 01. 2008

Vzreditelj: Karel Mezgec

Poležena: 20. 01. 2008

Vzreditelj: Emil Pižmoht

Genetika kraševca

kraševec 18/19

2009/10

Opis in rezultati genetskega testiranja kraševcev

Bora Pižmohtova SLR KO 2664

Endži SLR KO 2591

Poležena: 20. 01. 2008

Poležena: 26. 11. 2006

Vzreditelj: Emil Pižmoht

Lu SLR KO 2640 Poležena:

03. 07. 2007

Flora Srednjedravska SLR KO 2610 Vzreditelj: Maks Jerin

-Bara

Kvina SLR KO 2550 Vzreditelj: Igor Zidar

Poležena: 18. 10. 2005

Vzreditelj: Vinko Bauman

Novost!

Forum za kraške ovčarje na spletnih straneh DLVKOS Na spletnih straneh DLVKOS (www.dlvkos.si) smo v decembru odprli vrata novemu forumu! Sicer se nas je kar nekaj pogovarjalo in dru­ žilo na drugih kinoloških forumih, vendar pa smo opazili, da smo nekako razdrobljeni, prav tako pa veliko članov, ki obiskuje naše strani, nikoli ni našlo poti do tam. Čeprav je za promocijo kraševca še vedno pomembno, da sodelujemo tudi na že obsto­ ječih forumih, kjer se predstavljajo različne pasme (npr. www.mojpes.net, www.pesja­ nar.si, www.mojpes.com), pa je med nami že dolgo tlela želja, da se vsi združimo na našem „kraškem“ forumu. Ker so člani DLVKOS doma iz cele Slovenije

28

www.dlvkos.si

Poležena:

je pomembno, da imamo možnost takšnega virtualnega druženja, saj ravno druženje in komunikacija pomenita skupno vez in lepi­ lo društva. Društvo smo ljudje in prostovoljci, ki se združujemo v naši ljubezni do kraških ov­ čarjev. Upamo, da ne bomo imeli samo BRALCEV, ampak tudi AKTIVNE udele­ žence. Napišite kaj se vam dogaja v življenju s kra­ ševci, pošljite slike, anekdote, zgodbe. Imate s kraškotom probleme, ne veste kako pristo­ piti k vzgoji, se vam je zgodilo kaj posebno zanimivega... Na forumu se bomo pogovarjali tudi o do­ godkih, komentirali dogodke, zbirali vtise iz srečanj v živo!

20. 03. 2007

Vzreditelj: Franc Kiseljak

V sodelovanju z DLVKOS na Oddelku za Zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izvajamo genetsko testiranje kraševcev. Glavni nameni testiranja so kontrola rodovnikov, ocenitev genetske raz­ nolikosti pasme in določitev stopnje genetske podobnosti med osebki, ki so primerni za parjenje. Na ta način pripomoremo, da se kljub relativno majhnemu številu kraševcev genetska raznolikost ne izgublja.

SLR KO 2556

Poležena:

30. 12. 2005

Vzreditelj: Viktor Kren

Samo testiranje se začne z izolacijo genetskega materiala (DNK) iz vzorcev krvi ali dlak. Osnova testiranja je pomnožitev 18­ih genetskih označevalcev in enega dodatnega za določitev spola. Uporabljeni genetski označevalci so odseki na pasji DNK, ki ne kodirajo ničesar, torej niso v povezavi s katerokoli izraženo lastnostjo. Ker nanje ne deluje ne negativna ne pozitivna selekcija, so zelo raznoliki, v povprečju ima vsak od 18­ih označevalcev 3­4 možne alelne inačice. Določena kombinacija inačic vseh 18­ih označevalcev se pojavi pri dveh živalih z izjemno nizko verjetnostjo, zato je vsaka kombinacija lastna samo eni živali, kot črtna koda. Vsak pes ima vse označevalce v dveh kopijah, eno kopijo dobi od mame, drugo od očeta, inačice za vsak označevalec se običajno poimenujejo s številčno oznako. Imena označevalcev so večinoma kratica inštitucije, kjer so ga prvič uporabili, npr. AHT ­ Animal Health Trust. Na osnovi kombinacije označevalcev za vsako žival lahko določimo tudi ustrezen par staršev, če ta ni znan. Ker je parjenje kraševcev načrtovano in nadzorovano, uporabljamo starševsko analizo bolj kot kontrolo rodovnikov in laboratorijskega dela.

Za določitev genetske podobnosti med pari kraševcev uporabljamo delež skupnih inačic posameznih označevalcev. Par genetsko identičnih živali bi imel distanco 0, par živali povsem brez skupnih inačic pa 1. Osnutek pravilnika za vzrejo predvideva izbiranje živali za paritev, ki ustrezajo določenim pogojem, med drugimi si živali v paru ne smeta biti v sorodu do 3. kolena, genetska distanca mora biti čim višja, vsaj 0,45. Za primer vzemimo par živali z genetsko distanco 0,6, ki ima v leglu 4 mladiče (glej sliko). Če bi primerjali mladiče paroma med seboj, bi bila povprečna genetska distanca med njimi 0,32. Če bi dalje parili živali iz istega legla, bi genetska distanca že po nekaj generacijah padla na 0, torej bi si bile vse živali genetsko enake, verjetno bi vse pestile iste zdravstvene težave. Seveda živali iz istega legla ne parimo med seboj, vendar predvidevamo, da se je pasma raz­ vila iz majhnega števila živali, zato so si verjetno vse v sorodu. Če so v preveč bliž­ njem sorodstvu, bo genetska raznolikost tekom generacij kljub vsemu padala, vendar počasneje kot je bilo opisano na primeru.

Samo genetsko raznolikost lahko opišemo na več načinov, večina jih je vezana na stopnjo heterozigotnosti, torej na delež označevalcev,

pri katerih sta dve kopiji (ena od vsakega starša) različni. Vrednost te stopnje je lahko med 0 in 1, čim višja je, bolj genetsko raz­ nolika je pasma. Glede na testirane živali je ta stopnja 0,59. Za primerjavo, stopnja heterozigotnosti pri zlatem prinašalcu, nemškem ovčarju in labradorcu je po vrsti 0,62, 0,54 in 0,66 (Kanthaswamy, 2009). S primerjavo opazovane in pričakovane stopnje heterozigotnosti smo določili tudi, da je populacija v ravnotežju. To pomeni, da kraševci ohranjajo obstoječo genetsko raznolikost, torej je ne izgubljajo, kar je večinoma posledica parjenja v sorodstvu, in je ne pridobivajo, kar bi bila lahko posledica križanja z drugimi pasmami. Glede na analizo tudi ni znakov, da bi šla pasma nedavno skozi ozko grlo. Do tega pojava pride ob močnem zmanjšanju števila živali za več generacij, npr. pri udomačitvi psov, ustanovitvi pasme ali po generacijah, v katerih je bilo število psov neke pasme zelo majhno. V 17. številki revije Kraševec je Mateja Mihelčič omenila efektivno velikost popu­ lacije, ki se v genetiki uporablja pogosteje kot celotno število osebkov v populaciji. Vseh kraševcev je 600­700, vendar je število živali, ki dejansko imajo potomce in ki še zagotavljajo obstoječo genetsko raznolikost, bistveno manjše. Predpostavke za določitev efektivne velikosti večinoma predvidevajo naključno parjenje, kar pri pasemskih živalih ne drži popolnoma, vendar izračuni tudi ob spreminjanju nekaterih parametrov dajejo dokaj enoten rezultat. Efektivna velikost populacije kraševcev je 43 ali s 95­odstotno zanesljivostjo med 31 in 63 živali. Za primerjavo, efektivne velikosti populacij za angleške hrte, zlate prinašalce, nemške ovčarje in labradorce so po vrsti 17, 67, 76 in 114 (Calboli, 2008). S povečevanjem števila testiranih živali raste zanesljivost analiz. V bližnji prihodnosti nameravamo rezultate testiranj vključiti v informacijski sistem, narediti računalniško simulacijo za več generacij parjenja po predlaganem pravilniku za vzrejo in začeti s testiranjem za posamezne gensko pogojene bolezni. Laboratorijsko delo izvajata Jožica Butkovič v okviru diplomske naloge in dr. Andrej Razpet pod vodstvom prof. dr. Petra Dovča. dr. Andrej Razpet

29

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10

mtDNK in kromosom Y V prejšnjem članku (Opis in rezultati genet­ skega testiranja kraševcev) sem predstavil osnovne principe dedovanja. Zgodba s tem ni končana, ker obstaja tudi dedni material, za katerega veljajo nekoliko drugačna pra­ vila. Večina dednine se nahaja v jedru celice v obliki linearnih molekul DNK, ki tvorijo kromosome, pri psu jih je v vsaki telesni ce­ lici 39 parov. Manjši del dednega materia­ la se nahaja tudi izven jedra v obliki večje­ ga števila enakih kopij majhne krožne (in ne linearne) molekule, ki jo imenujemo mi­ tohondrijska DNK ali na kratko mtDNK. Vsaka jajčna celica in vsak spermij vsebuje enojen set 39­ih kromosomov (povprečen kromosom je dolg 65000000 nukleotidov) in tudi svojo mtDNK (dolgo 16700 nukle­ otidov). Po združitvi jajčne celice s spermi­ jem se mtDNK spermija praviloma razgra­ di. Nastala celica ­ zigota tako vsebuje 2×39 kromosomov v jedru, izven jedra pa ima sa­ mo mtDNK jajčne celice. Zigota se deli in deli v odrasel organizem, vsaka celica odra­ slega psa ima dedni material enak dednemu materialu zigote.

njih nahajajo, paroma enakih. Kromosoma v 39. ali spolnem paru pa sta lahko ena­ ka (dva kromosoma X ­ pri samicah) ali drastično različna tako po velikosti kot po genih (kromosom X in kromosom Y ­ pri samcih). Samice svojim potomcem ali po­ tomkam preko jajčne spolne celice vedno predajo kromosom X. Samci lahko predajo preko spermijev bodisi kromosom X bodi­ si Y. Kromosom Y se torej lahko deduje sa­ mo po moški liniji. V prejšnjem članku sem omenil, da smo uporabljali tudi en genetski označevalec za določanje spola. Uporabljeni označevalec sicer loči med seboj kromoso­ ma X in Y, ni pa uporaben za zaznavanje razlik med Y kromosomi različnih linij ­ za­ radi dedovanja po moški strani jim rečemo tudi paternalne linije.

Oglejmo si isti rodovnik še enkrat. Krogci niso obarvani oziroma so nepoudarjeni, ker samice nimajo kromosoma Y. Različice kromosoma Y se dedujejo samo po moški liniji (vsaka različica je svoje barve). In kakšni so bili rezultati analiz mtDNK in kromosoma Y pri kraševcih? Vsi analizira­ ni kraševci so pripadali isti maternalni lini­ ji, torej ni bilo genetske raznolikosti znotraj pasme na nivoju mtDNK. To ne pomeni, da celotna pasma izhaja iz ene samice, ampak da mtDNK danes živečih kraševcev izhaja iz ene same samice. Pri kromosomu Y smo odkrili 3 paternalne linije, vendar je ena od njih redka. V splošnem velja, da je anali­ za na nivoju mtDNK in kromosomu Y hi­ trejša, lažja in cenejša od analize na ostalih kromosomih, vendar je tudi manj informa­ tivna. Običajno je genetska raznolikost ma­ ternalnih in paternalnih linij znotraj posa­ mezne pasme nizka (Pereira in sod., 2004; Bannasch in sod., 2005), vendar obstajajo jasne razlike med pasmami. Pri analizi ne­ znanega vzorca lahko s hitro analizo dolo­ čimo, kateri pasmi vzorec pripada (oziroma natančneje, izločimo pasme, ki jim vzorec zagotovo ne pripada), v primeru različnih maternalnih in paternalnih linij znotraj pa­ sme lahko tudi hitro preverimo točnost ro­ dovnika. Laboratorijsko delo je izvedla Jožica But­ kovič v okviru diplomske naloge pod men­ torstvom prof. dr. Petra Dovča.

Oglejmo si princip dedovanja mtDNK na rodovniku (glej sliko), na katerem so kro­ gci oznaka za samice, kvadratki za samce, predniki so v zgornji vrstici, generacije po­ tomcev pa v spodnjih vrsticah. Nukleotidna zaporedja mtDNK različnih (nesorodnih) psov so si lahko različna, v tem primeru go­ vorimo o različnih maternalnih linijah. Na sliki je vsaka različna linija predstavljena s svojo barvo. Psi iz istega legla imajo vsi mt­ DNK mame, očetje svoje mtDNK ne pre­ našajo na potomce. Oglejmo si del rodov­ nika, skrajno zgoraj desno sparimo samca rumene mtDNK linije s samico rjave mt­ DNK linije, vsi mladički v leglu (2 samčka in 2 samički) pripadajo mamini, torej rjavi mtDNK liniji. Druga izjema dedovanja se nahaja v jedru. Od 39­ih parov kromosomov je 2×38 kro­ mosomov po velikosti in genih, ki se na

30

www.dlvkos.si

NOVI INFORMACIJSKI SISTEM ZA KRAŠKE OVČARJE

Zakaj informacijski sistem ? Od kar sem se pred petimi leti srečala s kra­ škimi ovčarji, me je pričelo zanimati vse v zvezi s pasmo. Hotela sem vedeti več o poreklu in nastanku kraševca. Vedno zno­ va sem prebirala zapise slovenskega kino­ loga Miroslava Zidarja v njegovi knjigi O kraševcu, kjer je zbral informacije o prvih paritvah, začetkih rodovniške vzreje in ro­ dovniških deblih (del knjige, ki je mnogim najbolj dolgočasen, je bil meni najbolj zani­ miv). Zanimalo me je tudi kakšen je bil kra­ ševec videti včasih, kako se je razvijal skozi čas, vendar je bilo zbranega zelo malo sli­ kovnega gradiva ali pa le to ni bilo urejeno. Že takrat sem tudi ugotovila, da so infor­ macije, podatki in gradiva, ki obstajajo, tež­ ko dostopne ali pa so na voljo v posame­ znih segmentih oziroma pri posameznih lju­ deh. Tako se mi je začela porajati ideja o tem, da bi morali imeti celovit informacijski sis­ tem (IS), kjer bi zabeležili celotno podat­ kovno zgodovino pasme, prav tako pa bi sistem uporabljali kot podporo strokovni vzreji, ki jo vodi naše društvo preko vzrej­ ne komisije. Sistem bi nudil tudi podporo komunikaciji društva s članstvom in lastni­ ki kraševcev. Sicer ima določene podatke o kraševcih in njihovih lastnikih od leta 1991 v centralni elektronski rodovni knjigi tudi Kinološka zveza Slovenije, vendar pa sistem ni dostopen širši javnosti, prav tako pa je omejen samo na rodovniške podatke, brez slik, vzrejnih podatkov in ostalih ključnih informacij, ki so potrebne za strokovno de­ lo na tem področju. Sistem, kot sem si ga zamislila, naj bi nu­ dil transparentnost, dostopnost, uporab­ nost ter podporo strokovnim rejskim odlo­ čitvam, prav tako pa bi imel izobraževalni in pojasnjevalni namen, tako v odnosu do javnosti, vzrediteljev, kot tudi do bodočih kupcev kraševcev. Informacijski sistemi so postali nepogre­ šljivo orodje za spremljanje stanja majh­ nih, ogroženih populacij, saj omogoča­ jo strokovno podprte vzrejne odločitve. Strokovnjaki za genetiko opozarjajo, da so majhne populacije najbolj ogrožene takrat, ko se kritično zmanjša genska pestrost po­ pulacije. Do tega pride, ko se parijo pleme­ njaki s plemenkami, ki so v ozkem sorod­ stvu. Glavni pomen takega sistema je torej izračun koeficienta sorodstva med pleme­ njakom in plemenko, ki ju želimo pariti ter izračun koeficienta inbridinga njunega (po­ tencialnega) potomca, prav tako pa infor­ macija o izračunu genetskih distanc.

-

dr. Andrej Razpet

Dosežki društva v letu 2009 Prvi koraki pri razvoju sistema Ker razvoj in izvedba takšnega sistema da­ leč presega finančne zmožnosti našega druš­ tva, sem razmišljala o tem kdo in kako bi nam lahko pomagal. Glede na to, da smo že v letu 2006 uspešno zastavili sodelovanje z ljubljansko Biotehniško fakulteto na pod­ ročju genetskih raziskav, se je kot najbolj ustrezen partner pokazala ta ustanova, saj so preko Javne službe nalog genske banke v živinoreji s strani države pooblaščeni za izvajanje programov zaščite slovenskih av­ tohtonih pasem. Biotehniška fakulteta je v preteklosti podobne programe izdelala tu­ di za druge avtohtone pasme. Na srečo smo naleteli na posluh in podporo našim željam in zamislim in tako smo se dogovorili za so­ delovanje. V tem času sem si ogledala podobne siste­ me, ki obstajajo v svetu kinologije, v letu 2008 pa smo z informacijsko skupino Od­ delka za zootehniko na Biotehniški fakulte­ ti v Domžalah, pričeli s povsem konkretni­ mi nalogami na področju razvoja sistema. Vodja projekta na strani Biotehniške fakul­ tete je višji predavatelj dr. Klemen Potočnik, operativno pa sem bila najbolj povezana z magistrom Jurijem Krsnikom. Prva naloga, ki smo si jo zastavili je bilo prečistiti podat­ ke, ki smo jih predhodno zbrali v društvu in ob tem odpraviti čim več napak pred zago­ nom sistema. Nato si je bilo potrebno zamisliti, kaj prav­ zaprav želimo doseči s sistemom in kako ga oblikovati, da bo kar najbolj funkcionalen in uporaben ter dostopen čim širšemu kro­ gu ljudi, prav tako pa bo upošteval specifi­ ke vzreje psov. Tako sem pripravila navo­ dila, napotke in naše želje za informacijsko skupino BF, ki je na teh podlagah dokonča­ la prvo fazo sistema. Sistem je tako v mese­ cu juniju 2009 zaživel na internetu in že ta­ koj postal dostopen najširši javnosti. V informacijski sistem se lahko vstopa pre­ ko spletne strani društva (www.dlvkos.si), preko posebne ikone na desni strani, sicer pa je lociran na strežniku Biotehniške fa­ kultete, s čimer si zagotavljamo tudi ustre­ zno varstvo pri zaščiti podatkov. Pri vno­ su rodovniških podatkov v sistem so poma­ gali tudi prostovoljci: Petra Simončič, Zina Jakovljevič, Mateja Mihelič za naprej pa sta pomoč obljubili tudi tajnica društva Katja Barbič in Branka Emeršič. Uporabniki sistema Sistem je namenjen uporabi društva za ko­ munikacijo z lastniki kraških ovčarjev in kot okvir za zbiranje podatkov. Prav tako je sistem ključno orodje za uspešno delo stro­ kovne vzrejne komisije na področju določa­ nja vzrejnih kombinacij pa tudi samim vzre­ diteljem, ki lahko tudi sami preverijo ustre­

2009/10

znost in skladnost posameznih kombinacij z vzrejnimi pravilnikom in kinološkimi ter drugimi strokovnimi izhodišči. Prav tako je sistem namenjen bodočim kupcem kraških ovčarjev, ki lahko v sistemu najdejo seznam vzrediteljev, seznam paritev ter podatke o ustreznosti paritve. Dostopi do sistema so več stopenjski. Prvi javni sloj podatkov je najbolj omejen in je dostopen celotni javnosti, drugi sloj po­ datkov bo v prihodnje dostopen vzredite­ ljem, ki bodo podpisali etični kodeks ­ ti. dobrim vzrediteljem, tretji sloj podatkov je dostopen vzrejni komisiji, četrti sloj pa ad­ ministratorju sistema ­ pooblaščeni osebi DLVKOS. Status dobrega vzreditelja bo omogočal ob­ javo kontaktnih podatkov in vključitev v se­ znam dobrih vzrediteljev. Status bodo lahko pridobili tisti vzreditelji, ki so člani društva, ki aktivno vzrejajo in se držijo strokovnih in kinoloških pravil (pravila FCI, KZS, pra­ vilnik o vzreji kraških ovčarjev in navodila vzrejne komisije). O tem bodo morali pod­ pisati posebno izjavo in etični kodeks. V primeru kršitev teh pravil, bodo status in ugodnosti izgubili. V informacijskem siste­ mu bodo vse paritve označene na način, iz katerega bo razvidno, katere paritve so bile usklajene s strokovnimi pravilniki in navo­ dili vzrejne komisije ter stroke. Informacijski sistem in transparentnost podatkov Posebno pomemben je sistem v funkciji va­ rovalke in zaščite pred nevestnim in izključ­ no komercialnim vidikom vzreje kraških ovčarjev. Vzrejo kraških ovčarjev namreč pesti majhnost vzrejne baze in premajhna stopnja zavesti o tem, da je potrebno vztra­ jati pri paritvah čim bolj izven sorodstva oziroma načelu, da se ne sme pariti s ple­ menjaki iz preveč zastopanih kombinacij. Na ta način se zagotavlja genska pestrost pasme, ki je predpogoj za zdrav razvoj pa­ sme. Zato so potrebna stroga pravila in še strožje izvajanje le­teh, ki omejujejo poe­ nostavljanje in iskanje lažjih poti pri vzreji kraševcev. Sistem pri tem ponuja transpa­ rentno informacijo o spoštovanju pravil, saj prikaže stopnjo sorodstva (rodovnik, koe­ ficient inbridinga), vključuje pa tudi poda­ tek o DNA analizah oz. o takoimenovanih genetskih distancah (pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja je danes tudi opravljen DNA test). Razlaga vseh pojmov oz. poime­ novanj, ki se uporabljajo v informacijskem sistemu je na voljo v informacijskem siste­ mu (razlaga pojmov) ter v novem pravilni­ ku o vzreji kraških ovčarjev. V spodnjem besedilu vam bom poskusila na čim bolj praktičen način predstaviti funkci­ onalnost sistema oz. način njegove uporabe.

31

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

kraševec 18/19

2009/10 S klikom na rodovniško številko vsake­ ga potomca, se lahko premaknete v pogled »živali«, kjer je so na voljo slike in rodov­ nik tega psa.

Organiziranost informacijskega sistema Informacijski sistem za kraške ovčarje je se­ stavljen iz devetih pogledov (menijev). To so: živali, osebe, legla, paritve, sorodstvo, kombinacije in potomci. Pogled »živali« nudi osnovni način za iskanje posamezne živali (kraškega ovčarja) in prikaz vseh po­ datkov o njem. Pogled »osebe« ponuja se­ znam vseh aktivnih vzrediteljev, v pogledu »legla« najdete podatke o leglih za posame­ zno leto, pogled »pregledi« pomeni infor­ macijo o vzrejnih pregledih (za sedaj do leta 1999), organiziranih po letih, pogled »pari­ tve« nudi informacije o aktualnih paritvah, pogled »kombinacije« pa nudi možnost pri­ merjave rodovnikov in ugotavljanja stopnje sorodstva potencialnih partnerjev.

Pogled »legla«

Pogled »živali« Ko vstopimo v pogled živali (v zgornjem meniju kliknemo na besedo »živali«), se nam pokaže iskalno okence »ID/ime živa­ li« v katerega vpišemo ime ali rodovniško številko (ID) živali. V kolikor vtipkamo ime živali, se nam bo verjetno izpisalo več živa­ li z istim imenom. Kjer pes izhaja iz psar­ ne, lahko glede na ime psarne hitro vemo za katero žival gre, vendar pa veliko vzre­ diteljev psarne nima registrirane, zato je pri vsaki živali naveden tudi podatek o vzredi­ telju (ne lastniku!) s čimer je olajšano hitro iskanje. Seveda je najbolj zanesljiva pot, da dobimo pravi zadetek, če vpišemo rodovni­ ško številko psa. Ko izberemo žival (to na­ redimo tako, da kliknemo na rodovniško številko pred imenom) se nam pokaže infor­ macija o tem psu. Poleg podatkov o očetu in mami, je prika­ zan tudi koeficent inbridinga te živali, po­

podatkov in da ne pride do zlorab) razen pri lastnikih plemenk vključenih v vzrejo (vzrediteljih), kjer so v skladu z dogovorom navedeni tudi podatki o lastniku. Prav tako so na voljo tri (ali šest) slik psa. Vsak pes naj bi bil slikan v starosti osmih tednov, ter kasneje na vzrejnem pregledu (ko so starejši od petnajst mesecev). Slike tistih psov, ki ne pridejo na vzrejni pregled se bo poskušalo dobiti direk­ tno od lastnikov. Način slikanja je tak, da se psa prikaže na način, ki naj­ bolje prikazuje konsti­ tucijo posameznega psa, ter obliko glave. Pod slikami je na voljo seznam potomcev živali

v oklepaju na voljo tudi številčna vrednost inbreedinga posamezne živali.

datek o tem ali ima pes narejen DNA test, datum vzrejnega pregleda, informacija ali je pes v delovni funkciji (varuh črede), ter ne­ kaj drugih podatkov. Prav tako se pokaže podatek o vzreditelju psa, podatek o lastni­ ku psa/psice pa ni na voljo (zaradi varstva

(preko klika na ro­ dovniško številko si lahko ogledate po­ datke o posame­ znem potomcu) ter seznam bratov in sester. Na dnu prikaza pa je na voljo tu­ di rodovnik živali. Nivo je nastavljen na 4 stopnje, lahko pa ga povečate do 8 ali 9 stopenj, do koder ponavadi sežejo pred­ niki. Predniki, ki se v rodovniku ponovijo so zaradi lažje preglednosti pobarvani v is­ ti barvi. Pri vsaki živali v rodovniškem pri­ kazu je poleg imena in rodovniške številke

vzrejno dovoljenje. Prav tako pomeni njiho­ va prisotnost na seznamu, da so podpisali etični kodeks ter izjavo o tem, da želijo, da se na internetu objavijo tudi njihovi osebni podatki preko katerih jih lahko kontaktira­ jo bodoči kupci. Na ta način se kupcu kra­ škega ovčarja poskusi zagotaviti vsaj delna zaščita pred tem, da bi kraševca kupili od nevestnih in izključno komercialno usmer­ jenih vzrediteljev. S klikom na posamezno osebo vstopite v podatke o osebi, kjer je vsak vzreditelj predstavljen preko svojih psov, navedeni pa so tudi kontaktni podatki s sliko, prav tako pa so v tem pogledu v seznamu »moja vzre­ ja« navedeni tudi vsi potomci iz vzreje po­ sameznega vzreditelja.

32

www.dlvkos.si

Pogled »osebe« Pogled osebe nudi informacijo o vseh do­ brih (aktivnih) vzrediteljih. To je seznam vzrediteljev, ki imajo eno ali več plemenk s katerimi so opravili vzrejni pregled in dobili

V pogledu legla so po letih organizirani po­ datki o vseh rojstvih kraševcev v posame­ znem letu. S klikom na puščico v okencu »leto«, lahko le to zamenjate, in si tako ogledate seznam legel v posameznem letu. Podatek o leglu obsega podatek o starših in potomcih, ter vzreditelju. Seznam je organiziran po abecednem redu plemenjakov, tako da je lahko razvidno ali je imel posamezen plemenjak v istem letu več skokov. Potencialni kupci mladičev lah­ ko v tej rubriki pogledajo, če je kakšno ak­ tualno leglo, vendar sistem legel v tej rubri­ ki ne razvršča po datumih, zato je potrebno pregledati vse zapise. Bolj hitro in priročno pa je iskanje potenci­ alnih mladičev v rubriki paritve, med dru­ gim tudi zato, ker so včasih v aktualnih le­ glih že vsi mladiči rezervirani in zato pripo­ ročamo, da se na nakup kraškega ovčarja pripravite že prej in si ga že predhodno re­ zervirate pri tistem vzreditelju, ki vam glede na podatke o paritvi in njegovi/njeni vzreji najbolj ustreza.

§

2009/10

Pogled »pregledi« V pogledu »pregledi« so po letih organizirani podatki o vzrejnih pregledih. V naslovni vrstici je vedno označeno za kateri vzrejni pre­ gled gre (npr. Maribor, Ljubljana ali pa morda izredni vzrejni pre­ gled). Nato je pod vsakim naslovom naveden seznam plemenjakov, ki so se udeležili vzrejnega pregleda. Podatek o tem ali ima pes opra­ vljen vzrejni pregled in datum pregleda, sta navedena tudi v pogledu »žival«. S klikom na rodovniško številko pred posameznim psom, si lahko ogledate podatke o temu psu (pogled »žival«).

Pogled »paritve« V pogledu »paritve« so po letih organizira­ ni podatki o paritvah v posameznem letu. To je tudi najbolj obiskana stran, saj lahko tu novi lastniki in kupci kraških ovčarjev spremljajo podatke o preteklih in prihaja­ jočih leglih. Zabeležene so tako uspele kot neuspele paritve. S klikom na datum paritve vstopite v okno, kjer se pokažejo podatki o tej paritvi. Vidite lahko slike obeh staršev, njuni podatki, pri plemenki pa tudi infor­ macija o lastniku (v kolikor je podpisnik etičnega kodeksa). Podatki o plemenjaku niso na voljo. V sre­ dinskem delu je na voljo tudi podatek o da­ tumu predvidenega legla, ter datum predvi­ dene oddaje mladičev. Prav tako se spodaj, v kolikor je paritev uspešna, pojavi seznam

mladičev. Pod njimi je na voljo podatek o koeficentu inbridinga potomca, podatek o genetski distanci med partnerjema, ter po­ vezava na pomembne dokumente (vzrejni pravilnik, pogodba o nakupu mladiča in podobno). Več o tem, kaj pomenita pojma »koeficient inbridinga« in »genetska dis­ tanca« si lahko preberete v informacijskem sistemu (razlaga pojmov) in v novem vzrej­ nem pravilniku. Čisto na dnu je na voljo tu­ di rodovnik potencialnega potomca. Če ste potencialni kupec, ki želi preveriti trenutna legla, oz. tista, ki so načrtovana bližje v pri­ hodnosti, si lahko z dvakratnim klikom na okence »legla« razporedite legla od zadnjih (morda še aktualnih) do preteklih, ki so že bila v tekočem letu.

33

www.dlvkos.si


kraševec 18/19

2009/10

Pogled »kombinacije«

V pogledu »kombinacije« lahko vzreditelji, vzrejna komisija ali kdo drug pogleda ro­ dovniško in tipsko ujemanje posameznega psa in psice. Na voljo imamo iskalno oken­ ce, v katerem preko ti. »spuščenega menija« izberemo psa (očeta) (npr. v iskalnik vtipka­ mo ime psa, rodovniško številko ali vzredi­ telja), enako naredimo v primeru psice (ma­ me). Prikažeta se nam sliki psice in psa ter njun rodovnik. Za posamezno kombinaci­ jo lahko vidimo tudi potencialni inbriding potomca in kakšna je njuna genetska dis­ tanca (predpogoj je seveda opravljenja gen­ ska analiza). Za več podatkov o psu (npr. ali imata vzrejno dovoljenje) pa preprosto kliknete na njuno rodovniško številko v sa­ mem rodovniku. Ob tej priložnosti pozivamo vse, ki imate morda stare rodovnike ali slike svojih kraš­ kih ovčarjev, ki jih v sistemu še nimamo, da nam te podatke in slikovni material pošljete na elektronski naslov mojca.emersic@dlvkos.si ali na naslov Mojca Emeršič, Malo Hudo 27, 1295 Ivančna Gorica. Čeprav je bilo pri vnosu podatkov v infor­ macijski sistem vloženega veliko truda in natančnosti, se lahko še vedno pojavijo na­ pake. Če imate rodovnik, kjer ste opazili neskladja z informacijskim sistemom, prosi­ mo, da nas na to opozorite in bomo napako čim prej odpravili. Sistem se bo razvijal še naprej in nadgra­ jeval s podatki o genskih analizah, podpo­ ro komunikaciji s članstvom ter podatki iz vzrejnih pregledov. Končno podobo naj bi sistem doživel v letu 2010. Mojca Emeršič mojca.emersic@dlvkos.si

34

www.dlvkos.si

Kraški ovčar v medijih DLVKOS deluje tudi na področju obveščanja javnosti o pomenu avtohotnih pasem ­ seveda s poudarkom na kra­ škem ovčarju. Vzpostavili smo stike s pomembnimi in uglednimi novinarji nacionalnih medijev. Na temo kra­ škega ovčarja so izšli članki v mnogih tiskanih medijih: Delo (Sobotna priloga, Priloga Znanost, Priloga Polet), Slovenske novice, Kmečki glas, Dolenjski glas, Geo, Pil, Plus, Večer in Primorske novice (priloga Bonboniera). Prisotni pa smo bili tudi v avdiovizualnih medijih. RTV Slovenija in komercialna TV Pika sta predvajali serijo pri­ spevkov posvečnih kraškemu ovčarju. V letu 2008 je bil narejen prispevek o kraškem ovčarju za italijansko tele­ vizijo RAI. V letu 2009 je bil zelo odmeven večstranki članek o kra­ ševcu, ki ga je napisala predsednica Mojca Emeršič v pri­ logi Polet. Sliko kraškega ovčarja so objavili celo na na­ slovni strani te revije. Omenjeni članki in prispevki so objavljeni na spletnih stra­ neh DLVKOS (www.dlvkos.si). Že vrsto let društvo izdaja revijo Kraševec, ki je v zadnjih nekaj letih izšla kot priloga reviji Kinolog s čimer smo še dodatno predstavili pasmo kinološki javnosti. V zadnjih nekaj letih je tako celostna informacija o kra­ škem ovčarju dosegla preko 500.000 ljudi vrednost medij­ skega prostora pa je ocenjena na več kot 100.000 EUR. Učinki tega delovanja se kažejo pri povečanem zanimanju za nakup kraškega ovčarja. Gotovo je tudi to pripomo­ glo k temu, da se je povečalo število legel ter zanimanje za vzrejo kraških ovčarjev. V prihodnje bomo nadaljevali z medijskim delovanjem. Predstavili bomo naše dosežke na področju ohranjanja av­ tohtone pasme kraškega ovčarja s poudarkom na našem sodelovanju z Biotehniško fakulteto, rezultatih genetskih analiz in pomenu informacijskega sistema. Javnosti pa bomo predstavili tudi čim več zgodb o sobivanju s kra­ škim ovčarjem.

Ponovno uvajanje kraševca v funkcijo pastirskega psa kraševec 18/19

DLVKOS je v času od leta 2006 pričel z načrtnim uvajanjem kraševca v njegovo pr­ votno vlogo ­ varuha črede, saj je bila to njegova prva naloga. Za Agencijo za okolje smo pripravili dokument „Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi“, ki nam je služil kot temeljni priročnik, kako to uvajanje izpelja­ ti na strokoven način. Danes v tej vlogi spremljamo in izvaja­ mo delni monitoring za 6 delovnih živali. Ugotavljamo, da je kraševec ohranil genet­ sko zasnovo čuvaja in vedenja, ki ga tudi v strokovni literature definirajo kot pastirske­ ga psa; zaupanje, zaščitništvo, odvračanje. Pomen vračanja kraševca v njegovo prvo­ tno funkcijo varuha črede mora biti obve­ zno povezano z ukrepi ohranjanja avtoh­ tonih pasem drobnice. Singergistični učinek je tu jasen ­ z dodatno zaščito avtohotne drobnice pred plenilci (zveri, divji psi, ptiči) s slovensko avothono pasmo psov, bi ohra­ njali obe pasmi. Na mestu je financiranje programa, kjer bi rejci avtohotne pasme ovc, pod določenim pogoji (podpis pogodb, izobraževanje in so­ delovanje) dobili subvencioniranega kraške­ ga ovčarja, s čimer bi se vključili v strokov­ ni program ter monitoring. Podatki bi se zbirali preko informacijskega sistema, ki bi ga nadgradili za ta namen. DLVKOS je za leto 2009 pripravil barvni A3 koledar na temo kraševec v vlogi varu­ ha črede v dveh jezikih (slovenski in angle­ ški). Koledar vsebuje slike psov, ki so tre­ nutno varuhi črede, prav tako pa deluje kot izobraževalni pripomoček, saj v tekstovnem

Priprave na koledar 2011

-

2009/10

DLVKOS za leto 2010 zaradi časovne sti­ ske ni izdalo koledarja. Željo imamo, da bi koledar naredili za leto 2011. Fotografira­ nje za koledar bo organizirano od januarja 2011 do maja 2011. Koledar bo sestavljen iz 12 vzrejnih skupin (vsak mesec ena). Vzreditelji, ki so zainteresirani za sode­ lovanje naj kontaktirajo Mojco Emeršič (mojca.emersic@dlvkos.si). Skupina psov naj bi bila velika približno od 5. do 10. psov, ki so v dobri kondiciji oziro­ ma odlakani. Skupina naj vključuje tudi mamo ali očeta. Pse izberejo vzreditelji. Psi morajo biti do­ volj socializirani, da se bo slikanje lahko iz­ vedlo. Vzreditelji bodo morali sami organi­ zirati skupino, ki jo bo nato posnel eden ali več fotografov, ki jih bo organiziral DLV­ KOS. Datume bomo določili v dogovoru. Vzreditelj lahko organizira tudi lastno slika­ nje ­ pogoj je, da so slike dovolj dobre kva­ litete in narejene vsaj s (pol)profesionalnim fotoaparatom & fotografom.

delu predstavlja glavne karakteristike kra­ ševca kot pastirskega psa, in navodila kako s takim psom ravnati. Koledar je izšel v na­ kladi 1500 izvodov. Kupilo ga je zelo veliko članov društva, sicer pa je bil tudi v prosti prodaji v trgovski verigi TUŠ, ki je omogo­ čila prodajo pod ugodnimi pogoji, in tako omogočila izdajo koledarja. 150 koledar­ jev je DLVKOS preko Zveze rejcev drobni­ ce razdelili brezplačno rejcem drobnice, 50 koledarjev pa smo razdelili poslancem dr­ žavnega zbora. Koledar je prejel tudi pred­ sednik vlade, minister za kmetijstvo, mini­ ster za okolje in prostor ter novinarji. Kraški ovčar je podobno kot ostale avtoh­ tone pasme omenjen v predpisih in zakono­ daji, ki ureja to področje. V letu 2009 se je DLVKOS odzval vabilu na posvet o upra­ vljanju s populacijo velikih zveri, ki je pote­

kal na seji odborov v DZS. Odbor za kme­ tijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Odbor za okolje in prostor sta tako 18. 03. 2009 sprejela sklepe o priporčenih ukrepih na tem področju. Del diskusije je tekel tudi v smeri, da je potrebno kraškemu ovčarju na­ meniti posebno pozornost v kontekstu va­ rovanja drobnice in ohranjanja kraševca kot ogrožene avtohotne pasme: Še posebno pomemben je 8. sklep, ki se glasi: »Odbora podpirata način zaščite drobnice tudi z uporabo pastirskega psa. V ta namen je potrebno preučiti možnost sprejema ustreznih finančih in drugih ukrepov, da se v funkcijo pastirskega psa uvede kraški ovčar, pri čemer se bo prispevalo tudi k ohranjanju ogrožene slovenske pasme«. Sklep so soglasno potrdili člani obeh odborov.

Ozadje mora biti čimbolj nevtralno ­ vsekakor narava, psi pa morajo po možnosti stati (ali pa vsaj nekaj psov), ljudi ne sme biti na sliki. Psi morajo biti obrnjeni k fotografu oziroma morajo gledati proti fotoaparatu (animacija). Narediti je treba nekaj bližnjih in nekaj bolj oddaljenih posnetkov. Povodce lahko odstranimo naknadno z ustreznimi programi. Več po­ datkov o tem kakšne slike imamo v mislih dobite na elektronskem naslovu: mojca.emersic@ dlvkos.si. V kolikor bo vzrejnih skupin več kot 12 bomo dali prednost tistim vzrediteljem, ki bodo svoje vzrejne skupine predstavili na državni specialni razstavi kraških ovčarjev v mesecu maju 2010. Prosimo vse polamaterske in profesionalne fotografe, ki imate izkušnje s slikanjem psov (ali pa bi se hoteli v tem poskusiti) in bi sodelovali pri tem projektu kot prostovoljci, da se nam javite.

35

www.dlvkos.si


kraševec 18

2010

Koledar dogodkov Pred zaključkom revije Kraševec nas je razžalostila vest, da nas je zapustil Ivan Božič. V februarski številki Kinologa bomo lahko posvetili več prostora spominu na njegovo delo in življenje.

januar 16. 1. 2010

CACIB Ljubljana, prijava do 15. 12. 2009

17. 1. 2010

CACIB Tromostovje, prijava do 15. 12. 200

februar 21. 2. 2010

CAC Celje Winter Winner, prijava do 1. 2. 2010

marec volilna skupščina in zbor vzrediteljev 21. 3. 2010

Vzrejni pregled Maribor, prijava do 21. 2. 2010

april 17. 4. 2010

CACIB Maribor, prijava do 26. 3. 2010

18. 4. 2010

CACIB Pohorje, prijava do 26. 3. 2010

25. 4. 2010

Vzrejni pregled Ljubljana, prijava do 25. 3. 2010

maj 8. 5. 2010

Predstavitev kraških ovčarjev v Arboretumu Volčji Potok

16. 5. 2010

Specialna razstava za kraške ovčarje, prijava do 1. 4. 2010

16. 5. 2010

CAC Barje

29. 5. 2010

CACIB Portorož Crufts Qualification

30. 5 .2010

CACIB Portorož Alpe Adria Winner

junij 20. 6. 2010

CAC Hrušica

julij avgust 29. 8. 2010

CAC Trbovlje Predstavitev KO na Kmetijsko­živilskem sejmu v Gornji Radgoni

september 30.9.2010

Evropska razstava Celje, prijava:1. rok: 10.6., 2. rok: 10.8.2010

oktober Predstavitev kraških ovčarjev v Lipici 31.10.2010

Vzrejni pregled za KO Gradščie nad Stično

november 25. 11. 2010

CACIB Trbovlje

Dodatne informacije in prijave na dogodke: promocije@dlvkos.si

Prijave na vzrejne preglede: mladen.bucic@dlvkos.si ali matej.lah@dlvkos.si

36

www.dlvkos.si

Ivan Božič Zapustil nas je Ivan Božič, član upravnega odbora DLVKOS in eden ključnih ljudi in kinologov, ki so ohranili kraškega ovačarja. Zanj bi lahko dejali, da je svoje življenje po­ svetil kraškim ovčarjem. Začelo se je s prvo kraševko Zilo, ki je bila povod v njegovo ljubezen do te pasme. Pasmi se je posvetil v času, ko je bila njegova podpora najbolj po­ trebna, v času njenega ponovnega »oživlja­ nja« znotraj selekcijske postaje v Slovenski Bistrici. Bil je dolga leta član vzrejne komi­ sije, kjer je vodil evidenco o vseh mladičkih in skrbel, da so »prišli v prave roke«. Leta 1977 je začel izdajati glasilo Informator kra­ ški ovčar s katerim je populariziral pasmo, v 90ih letih pa je objavljal strokovne članke v redni prilogi o kraševcu v reviji Moj Pes. Organiziral je tudi šolanje kraških ovčarjev. Z ženo Ivanko sta bila vedno s številnimi nasveti pripravljena pomagati novim lastni­ kom kraških ovčarjev. Gospod Ivan Božič je na društveni CAC razstavi leta 2005 prejel priznanje Kinolo­ ške zveze Slovenije za prispevke slovenski kinologiji. DLVKOS se mu je leta 2007 s priznanjem zahvalil za njegovo življensko delo in pomemben prispevek pri ohranitvi in razvoju kraškega ovčarja. V spominu ga bomo ohranili kot izjemne­ ga človeka, ki je s svojim delom in srčnim pisanjem vsem ljubiteljem kraških ovčarjev pokazal vrednost in pomen naše domače pasme.

Magazine Kraševec no 18_19/2009  

Annual Magazine Krasevec published by DLVKOS (NGO karst shepherds dog club/association from Slovenia)

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you