Page 1

Oktober 2017

1


Slika 1: IASL – Vabilo k sodelovanju 2017

Publikacija je delo IO Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=294015488 ISBN 978-961-6683-36-4 (epub)

2


“Connecting Communities and Cultures” POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev (IASL - International Association of School Librarianship http://www.iasl-online.org/ ) tudi letos vabi k praznovanju in promociji šolskih knjižnic. V slovenskem prostoru bo projekt že 10. leto izpeljala Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Letošnje geslo “Povezovanje skupnosti in kultur” opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi. Letošnje geslo se navezuje na »Učenje brez meja«, kar je bila tematika letne konference ISLA, ki se je odvila v bližini kalifornijskih plaž na California State University at Long Beach. Ob 50. obletnici so izdali poročilo Celebrating 50 years of learning without borders, dostopno na spletni strani: http://cbie.ca/wp-content/uploads/2016/12/2016AnnualReport-En.pdf

3

Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007, 22. oktobra. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor odločil, da praznovanje prilagodi lokalnemu okolju. James Henri, predsednik IASL, je ugotovil: »Mednarodni dan šolskih knjižnic je dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. To pomeni, da knjižničarji sami lahko izberete


ali dan ali teden ali celo ves mesec in ga napolnite z dejavnostmi, posvečenimi vaši knjižnici in s tem, kar šolska knjižnica pomeni šolski skupnosti.« Mednarodni mesec šolskih knjižnic omogoča pristojnim za šolske knjižnice, da izberejo dan v oktobru, ki najbolj ustreza njihovi posebni situaciji, ko lahko praznično poudarijo pomembnost šolskih knjižnic. S praznovanjem mednarodnega meseca šolskih knjižnic lahko spodbudimo k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje. Gesla preteklih let: 2007 - Učenje - okrepljeno z energijo šolske knjižnice, 2008 - Pismenost in učenje v tvoji šolski knjižnici 2009 - Šolske knjižnice: panorama, zgodba zgodb, 2010 - Odprtost raznovrstnim izzivom – to so šolske knjižnice, 2011 - Šolske knjižnice opolnomočajo učence za življenje, 2012 - Šolske knjižnice – vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, 2013 - Šolske knjižnice: vstop v življenje 2014 - Šolske knjižnice: srce šole, 2015 - Šolske knjižnice so zakon, 2016 - Naučite se razvozlati svoj svet.

4 Tudi letos so lahko slovenski knjižničarji praznovanje pričeli že prve dni oktobra ob tednu otroka. S praznovanjem slovensko javnost opozarjamo na pomembno


vlogo in delo šolskih knjižnic ter poudarjamo njihov pomen pri pridobivanju znanja, krepitvi samopodobe, omogočanju empatije, treningu socialnih veščin učencev in dijakov. Predlogi za mednarodni dan/teden/mesec šolskih knjižnic (povzeto po spletni strani IASL, 2007 pripravila Alja Bratuša, dopolnile članice IO sekcije za šolske knjižnice: Ivanka Učakar, Tadeja Šink (2010, 2011); Tinka Fric Kočjaž (2014, 2015); Urša Bajda (2016, 2017). Na spletni strani šolske knjižnice/šole predstavimo mednarodni dan šolskih knjižnic. Učencem in strokovnim delavcem šole spregovorimo o pomenu šolskih knjižnic za učenje in poučevanje. Spodbujajmo branje na najrazličnejše načine:

5

 Z učenci pripravimo pravljični dogodek – ustvarjalno delavnico s pripovedovanjem in ustvarjanjem za mlade bralce in krajane.  Pripravimo delavnico za starše, kako naj motivirajo za branje svoje otroke.  Organiziramo pogovor o prebranem - čajanko za učitelje in starše.  Z učenci pripravimo priporočilni seznam petih slovenskih knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu. Seznam pošljimo na naslov IASL, kjer ga bodo objavili.  Za javnost organiziramo predstavitev raziskovalnih/projektnih nalog, pri katerih je sodelovala šolska knjižnica z viri in učenjem uporabe virov.  Organizirajmo knjižni sejem, na katerem predstavimo knjige in avtorje iz drugih dežel, knjige v drugih jezikih. Učenci naj oblikujejo plakate, zloženke, podloge za miške, druge izdelke, na katerih predstavijo pomen šolske knjižnice pri povezovanju. »Ideje« lahko uporabimo za novoletna darila.


Učenci naj izdelajo knjižne kazalke, ki prikazujejo pomembnost šolske knjižnice. Sodelujete lahko pri izmenjavi knjižnih kazalk z vrstniki širom sveta v mednarodnem projektu: Bookmark Exchange Project Registracija je mogoča na spletni strani v tabeli Excel: https://docs.google.com/spreadsheets/d/1oNxBklkBqSDyMPHi2Uib7YrC_Vu k7fxxS_-6Yc9BKqQ/edit#gid=0 Po vaši registraciji vam mednarodni koordinator ISLM dodeli partnersko šolo v zadnjem tednu septembra, o čemer vas obvestijo preko elektronske pošte

6

Organizirajmo odprti dan šolske knjižnice, na katerega povabimo starše in druge goste. Organizirajmo sobotni »literarni« sprehod po kraju/mestu in spregovorimo tudi o šolski knjižnici. Povabimo pomembnega gosta in se z njim pogovarjajmo o pomenu šolske knjižnice, mu pokažimo, kaj učenci počnejo v knjižnici ipd. Povežimo se s splošno knjižnico in pripravimo skupen dogodek, ki ga lahko predstavimo novembra ob dnevu splošnih knjižnic: http://www.zbdszveza.si/?q=node5/dan_splosnih_knjiznic Povežimo se s šolsko knjižnico v drugi deželi in sodelujmo z njo prek e-pošte ali spletnih strani. Zanimiva je povezava med šolskimi knjižnicami z uporabo programa Skype, več na strani http://www.iaslonline.org/events/islm/islm-projects.htm Z učenci obiščimo drugo šolsko knjižnico. (Primer: Z učenci osnovnošolskih knjižnic obiščimo srednješolsko knjižnico.) Med starši, učitelji in drugimi z učenci izvedemo anketo o tem, kakšne so bile šolske knjižnice včasih. Izsledke objavimo.


Objavimo svoje dogodke in ideje v spletni učilnici za knjižnično dejavnost http://skupnost.sio.si/login/index.php, na blogu http://monthofschoollibraries.blogspot.com/ . O dejavnostih ob mednarodnem dnevu šolskih knjižnic poročajmo v lokalnih časopisih. Objavimo poročila o poteku mednarodnega dneva šolskih knjižnic v šolskem glasilu ali zaprosimo učence, da pišejo o pomenu šolske knjižnice. Učenci naj pregledujejo spletne strani šolskih knjižnic in odkrivajo razlike med njimi. Praznujmo skupaj s knjižničarji, učitelji, ravnatelji, učenci, ljudmi, ki podpirajo knjižnice! Organizirajmo natečaje: Literarni natečaj Napišimo pesmi, kratke zgodbe na temo “knjižnica”, napišimo ocene knjig. Predstavimo pisatelja ali pesnika. Likovni natečaj Rišemo junake iz knjig. Izdelajmo alternativno naslovnico za znano knjigo. Si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico? Kakšna bo knjižnica leta 2050? Oblikovalski natečaj Oblikujmo majice za učence-knjižničarje. Oblikujmo maskoto knjižnice. Fotografski natečaj - Povezovanje v šolski knjižnici. - Branje/šolska knjižnica povezuje medgeneracijsko. - Branje/šolska knjižnica zabriše kulturne razlike.

Vsi so prejeli potrdila o sodelovanju po elektronski pošti v mesecu decembru.

7

V letošnjem šolskem letu je v dejavnostih Mednarodnega meseca šolskih knjižnic sodelovalo in svoja poročila oddalo preko 80 knjižnic osnovnih in srednjih šol Slovenije. Poročila so koordinatorji oddajali v večini preko elektronske pošte, le eno je prispelo po klasični pošti.


Letošnja novost je bila organizacija in koordinacija prve nacionalne izmenjave knjižnih kazalk med slovenskimi šolskimi knjižnicami. Uspelo nam je povezati kar 16 šolskih knjižnic in učencev iz raznolikih krajev Slovenije.

Slika 2: Seznam vseh sodelujočih šolskih knjižnic v 1. nacionalni izmenjavi knjižnih kazalk 2017

8


POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR __________________________________________ 3 1 OSNOVNOŠOLSKE KNJIŽNICE _______________________________________________ 10

9

DOŠ PROSENJAKOVCI - VALERIJA KRANJEC ______________________________________________ 11 OŠ DANILE KUMAR - BRIGITA PRAZNIK LOKAR ____________________________________________ 15 OŠ STARŠE - LEONIDA BABIČ__________________________________________________________ 21 OŠ ARTIČE - STANKA TURŠIČ PUNGERČAR _________________________________________________ 23 OŠ KAJETANA KOVIČA RADENCI - TADEJA SLAVIČ _________________________________________ 24 OŠ KRIŽE - MARTINA HRIBERNIK _______________________________________________________ 28 OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA - NATAŠA VRŠIČ _____________________________________ 30 OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED - DAMJANA PIBER _____________________________________ 35 OŠ BELTINCI - CVETKA RENGEO________________________________________________________ 40 OŠ BOŽIDARJA JAKCA LJUBLJANA - KARMEN BERUS DOLINAR ________________________________ 44 OŠ BREZNO-PODVELKA - MAG. URŠKA SAMEC __________________________________________ 45 OŠ ČRNI VRH - DARJA RUPNIK ________________________________________________________ 48 OŠ DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA - NATAŠA MARKIČ _____________________________________ 51 OŠ DOBRAVLJE - IRMA KREČIČ SLEJKO __________________________________________________ 55 OŠ DOBROVO – IVANKA ŠKERLJ _______________________________________________________ 68 OŠ DOLENJSKE TOPLICE – MARIJA ANDREJČIČ ____________________________________________ 93 OŠ DRAGA BAJCA VIPAVA - LIVIJA LANGO _______________________________________________ 94 OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA - DAŠA REBEC _______________________________________ 98 OŠ DUPLEK - ANDREJKA ŠVEGL _______________________________________________________ 101 OŠ FRANCA MALGAJA – SIMONA FRIDL ________________________________________________ 104 OŠ GRIŽE - BREDA VEBER ___________________________________________________________ 105 OŠ DUŠANA FLISA HOČE – LIDIJA MAZGAN _____________________________________________ 106 OŠ IVANA SKVARČE ZAGORJE OB SAVI – ALENKA KNEZ ___________________________________ 107 OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA, LJUBLJANA – MARTA GORJUP ____________________________ 118 OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID – NINA L. MELINC ___________________________________ 121 OŠ KOROŠKA BELA JESENICE - POLONA ZIDAREVIĆ _______________________________________ 122 OŠ LESIČNO - VIDA ZAJKO KOVAČIČ IN LUČKA PALIR MAVRIČ __________________________________ 123 OŠ LOG – DRAGOMER – URŠKA JESENKO _______________________________________________ 132 OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA LOŠKI POTOK – MARIJA MONTANIČ ____________________________ 137 OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA – BOŽA PERŠIČ (CENTRALNA ŠOLA) _______________________ 152 OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA, PŠ LEDINE - NATAŠA GERBEC _________________________ 174 OŠ PODZEMELJ - MIRJANA MILADIĆ __________________________________________________ 182 OŠ FRANA METELKA ŠKOCJAN - MARINKA CERINŠEK ______________________________________ 186 OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH - MONIKA JAVORNIK IN TANJA JURJEC ________________________________ 189 OŠ ŠMIHEL NOVO MESTO – MARJETKA DRAGMAN _______________________________________ 195 OŠ STIČNA – KRISTIJAN REŠETIČ IN BRANKA LAH ___________________________________________ 203 OŠ STOPIČE – JELKA MOČNIK ________________________________________________________ 210


OŠ SV. ANA – LIDIJA KOCBEK IN ANA ŠNOFL ______________________________________________ OŠ TOMA BREJCA KAMNIK – MARTA GRKMAN REPOLUSK __________________________________ OŠ TONETA ČUFARJA LJUBLJANA - PETRA KRANJC _______________________________________ OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK - MARTINA BATISTA JENKO__________________________________ OŠ TRBOVLJE - SONJA PRINC ________________________________________________________ OŠ TREBNJE - MAJA ULE IN MOJCA BAHUN ______________________________________________ OŠ VENCLJA PERKA DOMŽALE – ŠTEFKA ZORE __________________________________________ OŠ VIDEM - VESNA VOGLAR PULKO ____________________________________________________ OŠ VINICA – VIDA ADLEŠIČ __________________________________________________________ OŠ DANILE KUMAR - BRIGITA PRAZNIK LOKAR ___________________________________________ OŠ GRM NOVO MESTO - NINA KRANJEC _______________________________________________ OŠ CANKOVA - NENAD DOLGOV______________________________________________________ OŠ LUCIJA – MAJA GERŽINA CERGOLJ __________________________________________________ OŠ OREHEK KRANJ – ANDREJA URBANEC _______________________________________________ OŠ PRULE – GREGOR ŠKRLJ __________________________________________________________ OŠ IDRIJA – MARTINA VIDMAR _______________________________________________________ OŠ JANKA GLAZERJA RUŠE - ALEKSANDRA ROŽIČ _________________________________________ OŠ OSNOVNA ŠOLA PODGORA KUTEŽEVO - BRIGITA BOŠTJANČIČ BAŠA _______________________ OŠ SELNICA OB DRAVI - MAJA VAČUN_________________________________________________ OŠ DUŠANA MUNIHA MOST NA SOČI – MARTINA KOZOROG KENDA __________________________ OŠ KOŠANA – KATJA ČEKADA ________________________________________________________ OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI – KATJA ŠUŠTAR ___________________________________ OŠ TONČKE ČEČ TRBOVLJE - URŠA BAJDA ______________________________________________

211 218 220 221 222 224 226 230 235 245 250 255 258 259 261 263 269 271 276 280 284 287 290

2 SREDNJEŠOLSKE KNJIŽNICE ________________________________________________ 291 PRVA GIMNAZIJA MARIBOR – METKA KOSTANJEVEC ______________________________________ SREDNJA IN POKLICNA ŠOLA BEŽIGRAD - NATAŠA PEČKAJ IN DANIELA JAKLIČ ____________________ ŠOLSKI CENTER CELJE – JOŽICA ŠKORJA ________________________________________________ SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI - TANJA ŠKRILEC ŠVEGL _________________ GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA - MILENA ZELKO _________________________________________

291 296 298 305 308

1 OSNOVNOŠOLSKE KNJIŽNICE

10

Poleg naziva ustanove so zapisani koordinatorji osnovnošolskih knjižnic, ki so v digitalni obliki posredovali poročila IO Sekcije šolskih knjižnic ZBDS. Poročila, ki so prispela po klasični pošti niso del pričujoče publikacije. Sodelovalo je 60 šolskih knjižnic slovenskih osnovnih šol.


DOŠ PROSENJAKOVCI - Valerija Kranjec

DOŠ Prosenjakovci

KÁI, Pártosfalva

Prosenjakovci 97 c

Pártosfalva 97 c

9207 Prosenjakovci

9207 Pártosfalva

Tudi na prosenjakovski dvojezični osnovni šoli smo se v tem šolskem letu pridružili k praznovanju in promociji šolskih knjižnic. Letošnje geslo je bilo »Povezovanje skupnosti in kultur«, kar je naši šoli tako rekoč pisano na kožo, saj vsak dan živimo in ustvarjamo v prepletanju dveh jezikov, kultur … S priključitvijo omenjenemu projektu smo želeli popestriti dogajanje v šolski knjižnici, predstaviti pomen šolske knjižnice, ki ni samo prostor za izposojo knjig, ampak tudi prostor pridobivanja in povezovanja znanja, zato smo v dejavnosti vključili tudi različne generacije. In kaj smo počeli v mednarodnem mesecu šolskih knjižnic?

11

Med učenci naše šole smo opravili anketo o tem, ali obstaja v njihovi vasi knjižnica, kar je bilo izhodišče za nadaljnje delo, saj smo potem sestavili anketo in anketirali knjižničarje po vaseh. Z anketo med učenci je bilo ugotovljeno, da imajo knjižnice v 6 vaseh, in sicer v Domanjševcih, Hodošu, Prosenjakovcih, Motvarjevcih in v dveh naseljih na Madžarskem, od koder prihajajo naši učenci, in sicer v Márokföldu ter Magyarszobatfi. Namen te ankete je bil osvestiti učence, da obstajajo knjižnice tudi v vaseh.


V okviru dejavnosti šolske knjižnice pa smo obiskali tudi krajevno prosenjakovsko knjižnico, ki deluje pod okriljem Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Krajevno knjižnico obiskuje najpogosteje starejša generacija, pogostejši obiski pa so v zimskih mesecih.

Slika 3: Po pogovoru z gospodom knjižničarjem v prosenjakovski knjižnici

Berem jaz, bereš ti, beremo mi vsi je bila bralna aktivnost, ki sta jo izpeljali učenki tretjega razreda, in sicer Iva Kuhar in Nina Šanca. Učenki sta sami izbrali umetnostno besedilo, povabili k branju oz. poslušanju svoje prijatelje ter jim besedilo tudi prebrali. Branju je sledil pogovor o besedilu med učenci, učiteljica pa je bila v vlogi koordinatorja, povezovalca. Tokrat smo dejavnost izvedli v učilnici na prostem in izkoristili povezavo tematike z naravo.

12

Sliki 4 in 5: Branje v učilnici na prostem


Babica pripoveduje je bila pravljična ura v pravem pomenu besede, ko je učence obiskala babica Suzana in jim z doživetim pripovedovanjem pravljice v madžarske jeziku obogatila torkovo popoldne.

Sliki 6 in 7: Babica pripoveduje

Bralno popoldne je bila dejavnost, ki je povezala učence, starše, stare starše in učitelje. V tem popoldnevu smo se družili učenci, starši in tudi stari starši, po skupinah prebirali pravljice v štirih jezikih (slovenščini, madžarščini, nemščini in angleščini), na osnovi pravljic poustvarjali ter se v zaključnem delu našega srečanja tudi predstavili s poustvaritvami. Veseli smo bili, da so učenke, ki so bile vodje skupin, organizirale svoje skupine ter izpeljale vse začrtane dejavnosti, dokaz česar so bile zanimive predstavitve in aktivna udeležba vseh sodelujočih.

13

Sliki 8 in 9: Uvodni del bralnega popoldneva ob pravljičnem kvizu


Sliki 10 in 11: Branje po skupinah ter poustvarjanje

Med prisotnimi starši in starimi starši je učenec Teo opravil anketo o šolskih knjižnicah iz časov, ko so oni obiskovali osnovnošolske klopi. Nekoliko nas je presenetilo, da je šola, katero je obiskovala babica naše učenke, imela »šolsko knjižnico«, kjer so si učenci lahko izposodili knjige, že pred 40. leti, vendar je bila skromnejša in drugačna od današnjih knjižnic. Vsi anketirani starši in stari starši pa so odgovorili, da radi berejo, da so z branjem otrokom, vnukom, začeli okrog enega leta oziroma takoj po rojstvu in da se je ljubezen do branja prenesla tudi na otroke. Prisotnim branje pomeni sprostitev in širjenje znanja ter besedišča, domišljije, razvijanje splošne razgledanosti … Zadnja naloga anketiranih pa je bilo presenečenje, in sicer smo jih prosili, da so napisali sporočilo za svojega otroka, vnuka, ki jih je povabil na bralno popoldne.

14

Slika 12: Mama in babica pri zapisu sporočila za svojega otroka oz. vnuka


Slika 13: Udeleženci večjezikovnega in medgeneracijskega bralnega popoldneva

Dejavnosti, ki so potekale v okviru omenjenega projekta, smo objavljali na spletni strani šoli, prispevek pa poslali tudi v uredništvo občinskega glasila občine Moravske Toplice Lipnico. Ne samo, da sta bili v tem mesecu v ospredju branje ter oživitev šolske knjižnice, ampak je ta mesec na naši šoli prispeval k povezovanju skupnosti, generacij in kultur. Hkrati pa je »mesec knjižnice« pustil uspešen pečat, saj dejavnosti, s katerimi smo začeli v mesecu oktobru, izvajajmo tudi v novembru in jih bomo skozi celo šolsko leto, saj so bile pri udeležencih dobro sprejete.

OŠ DANILE KUMAR - Brigita Praznik Lokar V šolskem letu 2017/2018 se je šolska knjižnica OŠ Danile Kumar prvič pridružila praznovanju in obeleževanju meseca šolskih knjižnic.

15


S praznovanjem smo pričeli že konec septembra, ko smo pripravili razstavi Najlepše slovenske slikanice in 58. bralno leto za bralno značko.

Slika 14: Arhiv OŠ DANILE KUMAR

O načinu in pomenu praznovanja meseca šolskih knjižnic smo seznanili učence, učitelje in širšo javnost prek spletne strani šole, e-zbornice in oglasne deske v šolski knjižnici. Z učenci OPB 4. razreda smo izvedli bralno urico na temo slikanice Kathryn Cave Drugačen. Vsebino slikanice smo povezali s temo samega meseca Povezovanje skupnosti in kultur.

16


17

Slika 15: Arhiv OÅ DANILE KUMAR


Učenci 4. d z razredničarko Ano Slabe so sodelovali v mednarodnem projektu Bookmark Exchange Project. V skladu s temo meseca Povezovanje skupnosti in kultur in dodeljeno šolo za izmenjavo knjižnih kazalk iz Portugalske (E. B. 2/3 Dr. Garcia Domingues, Silves) smo se odločili, da bomo portugalskim učencem predstavili svojega folklornega junaka Kekca in hkrati slovenske naravne značilnosti, zato so knjižne kazalke okrasili s temi značilnostmi. Imeli so tudi uro na temo slovenskega junaka Kekca in uro predstavitve Portugalske in mesta Silves, da so tudi dejansko videli, kako daleč bodo njihove kazalke potovale. Portugalskim učencem so tudi napisali pismo v slovenščini in angleščini. Dejavnosti so bile izvedene v tretjem tednu oktobra. Učenci so pri ustvarjanju zelo uživali in tudi z nestrpnostjo pričakovali paket iz Portugalske. Paket smo poslali 20. oktobra 2017, 22. novembra 2017 pa je na našo šolo prišlo pismo iz Portugalske, ki so se ga učenci neznansko razveselili.

18

Slika 16: Arhiv OŠ DANILE KUMAR


19

Slike 17-19: Arhiv OÅ DANILE KUMAR


Slika 20: Arhiv OŠ DANILE KUMAR

V čitalnici šolske knjižnice smo pripravili malo razstavo knjig, ki so bile v 20 letih nagrajene z nagrado večernica za najboljše izvirno mladinsko in otroško leposlovno delo. Namen razstave je bil seznaniti učence s samo nagrado in jih vzpodbuditi k branju kvalitetnih slovenskih knjig. Skozi celoten mesec oktober pa je v šolski knjižnici potekalo glasovanje za najboljšo oz. najljubšo knjigo po izboru učencev celotne šole. Učenci, ki sodelujejo v šolskem knjižničarskem krožku, so pod vodstvom knjižničarke Darje Roškar pripravili plakate, glasovnice in glasovalno škatlico, ob koncu glasovanja pa so prešteli glasove in razglasili rezultate, ki so jih objavili na spletni strani šole in v šolski knjižnici. Učenci OŠ Danile Kumar trenutno najraje berejo: 1. J. K. Rowling: Harry Potter, 2. R. Dahl: Dany, prvak sveta, Charlie in tovarna čokolade, 3. D. Walliams: Mihec, milijarder, Babica barabica, 4. J. Kinney: Dnevnik nabritega mulca, 5. D. Muck: Anica.

20

Mesec oktober je prehitro minil, z dejavnostmi meseca šolskih knjižnic pa je šolska knjižnica učencem ponudila pester izbor dodatnih dejavnosti, ki jih bomo v naslednjem šolskem letu zagotovo še razširili


OŠ STARŠE - Leonida Babič V oktobru, mednarodnem mesecu šolskih knjižnic, smo v naši knjižnici pripravili razstavo najlepših slovenskih slikanic.

Slika 21: Arhiv OŠ Straše

Z razstavo smo obeležili 100-letnico izida prve slovenske slikanice z naslovom Martin Krpan, avtorja Frana Levstika.

21

Sliki 22 in 23: Arhiv OŠ Straše


Učenci so prisluhnili pravljici in jo ilustrirali. Reševali so različne knjižne uganke in tako spoznavali slovenske slikanice, njihove avtorje in ilustratorje.

Slika 24: Arhiv OŠ Straše

V projektu izmenjave knjižnih kazalk smo se povezali z Chiu Yang Por Yen Primary School iz Hong Konga. Učenci bodo tako spoznali Hong Kong in njegove znamenitosti. Izdelali bodo knjižne kazalke in si jih izmenjali z učenci partnerske šole.

Slika 25: Arhiv OŠ Straše

22

O dogodku smo poročali na spletni strani IASL: https://www.iaslonline.org/ISLM-2017-Projects


OŠ ARTIČE - Stanka Turšič Pungerčar OŠ Artiče se je od septembra do novembra pridružila praznovanju Mednarodnega meseca šolskih knjižnic 2018 z: - zbiranjem misli in pregovorov o branju, bralcih in knjigah, - (v povezavi z izbirnim predmetom računalništvo – urejanje besedil) – oblikovanjem misli in pregovorov za oglasno desko, - projektom medgeneracijsko branje, - obiskom splošne knjižnice in ogledom razstave tujejezičnih knjig.

Slika 26: Arhiv OŠ Artiče

23

O dogodku smo poročali v knjižnici in v rednih petkovih oddajah šolskega radia. Učenci knjižničnega krožka in učenci, ki so evidentirani kot nadarjeni učenci, so s pomočjo knjig iskali misli in pregovore o branju in knjigah. S sovrstniki pri izbirnem predmetu računalništvo so poiskali primerno sliko knjige in nanjo z računalniškim programom zapisali misli in pregovore, ki so jih našli. Delo so razstavili na oglasni deski knjižnice. Medgeneracijsko branje poteka v sodelovanju z Društvom Bralna značka Slovenije in JAK. Prvo srečanje je bilo organizirano v novembru, kjer so se


udeleženci (učenci, starši in stari starši) pogovarjali o delu Janje Vidmar Pink. Sledita še dve srečanji, in sicer v januarju in februarju. Učenci 6. razreda so se udeležili razstave v Knjižnici Brežice Mini Bologna, kjer so spoznavali knjige v različnih jezikih, devetošolci pa so spoznavali e-vire.

OŠ KAJETANA KOVIČA RADENCI - Tadeja Slavič Pravljično uro smo izvedli v sodelovanju s šolsko knjižnico Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in knjižničarko Tanjo Škrilec Švegl v četrtek, 26. 10. 2017, in sicer na srednji šoli.

24

Slika 27: Arhiv OŠ Kajetana Koviča Radenci


Glede na geslo letošnjega praznovanja smo izbrali zgodbo Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev sirsko-nemškega pisatelja Rafika Schamija. Dijakinje 3. letnika Mojca, Anja in Špela so drugošolcem predstavile šolo, nato pa tudi pisatelja, prebrale so zgodbo, na koncu pa so učenci v 3 skupinah pri vsaki dijakinji ob ilustracijah obnovili zgodbo.

Slika 28: Arhiv OŠ Kajetana Koviča Radenci

Drugošolci so si ogledali srednješolsko knjižnico in jo primerjali z njihovo. Kot se za prvake minulega 64. Gostinsko turističnega zbora v Kranjski Gori spodobi, so na pogostili s pecivom in čajem. Mislim, da bo dogodek učencem ostal v lepem spominu.

25


Sliki 29 in 30: Arhiv OŠ Kajetana Koviča Radenci

Na spletni strani šole (www.os-radenci.si) smo (29. 10. 2017) objavili naslednji članek: OBELEŽILI SMO MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC V oktobru smo skupaj s šolsko knjižnico Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci praznovali mesec šolskih knjižnic. Letošnje praznovanje je potekalo pod geslom POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR. Zato ni naključje, da smo za zgodbo, ki so jo dijakinje 3. letnika Mojca, Anja in Špela prebrale našim drugošolcem, izbrali knjigo Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev sirskonemškega pisatelja Rafika Schamija. Učenci so zgodbo z zanimanjem poslušali, nato pa so jo v treh skupinah ob ilustracija obnovili. Dijaki 1. in 2. letnika so nas pogostili s pecivom in čajem. Pokazali pa so nam tudi pokal za 1. mesto v skupnem seštevku točk med vsemi srednjimi šolami za gostinstvo in turizem v Sloveniji, ki sta ga med drugimi tudi naši gostiteljici Mojca in Anja osvojili na 64. Gostinsko turističnem zboru v Kranjski Gori. Čestitke tudi z naše strani.

26


Na spletni strani šolske knjižnice (knjosradenci.splet.arnes.si) pa (4. 10. 2017) naslednji članek: MEDNARODNI MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je ob praznovanju meseca šolskih knjižnic zapisala: “Letošnje geslo “Povezovanje skupnosti in kultur” opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi.” Na Osnovi šoli Kajetana Koviča mesec šolskih knjižnic že tradicionalno praznujemo skupaj s šolsko knjižnico Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci.

27

Sliki 31 in 32: Arhiv OŠ Kajetana Koviča Radenci


OŠ KRIŽE - Martina Hribernik Šolska knjižnica OŠ Križe se je pridružila praznovanju z več raznolikimi dejavnostmi. Učence 1. in 2. razreda je obiskal BIBLIOBUS – Potujoča knjižnica. Potujoči knjižničar jim je predstavil bibliobus, njegov način delovanja, pripovedoval jim je o tem, kako so potujoče knjižnice izgledale nekoč in zakaj so jih potrebovali. Najbolj pa so bili učenci veseli, ko so se z bibliobusom tudi zapeljali. Učenci so obljubili, da bodo obiskali potujočo knjižnico v svojem kraju.

Sliki 33 in 34: Obisk bibliobusa. Vir: Hribernik, 2017.

Učenci so reševali knjižno uganko na temo meseca šolskih knjižnic: knjižna uganka je bila pripravljena za učence od 6.-9. razreda. S pomočjo IKT tehnologije so spoznavali projekt Mednarodni mesec šolskih knjižnic.

28


KNJIŽNA UGANKA: oktober

V mesecu oktobru poteka mednarodni mesec šolskih knjižnic. S pomočjo interneta poišči podatke o tem in odgovori na spodnja vprašanja. 1. Kdaj so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan? Odgovor: __________________________________ 2. Kdaj smo ga v Sloveniji prvič praznovali? Odgovor: ___________________________________ 3. Pod katerim geslom poteka letošnji mednarodni mesec šolskih knjižnic? Odgovor: __________________________________ 4. Naštej dejavnosti, ki bodo potekale v knjižnici v okviru tega dne! Odgovor: __________________________________

Učenci, ki obiskujejo likovni krožek, so sodelovali v nagradnem natečaju in izdelali knjižne kazalke. Najlepše smo razstavili v vitrini pred knjižnico.

29

Slika 35: Knjižne kazalke v vitrini. Vir: Hribernik, 2017.


Na spletni strani knjižnice (www.knjiznicakrize.blogspot.com) smo redno objavljali novice v zvezi s tem mesecem. Vse dejavnosti so bile izpeljane v mesecu oktobru in v prvem tednu novembra (2. 10. – 9. 11. 2017). Nekatere dejavnosti so se izkazale kot zelo dobre in zato se še vedno odvijajo in se bodo še do konca leta in najverjetneje tudi v prihodnjem šolskem letu: npr. urejanje spletne strani knjižnice, knjižne uganke itd. O dogodku smo poročali na vratih knjižnice, v vitrini knjižnice in na spletni strani knjižnice (www.knjiznicakrize.blogspot.com).

OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA - Nataša Vršič Praznovanje mednarodnega meseca šolskih knjižnic Povežimo skupnosti in kulture ter povabimo sonce v šolo. Tako smo začeli oktober 2017. Mesec, ko ne praznujemo zgolj zaradi šolskih knjižnic, pač pa že prvi teden spomnimo na teden otroka. Šolskih knjižnic ne bi bilo, če jih otroci ne bi potrebovali, in otroci ne bi bili takšni, kot so, če ne bi bilo šolskih knjižnic. V osnovnih šolah se tega še posebej zavedamo, zato jim prav oktobra dopustimo, da prostor preplavijo s svojimi idejami.

30


Slika 36: Arhiv OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA

Letos dejavnosti, razen noči branja, nismo strogo omejili na posamezno generacijo, pač pa so se otroci-učenci-bralci sami priključili k dejavnosti, ki jih je pritegnila.

31

Slika 37: Arhiv OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA


Od standardnih dejavnosti (izdelovanje kazalk, pisanje sestavkov na temo šolska knjižnica, risanja naslovnic …) smo več časa namenili dejavnostim, ki znotraj mednarodnega meseca šolskih knjižnic kot posamezni mednarodni/evropski dnevi ali tedni vstopajo v naše življenje.

Slika 38: Arhiv OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA

Teme, ki smo se jih dotaknili: Evropski teden gozdov Mednarodni dan nenasilja Mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč Mesec požarne varnosti (Ko se nesreča zgodi, naj bodo proste poti!) Praznični natečaj: Najlepše slovenske slikanice

32


Slika 39: Arhiv OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA

Praznik knjižne zbirke Čebelica

Slika 40: Arhiv OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA

Svetovni dan bivalnega okolja, Svetovni dan boja proti revščini, Svetovni dan hrane, Svetovni dan pošte, Svetovni dan učiteljev, Svetovni dan varčevanja Svetovni dan živali, Svetovni teden otroka, Svetovni teden vesolja.

33


Slika 41: Arhiv OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA

Slika 42: Arhiv OŠ MILANA ŠUŠTARŠIČA LJUBLJANA

Že Einstein je dejal, da brez domišljije ni ustvarjalnih otrok in da sveta ni treba razumeti, temveč se moraš znajti v njem, zato smo ves čas stremeli za tem, da so bili radovedni, ustvarjalni, da so izražali veselje do novega, odprtega in uporabnega znanja. Vsak je lahko izrazil svojo individualnost.

34

Zadnji teden v oktobru smo zaokrožili s predstavitvijo 12. cikla MEGA kviza, s pomočjo katerega bomo prepoznavali in spoznavali tako Kras kot kras in se obenem spomnili na čudovito Kosovelovo ustvarjanje.


OŠ prof. dr. JOSIPA PLEMLJA BLED - Damjana Piber Praznovanju mednarodnega meseca šolskih knjižnic smo se v oktobru 2017 na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled pridružili z različnimi dejavnostmi: - Učenci predmetne stopnje so pisali spise in pesmi o pomenu branja ter o najljubših knjigah in knjižnih junakih. S pomočjo učiteljic slovenščine smo izbrali dva najboljša sestavka in učenca nagradili s knjižno nagrado. - Učenci 2. razreda so pri likovnem pouku risali svoje najljubše knjižne junake. Risbice smo razstavili pred vhodom v šolsko knjižnico. - Učenci 5. razreda so pri pouku angleščine v okviru učnega sklopa My body izdelali plakate s svojimi najljubšimi knjižnimi junaki in jih opisali v angleškem jeziku. - V jutranjem varstvu smo s 6. oktobrom začeli s pravljičnimi uricami. Osmošolki Tamara in Miša malčkom vsak ponedeljek prebereta pravljico, za katero se prej dogovorimo skupaj z učiteljico jutranjega varstva Sergejo Ažman-Lapajne. - V daljšem prispevku na šolskem radiu smo 26. oktobra učencem predstavili mednarodni mesec šolskih knjižnic, pomen branja, novosti v šolski knjižnici ter nekaj zanimivosti o knjigah na splošno. - Pred vhodom v knjižnico smo pripravili razstavo knjig na temo »Povezovanje skupnosti in kultur«. Dogodke je organizirala šolska knjižničarka. O njih smo poročali na šolskem radiu, na spletni strani šole, na šolski oglasni deski ter na razstavnih panojih pred šolsko knjižnico.

35


Slika 43: Arhiv OÅ prof. dr. JOSIPA PLEMLJA BLED

36


37

Slike 44 - 49: Arhiv OÅ prof. dr. JOSIPA PLEMLJA BLED


38

Slika 50: Arhiv OÅ prof. dr. JOSIPA PLEMLJA BLED


39

Slika 51: Arhiv OÅ prof. dr. JOSIPA PLEMLJA BLED


OŠ BELTINCI - Cvetka Rengeo Učenci sedmega razreda OŠ Beltinci so v okviru projekta Rastem s knjigo v torek, 3. 10. 2017, obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti, kjer so z razlago knjižničarke Metke Sraka spoznali njeno delovanje in organiziranost, se naučili orientirati v knjižnici in samostojno najti gradivo. Za darilo so prejeli mladinski roman pisatelja Mihe Mazzinija Zvezde vabijo, ki govori o pasteh virtualne resničnosti. Knjiga je prejela nagrado modra ptica 2016 in je odlično branje za odraščajoče mlade in tudi odrasle bralce.

Slika 52: Sedmošolci na obisku splošne knjižnice

40

Glavni dogodek v oktobru je že nekaj let je sprejem prvošolcev v šolsko knjižnico. Ob zgodbi Urše Krempl Racman in knjiga smo se naučili, za koga pravimo, da požira knjige in zakaj je branje pomembno. Učenci so spoznali pravila vedenja in izposoje gradiva v knjižnici, najbolj veseli pa so bili samostojnega iskanja knjige za branje doma.


Slika 53: Prvošolci z izbrano knjigo

Sedmošolci so spoznali možnost samostojnega iskanja knjižničnega gradiva s pomočjo sistema Cobiss. Naučili so se, kako se orientiramo v knjižnici, kako je gradivo urejeno, najbolj pomembno pa je, da si gradivo, ki ga potrebujejo, poskusijo najti na policah sami. Tako naše učence navajamo, da postanejo samostojni uporabniki knjižničnih storitev.

41

Slika 54: Sedmošolci in Cobiss


Učenci razredne stopnje so pisali sestavke o knjižnici, učenci predmetne stopnje pa so pri pouku angleščine pisali pesmi o knjižnici. Jaz rada berem knjige. V naši šolski knjižnici dela knjižničarka Cvetka. Včasih se krega, ko je v knjižnici preglasno. V knjižnici sem izvedela veliko zanimivih stvari. V knjižnici imajo knjige oznake, tako vemo, za katero stopnjo starosti so. Vedno so izposojene knjige o čarovnici Lili. V knjižnici je zelo lepo brati na kavču. Knjižnica je za učence vedno odprta. Članska kartica je pomembna za izposojo. Vita Klanfar, 5. b Naša šolska knjižnica je zelo lepa in zelo velika. Ima več kot 18 000 knjig. Rada berem knjige. Naša knjižničarka je zelo prijana. Če smo poredni, se malo ujezi. Knjige imajo rdeče, modre, rumene in zelene oznake. Nisa Kocet, 5. b V naši knjižnici je veliko zanimivih knjig. Meni so najbolj všeč knjige o živalih. V knjižnici je vedno vse tiho. Tam se lahko učimo. Tam dela knjižničarka. Knjige imajo oznake različne barve. Brina Tivadar, 5. b Naša knjižnica je zelo lepa. Knjižničarka je zelo prijazna. Najdem vse knjige, ki jih iščem, razen knjige Minecraft. Zelo si želim, da bi si jo lahko izposodil v knjižnici. Imamo dobro razporejene knjige. Imamo tudi kotiček za branje. Knjižnica je zelo blizu računalniške učilnice. Zanimive so mi knjige o Zemlji in dinozavrih. Vasilij Baligač, 5. b Library There is one place, the place, that is always in silence, the place, that always has a new face, the place, that keeps away the violence.

42

The place is the library, you can just call it home for books. Why? Simply, because there are books in it, one next to another, waiting to get opened, and get read again.


But they are getting retired at this point, you are getting tired of books, you rather watch some cooks than books, but wait, what about all the adventures, you know, you can never forget them. Don’t put an end to them, don’t offend them, they can always teach you some new things, remember them. Niko Pozderec, 8. a LIBRARY SONG The library in our school is kind of small, But that doesn’t mean that it’s dull, My aunt works there, And she’s really fair. It’s pretty cool there, I guess, I mean you can play chess, You can read any book, Or do your homework, just look. It’s a little quite space, Yes, it’s true that is the case, There you can see all the new things you have learnt, And there’s no need to be concerned. Maj Rengeo, 8. c

43

Začeli smo z izvajanjem dveh interesnih dejavnosti, in sicer knjižničarski krožek in Naša mala knjižnica. Slednja se izvaja kot mednarodni projekt, ki je namenjen spodbujanju branja in bralne pismenosti ter spoznavanju drugih kultur. Učence skozi šolsko leto pospremi skrben izbor mladinske literature priznanih slovenskih in tujih avtorjev, letos so to zanimive zgodbe v šestih izbranih knjigah iz Slovenije, Kanade, Finske, Velike Britanije in Litve.


Slika 55: Učenci, ki berejo v Naši mali knjižnici

Šolska knjižnica OŠ Beltinci je živ organizem, ki stalno raste, je dovzeten za nove ideje, predvsem pa je prostor učenja, srečevanja in izmenjevanja izkušenj.

OŠ BOŽIDARJA JAKCA LJUBLJANA - Karmen Berus Dolinar

44

V mesecu oktobru smo na naši šoli v okviru mednarodnega meseca šolskih knjižnic pripravili različne razstave in dogodke. Glede na to, da letos MUCA COPATARICA praznuje 60 let, smo na to temo izdelali plakat in razstavili knjige avtorice Ele Peroci. Poleg tega smo za učence pripravili tudi knjižno uganko na omenjeno temo. Z razstavo knjige in plakatom smo se spomnili tudi na 100letnico MARTINA KRPANA, učenci razredne stopnje pa so imeli možnost branja pravljic skupaj s knjižničarko. V okviru TAČK POMAGAČ nas je obiskal tudi kuža Oli.


OŠ BREZNO-PODVELKA - mag. URŠKA SAMEC Na spletni strani šole (http://os-brezno.splet.arnes.si/page/6/) smo predstavili mednarodni dan šolskih knjižnic. 1. Spodbujali smo branje na najrazličnejše načine:  Z učenci smo pripravili pravljični dogodek – ustvarjalno delavnico s pripovedovanjem in ustvarjanjem za mlade bralce (vrtec). Brali smo pravljico O kralju, ki ni maral pospravljati. Po branju smo imeli poustvarjanje – risanje pa tudi pospravljanje igralnih kotičkov v vrtcu.  Z učenci smo pripravili priporočilni seznam petih slovenskih knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu.  Organizirali smo knjižni klub za strokovne delavce šole – pogovor o prebranem književnem delu (čajanka). Letošnja prva knjiga je bila J. Bucay: Ti povem zgodbo?  Sodelovali smo pri izmenjavi knjižnih kazalk z vrstniki širom sveta v mednarodnem projektu: Bookmark Exchange Project. Učenci so bili zelo zainteresirani za tako sodelovanje. Letos smo vključili učence 3. in 4. razreda. Šola, s katero smo si izmenjali kazalke, pa je bila OŠ Vrbani iz Zagreba. Učenci so izdelovali knjižne kazalke, ki prikazujejo pomembnost šolske knjižnice

45

 Ponovno smo se vključili v projekt Naša mala knjižnica: izvaja se kot mednarodni projekt, ki je namenjen spodbujanju branja in bralne pismenosti ter spoznavanju drugih kultur.  Organizirali smo bralni večer. Vsi učenci so si ogledali gledališko predstavo ŠOLSKI VRTILJAK v izvedbi Ekološkega društva za boljši svet, nato pa so za učence predmetne stopnje izvedli delavnice na temo ŠOLE PO SVETU. Po predstavi so se učenci razporedili po učilnicah in v roke vzeli vsak svojo knjigo. Učencem 1. razreda so brali njihovi mentorji – učenci 9. razreda.


 Povezali smo se s splošno knjižnico v Radljah ob Dravi – projekt Rastem s knjigo. Sedmošolci so spoznali delovanje sistema Cobiss, kako iščejo gradivo in naučili so se, kako se orientirajo v knjižnici. Ob zaključku delavnic sedmošolci vsako leto dobijo v dar knjigo. Tudi letos so prejeli delo Mihe Mazzinija: Zvezde vabijo.  Reševali smo knjižno uganko meseca oktobra. Uganka je bila vezana na teden otroka in mednarodni mesec šolskih knjižnic. Sodelovalo je veliko učencev. Tri knjižne nagrade smo podelili na bralnem večeru. 2. Objavili smo dogodke in ideje na spletni strani naše šole, prav tako pa bomo o tem poročali v šolskem časopisu, ki izide konec šolskega leta.

46

Slika 56: Predstavitev projekta na spletni strani šole.


Slika 57: Pravljična ura – vrtec Podvelka na obisku.

47

Slika 58: Bookmark Exchange Project.

Slika 59: Izdelovanje knjižnih kazalk.


OŠ ČRNI VRH - Darja Rupnik Praznovanje smo pričeli že prve dni oktobra ob tednu otroka.

Slika 60: Arhiv OŠ Črni vrh

Učencem sem ponovno spregovorila o pomenu šolskih knjižnic za učenje in poučevanja. Pri nas je knjižnica prostor, kjer učenci preživijo čas pred poukom (od 7.50 do 7.25) in po pouku. Takrat se učijo, medvrstniško učenje, napišejo še kakšno nalogo, iščejo informacije v knjigah in preko računalnika, se pogovarjajo o prebranih knjigah, svetujejo, katere knjige so zanimive in zakaj, opravljajo bralno značko … 5. oktobra pa smo imeli dan dejavnosti – DEKD na temo Voda. V knjižnici smo ustvarjali na temo Voda, iskali smo pregovore in reke o vodi, strokovne knjige o

48

vodi ter leposlovne knjige, v katerih je tema voda, izdelali smo kazalke z napisi


o knjižnici in vodi, v šolski avli smo pripravili priložnostno razstavo in pri otvoritvi (popoldne) za starše sodelovali z nastalimi pesmimi.

Slika 61: Arhiv OŠ Črni vrh

49

Slika 62: Arhiv OŠ Črni vrh


Slika 63: Arhiv OŠ Črni vrh

50

Slika 64: Arhiv OŠ Črni vrh


Slika 65: Arhiv OŠ Črni vrh

OŠ DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA - Nataša Markič

POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR Oktobra so ponovno praznovale šolske knjižnice. Letošnje praznovanje je potekalo pod geslom Povezovanje skupnosti in kultur.

51

Šolska knjižničarka na OŠ Danila Lokarja Ajdovščina je pripravila razstavo različnih knjig, ki s svojo vsebino omogočajo bralcem spoznavanje drugih


skupnosti in kultur. Med naborom tovrstnih knjig so bile tako poučne kot leposlovne knjige.

Sliki 66 in 67: Arhiv OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Razstavljene knjige so učenci listali in prebirali v čitalnici šolske knjižnice.

Sliki 68 in 69: Arhiv OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

52


V šolski knjižnici so najmlajši učenci, ki jim je slovenščina drugi jezik, prisluhnili pravljici z naslovom Miška želi prijatelja. Sama zgodba je poučna, saj miška, ki si želi spoznati nove prijatelje, pravočasno spozna, da so pomembna dejanja in ne zunanji videz ali materialne dobrine. Učenci, tujci, so s pomočjo ilustracij iz knjige obnovili vsebino zgodbe. Sledilo je spoznavanje živali, najprej tistih, ki nastopajo v zgodbi, nato so se posvetili še ostalim domačim živalim. Naučili so se poimenovanja v slovenščini, jih poskušali opisati in na slikah prepoznati.

Sliki 70 in 71: Arhiv OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Sedmošolci so pri uri državljanske kulture in etike, delno je potekala v čitalnici šolske knjižnice delno v avli šole, prisluhnili odlomkoma iz knjige Made in Vietnam ter NK Svoboda.

53


Slika 72: Arhiv OŠ Danila Lokarja Ajdovščina

Prek izbranih odlomkov so se učenci seznanili z vrstniki, pripadniki različnih kultur, ki so jim bile kratene osnovne otrokove pravice. S prebranima knjigama in nadaljevalnimi aktivnostmi so kritično razmišljali, kako iz pasivnosti razmišljanja in ravnanja preiti v aktivnost delovanja in iskanja skupnih vrednot sobivanja v družbi. Na tak način so sodelovali še v projektu Milenijci milenijcem – nova galaksija idej, ko so iskali svoje poti za korake v prihodnosti.

54

Slika 73: Arhiv OŠ Danila Lokarja Ajdovščina


V avli šole je bila postavljena razstava POT KNJIGE. Le-ta popelje bralca od ideje do nastanka knjige. Nastala je pod okriljem Javne agencije za knjigo RS. Razstava, s katero se je na šoli obeležilo tudi 500. obletnico reformacije in s tem pomena knjige za Slovence in naš obstoj od Trubarja dalje, simbolično kliče k branju različnih zgodb in prek njih k spoznavanju različnih kultur. Bivanje v medkulturni družbi, kjer je večjezičnost razumljena kot prednost, nas bogati. Odgovorno in enakovredno sprejemanje pripadnikov različnih narodov, verstev in običajev, je odraz kulturne družbe, ki medkulturnost vidi v novih oblikah sobivanja in osebni poti k odličnosti.

OŠ DOBRAVLJE - Irma Krečič Slejko Kot koordinatorka sem organizirala pripravo razstave ob 100. obletnici izida slikanice Martin Krpan. Razstava je nastala v medpredmetnem sodelovanju: knjižnično informacijskih znanj, zgodovine, gospodinjstva, likovne umetnosti, kemije, slovenščine, angleščine.

55

Slika 74: Arhiv OŠ Dobravlje


Slika 75: Arhiv OŠ Dobravlje

Slika 76: Arhiv OŠ Dobravlje

56


Slika 77: Arhiv OŠ Dobravlje

57

Slika 78: Arhiv OŠ Dobravlje


Slika 79: Arhiv OŠ Dobravlje

58

Slika 80: Arhiv OŠ Dobravlje


Slika 81: Arhiv OŠ Dobravlje

59

Slika 82: Arhiv OŠ Dobravlje


60

Slika 83: Arhiv OÅ Dobravlje


61

Slika 84: Arhiv OÅ Dobravlje


62

Slika 85: Arhiv OÅ Dobravlje


63

Slika 86: Arhiv OÅ Dobravlje


64

Slika 87: Arhiv OÅ Dobravlje


Slika 88: Arhiv OŠ Dobravlje

65

Slika 89: Arhiv OŠ Dobravlje


Slika 90: Arhiv OŠ Dobravlje

Pri zgodovini so učenci izdelali plakat o zgodovinskem obdobju v katerem se odvija dogajalni čas zgodbe. Pri gospodinjstvu so pripravili plakat o takratni prehrani Slovencev. Pri likovni umetnosti so izdelali podobo Krpana in njegove kobilice. Pri kemiji so izvedli kemijski postopek z angleško soljo, ki ni navadna kuhinjska sol in ga s fotografijami prikazali na plakatu.

66

Pri slovenščini so izdelali plakat o življenju in delu Frana Levstika. Učenci so pisali vtise o prebrani zgodbi, ki smo jih razstavili.


Pri angleščini so pisali o prevodih Martina Krpana v druge jezike. Pri urah knjižnično informacijskih znanj smo na d lib poiskali prvo objavo povesti v Slovenskem glasniku in jo objavili. Pripravili smo bogato biro različnih izdaj povesti Martin Krpan. Razstavi smo dodali še plakat na katerem je Martin Krpan s knjigo pod roko, ki smo ga prinesli s 33. slovenskega knjižnega sejma. Sejem smo obiskali z učenci 6. razreda. Priprava razstave je potekala ves mesec oktober. Postavili smo jo v prvi polovici novembra. O razstavi smo spregovorili na konferenci. Učencem sem jo predstavila na šolskem radiu. Poročilo o razstavi smo objavili tudi na spletni strani šole. Poslanstvo šolske knjižnice je s predstavljeno dejavnostjo povezalo več različnih predmetov, področji, učiteljev in učencev. Knjiga o Martinu Krpanu je dobila zelo široko sporočilo. Ker je razstava postavljena v avli šole, je ves čas na ogled in dostopna vsakemu, ki obišče našo šolo. Razstavo bomo prestavili tudi na nekatere od naših podružničnih šol. Spremni tekst ob foto galeriji na spletni strani naše šole: V avli matične šole smo pripravili razstavo ob stoti obletnici izida prve slovenske slikanice Martin Krpan. Povest je prvič izšla leta 1858 v Slovenskem glasniku. Leta 1917 je zgodba Frana Levstika izšla skupaj z ilustracijami Hinka Smrekarja.

Z vidika branja odraslih pa je v junaku lahko skrit tudi simbol naroda, ki vztrajno išče svojo pot, svobodo, suverenost.

67

Martin Krpan je povest, ki jo otroci razumejo kot pripoved o boju med zlim in dobrim. Dobro je seveda Marin Krpan.


OŠ DOBROVO – Ivanka Škerlj PRAZNIČNI NATEČAJ NAJLEPŠE SLOVENSKE SLIKANICE Razstava v šolski knjižnici

68

Slika 91: Arhiv OŠ Dobrovo


S Pedenjpedom v svet poezije in igre

Slika 92: Arhiv OŠ Dobrovo

Prvošolcem je Pedenjped predstavil pesniško zbirko, ki govori o njem, in jih povabil k igranju družabnih iger Spomin in Pedenjped ne jezi se.

69

Slika 93: Arhiv OŠ Dobrovo


Učenci prvih in drugih razredov, ki so vključeni v PB so prisluhnili pravljici Mojiceje Podgoršek NENAVADNO POTOVANJE PO SVETU. Po prebrani pravljici so ustvarjali.

Sliki 94 in 95: Arhiv OŠ Dobrovo

Razstavljeni so v šolski knjižnici.

70

Slika 96: Arhiv OŠ Dobrovo


100. ROJSTNI DAN Martina Krpana Četrtošolci in petošolci na POŠ Kojsko so prisluhnili umetni pripovedki in občudovali črno-bele ilustracije Hinka Smrekarja. Sledilo je ustvarjanje. V skupinah so izdelali najprej načrt za izdelek, potem pa ustvarjali: rezali, lepili, šivali, risali ...

71

Slike 97-102: Arhiv OŠ Dobrovo


Slika 103: Arhiv OŠ Dobrovo

V učilnici so pripravili razstavo njim najljubših slovenskih slikanic.

72

Slika 104: Arhiv OŠ Dobrovo


Tretješolci na OŠ DOBROVO IN POŠ KOJSKO so prisluhnili Kekčevim zgodbam izpod peresa Josipa Vandota. Polni izvirnih idej so likovno ustvarjali. Učenci 3. c razreda so slikali motive iz Kekčevih zgodb na večji format. Izdelali so leporelo, ki krasi šolsko stopnišče. Ob leporelu pripovedujejo pravljico.

Sliki 105 in 106: Arhiv OŠ Dobrovo

73

Sliki 107 in 108: Arhiv OŠ Dobrovo


Učenci 3. a in 3. b razreda so pri likovnem pouku izdelali matrico svojega najljubšega slovenskega knjižnega junaka.

Slike 109-111: Arhiv OŠ Dobrovo

Na POŠ Kojsko so se prvošolci in drugošolci srečali s slovenskimi knjižnimi junaki: Kekcem, Pedenjpedom in Muco copatarico. Igrali so se družabne igre z motivi slovenskih knjižnih junakov.

74

Sliki 112 in 113: Arhiv OŠ Dobrovo


Odločili so se, da bodo izdelali Malo vas.

Slika 114: Arhiv OŠ Dobrovo

Šestošolci so izpolnjevali anketo. Odgovarjali so na vprašanja: SO ŠOLSKE KNJIŽNICE POMEMBNE? vsi so bili Enotnega mnenja, da so šolske knjižnice pomembne. ZAKAJ?

75

Ker z branjem knjig postanemo bolj pismeni. Učenci v knjižnici lahko pišemo domačo nalogo, se učimo ali kaj zabavnega preberemo. Ko potrebujemo podatke, jih poiščemo v šolski knjižnici v knjigah. Za učenje, izposojo knjig, lahko izveš veliko novega.


Za bogat besedni zaklad. V knjižnici beremo knjige, si jih izposojamo, pišemo domačo nalogo, se učimo. Knjige si izposojamo kar v šoli, ni potrebno iti v Novo Gorico, v Goriško knjižnico Franceta Bevka. Nam omogočijo izposojo knjig med odmori in po pouku. Dobimo podatke, ki jih potrebujemo za pouk. Veliko nam pomagajo, v knjižnici dobimo veliko knjig. Lahko tudi med poukom pridemo v šolsko knjižnico in iščemo podatke v knjigah. Ker je tako blizu, ker drugače bi morali hoditi v knjižnico v Novo Gorico. Ker lahko hitro dobimo kakšno informacijo in ker lahko delamo domačo nalogo v knjižnici in se učimo. Zato, da se naučimo brati in iskati podatke v knjigah. V šolski knjižnici dobimo knjige za bralno značko, domače branje. Spodbujajo otroke k branju. KAJ MENIŠ O NAŠI ŠOLSKI KNJIŽNICI? (PREDLOGI, IDEJE, ŽELJE)

76

Všeč mi je, ker je velika. Meni je šolska knjižnica všeč takšna, kot je. Naša knjižnica mi je lepa, krasna. Želim si več stripov in knjig. Všeč mi je, ker imamo blazine in je velika. Naša knjižnica je super, lahko bi bilo več knjig in večja čitalnica. Lepo je urejena. V njej je vse v redu, nič ne manjka. O naši šolski knjižnici menim, da je polna knjig in zato mi je to najbolj všeč. Če bi se dalo, bi bila lahko malo večja. Drugače pa je super takšna, kot je. Želim si, da bi bila odprta več časa. Lahko smo v knjižnici tudi med poukom, ko imamo prosto uro. To mi je všeč. Predlagam, da bi naredili seznam o knjigah na policah (za vsako posebej). V čitalnici predlagam več miz.


Da bi imeli večkrat pouk v knjižnici. KAKŠNO JE TVOJE MNENJE O POUKU V ŠOLSKI KNJIŽNICI?

77

Zelo v redu, meni je zelo všeč. Prijetno, zanimivo, poučno, včasih lažje, zato, ker sami iščemo podatke v knjigah, knjig pa je veliko. Super, ker imamo knjige in v njih piše vse, kar rabimo. Meni je všeč, ker je večji mir in imaš blizu podatke. Zelo je zabavno, lahko delaš v miru. Meni je super. Rajši delam v paru ali v skupinah, kot sam. Zanimivo. Zelo dobro, ker se lahko naučiš nekaj novega iz knjig. Zelo mi je všeč, ker iz knjig lahko izveš veliko novih stvari in samostojno izdelaš plakate in miselne vzorce. Prijetno, iz knjig se veliko naučimo, zabavno, poučno … Zdi se mi zanimivo in hkrati poučno. Super je, ker je tišina in če želiš kakšno knjigo, jo imaš pred nosom. Dobro. Zabavno in poučno. Odlično. V knjigah najdeš veliko podatkov. Zabavno, razburljivo, lahko sodelujemo in iščemo podatke. Na ta način se več naučimo. Perfektno. Odlično, ker imamo mir. Je zelo zanimivo, ko sodelujemo s knjižničarko. Pouk v knjižnici je v redu, ker se lahko tudi pogovarjamo. Je zabavno, ker delamo plakate in ni veliko pisanja v zvezek. Všeč mi je, ker na plakate tudi rišemo. Pouk v šolski knjižnici mi je zelo všeč predvsem zato, ker lahko podatke iščemo skupaj ali vsak sam. Je pa tudi zelo poučno.


Je zabavno, ker imamo 45 minut branja, ko sami iščemo podatke in potem ni domače naloge. Zelo zelo zanimivo in poučno zato, ker se sami učimo. Sedmošolci so pri uri DKE razmišljali o ZAVISTI. Motivacija za delo jim je bila pravljica Mihe Mazzinija Zelena pošast.

S platnice: Deklico Lucijo napade nenavadna zelena pošast – zavist, ki se zatem loti še drugih. Le kako se je bodo rešili? Deklico Lucijo napade nenavadna zelena pošast – zavist, ki se zate Slika 115: Arhiv OŠ Dobrovo

loti še drugih. Le Razmišljanja sedmošolcev Na vprašanje Kaj je zavist? so učenci razmišljali takole:

78

 Zavist je, da si močno ljubosumen in nevoščljiv, si želiš nekaj, kar ima nekdo drug in se slabo počutiš.  Je čustvo, ko hočeš imeti nekaj, česar nimaš in ima to nekdo drug.  Je nekaj, kar hočeš narediti in ti ne uspe in potem te boli trebuh, se slabo počutiš.  Ko ima nekdo nekaj boljšega od tebe.


 Da si nekomu nevoščljiv.  Je nekaj, kar te obsede in se je težko znebiš.  Da gledaš na druge, da niso nič vredni. Na vprašanje Kakšne so posledice zavisti? so učenci odgovorili:  Se slabo počutimo, ne moremo nehati misliti o tem, razmišljamo o slabih stvareh.  Sovražno razpoloženje.  Bolečine in krči.  Da si jezen na tistega, ki je boljši, počutimo se nejevoljno.  Postaneš jezen, te boli trebuh, ne moreš hoditi v šolo, nisi sproščen.  Tistemu, na katerega smo zavistni, hočemo škodovati, želimo mu slabo.  Slaba volja, žalost, vplivamo na druge, da se slabo počutijo, drugim škodujemo.  Nič ne moremo narediti, imamo »polno glavo vsega«, smo slabe volje.  Težave z zdravjem.  Lahko se ti poslabša mentalno zdravje.  Se skregaš s prijateljem.  Jezen si na vse, tudi tiste, ki niso nič krivi.  Si močno želiš, kar je nekdo dobil.  Imamo slabo vest, slab občutek.  Vse te moti. Na vprašanje Kaj naredimo, da do zavisti ne pride? so učenci odgovorili:

79

 Poskušamo si predstavljati nekaj lepega, ne mislimo na to, se zamotimo.  Misliš na kaj drugega.  Pozabimo na to in se z nečim drugim zamotimo, da se ne bi razširila negativna energija v nas, moramo se pobotati med sabo in ne biti zavistni.


 Nismo ljubosumni in se pri stvari še bolj potrudimo, da razmišljamo pozitivno.  Če ima tvoj prijatelj/ica nekaj več, moraš biti vesel zanj/o in si misliti, da boš drugič naredil pa ti boljše.  Ti je žal, kar si slabega storil.  Poskušamo biti veseli za nekoga, ki je nadarjen.  Se sprijazniš s tem in se naslednjič potrudiš, da tudi tebi uspe.  Da razmišljamo pozitivno, da smo optimistični, razmišljamo o tem, kar nam gre dobro.  Se ne ukvarjamo z drugimi, delamo svoje stvari.  Da smo dobre volje.  Smo pozitivni.  Postaneš boljši v nečem drugem.  Počnemo nam zanimive stvari.  Mislimo pozitivno in drugemu ne škodujemo, saj ni on odgovoren za našo zavist.  Se pogovorimo in poskušamo razumeti njegovo mišljenje.

 Prej pomislimo, če bi bili mi zadovoljni, če bi nam drugi naredili to, kar mi nameravamo drugim. Raje bi drug drugega pohvalili. Se več družili in pomagali med seboj. Se zaposlimo z nečim, kar nam je všeč.  Moramo biti optimistični, misliti pozitivno.  Da bi drug drugega pohvalili.

80


MUCA COPATARICA V ODDELKIH PB MUCA COPATARICA PRAZNUJE 60 LET “V mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v rdeče in modre copatke. V tej vasi je lep red. Vse hiše v vasi so bele, vse strehe na hišah so rdeče, vsa okna imajo zelena polkna, dvorišča so pometena in cesta je gladka. Vse je v najlepšem redu, le otroci so neredni.” Tako se začne pravljica pisateljice Ele Peroci Muca copatarica, ki je učence PB v mesecu novembru popeljala v čudoviti svet pravljic. Slika 116: Arhiv OŠ Dobrovo

81

Slika 117: Arhiv OŠ Dobrovo


Slika 118: Arhiv OŠ Dobrovo

V učilnici so igrali SPOMIN MUCA COPATARICA,

82

Sliki 119 in 120: Arhiv OŠ Dobrovo


zlagali so SESTAVLJANKO MUCA COPATARICA, barvali, risali,

izrezovali, sestavljali,

oblikovali

83

Slike 121-127: Arhiv OÅ Dobrovo


Slika 128: Arhiv OŠ Dobrovo

Izdelke so razstavili v šolski knjižnici in na šolskem hodniku.

84

Slika 129: Arhiv OŠ Dobrovo


85

Slika 130: Arhiv OÅ Dobrovo


Praznični december v šolski knjižnici

Slika 131: Arhiv OŠ Dobrovo

Učenci prvih razredov so v šolski knjižnici prisluhnili pravljici Petre Bergant Božično darilo za jelenčka Rudija. Darilo – kaj je to? Čokolada z lešniki, volnena kapa, mehka odeja … ali pa je darilo lahko tudi drugačno? Takšno, ki ti napolni dušo in srce, te poveže s prijatelji, z naravo? Prave vrednote niso v potrošništvu, skrivajo se v preprostih stvareh. A treba jih je znati videti.

Božično darilo za Jelenčka Rudija, Petra Bergant

86

Slika 132: Arhiv OŠ Dobrovo


Razmišljali so, kaj jih osreči. To so narisali na balonček in ga pritrdili na smrečico v šolski knjižnici.

Slike 133-136: Arhiv OŠ Dobrovo

5. 12. 2017 so nas z obiskom razveselili učenci 1. in 2. razreda iz OŠ Alojz Gradnik s slovenskim učnim jezikom Števerjan in OŠ Ludvik Zorzut s slovenskim učnim jezikom

87

Bračan.


V šolski knjižnici so prisluhnili pravljici Petre Bergant Božično darilo za jelenčka Rudija. Prvošolci so naše goste pozdravili s pesmijo, sledila je skupna malica. Z delom smo nadaljevali v ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali smo smrečice in snežake. Bili smo zelo ustvarjalni. Preživeli smo čudovit dopoldan.

Slika 137: Arhiv OŠ Dobrovo

Sliki 138 in 139: Arhiv OŠ Dobrovo

88


Slika 140: Arhiv OŠ Dobrovo

Učenci POŠ Kojsko so spoznali biografijo Marjana Mančka. Ob slikanici Brundo se igra so pripovedovali zgodbo o Brundu, ki so jo opazovali na ilustracijah. V nadaljevanju so likovno ustvarjali. Izdelali so matrico njim najljubše živali, ki so jo umestili na veliko igrišče, kjer so se živali igrale in zabavale. Bilo je zelo živahno in veselo.

89


Slika 141: Arhiv OŠ Dobrovo

90

Slika 142: Arhiv OŠ Dobrovo


Slike 143-145: Arhiv OÅ Dobrovo

91


Sliki 146 in 147: Arhiv OŠ Dobrovo

Zanimive stvari o Marjanu Mančku so izvedeli tudi drugošolci in petošolci na centralni šoli.

Slikovne zgodbe so jih nagovorile k besednemu in likovnemu ustvarjanju.

92

Slika 148: Arhiv OŠ Dobrovo


OŠ DOLENJSKE TOPLICE – Marija Andrejčič

93

Slika 149: Arhiv OŠ Dolenjske Toplice


OŠ DRAGA BAJCA VIPAVA - Livija Lango Letošnje praznovanje smo pričeli v začetku oktobra s tednom otroka in s svetovalno delavko Mojco Habič »vabili sonce v šolo«, kar je bila tema različnih dejavnosti. V šolski knjižnici smo poiskali pesmi s temo sonca in jih prilepili na vrata učilnic. V naslednjih dneh so pesmi učenci brali pri pouku. https://www.youtube.com/watch?v=IH7g3pNrh1k Na naslov IASL smo poslali v angleščino preveden priporočilni seznam knjig. Spoštovani! Smo učenci Osnovne šole Draga Bajca Vipava iz Slovenije. V šolski knjižnici se radi zadržujemo zaradi knjig, ustvarjalnih prijateljev in tihega dela. V oktobru, mesecu šolskih knjižnic, sovrstnikom po svetu priporočamo naslednjih 5 knjig slovenskih avtorjev za starost 13─15 let: •Nejka Omahen: Oh, ta kriza!, Ljubljana, DZS, 2010, 256 strani, tudi e-knjiga

94

Slika 150: Arhiv OŠ Draga Bajca Vipava


•Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem; Ljubljana, DZS, 2012 /zgodovinski roman/

Slika 151: Arhiv OŠ Draga Bajca Vipava

•Neli Kodrič Filipić: Solze so za luzerje; Ljubljana, Mladinska knjiga, 2013, (eOdisej), 314 stran /medvrstniško nasilje, iskanje prave poti, prijateljstvo, upanje/

95

Slika 152: Arhiv OŠ Draga Bajca Vipava


•Aksinija Kermauner: Berenikini kodri; Dob pri Domžalah, Miš, 2006, (Zorenja+), 186 strani /odraščanje slepe deklice/

Slika 153: Arhiv OŠ Draga Bajca Vipava

•Vinko Möderndorfer: Kit na plaži; Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015, 224 strani /duhovito dekle, nova šola, novi sošolci, razkrita skrivnost/

Slika 154: Arhiv OŠ Draga Bajca Vipava

mentorica Livija Lango.

Vipava, 22. oktobra 2017

96

Napeto branje želimo: Eva Ivana, Hana, Elena Marija, Rebeka, Ajda, Lea in


V šolski knjižnici so šestošolci oblikovali pano. Upodobili so svoje razmišljanje: Kdaj posije sonce v šolo?

Slika 155: Arhiv OŠ Draga Bajca Vipava

Znanje je sonce, do katerega pridemo z vztrajnostjo, zanimanjem, poslušanjem pri pouku, z učenjem, pisanjem. Ko ne zmoremo sami, je pomoč vrstnikov ali odraslih in pogovor kot sonce, ki se prikaže po oblačnih temnih dneh. Kakšen bi bil svet brez prijateljev?

97

Branje pomeni znanje, širjenje obzorja, polet domišljije.


OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA - Daša Rebec V šolski knjižnici Osnovne šole smo ob mednarodnem mesecu šolskih knjižnic izvedli naslednje dejavnosti: Obeležili smo stoto obletnico izida prve slovenske slikanice. Pripravili smo razstavo knjig in knjižni kviz o Martinu Krpanu. V začetku novembra smo nagradili učenca in učenko, ki sta kviz pravilno rešila.

Sliki 156 in 157: Arhiv OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA

Drugošolci so se podali na pot s Knjižno torbico. Projekt družinskega branja izvajamo na šoli izvajamo že deseto leto. Poteka pa tako:

98

Vsak petek z izštevanko izberemo učenca ali učenko, ki obleče bralno majico in domov odnese knjižno torbico. V njej je letos šest knjig (dve slikanici, štiri


strokovne knjige), zgoščenka in zvezek za zapis vtisov. Torbica gostuje pri učencu pet dni, in sicer do naslednje srede. Takrat jo učenec prinese nazaj v šolo in v razredu tudi predstavi knjigo, ki mu je bila najljubša. Iz zvezka vtisov prebere in pokaže kaj je o torbici zapisal ali narisal (kaj je v družini kdo prebral, ustvaril ...).

Sliki 158 in 159: Arhiv OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA

Četrto- in petošolci so prisluhnili prigodam Pujse in Andreja Migca, ki jih je zapisal Adi Smolar, naš letošnji gost na zaključni prireditvi Bralne značke.

Sliki 160 in 161: Arhiv OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA

99

V tretjem razredu smo prebrali slikanico Kako se je pogumni očka prenehal bati tujcev (R. Schami) in se pogovarjali o strpnosti, sprejemanju drugačnosti.


Pridružili smo se projektu izmenjave knjižnih kazalk. Izdelovali so jih četrtošolci in si jih izmenjali z učenci OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Ljubljane.

Sliki 162 in 163: Arhiv OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA

Sliki 164 in 165: Arhiv OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA

Razstavili smo knjižne novosti tako za učence kot za učitelje.

100


Za učence druge triade smo pripravili projekt zbiranja starih receptov. Na uvodnem srečanju nam je gospod Vlado Grželj spregovoril o prehrani in navadah v preteklosti. S tem dogodkom smo otvorili kulinarični potep po naših krajih.

Sliki 166 in 167: Arhiv OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA – BRKINA

OŠ DUPLEK - Andrejka Švegl Šola OŠ Duplek se je pridružila praznovanju z branjem knjig oz. ogledovanjem ilustracij znanih slovenskih ustvarjalcev - Leopolda Suhodolčana, Marlenke Stupica, Marjana Mančka in Matjaža Schmidta. Na dogodek, ki je potekal 19. oktobra, so bili vabljeni vsi oddelki naše šole, saj je tako tudi geslo projekta Mednarodni mesec šolskih knjižnic 2017 – Povezovanje skupnosti in kultur. Na fotografijah je 4. A, ki se je skupaj z učiteljico Martino lotil zabavne knjige Jaz osel z imenitnimi ilustracijami Marjana Mančka, še prej pa so učenci predstavili življenjepise vseh štirih avtorjev.

101


Slika 168: Arhiv OŠ Duplek

102

Slika 169: Arhiv OŠ Duplek


V šolski knjižnici je na ogled tudi razstava knjig z naslovom Umetniki sezone, ki jo je pomagal pripraviti naš knjižničarski pomladek, zagnane sedmošolke. Te so učencem 8. in 9. razredov razstavo tudi predstavile, izzvale pa so jih še z iskanjem knjig po šolski knjižnici. Hja, ni tako lahko najti Suhodolčanovega Skritega dnevnika ali drobne poučne knjižice Pri zdravniku, ki jo je ilustriral Matjaž Schmidt …

Sliki 170 in 171: Arhiv OŠ Duplek

103


OŠ FRANCA MALGAJA – Simona Fridl

104

Sliki 172 in 173: Arhiv OŠ Franca Malgaja


OŠ GRIŽE - Breda Veber OŠ Griže se je pridružila praznovanju: - ob 180-letnici šolstva (praznovali oktobra 2017) v Grižah smo postavili razstavo starih šolskih predmetov in učbenikov, - 24. 10. Je bil v času roditeljskega sestanka odprti dan šolske knjižnice, - v avli prve triade in na POŠ Liboje je postavljena priročna knjižnica – menjalnica knjig, bralni kotiček …), - ponovno smo pričeli z Branjem pod krošnjami v knjižnici za 2. triado (vsak ponedeljek v rekreativnem odmoru), - 25. 10. smo pripravili čajanko za učitelje tudi s pogovorom o naših najljubših knjigah. Priključili se bomo akciji MSK Žalec Savinjčani beremo, - pričeli smo s projektom Medgeneracijsko branje s knjigo Kit na plaži, - uredili smo spletno stran knjižnice, - članice knjižničarskega krožka so postavile razstavo, zanje, najlepših slovenskih slikanic in poslale kratko poročilo na MKZ – Ciciban, - 24. 10. so sedmošolci obiskali MSK Žalec ob izvedbi projekta Rastem s knjigo, - seveda pa je bil mesec šolskih knjižnic predstavljen na spletni strani šole. O mesecu šolskih knjižnic smo poročali na spletni strani šole.

105


OŠ DUŠANA FLISA HOČE – Lidija Mazgan

106

Sliki 174 in 175: Arhiv OŠ Dušana Flisa Hoče


Slika 176: Arhiv OŠ Dušana Flisa Hoče

OŠ IVANA SKVARČE ZAGORJE OB SAVI – Alenka Knez »Naša šolska knjižnica je velika, svetla, modre in rumene barve. V njej je veliko

knjig, ki si jih lahko izposodimo za domov. V našem kotičku so med knjigami rdeče črke. Pesniške zbirke najdemo pri črnih črkah. Vsi beremo za bralno značko. Potem lahko izbiramo tudi med poučnimi knjigami. Knjižničarka nam velikokrat kaj prebere. Včasih se pogovarjamo, kako moramo s knjigami ravnati in kako se v knjižnici obnašamo.« Tako povedo naši drugošolci.

In tako je tudi v oktobru, mesecu šolskih knjižnic. Vsako leto.

107

Jaz pa bi dodala, da že 14 let šolsko knjižnico vsak teden obiščejo vsi prvošolci, drugošolci in tretješolci. Skupaj z učiteljico. In res se veliko pogovarjamo. In še več beremo.


Slika 177: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

Prvošolci so se spopadali z izbiranjem knjig, ki si jih bodo izposodili. Zelo težko je izbrati tisto pravo, ko pa so vse videti tako zanimive. Vmes smo se pogovarjali, kako pomembno je, da knjige postavimo na pravo mesto, da si izbrano knjigo izposodimo in jo čez teden dni vrnemo. Zelo se jim je zasmilil Knjigotap (Docherty, Helen), ob slikanici Preberi mi zgodbo (Carbonelli, Benediete) pa smo se dogovorili, da bomo starše neusmiljeno prosili, naj si vzamejo čas in nam preberejo izposojeno slikanico.

108

Z drugošolci smo brali zgodbice o Lolu (Vukmir, Andreja: Poškodovana knjiga in Lolo obrne hišo na glavo), ki so odlično izhodišče za pogovor o tem, kako ravnati s knjigami, kje jih hraniti in brati.


Ker Muca Copatarica letos praznuje 60 let in njena ilustratorka, Ančka Gošnik Godec, častitljivih 90, smo se pogovarjali tudi o njiju. S pomočjo sličic smo sestavljali zgodbico o muci in otrocih, ki ne znajo pospravljati svojih copat. Drugošolci so prepoznavali ilustracije omenjene ilustratorke in si ogledali tudi druge knjige z njenimi ilustracijami. Ilustracije Ančke Gošnik Godec smo primerjali z ilustracijami Lile Prap, Jelke Reichman, Zvonka Čoha, Gorazda Vahna, Damijana Stepančiča, Alenke Sotler in drugih.

Slika 178: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

Tretješolci so uživali ob branju kratkih zgodb iz knjige Varja se pogovarja (Pregl, Slavko). Seveda smo se spomnili tudi Muce Copatarice in njenega jubileja. Pripravili smo razstavo najljubših oz. najlepših slikanic. Prvi teden sem razstavo svojih najljubših pripravila sama. Sledile so si razstave posameznih oddelkov 3. razreda. Otroci so slikanice prinesli od doma, jih našli v šolski ali splošni knjižnici.

109


Slika 179: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

V okviru prve izmenjave knjižnih kazalk med slovenskimi osnovnimi šolami nam je bila kot partnerska šola dodeljena Osnovna šola Toneta Pavčka iz Mirne Peči. Knjižničarki sva se dogovorili o številu učencev, ki bodo izdelovali kazalke. Pri nas so petošolci z veseljem sprejeli povabilo k izdelovanju knjižnih kazalk, v Mirni Peči so kazalke izdelovali v okviru knjižničarskega krožka in delavnic v oddelku podaljšanega bivanja. Večino dela so opravili pri likovni umetnosti. Čeprav so delali zelo zavzeto, smo se vmes pogovarjali o knjigah, tudi takih, namenjenih ustvarjanju, o branju, pomenu knjižnice v šoli, in ugotavljali, kakšni so otroci na partnerski šoli.

110


Slika 180: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

111

Slika 181: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi


Slike 182-184: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

112

Slika 185: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi


Slika 186: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

Pod spretnimi prsti so nastajale kazalke različnih oblik in barv.

113

Slika 187: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi


Slika 188: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

Ostalo nam je le še, da jih zapakiramo in pošljemo na OŠ Toneta Pavčka.

Slika 189: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

114


Slika 190: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

115

Zelo smo si želeli, da bi bile učencem na partnerski šoli naše knjižne kazalke všeč, hkrati pa smo nestrpno čakali njihovo pošiljko.


Kdor čaka, dočaka. Učenci z Mirne Peči so nam svoje kazalke poslali takoj po jesenskih počitnicah. Z veseljem smo si izbrali vsak svojo. Ob branju se bomo spomnili tudi na svoje vrstnike na Dolenjskem in na prijetni uri LUM, ko smo sami izdelovali knjižne kazalke.

Slika 191: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

116

Slika 192: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi


Slika 193: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

Šestošolci so se pripravljali na izdelavo seminarske naloge pri zgodovini. Iskali so gradivo po knjižnih policah, spopadli pa smo se tudi z iskanjem gradiva v COBISSU. Ob reševanju učnih listov smo se »sprehodili« med gradivom v šolski knjižnici in tistim, ki ga ponuja Knjižnica Zagorje. V okviru projekta Rastem s knjigo smo s sedmošolci obiskali Knjižnico Zagorje. Ugotovili smo, da nam splošna knjižnica ponuja več gradiva, da pa se v njej dobro znajdemo, saj je urejena podobno kot šolska knjižnica. Učenci so domov odnesli knjigo Mihe Mazzinija Zvezde vabijo, ki jo v letošnjem šolskem letu berejo za domače branje.

117

Slika 194: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi


Slika 195: Arhiv OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA, LJUBLJANA – Marta Gorjup V tednu otroka smo z učenci 8. b razreda pripravili knjižno čajanko in nanjo povabili stanovalce DSO Ljubljana Moste-Polje. Ker je bil moto tedna otroka Povabimo sonce v šolo, smo izbrali pesmi in prozo o soncu, sreči, veselju in na koncu skupaj še zapeli. Osmošolci so obiskovalcem popestrili sredino dopoldne, pocrkljali smo se tudi s čajem in piškoti. Učenci so imeli možnost spoznavati delo knjižničarja in postati knjižničar za en dan, s tedna otroka smo dejavnost razširili na ves oktober in prvi teden novembra. Sodelovali so pri izposoji, svetovali mlajšim učencem pri izbiri gradiva, pripravili kviz ter spoznali postopek opreme novega gradiva.

118

Učenci od 6. do 8. razreda so sodelovali v mednarodni izmenjavi knjižnih kazalk. Letos smo kazalke izmenjali s tremi šolami in sicer s Hrvaške, Portugalske in iz


Avstralije. Letos so kazalke izdelali pri likovnem pouku, mentor g. Kristijan Pirc jih je seznanil s tehniko marmoriranja. Četrtošolci so pri obisku v knjižnici izdelali kazalke za slovensko izmenjavo knjižnih kazalk z učenci OŠ DBB Hrpelje.

Slika 196: Arhiv OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA, LJUBLJANA

Z učenci smo pripravili plakate o mesecu ŠK za knjižnico in šolske hodnike. Sedmošolci so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali splošno knjižnico MKL, Knjižnico Jožeta Mazovca v Mostah, drugi del KD pa smo namenili spoznavanju Jožeta Plečnika in pomenu dneva reformacije in Primoža Trubarja za Slovence. Pripravili so tudi razstavo različnih izdaj Svetega pisma. Učenci so v knjižnici skozi ves oktober oddajali svoje predloge za branje. Zapisali so naslove knjig, ki so jih navdušile in jih priporočajo v branje.

119

Dogodke je organizirala knjižničarka Marta Gorjup. O dogodku smo poročali na šolski spletni strani, učenci novinarskega krožka pa so pripravili prispevek za šolski časopis.


Slika 197: Arhiv OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA, LJUBLJANA

120

Slika 198: Arhiv OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA, LJUBLJANA


OŠ SIMONA GREGORČIČA KOBARID – Nina L. Melinc

121


OŠ KOROŠKA BELA JESENICE - Polona Zidarević OŠ Koroška Bela Jesenice se je pridružila praznovanju z ustvarjanjem podlog za miške z motivi pravljičnih junakov, z reševanjem knjižne uganke na temo meseca šolskih knjižnic, s pripravo priporočilnega seznama knjig za vrstnike in z izpolnjevanjem ankete o šolski knjižnici. Aktivnosti so potekale preko celega meseca oktobra 2017.

Slika 199: Arhiv OŠ KOROŠKA BELA JESENICE

122


OŠ LESIČNO - Vida Zajko Kovačič in Lučka Palir Mavrič OŠ Lesično se je pridružila praznovanju letošnjega mednarodnega meseca šolskih knjižnic z vrsto različnih dejavnosti. V tem mesecu smo izvedli delavnice za starše in učence 4. razreda v okviru šolskega projekta »Berimo skupaj!«. Četrtošolci, njihovi starši, razredničarka in knjižničarka beremo izbrano knjigo. Letos je to bila knjiga o mladem čarovniškem učencu Oliverju Lunci, avtorice Sue Mongredien. V popoldanskem času smo se zbrali v šolski knjižnici, kjer smo se pogovarjali o prebrani knjigi, izmenjali izkušnje o branju ter aktivno sodelovali pri reševanju nalog. Namen projekta je motivacija za branje. Ob koncu meseca septembra smo v šolsko knjižnico sprejeli nove člane – mlade bralce – prvošolce. Seznanili so se s pravili obnašanja v šolski knjižnici, praktično poskušali z izposojo knjig ter se seznanili z načinom izposoje. V mesecu oktobru smo pričeli z mednarodnim projektom Naša mala knjižnica z učenci 3. razreda. V šolski knjižnici smo imeli pravi pravljični dogodek. Brali smo knjigo Otilija na morju, avtorja Chrisa Riddella in izdelali lutko trola Še kar velika noga. Trol Še kar velika noga bo odpotoval na drugo osnovno šolo in doživljal dogodivščine s tamkajšnjimi učenci.

leto se dobimo na dveh srečanjih, kjer obravnavamo različne knjige enega avtorja

123

Zaposleni OŠ Lesično že pet let pridno beremo za bralno značko. Skozi šolsko


ali knjige s podobno tematiko več avtorjev ali si ogledamo film in ga nato primerjamo še s knjigo, se udeležujemo literarnih večerov in še kaj. Seveda so vsi bralci v mednarodnem mesecu šolskih knjižnic za trud prejeli tudi priznanje za osvojeno bralno značko. V šolski knjižnici smo pripravili razstavo raziskovalnih nalog, ki so jih v zadnjih nekaj letih napisali učenci šole tudi s pomočjo literature, ki jo imamo v šolski knjižnici. Razstava raziskovalnih nalog je bila na ogled cel mesec oktober. Pri učni uri poklicne orientacije so učenci 9. razreda po strokovni literaturi, ki je na razpolago v šolski knjižnici, iskali različne poklice. Spoznavali so dobre in slabše strani poklicev, možnosti zaposlitve in trajanje šolanja. Z učenci 5. razreda smo izvedli delavnice v katerih smo izdelovali kazalke. Vsak učenec je izdelal vsaj dve kazalki. Nanjo so zapisali lepe misli. Kazalke bodo podarili staršem na bazarju meseca decembra. Sedmošolci so si v okviru projekta Rastem s knjigo ogledali Knjižnico Šmarje pri Jelšah, enota Knjižnica Kozje. Knjižničarki sta učencem predstavili namen projekta, avtorja podarjene knjige, ki jo dobijo učenci in dejavnosti knjižnice. POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR V mesecu oktobru 2017 in tudi v novembru smo na OŠ Lesično pripravili in

se trudili, da letošnji slogan mednarodnega meseca šolskih knjižnic Povezovanje

124

izvedli več dejavnosti in projektov. Udeleženci smo bili učenci in učitelji, ki smo


skupnosti in kultur kar najbolje zaživi tudi v vsakdanjem življenju. Osrednja tema, okoli katere so se pletli dogodki, je bila šolska knjižnica, ki s svojim poslanstvom podpira šolsko in obšolsko delo ter pomaga krepiti socialne in kulturne vezi med uporabniki šolske knjižnice in širšo skupnostjo. Posebno pozornost smo namenili izpeljavi sledečih dejavnosti: Tržnica knjig V Tednu otroka je za učence 2. triade potekala knjižna izmenjevalnica - Tržnica knjig. Na njej so učenci lahko svoje knjige, ki so jih prebrali, prerasli ali se jih naveličali, zamenjali za knjige drugih učencev. Vsak učenec je dobil tolikšno število listkov, kolikor knjig je prinesel, in toliko jih je lahko zamenjal. Udeleženci so si z zanimanjem ogledali razstavljen nabor knjig in kartonk. Opravljenih je bilo 20 zamenjav. Lastniki novih knjig pa so jih z zanimanjem prebiralo že v knjižnici, kjer je tržnica tudi potekala. Vsak se je fotografiral z maskoto šole Leskom.

125


Sliki 200 in 201: Arhiv OŠ Lesično

Podelitev priznanj Bralne značke za zaposlene Na OŠ Lesično imajo zaposleni možnost sodelovati v Bralni znački za zaposlene. Projekt, ki poteka šesto leto zapored, izvajava knjižničarki Vida Zajko Kovačič in Lučka Palir Mavrič. Priznanja je prejelo 12 sodelujočih, ki je v preteklem šolskem letu prebralo predviden nabor knjig.

126


Slikia 202: Arhiv OŠ Lesično

Domače branje Šolska knjižnica s svojimi gradivi zagotavlja podporo razvoju bralne kulture. Sem spada tudi domače branje. V 5. razredu smo se v mesecu oktobru pripravljali na obravnavo domačega branja ljudskih pravljic iz zbirke pravljic Babica pripoveduje. Pri učnih urah slovenščine smo poglabljali razumevanje in izvedli

poslužili tudi poslušanja posameznih pravljic z zgoščenke Babica pripoveduje.

127

delavnice s pestrimi poustvarjalnimi nalogami. Kot možnost nadgradnje smo se


Obeležitev meseca šolskih knjižnic, 25. 10. 2017 Ko sta bila mesec šolskih knjižnic in z njim povezane dejavnosti v popolnem razmahu, smo s prvošolci in drugošolci odkrivali pomen knjige in branja. Pogovarjali smo se o tem, kaj njim pomeni branje, kakšno branje imajo najraje, kaj berejo, kje dobijo knjige in katera je njihova najljubša knjiga. Povedali so, česa vsega se veselijo v šolski knjižnici, kakšna pravila veljajo v njej in kaj poleg branja lahko tam počnejo. Ogledali smo si oglasno desko z načrtovanimi aktivnostmi in presojali o tistih, ki so se že zgodile, in o tistih, ki se še bodo. Pri pravljičnem krožku so učenci izdelali plakat, na katerega so narisali in zapisali svoje poglede na pomen knjige in branja.

128

Slika 203: Arhiv OŠ Lesično


Komemoracija ob dnevu spominu na mrtve Šola vsako leto sodeluje z lokalnim Društvom za ohranitev vrednost NOB. V času pred jesenskimi počitnicami smo skupaj pripravili komemoracijo ob spomeniku med vojno padlim domačinom v Lesičnem. Učitelji in učenci smo pripravili kulturni program, predstavniki skupnosti učencev so položili cvetje in sveče. V programu so bili prebrani odlomki pisem in pesmi slovenskih avtorjev A. Gradnika, K. Destovnika Kajuha, M. Bora. Knjige, iz katerih so besedila, je zagotovila šolska knjižnica. Pisma domačinov se hranijo kot pisni viri kulturne dediščine in so povečini v zasebni lasti. Medpredmetno povezovanje V okviru ur knjižnično-informacijskih znanj smo se povezali s predmetom geografija in izvedli dve uri pouka v knjižnici. Učni uri sta imeli značaj odprtih ur in so jim hospitirali tudi drugi strokovni delavci. Izvajalki sva bili knjižničarka in učiteljica geografije v 6. razredu. Tema je bila Naše Osončje. Pouk je vseboval elemente formativnega spremljanja, uri pa sta bili izvedeni kot demonstracijski uri znotraj projekta Uvajanja formativnega spremljanja v šoli na področju knjižnične dejavnosti. Učenci so se učili v odprtem raziskovanju in pri tem uporabili različne vire in dostope do informacij – enciklopedije, leksikoni, poučne in strokovne publikacije, revije, časopisi, splet.

129


130

Slika 204: Arhiv OŠ Lesično


Slika 205: Arhiv OŠ Lesično

Pravljično – likovni dogodek: Knjižni junak Pri projektu Naša mala knjižnica smo z učenci prebrali slikanico Ferdo, veliki ptič. Knjiga je posebna, saj vsebuje le ilustracije in nič besedila. Branju je sledilo ustvarjanje. Učenci so izdelali lepljenko in na njej prikazali Ferda v praznični svetleči preobleki. Individualno so reševali naloge v zvezku Ustvarjalnik 1, ki je del projekta NMK. Pri delu so bili zavzeti in natančni. Ugotovili so, da nam

beseda.

131

knjige lahko pripovedujejo pravljice, pa čeprav v njih ni zapisana niti ena


Slika 206: Arhiv OŠ Lesično

Z raznolikimi dejavnostmi nam je uspelo počastiti mesec šolskih knjižnic in knjižnici izkazati pomen in čast, ki si jo zasluži. Projektu smo se na šoli pridružili prvič in upamo, da ne zadnjič. Naša želja je, da knjižnica s svojimi viri in gradivi ostane kulturno in informacijsko središče šole, ki kot izobraževalna ustanova vsakodnevno vzgaja k dobremu in lepemu v odnosih med nami znotraj in izven šolske zgradbe.

OŠ LOG – DRAGOMER – Urška Jesenko

132

Praznovanju ob mednarodnem mesecu šolskih knjižnic smo se na OŠ Log Dragomer v letošnjem šolskem letu 2017/18 pridružili petič. S praznovanjem smo opozorili na delo šolske knjižnice in izpostavili njen pomen pri razvoju branja, učnih spretnosti in kritičnega mišljenja. Učenci so z veseljem sodelovali pri vseh dejavnostih.


Projekt je potekal od 15. oktobra do 15. novembra 2017.

Slika 207: Arhiv OŠ Log - Dragomer

V tem mesecu je v šolski knjižnici potekala pestra paleta dejavnosti:

133

- obisk pravljičarke Zlatke.


Ob prazniku Čebelice (16. oktobra 2017) je drugošolce obiskala knjižničarka in pravljičarka Zlata Brezovar iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Predstavila jim je Kristino Brenkovo in letošnjo knjižno zbirko Čebelica.

Slika 208: Arhiv OŠ Log - Dragomer

- oblikovalski natečaj »Knjižna kazalka« V mesecu oktobru, ko praznujejo šolske knjižnice, smo za učence od 4. do 9. razreda razpisali oblikovalski natečaj "KNJIŽNA KAZALKA". Izdelana knjižna kazalka je bila lahko vseh oblik, velikosti ali materiala, v povezavi s pravljico Muca Copatarica, ki letos praznuje 60. rojstni dan. V knjižnico smo prejeli kar nekaj zanimivih in lepih kazalk. Med njimi smo izbrali 3 najbolj izvirne in jih nagradili.

134


Slika 209: Arhiv OŠ Log - Dragomer

- razstave v knjižnici Z učenkami, ki rade obiskujejo našo knjižnico in tudi rade pomagajo, smo izdelali razstavo o muci Copatarici. Dodali smo še najlepše kazalke, ki so jih izdelali učenci v okviru natečaja »KNJIŽNA KAZALKA«.

135

Slika 210: Arhiv OŠ Log - Dragomer


- knjižna uganka meseca Za učence od 3. do 9. razreda smo pripravili knjižno uganko meseca oktobra, s katero smo obeležili 60. let Muce Copatarice in Mesec šolskih knjižnic. Uganko je pravilno rešilo 54 učencev. Izžrebana sta bila 2 nagrajenca (po eden iz razredne in predmetne stopnje), ki sta prejela knjižno nagrado. - prvošolčki so uradno postali člani knjižnice Prvošolčki so v mesecu oktobru tudi uradno postali člani šolske knjižnice. Ker mora imeti vsak obiskovalec knjižnice knjižno izkaznico, je vsak učenec pobarval svojo. V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da bodo naše izkaznice v obliki risanih junakov Minionov.

Slika 211: Arhiv OŠ Log - Dragomer

- skupinski obiski knjižnice v okviru PB, - predstavitev novosti v knjižnici – polica »knjižne novosti«,

- pogovor o prebranih knjigah v okviru projekta »Dobri bralec«.

136

- spodbujanje branja na najrazličnejše načine,


OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA LOŠKI POTOK – Marija Montanič Obisk učencev in prijetnih druženj v šolski knjižnici naše šole se vsako šolsko leto prične že v mesecu septembru, ko praznujemo dan pismenosti in začetek projekta Rastem s knjigo, dan zlate knjige, ko se spomnimo obletnice rojstva in smrti pisatelja Franceta Bevka in povabilom učencev k sodelovanju v projektu Bralna značka, spomnimo se tudi na obletnico rojstva in v oktobru obletnico smrti pesnika Toneta Pavčka. V mesecu oktobru, ko praznujemo »mednarodni mesec šolskih knjižnic« pa poteka v šolski knjižnici še več dejavnosti. Na pedagoški konferenci sem o tem seznanila učitelje iz centralne in podružnične šole in jih povabila k sodelovanju. Ob vhodu v šolo smo z učenci uredili pano, ki je obveščal o mednarodnem mesecu šolskih knjižnic in njegovem pomenu. K sodelovanju sem povabila tudi vzgojiteljice in otroke iz vrtca, ki deluje v sklopu naše šole. Prvič so obiskali našo knjižnico prvi ponedeljek v mesecu oktobru ob praznovanju tedna otroka.

137

Slika 212: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


Ker vsak teden obiščejo šolsko knjižnico in jim starši doma pridno berejo, so ob prvem obisku prejeli izkaznice in si prvič sposodili slikanico.

Slika 213: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

138


Slika 214: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

Ob slikanici Nekoč je bila… smo se pogovarjali o ravnanju s knjigami, o branju, poslušanju in prijateljstvu. V sodelovanju s krajevno knjižnico je otroke v vrtcu obiskala knjižničarka Anica iz knjižnice Miklova hiša v Ribnici. Četrti ponedeljek v oktobru so učenci 9. razreda spregovorili na šolskem radiu o pomenu knjižnic, na katere opozarja mednarodno združenje šolskih knjižnic in o letošnjem geslu »POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR«.

139

Učence in učitelje so povabili na odprtje in ogled razstave, ki smo jo pripravili v zgornji avli šole. Z razstavo smo se vključili v projekt založbe MK »NAJLEPŠE SLOVENSKE SLIKANICE« z razstavo smo praznovali 100 let prve slovenske slikanice Martin Krpan, Frana Levstika s prvimi ilustracijami Hinka Smrekarja in


tudi 60 let od izida vedno aktualne slikanice Muca Copatarica pisateljice Ele Peroci. Nismo pozabili tudi na 22. oktober - praznik zbirke Čebelica.

Slika 215: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

Razstavo so si ogledali otroci iz vrtca, učenci in učitelji naše šole in se spominjali svoje najljubše slikanice. Tako smo ugotovili katera slovenska slikanica prevladuje med učenci v posameznem razredu in tudi med učitelji.

140


Slika 216: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

141

Slika 217: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


Slika 218: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

K sodelovanju o izbiri najlepše slovenske slikanice in na ogled razstave sem povabila tudi starše, dedke in babice učencev. V času govorilnih ur so bili povabljeni, da obiščejo šolsko knjižnico. Na anketo so se odzvali v velikem številu. Med učenci in odraslimi je bila najpogosteje omenjena »kraljica« slovenskih slikanic Muca Copatarica, med dedki pa stoletna slikanica Martin Krpan. Na ogled razstave so bili povabljeni tudi zunanji obiskovalci. Učenci vseh devetih razredov so v mesecu oktobru obiskali šolsko knjižnico. Poleg utrjevanja pravil v šolski knjižnici in prebiranju knjig v slovenskem jeziku so učenci tretje triade brali tudi angleške knjige.

142


Ob prvem obisku v šolski knjižnici so učenci 1. razreda postali člani šolske knjižnice in prejeli izkaznice, društvo Bralna značka pa jih je obdarilo s slikanico Petra Svetine - Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom.

Slika 219: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

Ob praznovanju meseca šolskih knjižnic so učenci ustvarjali tudi na drugih področjih: izdelovali so knjižne kazalke, risali šolsko knjižnico, ilustrirali po zgodbi Andraž spozna knjižnega molja Aleksandre Kocmut, izdelovali abecedo za urejanje knjige na knjižnih policah,

143

Slika 220: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


poiskali slikanice, ki pripovedujejo o branju, knjigi in knjižnici, in jih razstavili v knjižnici.

Slika 221: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

Po ogledu razstave in poslušanju pravljice o Muci Copatarici so učenci izvedli še druge dejavnosti: iskali so po šoli skriti zaklad in našli več slikanic Muca Copatarica,

144

Slika 222: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


barvali pobarvanke o Muci Copatarici, iz papirja izrezovali Muco Copatarico, pisali in risali odlomke iz slikanice in naredili svojo razredno slikanico,

Slika 223: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

izdelali lutke Muca Copatarica,

145

Slika 224: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


se naučili vloge prirejene igre Muca Copatarica in pravljico tudi uprizarjali.

Slika 225: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

146

Slika 226: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


Prav v povezavi z letošnjim geslom »Povezovanje skupnosti in kultur« je potekala šolska in občinska prireditev, ki smo ju imeli v mesecu oktobru na šoli. Posvečena je bila našemu velikemu literatu, pesniku, kritiku, publicistu in poznavalcu mnogih jezikov, našemu domačinu, po katerem se imenuje tudi naša šola, dr. Antonu Debeljaku. Spomnili smo se 130-letnice njegovega rojstva (25. 10. 1887) in 65 let njegove smrti (24. 10. 1952). Na obeh prireditvah so sodelovali učenci naše šole in v njegov spomin nastopili z njegovimi pesmimi iz zbirke Tičistan in s prizorom Debeljakovega prevoda Balzacovih Okroglih povesti Birič Renčur.

Slika 227: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

Pred knjižnico je razstava njegovih knjig, na hodniku šole pa so razstavljene slike iz njegovega življenja.

147

Sliki 228 in 229: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


V okviru sodelovanja z drugimi knjižnicami smo izvedli nacionalni projekt »Rastem s knjigo OŠ 2017« z učenci 7. razreda v knjižnici Miklova hiša v Ribnici. Poleg ogleda knjižnice, predstavitve podarjene knjige Zvezde vabijo in njenega avtorja Mihe Mazzinija smo spoznali

Sliki 230 in 231: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

tudi dela in pomen jezikoslovca Stanislava Škrabca. Obiskali smo njegovo rojstno hišo – Škrabčevo domačijo v Hrovači in tako še bolje spoznali njegovo življenje, delo, hišo, kaščo in skedenj, ki je preoblikovan v pomembno kulturno središče v Ribnici.

148

Slika 232: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


Obiskali smo park kulturnikov v gradu in značilnosti in zgodovino ribniške doline spoznavali v grajskem muzeju, kjer smo si ogledali zbirke suhe robe, lončarstva in čarovništva.

149

Slika 233: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


Slika 234: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

V Rokodelskem centru smo spoznavali izdelovanje izdelkov iz lesa – suho robo in si ogledali spominsko sobo etnomuzikologinje Zmage Kumer ter prisluhnili nekaterim posnetkom starih ljudskih pesmi. Rojena je bila v oklici Ribnice in je vsa svoja dela zapustila Rokodelskemu centru v Ribnici.

150

Slika 235: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok


Slika 236: Arhiv OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok

Na spletni strani naše šole bo objavljeno poročilo o dogodkih - praznovanju naše šolske knjižnice v mesecu oktobru 2017. V občinskem časopisu Odmevi in v šolskem glasilu Mi mladi bo objavljen prispevek na to temo.

151


OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA – Boža Peršič (centralna šola) OBELEŽITEV MEDNARODNEGA MESECA ŠOLSKIH KNJIŽNIC 2017 V ŠOLSKI KNJIŽNICI OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA

V šolski knjižnici OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, ki jo obiskujejo učenci drugega in tretjega triletja, smo se, kot vsako leto doslej, pridružili praznovanju oktobra - mednarodnega meseca šolskih knjižnic, ki je letos potekal pod geslom POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR. Tudi s to aktivnostjo tem želimo opozoriti na pomen in vlogo šolskih knjižnic, ki na svojstven način delujejo povezovalno v okviru šole. Najprej smo pred knjižnico in v sami knjižnici nalepili plakate z znakom Mednarodnega meseca šolskih knjižnic in letošnjim sporočilom. Povabili smo vse oddelke četrtošolcev in petošolcev v šolsko knjižnico . Predstavila sem jim vrste knjižničnega gradiva in njihove postavitve. Podrobno smo se pogovorili o knjižničnem redu. S petošolci smo ponovili postavitve knjižničnega gradiva v šolski knjižnici in se natančno posvetili knjižničnemu redu in bontonu.

152

Poznavanje postavitev smo preverili s samostojnim iskanjem knjig za letošnjo bralno značko in domače branje. Knjige, ki so jih učenci sami poiskali, smo tudi v krogu predstavili in na tak način motivirali za branje.


Slika 237: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

153

Slika 238: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


154

Slika 239: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 240: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

155

Slika 241: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 242: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

156

Slika 243: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Stoto obletnico izida Levstikovega Martina Krpana smo v šolski knjižnici obeležili na prav poseben način. S kvizom o tem znamenitem literarnem delu smo motivirali skoraj 100 učencem in 10 srečnih izžrebancev je prejelo knjižne in praktične nagrade.

157

Slika 244: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 245: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

OB STOTI OBLETNICI PRVEGA IZIDA ZNAMENITE SLIKANICE

FRANA LEVSTIKA

158

Slika 246: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


SMO V ŠOLSKI KNJIŽNICI PRIPRAVILI KRPANOV KVIZ. V okviru sodelovanja z založbo Malinc smo izvedli delavnico motiviranja za branje po metodi Montserrat Sarto. Izvajalka Polona Konjedic je za nas pripravila interpretacijo knjige ADIJO, JONA. Najprej je učence sprostila z glasbenim uvodom. Potem je slikanico prebrala v španščini, potem pa še v slovenščini. Učenci so jo ves čas pozorno poslušali. Po branju je vsakemu učencu dala kopijo naključne ilustracije iz slikanice, tako da so morali biti zelo pozorni, saj so po vrstnem redu ilustracij ponovili zgodbo in na koncu so nekateri fantje še prepričljivo zaigrali nekaj prizorov. Za zaključek je izvajalka učencem še razdelila listke, na katerih so bili izpisani frazemi, ki so jih učenci razložili. Polona Konjedic jih je povabila, naj poskusijo frazeme tudi ilustrirati. Nastali so zelo zanimivi izdelki. Poloni smo se na koncu zahvalili s simboličnim darilom.

159

Slika 247: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 248: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

160

Slika 249: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Prav posebno doživetje pa je našim petošolcem pripravila ALENKA KOS – vilinka Alenčica s predstavitvijo svoje knjige NAJLEPŠE VILINSKE PRAVLJICE. Skozi zgodbo so se učenci srečali z Vilinskim ključem za boljši in lepši svet, ki naj bi ga oblikovale vrednote kot so hvaležnost, sočutje, ljubezen in odpuščanje. Učenci so z navdušenjem sodelovali in ob zaključku tudi zapisali svoje vtise.

Slika 250: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

161

Slika 251: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


162

Slika 252: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


163

Slika 253: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 254: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

164

Slika 255: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 256: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

Šolska knjižnica je na šoli tudi učno središče, zato se z najbolj radovednimi in razgledanimi vsako leto po intenzivnih pripravah preizkusimo na tekmovanju za uvrstitev na TV-kviz Male sive celice. Letos smo se pomerili s primorskimi nadobudneži v Logatcu in naša ekipa se je z odličnim testom uvrstila v ožji izbor, kjer se pomerijo najboljši. Za las nam je ušla uvrstitev na televizijo. Ampak smo bili z izidom zadovoljni, saj nas vodi misel, da je lepo veliko vedeti in znati in to tudi pokazati.

165

Slika 257: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 258: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

166

Slika 259: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


V mesec oktober smo umestili projekt RASTEM S KNJIGO, ki je namenjen slovenskim sedmošolcem, da podrobneje spoznajo tako svojo šolsko knjižnico kot najbližjo splošno knjižnico – Goriško knjižnico Franceta Bevka – in prejmejo izbrano slovensko leposlovno knjigo, ki jo na naši šoli preberejo za domače branje pri slovenščini. Seveda smo se na ta obisk najprej pripravili z vsakim oddelkom v šolski knjižnici, za kar smo porabili dve šolski uri. Ponovili smo postavitve različnega knjižničnega gradiva v šolski knjižnici in jih primerjali s postavitvami v splošni knjižnici. Sedmošolcem sem predstavila tudi iskanje gradiva po COBISS/OPAC-u v bazi Goriške knjižnice Franceta Bevka. Seveda smo ob tej priložnosti spomnili tudi na pravila citiranja in navajanja virov pri pisanju raznih prispevkov, referatov in seminarskih nalog. Knjižničarke v Bevkovi knjižnici so sedmošolcem podrobno in natančno predstavile, kaj vse ponuja splošna knjižnica učencem za njihovo izobraževanje in prosti čas. Vsi sedmošolci so prejeli knjižno darilo, slovensko izvirno leposlovje, delo Mihe Mazzinija ZVEZDE VABIJO, kar bodo pri slovenščini brali v okviru domačega branja.

167

Slika 260: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 261: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

168

Slika 262: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


Slika 263: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

169

Slika 264: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


170

Slika 265: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


V oktobru smo pričeli z delovanjem knjižničarskega krožka, h kateremu se je prijavilo veliko število učencev. Izvajamo ga vsak dan v tednu za oblikovane skupine.

Slika 266: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

171

Slika 267: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


172

Slika 268: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


V mesec šolskih knjižnic smo na naši šoli umestili tudi ŠTUDIJSKO SREČANJE SEVERNOPRIMORSKIH ŠOLSKIH KNJIŽNIČARK. Poleg aktualnih informacij s področja šolskega knjižničarstva smo se osredotočili na elemente formativnega spremljanja, s katerimi se pri svojem delu srečuje šolski knjižničar.

Slika 269: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica

173

Slika 270: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica


OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ NOVA GORICA, PŠ LEDINE - Nataša Gerbec Šolske knjižnice v mesecu oktobru praznujejo svoj mednarodni mesec in s tem opozarjajo na široko paleto dejavnosti, s katerimi učence in starše opremljajo za življenje. Letošnje geslo Povezovanje skupnosti in kultur opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic. S praznovanjem želimo slovensko javnost opozoriti na delo šolskih knjižnic in izpostaviti njihov pomen pri pridobivanju znanja, krepitvi samopodobe, omogočanju empatije, treningu socialnih veščin učencev in dijakov.

Sliki 271 in 272: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Praznovanju smo se pridružili tudi mi. Podružnično šolo Ledine obiskujejo učenci od prvega do tretjega razreda (skupaj 12 oddelkov), zato smo praznovanje prilagodili njihovi starostni stopnji in sposobnostim. 17. septembra

razreda so prvič obiskali šolsko knjižnico. Seznanili so se s pravili obnašanja v šolski knjižnici, kako si knjige izposojamo in vračamo ter kako skrbimo in

174

smo obeležili dan Zlate knjige in začetek branja za Bralno značko. Učenci prvega


ravnamo z izposojenimi knjigami. Prisluhnili so pravljici Pikapolonica Pikapolončica. Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS je tudi za letošnjo generacijo prvošolcev pripravilo darilno slikanico. Ob 17. septembru, uradnem začetku nove bralne sezone, so tako vsi prvošolci prejeli slikanico pisatelja Petra Svetine in ilustratorke Ane Razpotnik Donati z naslovom Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom, ki jo je izdala založba Miš (2016), knjižna kazala, ki so jih prav za ta namen izdelale učiteljice podaljšanega bivanja ter zgibanko za starše Otrok, branje, odrasli.

Sliki 273 in 274: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

knjižnico so obiskali tudi učenci drugih in tretjih razredov. Najprej smo se pogovorili, kako ravnamo s knjižnim gradivom in se obnašamo v šolski knjižnici. Naučili smo se, kako lahko sami najdemo knjige, ki jih želimo prebrati. Učenci so se seznanili s knjigami, ki jih bodo prebirali za bralno značko v tem šolskem letu.

175


Sliki 275 in 276: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Sliki 277 in 278: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Učenci so si ob obisku ogledali tudi razstavo najlepših slovenskih slikanic in ilustracij slovenskih umetnikov, ki smo jo v šolski knjižnici postavili na ogled ob 100. obletnici izida prve izvirne slovenske slikanice Frana Levstika Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja. V njih so podobe, ki so zaznamovale otroštvo

176

slehernega otroka na Slovenskem in so delček našega narodnega bogastva.


Sliki 279 in 280: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Sliki 281 in 282: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Priključili smo se tudi prazničnemu natečaju Najlepše slovenske slikanice. Navezali smo se na 60 let nastanka priljubljene otroške slikanice Muca Copatarica, ki jo je napisala Ela Peroci, ilustrirala pa Ančka Gošnik Godec. Pri knjižničarskem krožku smo zato izmed slovenskih knjižnih junakov izbrali prav

177

Muco Copatarico ter oblikovali plakat. Učenci so iz papirja izrezovali copatke in


jih okrasili. Izdelali smo lutke Muce Copatarice in otrok, ter zgodbico dramatizirali.

178

Sliki 283 in 288: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine


Sliki 289 in 290: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Sestavljali smo pesmice na temo slovenskih knjižnih junakov* (priloga 1).

Sliki 291 in 292: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Izdelovali smo knjižna kazala

179

Sliki 293 in 294: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine


in reciklirane ovitke za knjige.

Sliki 295 in 296: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Sliki 297 in 298: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Barvali smo pobarvanke in reševali knjižne uganke o Muci Copatarici. Po sličicah smo sestavljali zgodbico, k sličicam iskali pravo besedilo in ugotavljali, katere sličice ne spadajo k zgodbici o Muci Copatarici.

180


Sliki 299 in 300: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

Sliki 301 in 302: Arhiv OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, PŠ Ledine

O dejavnostih ter pomenu šolskih knjižnic smo poročali na spletni strani šole in v šolskem glasilu Žvečkalnik.

181


OŠ PODZEMELJ - Mirjana Miladić OŠ Podzemelj se je oktobra 2017 prvič pridružila praznovanju mednarodnega meseca šolskih knjižnic, in sicer z različnimi dejavnostmi. Prvi teden v oktobru so knjižnico obiskali prvošolčki. Po ogledu knjižnice so spoznali urnik, pravila, ki se jih morajo držati v knjižnici, in gradivo, ki si ga lahko izposodijo. Prav tako so prejeli članske izkaznice in si izposodili svojo prvo knjigo. Šola je izvedla že utečen projekt Bralni maraton, ki ga organiziramo v sodelovanju z Društvom prijateljev mladina Metlika in Ljudsko knjižnico Metlika. Namen projekta je spodbujanje branja med mladimi. Učence 1. triade je obiskala knjižničarka iz Ljudske knjižnice Metlika. Prebrala jim je pravljico, ki jo je izbrala učiteljica. Po branju so se o zgodbi pogovorili, sledilo je še ustvarjanje. Učencem 2. triade so knjigo po lastnem izboru brali eno šolsko uro učenci 9. razreda. V 3. triadi pa so učenci sošolcem predstavili svoje najljubše knjige in brali odlomke iz njih.

182

Slika 303: Arhiv OŠ Podzemelj


Z učenci 5. razreda smo pri KIZ v sodelovanju z učiteljico likovne umetnosti izdelali maketo moderne arhitekture s pregibanjem listov neveljavnih učbenikov. Preden smo le-te reciklirali, smo iz njih želeli narediti likovne umetnije. Učenci so ugotovili, da so nastali izdelki lahko tudi kipi.

Sliki 304 in 305: Arhiv OŠ Podzemelj

Učenci 7. razreda so sodelovali v projektu Rastem s knjigo. Obiskali in spoznali smo splošno knjižnico, tam rešili Mega kviz in prejeli knjižno nagrado – knjigo Zvezde vabijo avtorja Mihe Mazzinija. Učenci so imeli možnost včlaniti se v splošno knjižnico in si izposoditi knjižno gradivo.

183

Slika 306: Arhiv OŠ Podzemelj


184

Slika 307: Arhiv OÅ Podzemelj


Učenci 7. razreda so sodelovali v projektu Rastem s knjigo. Obiskali in spoznali smo splošno knjižnico, tam rešili Mega kviz in prejeli knjižno nagrado – knjigo Zvezde vabijo avtorja Mihe Mazzinija. Učenci so imeli možnost včlaniti se v splošno knjižnico in si izposoditi knjižno gradivo. V 8. razredu je dejavnost potekala v okviru pouka KIZ. Z učenci smo spoznali avtorja Vinka Möderndorferja in njegovo likovno pesem Cesta. Najprej so učenci poiskali vsa njegova dela, ki jih imamo v knjižnici. Tako so ponovili znanje o tem, kako iščemo gradivo po knjižnici, hkrati pa so spoznali, da avtor piše različne literarne zvrsti. Nato pa so sami izdelali svoje likovne pesmi Pouk podaljšanega bivanja je učiteljica v mesecu oktobru vsak dan popestrila z branjem pravljic. Pri eni izmed ur so učenci tako spoznali zgodbo o Ostržku, ki so jo nato ilustrirali.

185

Slika 308: Arhiv OŠ Podzemelj


OŠ FRANA METELKA ŠKOCJAN - Marinka Cerinšek Pridružili smo se praznovanju z naslednjimi dejavnostmi: 1) V tednu otroka so učenci počitniški bralni značkarji od 2. do 9. razreda prejeli priznanje za Metelkovo počitniško bralno značko, ki jo je osvojilo 48 metelkarjev. 2) Bralni sladokusci – zaposleni strokovni delavci - smo se zbrali v šolski knjižnici 2. torek v oktobru in si podelili svoja dopustniška počitniška branja. 3) 20. 10. smo se pridružili praznovanju izvirne slovenske slikanice: učenci prijateljskih razredov, 1. in 8. razred, so ilustrirali slovenske pravljične junake in jih razstavili na odru v večnamenskem prostoru, v šolski knjižnici pa je bila razstava slovenskih slikanic pravljic. 4) Knjižnico so 17. 10. in 19. 10. obiskali prvošolci, ki so spoznali ureditev knjižnice, njim primerne knjige za izposojo ter prejeli članske izkaznice. 5) V sklop praznovanja šolskih in splošnih knjižnic sodi tudi obisk Krajevne knjižnice Škocjan, kjer so v okviru projekta Rastem s knjigo sedmošolci prejeli knjižno darilo Miha Mazzinija Zvezde vabijo.

186

6) V knjižnici se je 1. teden v oktobru začela tudi ekološka bralna značka za učence od 1. do 5. razreda, in sicer v okviru KIZ-ur. V letošnjem šolskem letu smo se povezali z Unescovim projektom Od pšeničke do potičke. Naslov letošnje ekološke BZ je poimenovan po istoimenski slovenski ljudski pravljici Pšenica, najlepši cvet, pri čemer učenci ob tej pravljici in ob pravljici Od kod si, kruhek? spoznavajo pomen človekovega varovanja narave ter pot pšenice in ostalih žit od setve do žetve, do peke in prodaje kruha oz. do prihoda na mizo pri šolski malici.


7) Učenci od 1. do 9. razreda so pri razrednih urah zbirali in izbrali 5 naslovov knjig slovenskih avtorjev, ki bi jih priporočali svojim vrstnikom v tujini (Ela Peroci: Muca Copatarica, Kajetan Kovič: Maček Muri, Fran Levstik: Martin Krpan, Primož Suhodolčan: Košarkar naj bo, Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi). O dogodkih smo poročali na šolski spletni strani, na oglasni deski v šolski knjižnici, na šolskem radiu M-51.

187

Slika 309: Arhiv OŠ Frana Metelka Škocjan


Sliki 310 in 311: Arhiv OŠ Frana Metelka Škocjan

188

Slika 312: Arhiv OŠ Frana Metelka Škocjan


OŠ ŠMARJE PRI JELŠAH - Monika Javornik in Tanja Jurjec Šolske knjižnice so v oktobru praznovale svoj mednarodni mesec in s tem opozorile na dejavnosti, s katerimi učence in starše opremljajo za življenje. V praznovanje smo se vključili tudi učenci in učitelji OŠ Šmarje pri Jelšah. Začeli smo že v tednu otroka, ko je k ogledu vabila razstava »sončnih« knjig. Učence smo ves mesec spodbujali, da so zapisali svoje misli o pomenu branja in knjižnic ter z njimi sooblikovali razstavo. Prav tako so pridno reševali knjižne uganke, tematsko vezane na svetovni dan hrane. Sedmošolci so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali splošno knjižnico, kjer so prejeli knjigo Mihe Mazzinija Zvezde vabijo, ki jo že berejo za domače branje. Posebno pozornost smo namenili 500-letnici reformacije. Z razstavo faksimiliranih izdaj pomembnejših del slovenskih protestantskih piscev smo učencem približali pomen tega obdobja za nas, Slovence. V prenovljeni šolski knjižnici smo se v ponedeljek, 23. 10., zaposleni ustavili ob njeni novi in barviti podobi. Stene zdaj krasijo drevo knjig, družina sovic in abeceda, pravljični kotiček pa čudovite ilustracije iz znanih slikanic. Jutranji utrip v knjižnici so v svoje objektive ujeli člani fotografskega krožka, praznovanje pa smo zaokrožili še z ustvarjalno delavnico. Najprej je knjižničarka Tanja s pravljico Preberi mi zgodbo! učence spomnila, kako pomembna sta branje in učenje. Nato so pod mentorstvom učiteljic Silvice in Monike pokazali svojo ustvarjalnost in izdelali knjižne kazalke, s katerimi bo branje še zabavnejše. Že šesto leto organiziramo tudi Bralno značko za starše. Ves mesec smo še zbirali prijave staršev, ki so se odločili, da bodo z zgledom spodbujali svoje otroke k branju. Dogodke sva organizirali knjižničarki Monika Javornik in Tanja Jurjec. O njih smo poročali na šolski spletni strani ter v lokalnih medijih Šmarske novice in Rogaške novice.

189

Fotografije prikazujejo prenovljeno podobo naše šolske knjižnice (foto1 in 2).


Slika 313: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah

Slika 314: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah

190

Pripravili smo razstavo ob mednarodnem mesecu šolskih knjižnic, ki so jo z mislimi o pomenu branja in knjižnic sooblikovali učenci.


191

Slika 315: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah


Slika 316: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah

Učenci so se udeleżili ustvarjalne delavnice s pravljičnim uvodom.

192

Slika 317: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah


Slika 318: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah

193

Slika 319: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah


Slika 320: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah

Sliki 321 in 322: Arhiv OŠ Šmarje pri Jelšah

194


OŠ ŠMIHEL NOVO MESTO – Marjetka Dragman Mednarodni mesec šolskih knjižnic smo obeležili z večjim številom učencev prve, druge in tretje triade, in sicer v okviru ur KIZ, v oddelku podaljšanega bivanja in z učenci, ki so v tem času prihajali v knjižnico. Čas izvedbe: oktober, november 2017 Bralni kviz na temo šolskih knjižnic Na šoli imamo že več let bralni kviz, ki je med učenci zelo priljubljena oblika učenja in zabave. Seveda pa poskrbimo tudi za dodatno motivacijo s kakšnimi skromnimi nagradami. Bralni kviz meseca oktobra je sestavila knjižničarka, in sicer na temo šolskih knjižnic. Učenci so preko besedila spoznali pomen šolskih knjižnic in zgodovino šolske knjižnice OŠ Šmihel. Besedilu, ki je bilo kar obsežno je sledilo 10 vprašanj. Devet vprašanj se je nanašalo na besedilo, pri desetem pa so bili učenci povabljeni, da zapišejo, katere novosti bi bili veseli v knjižnici. Učenci so največkrat zapisali, da sploh ničesar ne bi spremenili, ker jim je všeč tako kot je. Zapisali pa so tudi nekaj zanimivih predlogov. Nekatere bomo lahko uresničili v zelo kratkem času. Enega pa smo že uresničili. Stoli v naši knjižnici so z novimi blazinicami postali veliko bolj udobni, domače vzdušje pa smo pričarali tudi z novimi zavesami. Težko je prešteti vse vauu, ojjjj, ohhh, kako lepo, mehko, ki so jih v teh dneh izrekli učenci in sodelavci. Bilo jih je res veliko. Nekaj zapisov učencev:

195

1. Želim, da je naša knjižnica drugačna od drugih, ki imajo računalnike. Želela bi si majhen samoten kotiček stran od okrogle mize, kjer bi bila čista tišina. (Mia Makovec) 2. V knjižnici mi je vse všeč in zdi se mi, da ni nujno narediti veliko sprememb. (Enej Zamida) 3. Da bi bili o okvirih na steni slovenski pisatelji in njihovi junaki iz pravljic. (Jaka Kapš)


4. Da bi bile za domače branje in bralno značko krajše knjige. (Marko Kapš) 5. Da bi dobil nagrado, ko bi prebral knjigo. (Eli Gorjanc) 6. Da bi bila opremljena z novejšo opremo z računalnikom. (Jakob Bele) 7. Da bi imeli blazinice na stolih. ((Julij Ogulin) 8. Da bi bila knjižnica odprta tudi ob torkih. Bonton v knjižnici Učenci tretje skupine podaljšanega bivanja, ki obiskujejo drugi razred, so skupaj z učiteljico Heleno obiskali šolsko knjižnico, kjer jih je lepo sprejela knjižničarka Marjetka Dragman. Pripravila je zanimivo in poučno uro. Učenci so se posedli na stolčke okoli mize. Razdeljeni so bili v dve skupini. Skupini sta si najprej izbrali ime, in sicer Leteči kužki in Zlati orli. Učenci so morali dobro poslušati navodila. Najprej so člani skupin poiskali živali, ki se skrivajo v besedi SLOVENIJA. Iz črk je bilo možno sestaviti kar 12 živali, skupini sta jih našli štiri oziroma pet. Izvedli so igro, kako se poznajo med seboj, tudi tako, da zaprejo oči in prepoznajo sošolčev glas. Ugotovili smo, da se dobro poznajo tako po imenu kakor po glasu. Zanimiva je bila igra, kako dobro se med seboj poslušajo. V paru so pripovedovali, kaj delajo v prostem času. Poleg je bil še en poslušalec. Bili so uspešni, a marsikaj je kdo še pozabil potem povedati. V knjižnici veljajo pravila. Ugotavljali so, kaj lahko delajo in česa ne. Ena skupina je zapisala 10-krat DA, kaj se v knjižnici dela, druga skupina 10-krat NE, kaj se v knjižnici ne dela. Potem sta skupini drug drugo dopolnili. Igrali so se pantonimo, in sicer so z gibi pokazali poklice. Prepoznali so poklic natakarice, gasilca, frizerke, krojača. V ugibanju so bili uspešni. Knjižničarka je imela pripravljene še uganke o teh poklicih, če bi se zataknilo. Ob koncu so izvedli kratek kviz, in sicer: zakaj se uporablja bralno znamenje, kje so knjige v knjižnici, za koliko časa si jih lahko sposodimo, kaj pomeni izraz podaljšati knjigo. Ob koncu so izvedeli, da letos praznuje 60 let Muca Copatarica.

196

Za učence je bila knjižničarska ura drugačna, izvirna in poučna, zato so knjižničarki obljubili, da jo bodo še obiskali, saj so se veliko novega naučili. Takih ur si še želijo.


zapisala učiteljica Helena Murgelj in objavila na spletni strani šole, Dolenjskem listu in Šolskih razgledih Spletne strani šolskih knjižnic V okviru KIZ so petošolci na internetu poiskali različne spletne strani šolskih knjižnic in jih med seboj primerjali. Najprej so pobrskali po spletni strani naše šolske knjižnice. Pohvalili so zavihek Koristne povezave. Ugotovili so, da so na spletnih straneh določeni zavihki enaki: podatki o knjižnici, seznami za domače branje, bralno značko, učbeniški sklad. Še posebej so jim bile všeč tiste spletne strani, ki imajo veliko fotografij in v katerih se veliko dogaja (projekti, natečaji). Učenci so bili tudi kritični. Povedali so, da je pri nekaterih šolah težko najti zavihek Knjižnica. Učenci so v nadaljevanju pisali pesmi in kratke zgodbe o šolski knjižnici ter s svinčniki risali podlogo za miško. Najpogostejši motiv sta bili kar naša šolska knjižnica in knjižničarka. Dogodke je organizirala knjižničarka Marjetka Dragman, za objavo v medijih pa je poskrbela učiteljica Helena Murgelj.

Sliki 323 in 324: Arhiv OŠ Šmihel Novo mesto

197


Slika 325: Arhiv OŠ Šmihel Novo mesto

198

Slika 326: Arhiv OŠ Šmihel Novo mesto


Slika 327: Arhiv OŠ Šmihel Novo mesto

BRALNI KVIZ MESECA OKTOBRA in NOVEMBRA / pripravila knjižničarka Šolska knjižnica

199

Prva omemba šolskih knjižnic sega v leto 1866, ko je Učiteljski tovariš, osrednji slovenski učiteljski časopis, v uvodniku 13. številke zapisal: »Vsaka šola naj bi imela svojo knjižnico, če ne obširno, pa vsaj malo. Marsikateri učitelj bi v šoli rad govoril o tej ali unej reči in bi rad zadostoval sedanjemu duhu časa, toda manjka mu potrebnih knjig in sploh pripravnih pripomočkov, da bi mogel uresničevati svoje blage misli.« Kljub temu, da je bilo nekaterim duhovnikom in učiteljem jasno, kako pomembno vlogo ima primerna knjiga pri formiranju mladega človeka, so bile to pogosto težko uresničljive želje zaradi slabega finančnega položaja. Uspelo je le velikim navdušencem. Vzporedno z učiteljskimi so postopoma nastajale šolske


knjižnice, ki jih je leta 1871 uzakonil odlok ministrstva za prosveto. Namen šolskih knjižnic je bil omogočiti šolski mladini, da se z ustreznim branjem intelektualno in moralno razvija. Za izbor knjig je bil odgovoren šolski upravitelj. V pomoč so mu bili učitelji. Posebej je bilo določeno, da morajo biti knjige vezane in spravljene v omarah, voditi pa se morata inventarna knjiga in knjiga izposoje. Zakon je obvezoval učitelje, da so se morali seznaniti s knjigami v šolski knjižnici, da so lahko učencem glede na njihovo individualnost svetovali, kaj naj berejo. Iz kronike Ljudske šole v Šmihelu pri Rudolfovem »1. januarja 1883 ustanovila se je šolska bukvarnica za učence in učenke te šole. Častiti gospod Pavl Kramar tukajšni kaplan in učenik verouka je podaril 1. časopis »Vertec« za omenjeno bukvarnico ter obljubil tudi v prihodnost vsako številko časopisa »Vertec« omenjeni bukvarnici darovati.« Kasnejših omemb delovanja bukvarnice v kronikah šole ni zaslediti.

200

Leta 1946 je na šoli začela delovati mladinska knjižnica, ki je štela 117 knjig. Pred odprtjem so bile vse knjige pregledane, neprimerne pa izločene. Leta 1955 so učitelji vpeljali bralne krožke za učence, ki so morali izboljšati svoje branje. V šolskem letu 1972/73 je dela v knjižnici začela opravljati Marinka Starc, predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika. Maloštevilno knjižno gradivo je bilo postavljeno v zelo majhnem prostoru, ki ni omogočal prostega pristopa. Kljub temu so si učenci radi izposojali knjige. Leta 1977 je na šoli prvič potekal krožek mladi knjižničarji. Leta 1987 je vodenje šolske knjižnice prvič prevzela strokovno usposobljena knjižničarka Nevenka Kulovec, višja knjižničarka in predmetna učiteljica slovenskega jezika. Iz manjšega prostora na matični šoli je knjižnica za učence dobila dva, še zmeraj majhna in neprimerna, prostora na Smrečnikovi, medtem ko so knjižne police strokovne knjižnice ostale v matični šoli. Nova knjižničarka je najprej vrnila knjigam pravo podobo, ko jih je razvila iz zaščitnega ovojnega pak papirja in jih postavila na police z naslovnicami, in sicer poučne knjige po UDK sistemu, leposlovje po abecedi avtorjev in starostnih stopnjah. Knjižničarka je začela s sistematično nabavo novih knjig in izvedbo knjižne


201

in knjižnične vzgoje. Da bi bile učencem knjige blizu, so na razredni stopnji delovale tudi razredne knjižnice. Ker je pouk potekal v treh ločenih zgradbah in knjižnica še vedno ni imela pravega prostora za informacijsko – medijsko dejavnost, je bilo potrebno veliko naporov za motivacijo učencev za obisk knjižnice. Obisk na razredni stopnji se je povečal, medtem ko so si učenci predmetne stopnje, katerim je bila knjižnica oddaljena, izposojali le knjige za domače branje in bralno značko. Leta 1990 je delovno mesto knjižničarke prevzela Judita Hrovat, višja knjižničarka in predmetna učiteljica nemščine, ki je skrbela za izposojo gradiva učencem, medtem ko so si učitelji gradivo izposojajo sami. Knjižničarka je začela z modernizacijo poslovanja knjižnice, saj je velik del knjižničnega gradiva računalniško obdelala in potem tudi izposojala. Glede na veliko število učencev se je leta 1995 dodatno zaposlila Marjetka Dragman, višja knjižničarka, ki je prevzela vodenje cicibanove knjižnice v stavbi na Smrečnikovi. Prostor v katerem je delovala knjižnica je bil zelo majhen, a prijeten. Učenci so v knjižnico radi prihajali, jih je pa bilo potrebno dodatno motivirati pri urah knjižne in knjižnične vzgoje ter z vsakoletnim bralnim projektom. Knjižnico so redkeje obiskovali učenci 3. in 4. razreda, ki so imeli pouk v oddaljenem Dijaškem domu. Knjižničarka Judita Hrovat je prevzela vodenje knjižnice za učence predmetne stopnje in učiteljsko knjižnico na matični šoli. Ob odprtju OŠ Drska leta 2002 so se na OŠ Šmihel izboljšali pogoji tudi za delovanje knjižnice, saj je bilo vse knjižnično gradivo za učence in učitelje končno postavljeno v enem prostoru na matični šoli. V knjižnici je 12 čitalniških mest, gradivo je v prostem pristopu in urejeno po pravilih bibliotekarske stroke. Večina gradiva je računalniško obdelanega. Šolska knjižnica se s svojimi storitvami aktivno vključuje v življenje in delo šole. Posebno skrb namenjamo knjižnični zbirki, ki mora biti raznovrstna in aktualna, njena vsebina na različnih medijih, povezana s predmetnikom šole, da jo lahko učitelji uporabljajo za poučevanje, učenci pa za učenje. Pri nabavi knjižničnega gradiva je pomembno, da knjižničar sodeluje z učitelji, ki so strokovnjaki za svoje predmetno področje. Glede na to, da je knjiga danes dostopna, pa se poraja drugi problem – pogosto je vprašljiva njena kvaliteta, zato je potrebno posvetiti izboru posebno pozornost.


Knjižnično informacijska znanja Knjižnično informacijska znanja (KIZ) izvajamo štiri ure letno v vsakem razredu. V okviru teh ur se učenci navajajo na vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva, s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo in motivaciji za branje. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru KIZ za vseživljenjsko učenje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kakovostnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje ter izražanje čustev, misli in zaznav. Določene ure KIZ občasno izvajamo v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami npr. s Knjižnico Mirana Jarca. Prizadevanja za izboljšanje bralne pismenosti Dejstvo, da učenci, ki ne usvojijo tehnike branja in ne berejo z razumevanjem težko pridobivajo nova znanja me je spodbudilo, da sem dala pobudo, da se na šoli sistematično lotimo izboljšav na področju bralne pismenosti. V sedmih letih, kolikor smo izvajali to prednostno nalogo, smo izvedli številne bralne akcije v katere smo vključili vse učence in strokovne delavce. Posebno pozornost smo namenili učencem, ki imajo težave pri branju. Izkušnje so pokazale, da je napredek hitrejši in večji pri učencih, ki prihajajo iz spodbudnega družinskega okolja.

202

Vsak knjižničar oz. zaposleni v knjižnici je prispeval v času svojega delovanja delež pri razvoju knjižnice na šoli, tudi glede na to, kako se je razvijala bibliotekarska stroka. Vsem pa so zagotovo skupna prizadevanja, da bi svoje navdušenje nad kvalitetno pisano besedo prenesli na učence. Uporabniki šolske knjižnice so učenci, mladi ljudje, ki jih knjižničarji sistematično skozi vsa leta šolanja opremljamo s spretnostmi za vseživljenjsko učenje. Šolski knjižničarji imamo to prednost, da poznamo vse učence na šoli in da lahko delamo z vsemi učenci. Svojega poslanstva pa zagotovo ne bi mogli uresničevati v taki meri, če ne bi v naših prizadevanjih videli smisel učitelji in starši ter nas pri tem podpirali in z nami sodelovali.


Odgovori na vprašanja. 1. Kdaj in kje zasledimo prvo omembo šolskih knjižnic? 2. Kdo se je najbolj zavedal pomena primerne knjige za mladega človeka? 3. Katera vrsta knjižnic je nastajala sočasno s šolskimi knjižnicami? 4. Kdaj so šolske knjižnice postale obvezen del vsake šole? 5. Kdo je skrbel za izbor knjig? 6. Kdaj je bila prvič omenjena šolska bukvarnica OŠ Šmihel? 7. Po kakšnih pravilih je postavila knjige prva strokovna usposobljena knjižničarka Nevenka Kulovec? 8. Kaj pomeni, da je bila leta 1990 šolska knjižnica OŠ Šmihel modernizirana? 9. Zapiši vsaj 1 cilj knjižnično informacijskih znanj (KIZ). 10.Zapiši katere novosti bi bil vesel v šolski knjižnici.

OŠ STIČNA – Kristijan Rešetič in Branka Lah Mesec šolskih knjižnic smo v letošnjem letu izvedli v sklopu ur KIZ in v prostem času po pouku. Dejavnosti smo navezali na letošnje geslo, torej na povezovanje skupnosti in kultur. URE KIZ NA TEMO POVEZOVANJA SKUPNOSTI IN KULTUR

203

5. razredi na matični šoli in podružnicah so v šolski knjižnici samostojno iskali podatke o slovenskih pisateljih. Učenci so morali poiskati v knjižnici poučne knjige (albume, enciklopedije, leksikone) kjer so lahko dobili najpomembnejše podatke o slovenskih književnikih. Ko so našli kraj rojstva, so v atlasih preverili, v katerem delu Slovenije je ta kraj in ga vrisati v majhen, prazen zemljevid Slovenije. Poiskati so morali tudi podatek, kdaj se je določen književnik rodil in to prikazati na časovnici. Nato so morali navesti še vsaj tri mladinska dela, v knjižnici poiskati čim


večje število njihovih različnih del ter iz njih narediti razstavo. Na koncu so rezultate svojega dela predstavili ostalim učencem.

Slika 328: Arhiv OŠ Stična

6. razredi: V vseh 6. razredih smo s pomočjo PP predstavite in praktičnega dela v knjižnici spoznavali, kaj je potrebno upoštevati pri izdelavi seminarske naloge, posterja oz. PP predstavitve. Učenci, ki so se na praktičnih primerih vadili v navajanju virov, so nam povedali, da jim ta znanja pridejo zelo prav, saj so se ravno začeli pripravljati na govorne nastope in seminarske naloge.

204


Slika 329: Arhiv OŠ Stična

205

Slika 330: Arhiv OŠ Stična


7. razredi: Konec oktobra smo izvedli ure KIZ za učence 7. razredov in jih tematsko naslonili na državni praznik – dan reformacije oz. na pomen pismenosti. Učenci so si po razlagi in pogovoru o pismenosti v skupinah izmislili svoje pisave in v njih zapisali svoja imena.

Slika 331: Arhiv OŠ Stična

8. razredi:

206

Naloga 8. razredov pri urah KIZ je bila izdelati koledar z rojstnimi dnevi slovenskih književnikov, pomembnih kulturnih in šolskih dogodkov in mednarodnih dnevov za šolsko leto 2017/2018. Podatke so iskali v poučnih knjigah v knjižnici in preko svetovnega spleta. V koledar so si lahko vpisali tudi rojstne dneve. Izdelane koledarje smo obesili v šolski knjižnici, kjer živijo svoje življenje, saj si v njih vpisujejo svoje rojstne dneve tudi ostali učenci.


Slika 332: Arhiv OŠ Stična

207

Slika 333: Arhiv OŠ Stična


Slika 334: Arhiv OŠ Stična

9. razredi:

208

Za učence 9. razredov in ostale zainteresirane učence predmetne stopnje smo organizirali Skype konference. Pogovarjali so se z vrstniki iz šolskih knjižnic iz različnih delov sveta. Na matični šoli smo organizirali pogovor z učenci iz Moskve (Rusije) ter iz Sao Paola (Brazilija), učenci iz PŠ Višnja Gora so se pogovarjali z učenci iz Floride (ZDA), učenci iz Zagradca pa s šolo iz Portugalske. Na matični šoli in PŠ Zagradec smo imeli na žalost nekaj tehničnih težav s povezavo (čeprav je bila ta na testnih preizkusih povezave dobra), vendar so bili učenci nad pogovori vseeno navdušeni in so si celo izmenjali naslove za dopisovanje.


Slika 335: Arhiv OŠ Stična

ŠAHOVSKI TURNIRJI V času pred in po pouku pa smo organizirali šahovske turnirje za mlajše in starejše učence. V skupini 4. in 5. razredov je zmagal Lovro Jurečič, v skupini 6. in 7. razredov je zmagal Marcel Bitenc in v skupini 8. in 9. Žan Erjavec.

209

Slika 336: Arhiv OŠ Stična


Slika 337-339: Arhiv OŠ Stična

OŠ STOPIČE – Jelka Močnik

210


OŠ SV. ANA – Lidija Kocbek in Ana Šnofl

Poročilo izvedbe projekta na OŠ Sv. Ana in podružnični šoli Lokavec OŠ Sveta Ana se je skupaj s podružnico Lokavec pridružila praznovanju z dejavnostmi za uporabnike šolske knjižnice: Začetek SUPERBRALNICE za učence centralne šole in podružnice Lokavec V začetku meseca oktobra smo obvestili vse učence o pričetku Superbralnice, ki bo trajala do meseca maja z mislijo, naj nas branje povezuje.

211

Slika 340: Arhiv OŠ Sv.Ana


Pravljično- glasbena predstava v vrtcu podružnice Lokavec: MEDVEDJI PIKNIK 5. oktobra v vrtcu podružnice Lokavec smo si pripravili medvedji piknik, na katerem smo peli in recitirali medvedje pesmi ter izštevanke(iz knjige Medvedi in medvedki). Gostili smo se s sadjem, ki smo ga namakali v različne sladke omake in med.

Slika 341: Arhiv OŠ Sv.Ana

RAZSTAVA – Najlepše slovenske slikanice Knjižnica se je povezala z učenci in učitelji 1. VIO, ter skupaj pripravili in odprli razstavo Najlepše slovenske slikanice. Na odprtju so učenci pripravili uganke za ostale učence iz izbranih njim najljubših slovenskih slikanic.

212

Slika 342: Arhiv OŠ Sv.Ana


Slika 343: Arhiv OŠ Sv.Ana

213

Slika 344: Arhiv OŠ Sv.Ana


BOOKMARK EXHANGE PROJECT: IZMENJAVA KNJIŽNIH KAZALK Z VRSTNIKI ŠIROM PO SVETU IN V SLOVENIJI Knjižnica se je priključila projektu izmenjava bralnih kazalk v katerem so nam dodelili partnersko šolo iz Združenih držav Amerike, natančneje iz države Ilinois. Naša partnerska šola je SherwoodElementarySchool, 1900 StratfordRd. Highland Park, IL 60035, USA. Izdelali smo bralne kazalke, pripravili predstavitev naše šole in knjižnice ter odposlali paket v Ameriko. Učenci so z navdušenjem sodelovali in že nestrpno pričakujejo povratni paket. Projekt smo nadgradili še z dodatno dejavnostjo in se povezali še z šolo znotraj Slovenije, tokrat je bila naša partnerska šola OŠ Šturje iz Ajdovščine. Paket iz Ajdovščine smo že prejeli, ki so se ga učenci zelo razveselili.

214

Slika 345: Arhiv OŠ Sv.Ana


Sliki 346 in 347: Arhiv OŠ Sv.Ana

Sliki 348 in 349: Arhiv OŠ Sv.Ana

215

Slika 350: Arhiv OŠ Sv.Ana


UČENEC KNJIŽNIČAR Knjižnica se je povezala z učenci 8. razreda in jim ponudila priložnost, da postanejo knjižničar za eno uro. Odzvalo se je nekaj učenk, ki so bile zelo navdušene nad delom v knjižnici. Izrazile so željo, da bi v svoji prosti uri enkrat na teden prostovoljno opravljale delo knjižničarja skozi vso šolsko leto. Svoja doživetja so opisale v intervjuju novinarjem šolskega radia in ti so prispevek objavili na Radio slovenske gorice v oddaji Iz šolskih klopi.

Slika 351: Arhiv OŠ Sv.Ana

V vrečke sva skrile knjige primerne za 3. VIO, vrečke so hitro pošle, zato sva dopolnjevale. Pojavila se je tudi želja, da bi bilo tudi za 2. in 1. VIO.

216

MAČEK V ŽAKLJU


Odločile sva se, da bova akcijo ponovili ločeno za 2. VIO in 1. VIO ter podružnico Lokavec.

Sliki 352 in 353: Arhiv OŠ Sv.Ana

Na panojih in oglasnih deskah smo sproti obveščali uporabnike šolske knjižnice o dogodkih. Pripravili smo objavo po šolskem radiu. Poskrbeli bomo za objavo v šolskem glasilu.

217


OŠ TOMA BREJCA KAMNIK – Marta Grkman Repolusk Avtor: OŠ Toma Brejca | Okt 11, 2017 | Novice

Slika 354: Arhiv OŠ Toma Brejca Kamnik

218

Geslo: Povezovanje skupnosti in kultur »Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju k strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa so pomemben člen med učencem, učitelji in starši s sodelovanjem pri medpredmetnem poučevanju, razvijanju učnih strategij, razvijanju različnih vrst pismenosti, razvijanju kritičnega mišljenja in ostalih kompetenc, ki so potrebne za delovanje v današnji družbi,« so zapisali pri Sekciji za šolske knjižnice, ki je tudi nosilec projekta v Sloveniji. Na naši šoli bomo mesec šolskih knjižnic obeležili: s šolskim projektom RAD BEREM, namenjenim prvošolčkom, s šolskim projektom BRANJE JE POTOVANJE, namenjenim vsem učencem šole, s predavanjem o pomenu branja, namenjenim staršem prvošolčkov (10. 10. 2017),


  

s pospešenim branjem knjig s seznama za BRALNO ZNAČKO – prvih 30 učencev (od 6. – 9. razreda) si bo zaslužilo nagradni obisk slovenskega knjižnega sejma v mesecu novembru, z razmišljanjem o pomenu in položaju šolske knjižnice (najbolj hudomušna razmišljanja bomo nagradili), s pripravljanjem ugank in pesmi o knjižnici in Sloveniji (najdite 10 živali, ki se skrivajo v besedi SLOVENIJA; v vsaki besedi lahko uporabite le črke, ki sestavljajo to besedo in jih ne smete uporabiti dvakrat; če najdete še žensko obliko živali, je vseh živali 12) z druženjem na bralni čajanki z naslovom: DIMENZIJE LJUBEZNI (»o ljubezni vseh sort«) – 26. 10. 2017 z izposojo pliškotov (v ponedeljek si izposodiš, v sredo vrneš …) z otvoritvijo čajne sezone – prinesite svoje skodelice! s pričetkom srečanj BRALNEGA KLUBA (vsak torek od 14. -15.30 ure) za učence od 6. – 9. razreda; uvodno srečanje 17. 10. 2017. Vabljeni v šolsko knjižnico, kjer vsak dan sije sonce! Zame je knjižnica kraj, kjer se lahko skriješ pred slabimi stvarmi in uideš v čaroben svet zgodb, polnih domišljije in prijetnosti. Zame je to zelo ljub prostor. Je mesto, kamor prideš. Prideš in bi kar ostal tam. Ker te roke knjig vedno znova vlečejo nazaj k sebi. Seveda pa knjižnica potrebuje tudi prijaznega knjižničarja oziroma knjižničarko. Tudi ta pomaga pričarati takšno vzdušje s svojo navdušenostjo nad knjigami in njihovo vsebino.

Manca

219


OŠ TONETA ČUFARJA LJUBLJANA - Petra Kranjc Šolska knjiżnica OŠ Toneta Čufarja se je pridružila praznovanju z bralnim maratonom, branjem pod drevesi, likovnim ustvarjanjem na temo knjižnice, starejši učenci si brali mlajšim, izdelovanjem knjižnih kazalk. O dogodku smo poročali v šolskem časopisu in na panojih pred knjižnico.

Slika 355: Arhiv OŠ Toneta Čufarja Ljubljana

220


OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK - Martina Batista Jenko Mesec šolskih knjižnic smo na osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak obeležili na več načinov. Učenci od 1.- 5. razreda so narisali svoje najljubše knjižne junake in iz njihovih del je nastala razstava. Vsak razred je obiskal šolsko knjižnico, kjer smo se pogovorili o pravilih obnašanja in izposojanja knjig. Sodelovali smo pri mednarodni izmenjavi knjižnih kazalk. 8. in 9. razred je svoje poslal na Portugalsko, šestošolci pa k sosedom Hrvatom. Izkušnja jim je bila izredno zanimiva in zabavna. Na oglasni tabli šolske knjižnice smo s knjižničarskim krožkom pripravile razstavo o šolskih knjižnicah po svetu in jih med sabo primerjale.

Slika 356: Arhiv OŠ Toneta Tomšiča Knežak

221


OŠ TRBOVLJE - Sonja Princ Tudi šolska knjižnica Osnovne šole Trbovlje je sodelovala v letošnji 1. izmenjavi knjižnih kazalk. Povezala sem se z učiteljico OPB-ja v 3. razredu. Vprašali sva učence, ali so pripravljeni sodelovati v projektu. Seveda so se strinjali. Naša partnerska šola je bila PŠ Krtina s koordinatorico Anjo Kokalj in njenimi prvošolci. Takoj sva navezali stik in se dogovorili, da izdelamo in si izmenjamo kazalke do konca meseca novembra. Naši tretješolci so izdelali “živalske” kazalke in jih opremili z znakom šole. Odločili smo se, da učencem PŠ Krtina napišemo tudi pismo. Izmenjava je potekala po klasični pošti. Učenci so bili veseli, da so sodelovali v projektu.

222

Slika 357: Arhiv OŠ Trbovlje - Žabice, kužki, mucke …


Slika 358: Arhiv OŠ Trbovlje

O izmenjavi knjižnih kazalk sem kolege obvestila na pedagoški konferenci. Prispevek o projektu pa si lahko preberete na spletni strani šole: http://ostrbovlje.si/index.php/category-blog/item/983-1-izmenjavaknjiznih-kazalk

223


OŠ TREBNJE - Maja Ule in Mojca Bahun OSNOVNA ŠOLA TREBNJE se je pridružila praznovanju mednarodnega meseca šolskih knjižnic in tako želeli učence spodbuditi k razmišljanju o široki paleti dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje. V naši šolski knjižnici smo v tem mesecu pripravili dve razstavi, in sicer - najlepše slovenske slikanice in obeležitev 100. obletnice izida 1. slovenske slikanice Martin Krpan z Vrha, - razstava ob 500-letnici reformacije in predavanje Benjamina Hlastana za devetošolce o pomenu protestantizma, Trubarja in prve slovenske knjige za slovenski narod. Izvedli smo več aktivnosti, ki so poudarjale vlogo in pomen šolske knjižnice: - glasovanje za najljubšo slovensko slikanico (največ glasov je prejela slikanica Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič) - reševali knjižno uganko na temo povezovanja strpnosti in kultur - učenci od 6. - 9. razreda so razmišljali o pomenu knjige in šolske knjižnice, kaj se jim v naši šolski knjižnici zdi zanimivo in kako naša

224

knjižnica povezuje strpnost in kulture.


Nekaj misli učencev o tem, kako šolska knjižnica povezuje strpnost in kulture: - s slovarji in knjigami v različnih jezikih - z branjem knjig in vživljanjem v knjižne junake iz različnih kultur - tako da pazimo na knjige - se kulturno in strpno obnašamo do drugih uporabnikov - z branjem knjig se učimo in smo bolj olikani in kulturni - potrpežljivo iščemo gradivo - s pogovarjanjem o prebranih knjigah in zgodbah

225

Slike 359-361: Arhiv OŠ Trebnje


Dejavnosti so potekale v oktobru 2017. O dogodku smo poročali na spletni strani šolske knjižnice (http://www.ostrebnje.si/joomla25/index.php/spletna-knjinica4/obvestila6).

OŠ VENCLJA PERKA DOMŽALE – Štefka Zore Izmenjava knjižnih kazal med slovenskimi šolskimi knjižnicami (15. – 25. 10. 2017) Z učenkami krožka ročna dela in z učenci 3. C razreda smo sodelovali v slovenski izmenjavi knjižnih kazal. Knjižna kazala smo poslali na OŠ Drska, učiteljici Mojci Mežik in njenim učencem. Učenci so pri delu uživali in komaj čakali na kazalke, ki smo jih prejeli z OŠ Drska.

226

Slika 362: Kazalke, ki smo jih poslali na OŠ Drska


Slika 363: Kazalke, ki smo jih prejeli z OŠ Drska

Noč v knjižnici – drugačna priprava na tekmovanje (27. – 28. 10. 2017) Noč v knjižnici smo s kolegicami slovenistkami (šolska knjižničarka in 3 učiteljice slovenščine) v letošnjem šolskem letu izvedli tretjič. Sodelovalo je 35 učencev od 6. do 9. razreda. Razdeljeni so bili v dve skupini (6. In 7. Razred, 8. In 9. Razred). Tema noči v knjižnici je bila enaka temi za Cankarjevo tekmovanje. Učenci 6. In 7 razreda so spoznavali pisatelja Roalda Dahla, njegovo življenje in dela. Učenci 8. In 9. Razreda, pa so spoznavali Lewisa Carrola in Alice v čudežni deželi.

227

Obe skupini sta raziskovali (knjige, splet), si ogledali filme, ki so nastali po literarnih predlogah in primerjali knjigo s filmom.


Pripravili so odloÄ?ne dramatizacije (improvizacije) odlomkov po izbiri. Bili so zelo domiselni in ustvarjalni, prav tako ni manjkalo smeha.

Slika 364: Raziskovanje

228

Slika 365: Razgovor


Slika 366: Dramatizacija

229

Slika 367: Dramatizacija


Slika 368: Priprava na spanje

O dogodku smo poročali v šolskem glasilu, na spletni strani šole, svetu staršev, seja UZ.

OŠ VIDEM - Vesna Voglar Pulko

230

Šolska knjižnica OŠ Videm se že več let pridružuje promociji šolske knjižnice v mesecu oktobru. Seveda raznolike dejavnosti potekajo skozi celo šolsko leto, vendar se v oktobru še posebej pogovarjamo o tem, zakaj je knjižnica tako pomembna pri učenju in tudi sprostitvi. Kot prva knjižnica in včasih celo edina, v katero stopi vsak Slovenec, ima posebno vlogo za naše šolarje. Prve izkušnje naj bi bile čimbolj prijetne, čeprav se je treba naučiti tudi


upoštevati šolski oziroma knjižnični red, kar pa marsikateremu prvošolčku pa tudi starejšemu učencu predstavlja svojevrsten izziv.

Slika 369: Arhiv OŠ Videm

231

Oktober smo začeli s četrtošolci, s katerimi smo se pogovarjali o navadah uspešnih otrok in skupaj ugotovili, da branje knjig sodi med navade, ki nas


posebej bogatijo, pa ne samo besednega zaklada (in s tem učnega uspeha), temveč tudi čustveni ter domišljijski svet zavzetega bralca.

Slika 370: Arhiv OŠ Videm

S tretješolci smo govorili o pomenu druženja in prijateljstva, pri čemer pa smo ugotovili, da tudi pripovedovanje oziroma branje zgodb zbližuje ljudi. Izdelovali smo knjižne kazalke, povezane z letnim časom in branjem. Nastali so zanimivi izdelki.

232

Slika 371: Arhiv OŠ Videm


Z drugošolci smo osvežili poznavanje pravil obnašanja v knjižnici ter knjižnične izposoje. V knjižnici smo se že tradicionalno družili tudi učitelji. Govorili smo o pomenu branja v sklopu vseživljenjskega učenja, o pomenu komunikacije, k uspešnosti katere pripomore tudi branje knjig, saj se tako lažje in natančneje izražamo o svojem notranjem svetu. Prav vsak učitelj sooblikuje odnos učencev do knjig, in sicer s svojim zgledom in spodbujanjem, ozaveščanjem učencev. Učitelji so se seznanili tudi z novostmi pedagoške literature.

Slika 372: Arhiv OŠ Videm

233


Učenci so z veseljem sodelovali pri knjižnih ugankah, kjer smo vsak teden s skromno nagrado nagradili izžrebanega srečneža, ki je pravilno odgovoril na vprašanje oziroma uganko.

Slika 373: Arhiv OŠ Videm

Posebej z veseljem pa so izbirali svojo najljubšo knjigo – na seznamu se jih je znašlo kar precej: zbirka Anica Dese Muck, zbirka Hektor Dima Zupana, duhovite pravljice Primoža Suhodolčana, zelo priljubljene so tudi Guinnessove knjige rekordov ter seveda stripi.

234

Slika 374: Arhiv OŠ Videm


Slika 375: Arhiv OŠ Videm

Oktobra je bilo hitro konec, mi pa nadaljujemo z ozaveščanjem o pomenu šolskih knjižnic in branja kvalitetnih knjig.

OŠ VINICA – Vida Adlešič Projekt smo razširili še na prvi teden v novembru, saj so imeli učenci v oktobru celo vrsto različnih dejavnosti in še obiska knjižnice pri vseh razredih ni bilo mogoče vključiti v redno delo.

235

Prvošolci so prisluhnili zgodbi Medvedkova knjižnica in si izdelali knjižno kazalko medvedka. V pogovoru so povedali, katere slikanice so jim najlepše in nato so tudi pobrskali po slikanicah, ki smo jih razstavili ob 100. obletnici izvirne slovenske slikanice.


Slika 376: Arhiv OŠ Vinica

236

Slika 377: Arhiv OŠ Vinica


Učenci 2. razreda so ponovili knjižnični red, spoznali urejenost knjižnice ter si pobarvali knjižno kazalko.

237

Slika 378: Arhiv OŠ Vinica


Slika 379: Arhiv OŠ Vinica

238

Tretješolci so ob Preglovi Zgodbi o knjigi spoznali pot knjige od avtorja do bralca ter poklice ljudi, ki so vpeti v nastanek knjige. Ob koncu ure pa so si izdelali še knjižno priponko. Učencem 4. razreda sem prebrala odlomek Dobra knjiga iz knjige E. Coefer: Knjižničarka Mrcina. Nato so ustvarjali na temo knjižnica, knjiga in si izdelali kazalko svinčnik


Slika 380: Arhiv OŠ Vinica

Petošolci pa so se srečali z odlomkom iz knjige Metke Cotič: Skrivnostna knjiga ter pisali na naslov: Knjiga mi je zaupala. Svoja besedila so predstavili sošolcem, nato pa lepe misli poskušali čim lepše prepisati s peresnikom in črnilom, kot so pisali nekoč. Mnogi so imeli s prepisom težave, saj so jih packe spravljale s tira, ker niso upoštevali navodil za držanje peresnika. Na koncu pa so si izdelali živalsko origami kotno kazalko.

239


Slika 381: Arhiv OŠ Vinica

240

Slika 382: Arhiv OŠ Vinica


Učenci 6. razreda so s pomočjo SSKJ v knjižni in elektronski obliki iskali besede, ki so povezane s knjigo, knjižničarstvom, tiskom in založništvom. Manj znana gesla so predstavili sošolcem in si izdelali knjižno kazalko sovice.

Slika 383: Arhiv OŠ Vinica

241

Sedmošolci so v okviru projekta Rastem s knjigo v oktobru obiskali splošnoizobraževalno Knjižnico Črnomelj. Spoznali so njeno zgodovino, urejenost, se sprehodili po oddelkih, iskali knjige na polici, reševali kratko anketo in se seznanili s programom COBISS. Pri uri slovenščine pa so izdelali še knjižno kazalko zgibanko.


Slika 384: Arhiv OŠ Vinica

Učenci 8. in 9. razreda so pisali na temo Povezovanje skupnosti in kultur. V svojih izdelkih so razmišljali o skupnostih, v katere so vključeni in ugotavljali, kaj je tisto, kar nas združuje in po čem se razlikujemo. Devetošolci pa so še v skupinah izdelali plakate o pisavah, pisnih podlagah nekoč in seveda o tisku.

242


Sliki 385 in 386: Arhiv OŠ Vinica

Da bi nas branje še bolj povezovalo, smo se vključili v projekt Medgeneracijsko branje v šolskem letu 2017/2018. V njem bodo brali predstavniki učencev, staršev in zaposlenih. Tudi ti udeleženci so si na prvem srečanju izdelali knjižno kazalko sove Učenci so svoje izdelke razstavili na klopeh pred knjižnico, plakate in spise pa so izobesili v učilnicah.

243

Slika 387: Arhiv OŠ Vinica


Slika 388: Arhiv OÅ Vinica

244


OŠ DANILE KUMAR - Brigita Praznik Lokar V šolskem letu 2017/2018 se je šolska knjižnica OŠ Danile Kumar prvič pridružila praznovanju in obeleževanju meseca šolskih knjižnic. S praznovanjem smo pričeli že konec septembra, ko smo pripravili razstavi Najlepše slovenske slikanice in 58. bralno leto za bralno značko.

245

Slika 389: Arhiv OŠ Danile Kumar


O načinu in pomenu praznovanja meseca šolskih knjižnic smo seznanili učence, učitelje in širšo javnost prek spletne strani šole, e-zbornice in oglasne deske v šolski knjižnici. Z učenci OPB 4. razreda smo izvedli bralno urico na temo slikanice Kathryn Cave Drugačen. Vsebino slikanice smo povezali s temo samega meseca Povezovanje skupnosti in kultur. Učenci 4. d z razredničarko Ano Slabe so sodelovali v mednarodnem projektu Bookmark Exchange Project.

Slika 390: Arhiv OŠ Danile Kumar

246

V skladu s temo meseca Povezovanje skupnosti in kultur in dodeljeno šolo za izmenjavo knjižnih kazalk iz Portugalske (E. B. 2/3 Dr. Garcia Domingues, Silves) smo se odločili, da bomo portugalskim učencem predstavili svojega folklornega junaka Kekca in hkrati slovenske naravne značilnosti, zato so


knjižne kazalke okrasili s temi značilnostmi. Imeli so tudi uro na temo slovenskega junaka Kekca in uro predstavitve Portugalske in mesta Silves, da so tudi dejansko videli, kako daleč bodo njihove kazalke potovale.

Slika 391: Arhiv OŠ Danile Kumar

Portugalskim učencem so tudi napisali pismo v slovenščini in angleščini.

247

Dejavnosti so bile izvedene v tretjem tednu oktobra. Učenci so pri ustvarjanju zelo uživali in tudi z nestrpnostjo pričakovali paket iz Portugalske. Paket smo poslali 20. oktobra 2017, 22. novembra 2017 pa je na našo šolo prišlo pismo iz Portugalske, ki so se ga učenci neznansko razveselili.


Slika 392: Arhiv OŠ Danile Kumar

248

Slika 393: Arhiv OŠ Danile Kumar


Slika 394: Arhiv OŠ Danile Kumar

249

Slika 395: Arhiv OŠ Danile Kumar


V čitalnici šolske knjižnice smo pripravili malo razstavo knjig, ki so bile v 20 letih nagrajene z nagrado večernica za najboljše izvirno mladinsko in otroško leposlovno delo. Namen razstave je bil seznaniti učence s samo nagrado in jih vzpodbuditi k branju kvalitetnih slovenskih knjig. Skozi celoten mesec oktober pa je v šolski knjižnici potekalo glasovanje za najboljšo oz. najljubšo knjigo po izboru učencev celotne šole. Učenci, ki sodelujejo v šolskem knjižničarskem krožku, so pod vodstvom knjižničarke Darje Roškar pripravili plakate, glasovnice in glasovalno škatlico, ob koncu glasovanja pa so prešteli glasove in razglasili rezultate, ki so jih objavili na spletni strani šole in v šolski knjižnici. Učenci OŠ Danile Kumar trenutno najraje berejo: 1. J. K. Rowling: Harry Potter, 2. R. Dahl: Dany, prvak sveta, Charlie in tovarna čokolade, 3. D. Walliams: Mihec, milijarder, Babica barabica, 4. J. Kinney: Dnevnik nabritega mulca, 5. D. Muck: Anica. Mesec oktober je prehitro minil, z dejavnostmi meseca šolskih knjižnic pa je šolska knjižnica učencem ponudila pester izbor dodatnih dejavnosti, ki jih bomo v naslednjem šolskem letu zagotovo še razširili.

OŠ GRM NOVO MESTO - Nina Kranjec V mednarodnem mesecu šolskih knjižnic, ki je letos potekal pod geslom Povezovanje skupnosti in kultur, smo v knjižnici OŠ Grm pripravili skrinjice z bralnimi zakladi (listki s priporočenimi knjigami). Učenci izžrebajo listek in knjigo poiščejo na polici. Tako spoznavajo kvalitetno literaturo primerno njihovi starosti ter postavitev gradiva v knjižnici in se hkrati na nevsiljiv in zabaven način usposabljajo za samostojne uporabnike knjižnice. Iskanje bralnih zakladov je med učenci zelo zaživelo, saj se pred poukom in med glavnima odmoroma zelo radi igrajo »to igrico«.

250


Slike 396-398: Arhiv OŠ Grm

Ves mesec so bile učencem, v času pred in po pouku, na voljo družabne igre preko katerih so utrjevali svoje znanje o knjižničnih pravilih, postavitvi gradiva, poznavanju knjig in knjižnih junakov … Tako so se lahko igrali Knjižnični tik tak bum, Pravljični activity, Ujemi zajčka in spoznaj pravljičnega junaka. Bilo je zelo živahno in tekmovalno.

Slike 399-401: Arhiv OŠ Grm

251

Prvič so vrata knjižnice prestopili naši prvošolci, ki so prisluhnili afriški ljudski pravljici Ime čarobnega drevesa. Ker so vsi pridno poslušali in ob koncu ure znali ponoviti ime tega drevesa, so si lahko s pravljičnega drevesa v knjižnici utrgali čarobni sadež. S svojimi ilustracijami pravljice pa obogatili razstavni prostor v knjižnici.


Slike 402-404: Arhiv OŠ Grm

Prvošolčke smo presenetili tudi z bralnimi nahrbtniki, v katere smo dali kakovostne knjige (Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig). Tako nahrbtnik vsak teden potuje domov z drugim učencem. Učenci 2. razreda so slavnostno prejeli svoje izkaznice in uradno postali člani šolske knjižnice OŠ Grm. Ob vpisu so spoznali knjižnična pravila in preko pravljice ugotovili, kako prav je, da vsi uporabniki pravila tudi upoštevamo.

Slike 405-407: Arhiv OŠ Grm

Tretješolci so se vključili v projekt Mednarodne izmenjave knjižnih kazalk in tako spoznavali življenje in delo na Lake Pointe Elementary School v Austinu (Texas, Amerika). Hkrati pa so spoznali tudi glavne slovenske značilnosti, ki so jih upodobili na knjižnih kazalkah in jih poslali svojim novim prijateljem v Ameriko. Nestrpno pa čakajo na njihov paket kazalk.

252


Slike 408-412: Arhiv OŠ Grm

Četrtošolci so obeležili 500 let reformacije. Poglobili so svoje znanje o pomenu reformacije in prvih slovenskih knjigah ter se preizkusili v pisanju s puranjimi peresi in črnilom, kar jih je povsem navdušilo. Ugotovili so, da je sicer takšno pisanje zamudno, da pa pišejo veliko lepše kot z današnjimi peresi.

Slike 413-415: Arhiv OŠ Grm

Učenci 5. razreda so se preizkusili v pisanju haikujev. Zapisali so svoja občutja o naši šolski knjižnici. Knjižnica brez knjig je kot nilski konj brez vode. (Klemen)

Janko in Metka. Pa Rdeča Kapica. V knjižnici so doma vsi pravljični junaki. (Neža Dora)

Pridi v knjižnico. Tam ni nikoli dolgčas. Junaki čakajo nate. (Maša)

253


Učenci so zavzeto reševali tudi uganko meseca, ki je bila posvečena mednarodnemu mesecu šolskih knjižnic. Pisali so gesla, ki bi opisala našo knjižnico. In zmagovalno geslo je nastalo pod peresom šestošolke. Junak si, če bereš knjige vsak dan. (Miša, 6. razred) Zelo ustvarjalni pa so bili učenci v času jutranjega varstva. V knjižnici so tekom meseca prisluhnili pravljicam iz knjige Karirasta sova, pa Muci Copatarici, ki praznuje 60. rojstni dan ter zgodbi o Primožu Trubarju O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal. Potem pa pod mentorstvom učiteljice Barbare Cipot izdelovali knjižne kazalke v obliki sovic, šivali copatke in naredili grafike Primoža Trubarja.

Slike 416-418: Arhiv OŠ Grm

O vseh dejavnostih smo poročali na razstavnih panojih knjižnice. Poseben prispevek pa bo tudi v naslednji številki šolskega časopisa Najča.

254


OŠ CANKOVA - Nenad Dolgov V mesecu oktobru smo na OŠ Cankova v šolski knjižnici pripravili različne aktivnosti, ki so sovpadale s tednom otroka, državnim praznikom, pomembnimi obletnicami in mednarodnimi dogodki. Začetek meseca je bil namenjen predvsem 1. triadi. Začelo se je s prvim skupnim uradnim obiskom prvošolčkov. Predstavil sem jim šolsko knjižnico. Ker so postali novi člani knjižnice so si morali izdelati članske izkaznice, ki so v obliki kazalk. Na njih so učenci narisali svoje prve knjižne junake. Samostojno so si izposodili prve knjige. Z učenci ostalih razredov smo se v knjižnici pogovarjali o pomenu knjižnic in pomembnosti branja. Učencem sem predstavil tekmovanja pri katerih je poudarek na branju. V ta namen smo prebrali tudi nekaj zgodbic. V času mednarodnega meseca šolskih knjižnic vedno začnemo z izvajanjem EKO bralne značke.

255

Slike 419: Arhiv OŠ Cankova


Nadaljevanje meseca je minilo v znamenju razstave »Zgodilo se je…«. Z razstavo smo obeležili dogodke, ki so se zgodili pred 100 leti (Čudež pri Kobaridu, 1. slovenska slikanica, Oktobrska revolucija…) in 500 leti (Reformacija). Razstavo so si vodeno ali samostojno ogledali vsi učenci.

Slike 420: Arhiv OŠ Cankova

256

Slike 421: Arhiv OŠ Cankova


Slika 422: Arhiv OÅ Cankova

257


OŠ LUCIJA – Maja Geržina Cergolj

258


OŠ OREHEK KRANJ – Andreja Urbanec OSNOVNA ŠOLA OREHEK KRANJ se je pridružila praznovanju z:  Razstava knjig o knjižnici in branju.  Slovenska izmenjava kazalk z OŠ Most na Soči.  Mednarodna izmenjava kazalk z Orems Elementary (Baltimore – ZDA). O dogodku smo poročali na spletni strani šole.

Slika 423: Arhiv OŠ Orehek

259


Slika 424: Arhiv OŠ Orehek

260

Slika 425: Arhiv OŠ Orehek


Slika 426: Arhiv OŠ Orehek

OŠ PRULE – Gregor Škrlj

261

Osnovna šola Prule se je pridružila praznovanju tako da smo povezali teden otroka in mesec šolskih knjižnic ter poiskali stičišča v literaturi (ljudske pravljice iz različnih koncev sveta, dvojezični slovarji). Učenci so prišli v knjižnico na pouk v povezavi s KIZ, kjer se spoznali pot knjige od avtorja do izdelka, izdelovali so knjige in kazalke. V knjižnici je potekal tudi pouk neobveznega izbirnega predmeta nemščina za 4. – 6. razred, kjer so učenci spoznavali nemško in slovensko kulturo. Pred knjižnico so bile v vitrinah posebne razstave, ki so prikazovale različne jezike in kulture ter kako živijo ljudje drugod. Tudi uganka meseca je bila posebna, glavni poudarek je bil na knjižnici. Dogodke je v obdobju od 29. 9. do 26. 10. 2017 organiziral Gregor Škrlj. O dogodkih smo poročali v spletnih učilnicah, spletni strani šole (besedilo in video), v šolskem glasilu in na družabnih omrežjih.


Slike 427-429: Razstave pred knjiĹžnico

Slike 430-432: Pouk

262

Slike 433-435: Pouk in izdelki


Slike 436-438: Pouk in izdelki

OŠ IDRIJA – Martina Vidmar Na Konferenci šolskih knjižničarjev meseca maja 2017 je šolska knjižničarka ga. Urša Bajda v svojem prispevku govorila o projektu organizacije IASL Mednarodni izmenjavi knjižnih kazalk. Neštete možnosti, ki se jih da vnesti v projekt, predvsem pa sodelovanje s tujino, so nas navdušili, da smo se v letošnjem šolskem letu odločili priključiti tudi na naši šoli. Nismo vedeli, kako točno projekt poteka, kako se bo stvar odvijala, kakšen bo odziv iz strani učencev, se bodo učitelji želeli povezati s knjižnico. Res veseli smo bili, da je bila ena od naših učiteljev angleškega jezika, ga. Urška Boškovič, takoj pripravljena na medpredmetno sodelovanje, čeprav so bile naše ideje še v povojih. Tekom celotnega projekta smo imeli njeno popolno podporo in pomoč.

263

Slika 439: Arhiv OŠ Idrija


264

Previdno smo za izmenjavo kazalk določili 70 učencev. Vključili smo 5. razred oddelka podaljšanega bivanja, oddelek 6. razreda in skupino 9. razreda. IASL nas je povezala z indijsko šolo Adani Vidya Mandir (čisto slučajno, ali pa kot naročeno, smo iz novosti naše knjižnice Prihrani mi mesto, avtoric Sarah Weeks in Gite Varadarajan, izvedeli, da ima Vidya Mandir prav lep pomen – tempelj znanja). Šola Adani Vidya Mandir se nahaja na zahodu Indije v mestu Ahmedabad. Deluje komaj deseto leto. Nastala je z občudovanja vrednim namenom, ponuditi mesto talentiranim otrokom, ki sicer, zaradi finančnih ovir, ne bi imeli možnosti izobraževanja. Lep primer, da pomislimo, kako je v naši deželi šolanje postalo samoumevno, včasih celo odvečno, a po svetu nekateri o njem lahko le sanjajo ... Učenci so se vsi po vrsti z navdušenjem podali v projekt. Vznemirjalo jih je dejstvo, da bodo kazalke poslane v od nas tako drugačno Indijo, da jih na koncu čaka darilce iz azijske države in da se na nek način povezujejo z indijskimi učenci. V začetku smo želeli v izpeljavo dodati tudi internetna dopisovanja med učenci obeh šol, a zanimanja iz Indije ni bilo, zato smo bili to misel primorani opustiti. Za uvod smo se s šestošolci in devetošolci družili v šolski knjižnici in računalniški učilnici. Ker je šlo za medpredmetno povezavo med angleškim jezikom in knjižnično informacijskim znanjem, so ure pretežno potekale v angleščini. Vsi so uvodoma spoznali Indijo kot državo ter našo partnersko šolo. Devetošolci so v parih izpolnjevali pripravljene delovne liste, šestošolci, ki so prav tako delovali v manjših skupinah, so kot končni produkt ure tvorili skupen plakat. Na raziskovalni poti smo odkrili marsikaj zanimivega. V razredih indijske šole se gnete okrog 40 učencev. Pouk obiskujejo tudi ob sobotah. Sladica jim je pri kosilu postrežena le eno soboto v mesecu. Na šoli je skoraj 1000 učencev, v šolski knjižnici pa hranijo okrog 6000 knjižničnih enot. Za primerjavo, v knjižnici OŠ Idrija je, za potrebe 650 učencev in strokovnega kadra, hranjenih približno 35 000 enot. Potem ko smo dodobra oblikovali predstavo, komu in kam bodo naši izdelki poslani, smo šestošolcem in devetošolcem razdelili material za izdelavo kazalk. Pojasnili smo jim izhodišče in princip izdelave, oblikovali so jih doma. Tako so se v unikatnih idejah učencev prepletle


lokalne idrijske značilnosti: rdečkasta cinabaritna ruda, prelivajoče se živo srebro in nežno vzorčenje niti idrijske čipke. S petošolci smo kazalke izdelovali v času podaljšanega bivanja tekom celega oktobra. Prav vsi učenci so svojo kazalko opremili s kratko lastno predstavitvijo. Starejši, angleščine bolj vešči, učenci so dodali še dobro misel za nove lastnike. Skupni pošiljki smo prideli še pismo indijski šoli v pozdrav, nato pa je paket, točno dan pred jesenskimi počitnicami, odletel v nebo.

Slika 440: Kazalke naših učencev. (foto: Martina Vidmar)

265


Slika 441: Naša celotna kolekcija. (foto: Martina Vidmar)

Pošiljka je svoj cilj dosegla že po štirinajstih dneh. O tem nas je prijazno obvestila ravnateljica indijske šole ga. Raji Jayaprasad, ki je v svojem elektronskem sporočilu med drugim zapisala: »Hvala za poslane, premišljeno oblikovane, čudovite knjižne kazalke. Naši učenci so zelo zadovoljni, da so jih prejeli. Rastavili smo jih, da jih bo lahko videla cela šola. Naše kazalke smo odposlali. Izdelali so jih učenci 6. In 7. razreda. Pri izdelavi so razmišljali o raznoliki kulturi, glasbi in plesnih oblikah naše dežele.«

266


Slika 442: Kazalke izpod prstov indijskih učencev. (foto: Martina Vidmar)

267

Kratek prispevek z vključenimi fotografijami naše zbirke so objavili tudi na svoji spletni strani. Lahko si ga ogledate na povezavi http://www.adanividyamandir.org/ (v galeriji spodaj). Nas pa veseli, da so veseli oni. Tudi do nas je že prispela pošta iz Indije. Po nepričakovanem zapletu na carinski pošti, ki je bil sicer hitro rešen, so prisrčne, tipično indijsko pisane kazalke trenutno razstavljene v vitrinah pred šolsko knjižnico. Zatem jih bomo predali v roke tistih, ki so jih tako


nestrpno pričakovali. Na šolo smo sicer prejeli precej manjše število izdelkov kot je bilo sodelujočih učencev, a nastalo težavo bomo rešili po svoje ter tako, da bo vsak učenec prejel svojo, gotovo prisluženo, kazalko. Letos smo prebili led. Zdaj vemo, kako načeloma projekt poteka. Videli smo, da je bila skrb, da bodo učenci sodelovanje slabo prenesli, povsem odveč. Že razmišljamo, da bi se vanj vključili tudi prihodnje šolsko leto. Poleg tega, da služi promociji šolskih knjižnic in ozaveščanju o njihovem, pogosto spregledanem, pomenu in delovanju, je odličen motiv za spoznavanje tujih držav in kultur kot tudi dejstva, da smo vsi, ne glede na izvor, kamenčki v mozaiku človeštva. Morda nam prihodnje leto le uspe večja komunikacija med domačimi in tujimi učenci, morda tudi kakšna tesnejša prijateljska vez. Skratka, veselimo se Mednarodne izmenjave knjižnih kazalk 2018.

268

Slika 443: Petošolci pozdravljajo indijske učence. (foto: Martina Vidmar)


OŠ JANKA GLAZERJA RUŠE - Aleksandra Rožič Tudi na OŠ Janka Glazerja Ruše smo se odzvali vabilu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in se priključili praznovanju v mednarodnem mesecu šolskih knjižnic. V začetku oktobra so člani knjižničarskega krožka prebirali zgodbe učencem prvih, drugih in tretjih razredov. Še posebej so bili nad dejavnostjo navdušeni učenci bralci.

Slika 444: Arhiv OŠ Janka Glazerja Ruše

Učenci 6. b so sodelovali pri mednarodni izmenjavi kazalk. Pri LUM so se pogovorili o znanih slovenskih ilustratorjih in se spomnili nekaterih pravljičnih junakov iz slovenskih slikanic. Izbrali so si vsak svojega najljubšega junaka in ga poskusili ilustrirati na kazalko, najprej s svinčnikom, nato s tušem. Kazalke so dokončali z akvarelno tehniko. Nekateri so se res zelo izkazali.

269


Sliki 445 in 446: Arhiv OŠ Janka Glazerja Ruše

Učenci od osmega do devetega razreda so se družili na bralnem večeru z naslovom BEREM, PIŠEM, IGRAM, GLEDAM. Poustvarjali in pogovarjali so se o knjigah za Cankarjevo tekmovanje, tisti, ki ne tekmujejo, pa so spregovorili o svojih najljubših knjigah.

Sliki 447 in 448: Arhiv OŠ Janka Glazerja Ruše

270

Učenci so pričeli s pripovedovanjem za Prežihovo bralno značko, prisluhnili so prvi knjigi iz Naše male knjižnice, pisali so uganke in pesmi na temo šolske knjižnice in bili zelo ustvarjalni.


OŠ OSNOVNA ŠOLA PODGORA KUTEŽEVO - Brigita Boštjančič Baša V oktobru, mednarodnem mesecu šolskih knjižnic, smo knjižničarji lahko organizirali različne dejavnosti, s katerimi uporabniki pridobivajo na znanju, razvoju pismenosti in kritičnega mišljenja ter strpnosti. V knjižnici so lahko ustvarjalni, kritični, se zabavajo, sproščajo, umirijo, razmišljajo, izražajo, povezujejo … S »praznovanjem« smo v naši šoli pravzaprav začeli že v začetku septembra, saj se je knjižnica preselila v nov, čudovit prostor. Učenci, zaposleni, otroci iz vrtca in drugi obiskovalci so si z zanimanjem in navdušenjem ogledovali »novo knjižnico«. V oktobru smo letošnje geslo »Povezovanje skupnosti in kultur« povezali tudi s tednom otroka. Otroci iz dveh skupin vrtca, in sicer Čebelice in Medvedki, so me povabili na skupno druženje. Ob slikanici sem jim pripovedovala pravljico Tiho, tukaj beremo (avtor: Becky Bloom). Z zanimanjem so poslušali in ko sem končala, je neka deklica rekla: »Prosim, še eno!« (tako, kot so v pravljici volkca, ki je s trudom in vztrajnostjo postal dober bralec, živali prosile, naj jim prebere še eno pravljico).

271

Slika 449: Na obisku v vrtcu.


Najmlajše otroke iz vrtca sem povabila v knjižnico. Najprej so si ogledali slikanice za najmlajše, še posebej zanimiv pa je bil kotiček za branje. Na mizo sem jim pripravila različne kartonke, ki so si jih z zanimanjem ogledovali. Za konec sem jih razveselila s pesmico o soncu.

Slika 50: Otroci iz skupine Metuljčki na prvem obisku v šolski knjižnici.

Prvošolce sem prvič sprejela v knjižnici, predstavila sem jim sam prostor, pomen in dejavnosti v šolski knjižnici, pa tudi na pravila lepega vedenja v knjižničnih prostorih nismo pozabili. Razdelila sem jim knjižnične izkaznice in pogovorili smo se o načinu izposoje ter vračanja knjig. Pripovedovala sem jim pravljico Tiho, tukaj beremo (avtor: Becky Bloom). Nato smo si razdelili vloge in pravljico dramatizirali. Učenci so bili zadovoljni in redno obiskujejo šolsko knjižnico.

272


Slika 451: Prvošolci v bralnem kotičku.

Slika 452: Prvošolci dramatizirajo pravljico.

273

Z učenci drugega razreda smo po ogledu knjižnice najprej ponovili, kako poteka izposoja ter pravila obnašanja v naši knjižnici. Sledilo je pripovedovanje pravljice Tiho, tukaj beremo (avtor: Becky Bloom). Nato so


učenci izdelovali knjižne kazalke (tema: šolska knjižnica ali pravljica). Kazalko so podarili.

Slika 453: Učenci drugega razreda so izdelali knjižne kazalke.

Tretješolci so si v knjižnici bolj natančno ogledali postavitev knjižničnega gradiva. Zanimali so jih leksikoni, enciklopedije, knjiga rekordov, knjige o športu (pričakovano je bila v ospredju košarka). Pogovarjali smo se o knjižnicah in pomenu branja. Prebrala sem jim dve zgodbi iz knjige Nisem smrklja (avtor: Nataša Konc L.). Ob poslušanju so se zabavali. Po pogovoru o prebranem so učenci v knjižnici poiskali že znane knjige, ki so jih brali in so jim bile še posebej všeč. Izdelali so seznam knjig, ki jih priporočajo v branje. Seznam smo objavili na oglasni deski.

274

Z učenci sedmega razreda smo mesec šolskih knjižnic povezali z nacionalnim projektom Rastem s knjigo. Obiskali smo splošno knjižnico - Knjižnico Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Na začetku so nas knjižničarke prijazno sprejele in predstavile knjižnico kot eno izmed splošnih knjižnic. Povzele so tudi nekaj bistvenih informacij v zvezi z zgodovino knjižnice in knjižničarstva na


Ilirskobistriškem in posebej predstavile pesnico Makso Samsa, po kateri je knjižnica tudi poimenovana. Ogledali so si njene pesniške zbirke in izdajo uglasbenih pesmi ter stalno razstavo o pesnici. Predstavljena jim je bila možnost vpisa v knjižnico, pogovorili pa so se tudi o primernem obnašanju v knjižnici. V nadaljevanju so se seznanili z oddelki v knjižnici in postavitvijo gradiva na policah. Nekaj več časa so namenili domoznanskemu gradivu, ki so si ga učenci z zanimanjem in posebnimi rokavičkami navdušeno ogledovali (faksimili, bibliofilske izdaje, članki iz serijskih publikacij, domoznanske razglednice). Sledilo je knjižnično-informacijsko opismenjevanje učencev. Spoznali so vzajemni katalog COBISS/OPAC in se kasneje na praktičnih primerih učili iskanja gradiva v katalogu COBISS in nato na knjižnih policah. Knjižničarka jih je seznanila s projektom Rastem s knjigo. Ob zaključku jih je spodbudila k branju leposlovnega gradiva; v dar so dobili knjigo Zvezde vabijo slovenskega književnega ustvarjalca Mihe Mazzinija.

Slika 454: Sedmošolci na obisku v splošni knjižnici.

275

Dogodke je v oktobru 2017 organizirala Brigita Boštjančič Baša. O njih smo poročali na šolski oglasni deski in šolski spletni strani.


OŠ SELNICA OB DRAVI - Maja Vačun

Slika 455: Arhiv OŠ Selnica ob Dravi

276


277

Sliki 456 in 457: Arhiv OÅ Selnica ob Dravi


Sliki 458 in 459: Arhiv OŠ Selnica ob Dravi

Slike 460 - 462: Arhiv OŠ Selnica ob Dravi

278


Sliki 463 in 464: Arhiv OŠ Selnica ob Dravi

279

Sliki 465 in 466: Arhiv OŠ Selnica ob Dravi


OŠ DUŠANA MUNIHA MOST NA SOČI – Martina Kozorog Kenda Osnovna šola Dušana Muniha Most na Soči se je pridružila praznovanju z različnimi dejavnostmi za promocijo branja. V okviru projekta Mednarodni mesec šolskih knjižnic smo pripravili paleto dejavnosti z namenom, da bi učencem približali branje kot čudovito doživetje. MEDGENERACIJSKO BRANJE

Sliki 467 in 468: Arhiv OŠ Dušana Muniha Most na Soči

- učenci šolske skupnosti berejo učencem od 1. do 5. razreda; - učenke 9. razreda berejo učencem 6. razreda knjigo Bela kava in Posipanec.

280


KAKO SE LAHKO UČIM V ŠOLSKI KNJIŽNICI - učenci 8. razreda uporabljajo priročnike za učenje fizike. BRALNI KOVČEK

Sliki 469 in 470: Arhiv OŠ Dušana Muniha Most na Soči

- ob tednu otroka na podružničnih šolah za učence od 1. do 4. razreda. BRALNA AKCIJA "MOJA KNJIŽNICA"

Sliki 471 in 472: Arhiv OŠ Dušana Muniha Most na Soči

281


Knjižničarka Alenka Mahajnc iz splošne knjižnice spodbuja k branju učence 3. razreda. RAZSTAVE PO OBISKU POTUJOČE KNJIŽNICE

Sliki 473 in 474: Arhiv OŠ Dušana Muniha Most na Soči

Ex-libris 5. a razred, Razredna knjiga 5. b razred.

IZMENJAVA KNJIŽNIH KAZALK, ki jih za učence OŠ Orehek Kranj izdelajo učenci 6. razreda pri tehniki.

Slika 475: Arhiv OŠ Dušana Muniha Most na Soči

282


KNJIGE, KI JIH V BRANJE PRIPOROČA ŠOLSKA SKUPNOST so razstavljene v šolski knjižnici.

Slika 476: Arhiv OŠ Dušana Muniha Most na Soči

O dogodkih smo poročali: na šolski spletni strani in oglasni deski Križemšola.

283


OŠ KOŠANA – Katja Čekada

284

Slika 477: Arhiv OŠ Košana


Slika 478: Arhiv OŠ Košana

285

Slika 479: Arhiv OŠ Košana


Sliki 480 in 481: Arhiv OŠ Košana

286


OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI – Katja Šuštar V šolski knjižnici smo se mednarodnemu praznovanju pridružili z raznovrstnimi dejavnostmi, ki so potekale ves oktober. O mesecu šolskih knjižnic so učenci poročali v oddaji šolskega radia in v šolskem časopisu, pripravili so priložnostni razstavi, glasovali za najljubšo knjigo, si ogledali film po knjižni predlogi, sodelovali v ustvarjalni delavnici, zbirali misli o knjigah in branju ter poslikali mizico v Ferdovem bralnem kotičku.

Slika 482: Arhiv OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

287

V okviru meseca šolskih knjižnic smo se odločili tudi, da se z bralno hišico oz. Ferdovo knjigobežnico, ki bo svoje mesto v novembru našla v zunanji učilnici, pridružimo vseslovenskemu bralnospodbujevalnemu projektu.


Slika 483: Arhiv OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

288

Slika 484: Arhiv OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični


Letošnje geslo »Povezovanje skupnosti in kultur«, ki je opozarjalo tudi na povezovalno vlogo šolskih knjižnic, je z ustvarjalnimi in poučnimi dejavnostmi ter z druženjem in sodelovanjem učencev uspešno doseglo svoj namen oz. pripomoglo k razvoju kompetenc, ustvarjalnosti in kritičnega mišljenja učencev ter k spodbujanju strpnosti in sprejemanju drugačnosti.

Slika 485: Arhiv OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

289


OŠ TONČKE ČEČ TRBOVLJE - Urša Bajda Kot že vrsto let smo tudi letošnji oktober praznovali tudi v naši šolski knjižnici. Potekalo je več dejavnosti od natečajev – literarnih, likovnih in fotografskih do podelitve naziva NAJ BRALEC, ki ga vsako leto pridobijo tisti učenci od 3. do 9. razreda, ki jim uspe osvojiti bralno značko že v prvem mesecu novega šolskega leta. O vseh dejavnostih sprotno objavljamo prispevke na šolski spletni strani, prav tako pa vodimo spletni dnevnik šolske knjižnice, ki je neke vrste kronika zaporedja dogodkov in je dostopen na naslovu: https://solskaknjiznicaostctrbovlje.blogspot.si/

Video 1: Prva nacionalna izmenjava knjižnih kazalk med slovenskimi šolskimi knjižnicami – primer: Izmenjava med OŠ Rodica in OŠ Tončke Čeč

290

Video 2: International Bookmark Exchange 2017 na OŠ Tončke Čeč SLOVENIA


2 SREDNJEŠOLSKE KNJIŽNICE Vsako leto se praznovanju mednarodnega meseca šolskih knjižnic pridruži tudi nekaj šolskih knjižnic srednjih šol. Letos je poročila oddalo pet takih.

PRVA GIMNAZIJA MARIBOR – Metka Kostanjevec PRVA GIMNAZIJA MARIBOR se je pridružila praznovanju Mednarodnega

meseca šolskih knjižnic z aktivnostmi:  Pogovor s književnico Cvetko Bevc (16. 10. 2017) http://pgmb.si/ura-s-knjizevnico-cvetko-bevc/  Sejem (rabljenih) knjig (oktober 2017)  Bralni klub profesorjev (16. 11. 2017)  Razstava ob 500-letnici reformacije in rojstvu tiskane knjige na Slovenskem (prilagam fotografije)  Izdelava iluminacij na besedila pesmi Karla Glaserja (razstava bo v avli šole postavljena decembra) Povabilo v knjižnico – 20 let pozneje … (20. 10. 2017) – nekdanje dijake naše gimnazije smo povabili, da po 20 letih ponovno obiščejo šolsko knjižnico. V času njihovega šolanja je bila na drugi lokaciji in mnogo skromnejša, danes pa jih je očarala s svojimi lepimi prostori in

O dogodku smo poročali na spletni strani šole, v časniku Večer.

291

založenostjo.


292

Slika 486: Arhiv Prve Gimnazije Maribor


293

Slika 487: Arhiv Prve Gimnazije Maribor


294

Slika 488: Arhiv Prve Gimnazije Maribor


295

Slika 489: Arhiv Prve Gimnazije Maribor


Slika 490: Arhiv Prve Gimnazije Maribor

SREDNJA IN POKLICNA ŠOLA BEŽIGRAD - Nataša Pečkaj in Daniela Jaklič V knjižnici SPSŠB Ljubljana smo se priključili projektu Mednarodni mesec šolskih knjižnic. Dijaki so bili septembra in oktobra še posebej vabljeni k branju in poročanju o prebranih knjigah. Po pogovoru o prebranih knjigah so svoje misli tudi zapisali in priporočali knjige v branje. S predstavitvijo Meseca šolskih knjižnic smo nekatere oktobra tudi objavili na spletni strani šole. Sodelovalo je 5 dijakov.

Povezava do objave na spletni strani šole:

296

Prepričani smo, da smo z objavo spodbudili k razmišljanju o šolski knjižnici in knjigah marsikaterega obiskovalca spletne strani.


http://www.spssb.si/prispevki/oktober-mednarodni-mesec-solskihknjiznic/ Na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana smo obeležili mednarodni mesec šolskih knjižnic s povezovanjem skupnosti in kultur. Knjižničarka Daniela Jaklič sem med nadomeščanjem s 25 dijaki povezovala pojem knjižnice, branja, knjige in večkulturnosti. Našo šolo obiskujejo tudi dijaki, ki prihajajo iz bivših Jugoslovanskih republik, Kosova in Albanije, Rusije, Ukrajine, Izraela in Francije. Med pogovorom o knjigah in knjižnicah je nastal več jezikovni slovarček izbranih pojmov povezanih s šolsko knjižnico. Slovar v obliki plakata pod naslovom Mednarodni mesec šolskih knjižnic – Povezovanje skupnosti in kultur smo razstavili na razstavnem prostoru pred šolsko knjižnico. Ker je to hkrati tudi čakalnica pred zobozdravstveno ordinacijo, je zanimivo spremljati, koliko pacientov je slovar pritegnil k ogledu.

297

Slika 491: Arhiv Srednje in poklicne šole Bežigrad


ŠOLSKI CENTER CELJE – Jožica Škorja Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev je za letošnji mednarodni mesec šolskih knjižnic izbralo geslo POVEZOVANJE SKUPNOSTI IN KULTUR, ki opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic. Povezovanje je ena pomembnejših vrednot, s povezovanjem raziskujemo in se vzajemno plemenitimo. Uvod v dogajanja, s katerimi smo obeležili mednarodni mesec šolskih knjižnic, je predstavljala navezava stika z dijakinjo, ki je v preteklem šolskem letu zaključila šolanje na eni izmed šol Šolskega centra Celje, na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. Karin Vrbek je mlada pesnica, ki ji svet poezije predstavlja varno zavetje - prostor, kjer lahko iskreno izraža svoje misli in čustva. Udeležila se je letošnjega pesniškega natečaja Mala Veronika, ki mlade spodbuja k pesniškemu izražanju in jim ponuja prostor za promocijo njihovega pesniškega ustvarjanja. Spodbuja jih k razmišljanju o besedi in pomenu besede v njihovi generaciji. Karin je s pesmijo Nočno mesto postala lavreatinja Male Veronike in prav tako zmagovalka občinstva. 27. septembra 2017 smo jo kot osrednjo gostjo povabili na literarno druženje, v Oddelek Glazija, ki ga je vodila prof. Meta Hojnik Verdev.

298

Slika 492: Arhiv Šolskega centra Celje


Prostor smo namenili tudi Borisu A. Novaku, ki je za pesniško zbirko Vrata nepovrata prejel Veronikino nagrado 2017 ter Andreju Brvarju, ki je Zlatnik poezije prejel kot priznanje za njegov življenjski pesniški opus in za ustvarjalno požlahtnjenje slovenskega jezika in kulture. Literarno druženje s Karin Vrbek - dobitnico letošnje nagrade Mala Veronika so obogatili z glasbo povezani dijaki ŠC Celje: Neža Pogačar, Matevž Lesjak in Žiga Cokan, pod vodstvom mentorice Metke Jagodič Pogačar.

Sliki 493 in 494: Arhiv Šolskega centra Celje

Udeležence je pozdravila tudi ravnateljica Srednje šole za strojništvo, medije in mehatroniko Simona Črep, ki ima zasluge, da je kot profesorica slovenščine prepoznala talent mlade pesnice.

Kuliso literarnemu dogodku je predstavljala razstava, ki je povezovala osrednjo gostjo Karin Vrbek, dobitnico male Veronike, ter prejemnika Veronikine nagrade (Boris A. Novak/Vrata nepovrata) in Zlatnika poezije (Andrej Brvar).

299


Slike 495-497: Arhiv Šolskega centra Celje

Šolska knjižnica je »povezovanje« v okviru domačega šolskega centra razširila s sodelovanjem z Osrednjo knjižnico Celje. Dva tedna v oktobru smo namenili projektu Rastem s knjigo, ki spodbuja bralno kulturo med mladimi. V njem so sodelovali dijaki 1. letnikov, ki so spoznavali splošno knjižnico in jo primerjali s šolsko. V dar so dobili poučno knjigo Lučke Kajfež Bogataj Planet, ki ne raste. Uporabili jo bodo lahko pri pouku, v okviru medpredmetnega povezovanja zelo aktualne tematike ekologije.

300

Sliki 498 in 499: Arhiv Šolskega centra Celje


Z dijaki prvih letnikov Gimnazije Lava ter oddelkov 1A1, 1B4 in 1P1 Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko smo obisk Osrednje knjižnice Celje nadgradili s projektnim dnevom. Vanj smo povezali knjižnično informacijsko znanje: oblikovanje pisnega izdelka/seminarske naloge, iskanje virov na določeno temo v sistemu COBISS+, navajanje virov in literature. Obiskali smo tudi Oddelek Lava. Dijakom smo predstavili dragocenosti naše knjižnice: prestižno in unikatno ročno vezano monografijo o Leonardu da Vinciju, dragoceno izdajo prvega celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske, najsodobnejši slovenski prevod Biblije z razkošnimi ilustracijami. Z ogledovanjem smo povezali marsikatero zanimivost iz življenja Leonarda da Vincija, Janeza Vajkarda Valvasorja, Jurija Dalmatina in Primoža Trubarja. Dijakom smo predstavili tudi bralnike in pred njih postavili izziv: klasična ali e-knjiga. Mnenja so bila zanimiva in nikakor ne povezana s pričakovanji.

Sliki 500 in 501: Arhiv Šolskega centra Celje

301

Na projekt Rastem s knjigo se je navezala tudi razstava Rastem s knjigo, plod medpredmetne povezave s poukom umetnosti. Dijaki 1P1 so svoja


resna in s humorjem obarvana razmiĹĄljanja o tem kako rastemo s knjigo prikazali z likovnim ustvarjanjem, pod mentorstvom prof. Ike Drame.

Slika 502: Arhiv Ĺ olskega centra Celje

302

Slika 503: Arhiv Ĺ olskega centra Celje


Pred 500 leti je Martin Luter na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve, in začela se je reformacija. Letos smo praznik obeležili tudi v okviru mednarodnega meseca šolskih knjižnic. V tem obdobju smo dobili prvo slovensko knjigo, prvi slovenski pravopis in prevod Biblije. Dijaki so si v okviru medpredmetne povezave s poukom slovenskega jezika v Oddelku Glazija ogledovali razstavo o slovenskih protestantih, ki so pomembno vplivali na razvoj slovenskega jezika. S pomočjo dijakinj jo je na ogled postavila prof. Aleksandra Uršič.

Slika 504: Arhiv Šolskega centra Celje

303

Dogajanja ob mednarodnem mesecu šolskih knjižnic v knjižnici Šolskega centra Celja zaokrožuje plakat, ki so ga izdelali dijaki 1P1, z mislijo:


Branje je del našega življenja. Dobra knjiga nas tolaži, nas poučuje in nam odkriva lepoto sveta. S knjižnimi junaki prepoznavamo svoje želje, misli, bolečino. Samo knjiga nas lahko popelje v preteklost in seveda tudi v prihodnost, saj jo lahko živimo v svoji domišljiji.

Slika 505: Arhiv Šolskega centra Celje

304


SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI - Tanja Škrilec Švegl Pravljično uro smo izvedli v sodelovanju s šolsko knjižnico OŠ Kajetana Koviča Radenci in knjižničarko Tadejo Slavič v četrtek, 26. 10. 2017, in sicer na srednji šoli. Glede na geslo letošnjega praznovanja smo izbrali zgodbo Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev sirsko-nemškega pisatelja Rafika Schamija. Dijakinje 3. letnika Mojca, Anja in Špela so drugošolcem predstavile šolo, nato pa tudi pisatelja, prebrale so zgodbo, na koncu pa so učenci v 3 skupinah pri vsaki dijakinji ob ilustracijah obnovili zgodbo. Drugošolci pa so si tudi ogledali srednješolsko knjižnico in jo primerjali z njihovo. Kot se za prvake minulega 64. Gostinsko turističnega zbora v Kranjski Gori spodobi, so na pogostili s pecivom in čajem.

305

Slika 506: Arhiv Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci


Slika 507: Arhiv Srednje ĹĄole za gostinstvo in turizem Radenci

306

Slika 508: Arhiv Srednje ĹĄole za gostinstvo in turizem Radenci


Slika 509: Arhiv Srednje ĹĄole za gostinstvo in turizem Radenci

307

Slika 510: Arhiv Srednje ĹĄole za gostinstvo in turizem Radenci


GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA - Milena Zelko V Gimnaziji Murska Sobota smo 24. oktobra gostili pesnika, pisatelja, dramatika, prevajalca in igralca Andreja Rozmana Rozo.

308

Slika 511: Arhiv Gimnazije Murska Sobota, fotografije: Milena Zelko


Slika 512: Arhiv Gimnazije Murska Sobota, fotografije: Milena Zelko

Srečanje je bilo za dijakinje in dijake tretjega letnika omogočeno v okviru projekta Povabimo besedo, ki ga že od leta 1996 organizira in koordinira Društvo slovenskih pisateljev. Dogodka so se udeležili tudi učenci iz tišinske, bakovske in murskosoboške osnovne šole.

309


Slika 513: Arhiv Gimnazije Murska Sobota, fotografije: Milena Zelko

Uvodnemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili dijak in dijakinje Gimnazije Murska Sobota, je sledil pogovor, med katerim smo izvedeli marsikaj zanimivega. Pred zaključkom srečanja je Andrej Rozman zbrane nasmejal s »petjem« neme pesmi.

310

Slika 514: Arhiv Gimnazije Murska Sobota, fotografije: Milena Zelko


KOLOFON

311

Mednarodni mesec šolskih knjižnic 2017 International School Library Month 2017 Uredila in oblikovala: mag. Urša Bajda Založila in izdala Sekcija za šolske knjižnice pri ZBDS kot [ePub]. Leto izida: 2018 Publikacija je nastala na pobudo IO Sekcije šolskih knjižnic Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Fotografije in slikovno gradivo so del zbranih poročil, preoblikovani za objavo v medijih. Izdal IO Sekcije šolskih knjižnic Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Izdano kot [elektronska publikacija] .epub Dostopno na URL: https://issuu.com/knjinicaotonckecectrbovlje/docs/publikacija_islm_sekcije___olskih_k


312

Publikacija ISLM 2017 Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS  

V Sloveniji že 10. leto praznujemo Mednarodni mesec šolskih knjižnic. Publikacija vsebuje prispevke o dejavnostih, ki so jih na slovenskih t...

Publikacija ISLM 2017 Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS  

V Sloveniji že 10. leto praznujemo Mednarodni mesec šolskih knjižnic. Publikacija vsebuje prispevke o dejavnostih, ki so jih na slovenskih t...

Advertisement