OŠ TONČKE ČEČ, Keršičeva c. 50, 1420 Trbovlje
36. DRŽAVNI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA šolsko leto 2021/2022
AVTORJI TURISTIČNE NALOGE:
ULA POVH, 9. A, LEA KOČAR, 9. A, ZOJA LIPOVŠEK, 9. A, M AŠA NEJA GOLOB, 9. B, M AJA P UŠNIK, 9. B MENTORICE:
TANJA BOŽIČEK SIMNOVČIČ, VESNA LINDIČ, NINA VUČILOVSKI, MOJCA ARH, URŠA BAJDA
TRBOVLJE, FEBRUAR 2022
1
BAJERtrek
BAJERtrek
2
Zahvala Člani projektne skupine Turizmu pomaga lastna glava OŠ Tončke Čeč bi se radi zahvalili prav vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri nastajanju turistične naloge. Še posebej bi izpostavili in se zahvalili naslednjim: gospe ravnateljici Katarini Pajer Povh, ki nas je podprla pri odločitvi, da sodelujemo pri projektu Turizmu pomaga lastna glava; gospe pomočnici ravnateljice Nataši Pišek, ki je nalogo lektorirala in nas je podprla ter pomagala pri organizacijski izvedbi; učiteljem špotra za svetovanje ustreznih nalog na posameznih postojankah BAJERtreka; Občini Trbovlje; županji Jasni Gabrič in arhitektkama, urbanistkama Patriciji Sabol in Neli Zajc za intervju; Antonu Liscu s sodelavci Društva Perkmandeljc Trbovlje za intervju in ogled rudnika; Gregorju Uraniču, predstavniku Lafarge Cement za voden ogled bazena in okolice; bioenergetiku Jožetu Saviozziju za intervju; učiteljici Nataši Jelen, Bojanu Jelenu in Iztoku Simnovčiču za pomoč pri izdelavi lesenih označb; mentoricam, ki so nas spodbujale in verjele, da zmoremo.
3
BAJERtrek KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...................................................................................................................................... 5 2 OD IDEJE DO URESNIČITVE ............................................................................................. 5 2.1 NAČRT .................................................................................................................... 6 2. 2 RAZISKOVANJE ................................................................................................... 6 2. 3 AKCIJA .................................................................................................................10 3 POVEZOVANJE IN PROMOCIJA ..................................................................................... 13 3. 1 OBČINA TRBOVLJE ............................................................................................13 3. 2 POGOVOR Z BIOENERGETIKOM ......................................................................15 3. 3 PROMOCIJA..........................................................................................................16 4 NAŠ TURISTIČNI PROIZVOD ........................................................................................... 16 4. 1 VIRTUALNA TRIM STEZA ZA REKREACIJO IN SPROSTITEV .......................17 4. 1. 1 OPIS PODALJŠKA ZA REKREACIJO - BAJERtrek ........................................20 4. 1. 2 OPIS PODALJŠKA ZA SPROSTITEV - SENZORNA POT ................................25 5 FINANČNI IZID .................................................................................................................... 27 6 AKTUALNOST – VIZIJA ZA NAPREJ .............................................................................. 28 7 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 29 8 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................... 30
4
Slika 1: Ogled rudnika – kolaž fotografij................................................................................11 Sliki 2 in 3: Zaprti bazen v Cementarni Lafarge Trbovlje so zaprli leta 2007 .........................11 Slika 4: Mitovški slap. ...........................................................................................................12 Slika 5: Pogled na usedalnik – bajer na Gojdi s ptičje perspektive ........................................12 Slika 6: Intervju z arhitektkama Občine Trbovlje ...................................................................13 Slike 7-11. Intervju z bioenergetikom ....................................................................................15 Slika 12: Bivša pot rudarjenja, na kateri pa usedalnika sploh še ni bilo.................................17 Slika 13: Usedalnik, po domače BAJER, z možnostjo nadgradnje z virtualno trim stezo .....18 Sliki 14 in 15: Ribnik in prostor za senzorno pot ...................................................................19 Slika 16: Pogled in označitev na zemljevidu .........................................................................19 Slika 17: Načrtovanje v naravi ..............................................................................................20 Slika 18: BAJERtrek .............................................................................................................20 Slika 19: Postavitev naših označb virtualne trim steze BAJERtrek .......................................21 Sliki 20 in 21: Ribnik s senzorno potjo bi bil lahko dodatna izletniška točka za sprostitev .....25 Slika 22: Načrt senzorne poti ................................................................................................26 Slike 23-25: Izdelava označb ................................................................................................27 Slika 26: Izdelana označba z delujočo QR kodo ...................................................................27 Slika 27: Iz preteklosti v prihodnost ......................................................................................28
KAZALO GRAFOV Grafa 1 in 2: Odstotki glede na prepoznavanja mesta Trbovlje kot turističnega mesta .......... 7 Grafa 3 in 4: Odstotki glede na možnosti ponudbe mesta Trbovlje ........................................ 8 Grafa 5 in 6: Odstotek glede na zavedanja obstoja termalne vode v Trbovljah ...................... 8 Grafa 7 in 8: Odstotek glede na poznavanje usedalnikov vode v Trbovljah ........................... 9 Grafa 9 in 10: Odstotki glede na vpliv vode na počutje .......................................................... 9 Grafa 11 in 12: Odstotki glede na usedalnike vode kot turistična atrakcija ............................10
KAZALO QR kod in video posnetkov QR 1. Ogrevanje / Video 1. Ogrevanje .................................................................................22 QR 2. Raztezanje / Video 2. Raztezanje ..............................................................................22 QR 3. Vaje za moč rok in trebušnih mišic / Video 3. Vaje za moč rok in trebušnih mišic .......23 QR 4. Vaje za moč nog / Video 4. Vaje za moč nog .............................................................23 QR 5. Vaje za kardio / Video 5. Vaje za kardio .....................................................................23 QR 6. Koordinacijska lestev / Video 6. Koordinacijska lestev ...............................................24 QR 7. Kardio vaja / Video 7. Kardio vaja ..............................................................................24 QR 8. Raztezanje telesa / Video 8. Raztezanje telesa ..........................................................25
BAJERtrek
KAZALO SLIK
5
BAJERtrek
1 UVOD
Letošnja tema 36. osnovnošolskega državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava je Voda in zdravilni turizem. Najprej smo bili v dvomih, saj nismo vedeli, kje bi sploh začeli. Iz tedna v teden smo dobivali nove ideje in ugotovili, da lahko izkoristimo kar nekaj lokaciji v našem mestu. Odločili smo se, da izkoristimo še neobdelane pešpoti, polepšamo našo okolico in omogočimo vsem prebivalcem Trbovelj kot tudi turistom, da uživajo v naših kreativnih izdelkih. Najprej so nam na misel prišli ribniki, po domače »bajerji«, potem bivši Cementarniški bazen, rudnik in Mitovški slap. Kmalu smo prišli do problema, kam se obrniti glede lastništva teh površin. Začeli smo raziskovati, se obrnili na občino in napisali nekaj elektronskih sporočil. Nato smo se lotili dela. Več lahko preberete v nadaljevanju naše naloge.
2 OD IDEJE DO URESNIČITVE
Vsem nam je jasno, da je načrt ključen za uspeh. Najprej smo naredili predizbor vseh sodelujočih. Šlo je za šolsko tekmovanje o turizmu, kjer smo morali izkazati svoje znanje o kulturni dediščini našega kraja, vodah in možnostih širjenja turizma. V predizboru so sodelovali učenci od 7. do 9. razreda, na koncu se je izkazalo, da smo imele devetošolke najbolj dovršene ideje, take, ki bi jih bilo mogoče tudi dejansko uresničiti. Mentorice so sklicale sestanek in razdelili smo si področja raziskovanja. Vsak je dobil svojo nalogo: -
raziskovanje in ogled okolice (Ula in Lea);
-
raziskovanje spletnih virov o turističnih atrakcijah (Zoja in Neža);
-
raziskovanje lastništva (Maša in Maja).
Na srečanjih (na 14 dni) smo poročali o vseh novostih, ki smo jih odkrili in ugotovitvah, ki so nam bile v pomoč pri načrtovanju aktivnosti v nadaljevanju.
6
Raziskovanje virov nam je osvetlilo pomen zdravilnih lastnosti vode. Najprej smo se odločili, da se bomo osredotočili na dva bajerja, ki sta še kar v bližini šole. V bistvu gremo včasih do njih, kadar imamo športne dni, ki so povezani z orientacijo v naravi. Pred leti je tam mimo šla tudi Pot rudarjenja, ki so jo ustvarili in oblikovali zdaj že bivši učenci naše šole in ki bi jo bilo treba nujno posodobiti, saj so smerokazi že dotrajani, napisi pa neberljivi. Kar hitro smo prišli na idejo, da bi oplemenitili pot okoli »bajerja na Gojdi«.
2. 2 RAZISKOVANJE Voda je kemijska spojina H2O, brez barve, okusa in vonja. Pojavlja se v treh agregatnih stanjih, kapljevinastem, trdem (led) in plinastem (para), ima gostoto 1kg na 1liter volumna, je vseprisotna na Zemlji, pokriva ¾ njene površine in tvori približno enake ¾ telesne mase živih organizmov, tudi človeka, kar je lahko slučajno ali pa tudi ne. Znanstveniki so ocenili, da je 98 % vode v oceanih in morjih in ta je slana. Le 2 % vode pa je sladke vode v jezerih, ledenikih, rekah, ki pa tudi ni vsa uporabna za življenje. Voda ima izredno sposobnost kroženja, stalno potuje zaradi klimatskih razmer, ki jih tudi ustvarja, včasih je ujeta v čvrstih materijah ali v ledu, vendar podzemni in nadzemni tokovi zaradi gravitacije povzročajo stalno premikanje vode. Kroženje vode ni teritorialno lokalizirano in lahko rečemo, da ni molekule vode, ki ne bi že večkrat obšla Zemljo ali že bila kdaj ujeta v kakšni rastlini, živali ali človeku. (Povzeto po spletnem viru Bodi eko.) Prebrali smo, da so določeni tipi vode različno učinkoviti: voda, ki vsebuje žveplo, krepi imunski sistem, kopanje v slani vodi pomirja in sprošča. Prav to pa naj bi imelo zdravilni učinek. Ker je virov o zdravilnih učinkih vode res veliko, smo se najprej morali omejiti v raziskovanju. Določili smo, kaj vse bi raziskovali. Kje so možnosti, da bi povezali vodo in zdravilni turizem v našem mestu. Kot smo že omenili, smo raziskali okolico naše učne poti. Ugotovili smo, da lahko uporabimo usedalnik in naravni ribnik, po domače bajer. Druga večja raziskovalna ekipa pa se je odpravila v rudnik, saj je tam tudi veliko vode, ki pa je v času delovanja rudnika pomenila sicer eno največjih nevarnosti za rudarje. Želeli smo raziskati, če bi zdaj, ko je rudnik zaprt, lahko vse skupaj povezali s turizmom.
BAJERtrek
2.1 NAČRT
7
BAJERtrek
Nato smo se odpravili še v Cementarno Trbovlje, ki se je preimenovala leta 2002, ko je postala del skupine Lafarge. Tam smo si ogledali nedelujoč plavalni bazen, ki je bil včasih ponos Trbovelj, saj se je več desetletji generacij Trboveljčanov prav v tem bazenu naučilo plavati. Z zaprtjem Cementarne v letu 2015 pa zdaj že lep čas propada. Ugotovili smo, da imamo tam celo termalno vodo. Utrnila se nam je še zamisel, da je blizu Cementarne Mitovški slap, kjer bi mogoče lahko imeli knajpanje. Izvedli smo še anketo med učitelji in učenci naše šole.
2. 2. 1 Anketi za učitelje in učence V anketi je sodelovalo 55 anketirancev, od tega 34 učiteljev in 21 učencev 9. razreda. Tako vprašani učitelji kot učenci živijo v mestu Trbovlje. Anketne vprašalnike smo izdelali v elektronski obliki, do katere so lahko posamezniki dostopali preko spletne aplikacije 1ka. Vprašanja v anketnem vprašalniku so bili zaprtega tipa. INTERPRETACIJA REZULTATOV Na vprašanje, ali meniš, da so Trbovlje turistično mesto, je 53 % vprašanih učiteljev mnenja, da se je turizem v Trbovljah šele pričel razvijati. Tudi učenci vidijo, da se v Trbovljah turizem razvija.
Grafa 1 in 2: Odstotki glede na prepoznavanja mesta Trbovlje kot turističnega mesta
Tako učitelji (85 %) kot učenci (71 %) menijo, da ima mesto Trbovlje še veliko turističnega potenciala, ki bi ga lahko uporabili za boljšo promocijo samega mesta.
Grafa 3 in 4: Odstotki glede na možnosti ponudbe mesta Trbovlje
Pri postavljanju vprašanj smo domnevali, da učitelji mesto Trbovlje poznajo bolje kot učenci. Rezultat ankete kaže, da kar 33 % vprašanih učiteljev ve, da imamo v Trbovljah termalno vodo. Poleg tega tudi vedo, kje se termalna voda nahaja. Učenci so s tem podatkom manj seznanjeni. O termalni vodi in njenem nahajanju jih ve le 20 %. Smo pa bili presenečeni nad nepoznavanjem, saj se je velik odstotek učiteljev (61 %) in učencev (60 %) s tem podatkom srečalo prvič.
Grafa 5 in 6: Odstotek glede na zavedanja obstoja termalne vode v Trbovljah
BAJERtrek
8
9
BAJERtrek
V času epidemije in epidemioloških ukrepov smo prosti čas preživljali v domačem kraju ter tako odkrivali morda še neznane kotičke. Pri vprašanju, ali veš, da imamo v Trbovljah tri usedalnike vode smo domnevali, da le-te v večji meri poznajo učitelji in v manjšem deležu učenci. Naša domneva se nam je potrdila. Saj kar 81 % učiteljev pozna vse tri usedalnike, pa tudi učencev, ki vedo za naše usedalnike, je kar 63 %.
Grafa 7 in 8: Odstotek glede na poznavanje usedalnikov vode v Trbovljah
Pri vprašanju, ali meniš, da se v bližini vode človek počuti bolj sproščeno, smo domnevali, da razlik med učitelji in učenci ne bo. Hipoteza se nam je potrdila, saj je iz podatkov razvidno, da prav vse anketirane voda pomirja in sprošča.
Grafa 9 in 10: Odstotki glede na vpliv vode na počutje
10
nudili kot čarobni kotiček za sproščanje, smo domnevali, da bodo učenci tisti, ki bodo v zasavskih bajerjih videli večji turistični potencial. Podatki naše domneve ne potrjujejo. Učitelji (88 %) vidijo v usedalnikih velik potencial. Učenci (48 %) so pri omenjeni ideji veliko bolj zadržani, saj je velik delež učencev, kar 33 %, o tej ideji neodločenih.
Grafa 11 in 12: Odstotki glede na usedalnike vode kot turistična atrakcija
2. 3 AKCIJA Raziskovati ni bilo tako težko, ampak kako priti do vseh teh stvari, kdo so lastniki, kje sploh začeti. Najprej smo se dogovorili s predstavnikom Društva Perkamndeljc – turističnim vodnikom in bivšim rudarjem Antonom Liscem, ki nas je prijazno popeljal po rudniku in nam razložil, da je za rudarje voda pomenila eno od največjih nevarnosti. Presenečeni smo bili, da je v rudniku ali »jami« po domače, še vedno ogromno vode, ki pa je začuda zelo čista.
BAJERtrek
Pri vprašanju, ali meniš, da bi bili usedalniki vode odlična turistična priložnost, ki bi jo lahko
11
BAJERtrek Slika 1: Ogled rudnika – kolaž fotografij
Društvo Perkmandeljc že izvaja vodene oglede rudnika, hkrati pa razmišljajo tudi o razširitvi te svoje ponudbe s prilagojenimi ogledi za vrtce in šole, saj je rudarstvo naša kulturna dediščina, ki jo je nujno posredovati vsem rodovom. Poklicali smo tudi v Cementarno Lafarge Trbovlje. Prijazno so nas sprejeli, nam razkazali propadajoč bazen, razložili, kako poteka voda, kje so jo črpali, koliko stopinj ima ipd. Bili smo presenečeni, da imamo v Trbovljah termalno vodo, ki meri kar 27 stopinj C. A te vode danes žal nihče ne izkorišča.
Sliki 2 in 3: Zaprti bazen v Cementarni Lafarge Trbovlje so zaprli leta 2007
12
regionalna cesta, kjer se zelo težko ustaviš.
Slika 4: Mitovški slap. Vir: ZON (2019). Neverjeten slap skrit tik ob glavni cesti za Savo. https://zon.si/neverjeten-slap-skrit-tik-ob-glavni-cesti-za-savo/
Za lastništvo usedalnika in ribnika smo najprej poklicali na Rudnik Trbovlje Hrastnik, d. o. o. – RTH in na Občino Trbovlje, potem pa napisali elektronska sporočila. Kmalu smo dobili za usedalnik pozitiven odgovor, tako da se je delo lahko začelo.
Slika 5: Pogled na usedalnik – bajer na Gojdi s ptičje perspektive
BAJERtrek
Pri Mitovškem slapu pa je bilo malo težje, saj je z vrha privat posestvo, spodaj pa hitra
13
BAJERtrek
3 POVEZOVANJE IN PROMOCIJA
Že v fazi raziskovanja smo se precej povezovali z organizacijami v lokalni skupnosti, ko smo jih povprašali za dovoljenja (RTH in Občina Trbovlje) in ko so nam predstavljali trenutno stanje (v rudniku in v Cementarni). Ves čas smo razmišljali o povezovanju z lokalno skupnostjo, saj se ta naš tako imenovan turistični produkt nahaja izven šole.
3. 1 OBČINA TRBOVLJE Poiskali smo kontakt zaposlenih na Občini Trbovlje, ki se ukvarjajo z urbanizmom in arhitekturo (gdč. Neli Zajc in gdč. Patricija Sabol) naše lokalne skupnosti, ter ju povabili na intervju. Prijazno sta se odzvali na naše povabilo. Intervju smo izvedli v naši šolski knjižnici. Gostjama smo najprej predstavili našo vizijo – kaj in kje želimo urediti – vzpostaviti, nato pa smo jima zastavili nekaj ključnih vprašanj. Zanimalo nas je, kako dobijo vizijo in idejo za projekte.
Slika 6: Intervju z arhitektkama Občine Trbovlje
14
dopolnijo, uredijo lastništvo zemlje, nato pa vprašajo še ministrstvo za mnenje predvsem, če je na posesti prisotna voda. Ti postopki so zelo dolgi. Zanimalo nas je seveda, zakaj so postopki tako dolgi. Odgovorili sta, da zato, ker so predpisani roki včasih tudi zaradi soglasij občanov in ministrstva. Problemi nastanejo tudi pri kulturnih dediščinah, saj je treba slediti strogim pogojem. Na vprašanje, do kakšne mere lahko stavbo kostumatiziraš, sta odgovorili, da so vsi pogoji že določeni, v večini predvsem zunanjost stavbe, barva fasade, včasih tudi notranjost. Podobo je potrebno ohranjati takšno, kot je zaradi izgleda mesta. Mesto lepše izgleda, če stavbe nimajo fasad živih barv, imajo enakobarvna okna … Na primer takoimenovana švabska kolonija v Trbovljah – tam je bilo pri obnovi potrebno ohraniti izgled fasade in enotne strehe. Predpise ureja tudi Zavod za ohranjanje kulturne dediščine. Občina Trbovlje si prizadeva pomagati prebivalcem teh območij, zato objavijo javne razpise za sofinanciranje obnove fasad, streh, zunanjih vrat in oken stanovanjskih stavb, varovanih kot kulturna dediščina. Za namen celovite prenove, ki zagotavlja tudi večjo energetsko učinkovitost stavb, izboljšuje zunanjo podobo mesta in ohranja kulturno dediščino ter seveda dviguje kakovost življenja, Občina Trbovlje zagotovi finančne podpore. V zadnjih letih so k takemu razpisu povabili lastnike oziroma solastnike stavb na območju Kurje vasi (Keršičeva cesta), Vodenske ceste, Kolonije 1. maja, Šuštarjeve kolonije, Švabske kolonije in Ribnika. Obnova stavb, zaščitenih kot kulturna dediščina, mora biti skladna s prvotno zasnovo objektov, kar pomeni, da morajo imeti obnovljene zgradbe čim bolj avtentičen izgled. Zanimalo nas je, če bi morda lahko pri bajerjih, kjer nameravamo vzpostaviti naš BAJERtrek, povabili kakšne lokalne podjetnike z gostinsko ponudbo, kar bi sigurno privabilo še več rekreativcev. Povedali sta, da vsako območje ni zazidljivo; na primer: če gre za določene zelene površine, če je območje poplavno, erozijsko (se vgreza). Preden lahko dobimo dovoljenja za gradnjo, je potrebno izvesti razne geološke meritve tal. V primeru, da se pa ne gradi, da bi se postavilo na primer kontejner z gostinsko ponudbo, bi v tem primeru šlo, saj je ravno to območje v občinskih načrtih predvideno kot turistično območje. Ta zadnji odgovor nas je zelo razveselil, saj smo dobili potrditev, da smo si izbrali pravi kraj, kjer bi lahko turistično ponudbo še razširili.
BAJERtrek
Povedali sta, da občinske prostorske projekte najprej pregledajo, jih po potrebi še spremenijo,
15
BAJERtrek
Predstavili smo tudi idejo o zasaditvi generacijskih dreves in zanimalo nas je, če tudi za to potrebujemo dovoljenja, pa sta povedali, da je prav saditev dreves lahko zelo problematična oziroma vprašljiva sploh, kadar za določeno področje še ni prostorskih planov. Sicer sta idejo samo pohvalili – več dreves = čistejši zrak, a hkrati sta opozorili, da so že v preteklosti imeli težave z drevesi, ki se potem razrasejo in uničujejo okolico, ko pa jih odstranijo, se ponovno najdejo nasprotniki … skratka, z drevesi v mestu je potrebno biti zelo previden.
3. 2 POGOVOR Z BIOENERGETIKOM Ob idejni zasnovi smo prišli do točke, kjer smo za oblikovanje senzorne poti in energetskih točk potrebovali znanje strokovnjakov, zato smo na intervju povabili bioenergetika, gospoda Jožeta Saviozzija, ki nam je podrobno razložil vse, kar bi nam lahko pomagalo pri zasnovi leteh.
Slike 7-11. Intervju z bioenergetikom
16
povedal o učinkih bioenergetike in kako to sploh deluje. Energijo meri in išče s pomočjo radiestezije. Radiestezija je metoda, kjer s pomočjo posebnih instrumentov dobimo informacijo iz univerzalnega energetskega polja. S to metodo iščemo škodljiva in zdravilna sevanja oziroma dobre in slabe frekvence. Pokazal nam je, kako se merijo energetske točke, od česa so odvisne, kako nanje vpliva voda in kje jih lahko najdemo. Pokazal nam je orodje za določanje energetskih točk, določanje kozmične in vodne mreže (bajalice, nihalo, L-antene …). Nato smo jih poskusili izmeriti še sami. Svetoval nam je, da senzorno pot naredimo blizu ribnika, saj določene oblike vode (predvsem stoječe) pozitivno vplivajo na naše telo in duševno zdravje. Ko pa bomo delali energetske točke, pa moramo seveda uporabiti radiestezijska orodja, zato je najbolje, da se takrat obrnemo tudi na bioenergetika. Bioenergetik nam je podaril nalepke za kuhinjsko pipo, ki prečiščujejo vodo ter s tem izboljšujejo njeno kvaliteto.
3. 3 PROMOCIJA Virtualna trim steza za rekreacijo in sprostitev bo nudila vsem občanom priložnost, da bi se sprostili, pozabili na vsakodnevni stres in se rekreirali. Kot smo ugotovili, se bo nahajala v bližini načrtovanih novih stanovanjskih objektov. Tako bomo tudi stanovalcem obogatili sprehode v naravo. Poleg tega tako naša šola (60 let) kot mesto Trbovlje (70 let) prav letos praznujeta jubilejno leto in bi bila lahko ta trim steza darilo vsem občanom in predlagali smo, da bi naredili tudi jubilejni dogodek pri odprtju trim steze za rekreacijo in sprostitev (z nastopi, stojnicami ipd.). Pri promociji je pomembno, da imamo enotno podobo, zato smo se odločili, da bodo označbe v obliki kapljic.
4 NAŠ TURISTIČNI PROIZVOD Leta 2013 je naša šola ustvarila rudarsko učno pot prav v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava. To pot bomo letos tudi obnovili in prenovili, saj je tega močno potrebna. Tako se nam je utrnila ideja, da bi dodali podaljšek za rekreacijo in sprostitev.
BAJERtrek
Opisali smo mu naš projekt in našo vizijo, s katero je bil več kot zadovoljen. Najprej nam je
17
BAJERtrek Slika 12: Bivša pot rudarjenja, na kateri pa usedalnika sploh še ni bilo
4. 1 VIRTUALNA TRIM STEZA ZA REKREACIJO IN SPROSTITEV Ker so v teh letih prav ob naši učni poti naredili usedalnik in s tem spremenili okolico, nam je ta krog okoli usedalnika prišel prav, da smo lahko pot nadgradili s športno aktivnostjo. Skica je priložena na str. 30 – PRILOGA 1.
BAJERtrek
18
Slika 13: Usedalnik, po domače BAJER, z možnostjo nadgradnje z virtualno trim stezo
V času korone smo se veliko sprehajali in odkrivali okolico. Tako smo prišli še do enega manjšega naravnega ribnika. Kot nalašč je tudi ta ob naši učni poti, zato smo se odločili, da ga uporabimo. Ob njem bi se sproščali. S tem bi naša učna pot dobila na eni strani rekreacijski na drugi strani pa sprostitveni kotiček. Seveda bi ga bilo potrebno prej očistiti, potem pa skrbeti, da ostane v takem naravnem stanju.
19
BAJERtrek Sliki 14 in 15: Ribnik in prostor za senzorno pot
SENZORNA POT
TRIM STEZA
Slika 16: Pogled in označitev na zemljevidu
BAJERtrek
20
Slika 17: Načrtovanje v naravi
4. 1. 1 OPIS PODALJŠKA ZA REKREACIJO – BAJERtrek Virtualno trim stezo smo poimenovali BAJERtrek. Pod mentorstvom učiteljev smo jo oblikovali. Pri smiselnem postavljanju steze so nam pomagali športni pedagogi, saj smo morali biti pozorni na raztezanje, moč, koordinacijo in kondicijo. Izmerili smo tekaški krog okoli usedalnika, ki meri 400 m.
Slika 18: BAJERtrek
21
BAJERtrek
Postavili in posneli smo 8 postaj s telovadnimi vajami, do katerih lahko dostopa vsak s skeniranjem QR kode. Oblikovali smo tudi lesene kapljice, ki bodo pritrjene na osmih postajah okoli usedalnika, iz katerih bodo uporabniki BAJERtrea lahko dostopali do vaj.
Slika 19: Postavitev naših označb virtualne trim steze BAJERtrek
22
Do posameznih postaj rahlo tečemo. Celotno stezo lahko ponovimo tudi večkrat, odvisno od naše telesne pripravljenosti. 1. OGREVANJE: kroženje glave – 10-krat v vsako smer kroženje rok – 10-krat v vsako smer kroženje bokov – 10-krat v vsako smer
QR 1. Ogrevanje
Video 1. Ogrevanje
2. RAZTEZANJE: predkloni – 5-krat odkloni – 5-krat vrtenje gležnjev in zapestja – 10-krat v vsako smer
QR 2. Raztezanje
Video 2. Raztezanje
3. VAJE ZA MOČ ROK IN TREBUŠNIH MIŠIC: sklece – 10-krat sklece v opori zadaj – 10-krat
BAJERtrek
BAJERtrek
23
BAJERtrek QR 3. Vaje za moč rok in trebušnih mišic
Video 3. Vaje za moč rok in trebušnih mišic
4. VAJE ZA MOČ NOG: počepi – 10-krat izpadni korak – 5-krat z vsako nogo
QR 4. Vaje za moč nog
Video 4. Vaje za moč nog
5. VAJE ZA KARDIO: jumping jacks – 15-krat
QR 5. Vaje za kardio
Video 5. Vaje za kardio
24
skipping skipping (obe nogi v eno polje) bočno prestopanje v polja
QR 6. Koordinacijska lestev
Video 6. Koordinacijska lestev
7. KARDIO VAJA: menjava nog na ograjo s poskoki – 10-krat
QR 7. Kardio vaja
Video 7. Kardio vaja
8. RAZTEZANJE TELESA: predklon s poudarjenim izdihom priteg kolena k telesu in raztezanje sprednjih stegenskih mišic
BAJERtrek
6. KOORDINACIJSKA LESTEV:
25
BAJERtrek QR 8. Raztezanje telesa
Video 8. Raztezanje telesa
4. 1. 2 OPIS PODALJŠKA ZA SPROSTITEV – SENZORNA POT Naš drugi podaljšek bo lociran pri naravnem ribniku, saj je tam zelo miren in tih prostor.
Sliki 20 in 21: Ribnik s senzorno potjo bi bil lahko dodatna izletniška točka za sprostitev
Ljudje smo v teh časih vse bolj pod stresom. Tempo življenja, boljša mobilnost in tehnika so nam prinesli veliko novega ampak tudi dosti slabega. Za svoje zdravje moramo poskrbeti tudi sami, tako da se gibamo in sproščamo. Na šoli imamo senzorno sobo, v kateri se radi sproščamo, pa smo pomislili, zakaj ne bi svoje čute sproščali tudi na prostem. Ideja senzorne poti z različnimi materiali je bila kot nalašč za miren in tih kotiček ob našem malem ribniku. Materiali, ki bi jih uporabili so zemlja, kamni, mivka, storži, sekanci, premog, trava – v kvadratu, v sredini pa voda. Ker smo tudi eko in zdrava šola, bi za vzdrževanje poti poskrbel en razred
26
zraku.
Slika 22: Načrt senzorne poti
Ker je travnik ob bajerju zelo velik, smo razmišljali tudi o energetskih točkah, saj se ljudje želimo dobro počutiti. Tako smo se dogovorili z gospodom J. Saviozzijem, bioenergetikom in ga povprašali o tem, kaj vse potrebujemo za postavitev dobrih, zdravilnih energetskih točk in kako jih sploh odkrijemo. V bljižni prihodnosti bi naši senzorni poti dodali tudi energetske točke za boljše počutje. Označili bi jih s podobnim kapljicami kot BAJERtrek.
BAJERtrek
na mesec. S tem bi omogočili razgibavanje učencev in kvalitetno preživljanje časa na prostem
27
BAJERtrek
5 FINANČNI IZID
Pozorni smo bili tudi na stroške, ki bodo nastali za vzpostavitev BAJERtreka in senzorne poti, a kljub temu jih bo nekaj nastalo za material (les in plastificiranje QR kod). Naravne materiale za senzorno pot bomo nabrali – priskrbeli sami. V tehniški učilnici smo iz lesa izdelali lesene označevalnike, v katere smo vžgali šolski grb in prilepili QR kode.
Slike 23-25: Izdelava označb
Slika 26: Izdelana označba z delujočo QR kodo
28
Naš turistični proizvod bo zanimiva novost v okolici, namenjen je vsem športnikom in rekreativcem ter tudi sprehajalcem okoli vodnega zajetja. Uporabljali ga bomo tudi za različne aktivnosti (kulturni, športni in naravoslovni dnevi) v okviru naše šole. Naša vizija je bila, da vzpostavimo turistično točko, kamor se bodo lahko zatekali rekreativci ožje in širše skupnosti, npr. učenci drugih šol v Trbovljah. Prav tako bi se lahko povezali z Mladinskim Centrom Trbovlje, ki bi obiskovalce Trbovelj napotil do našega BAJERtreka in senzorne poti.
Slika 27: Iz preteklosti v prihodnost
Ena izmed naših vizij je, da bi bila v bližnji prihodnosti stara Cementarna Trbovlje prenovljena v turistično središče – Wellness center s termalno vodo. Povezali bi ga do naše Rudarske poti skozi nedelujoč rudnik. Za drugo vizijo pa smo si zamislili, da bi (tudi v bližnji prihodnosti) iz Cementarne/Wellness centra speljali zip-line, ki bi vodil do težko dostopnega Mitovškega slapa. S tem bi privabili še več obiskovalcev (predvsem mlajših) in naredili še eno turistično atrakcijo.
BAJERtrek
6 AKTUALNOST – VIZIJA ZA NAPREJ
29
BAJERtrek
7 ZAKLJUČEK Ugotovili smo, da je za načrtovanje, organizacijo in izvedbo naših turističnih produktov trim steze in senzoričnega podaljška potrebno ogromno vloženega truda. Kljub temu smo se ob ustvarjanju zabavali in se na tak način naučili sodelovati drug z drugim – se dopolnjevati v idejah in se sprejemati prav takšne, kot smo. Glavni turistični produkt je tako postal BAJERtrek in senzorna pot, za katera se bomo poskušali zavzemati, da bi postala turistični atrakciji. Ko smo analizirali anketne vprašalnike, smo ugotovili, da učenci in učitelji vidijo, da se Trbovlje turistično razvija. Veliko jih ni vedelo, da imamo usedalnike in termalno vodo. Učitelji v usedalnikih vidijo veliko potenciala za turizem, učenci pa so pri tem malo bolj zadržani. Ugotovili smo tudi, da veliko ljudi dojema Trbovlje kot turistično manj razvito mesto, med drugim tudi zaradi industrijske cone pred vstopom v mesto. Nekateri učenci naše vizije niso razumeli enako kot mi, vendar smo upoštevali tudi njihove želje in zamisli. Nova znanja, ideje, poznanstva in vezi, druženja, sodelovalno in timsko delo so za nas definitivno nove izkušnje in so plod našega truda, ki smo ga vložili v to projektno delo. Zadovoljni smo, da je naša ideja naletela na plodna tla in bomo ta projekt do konca izpeljali s pomočjo naših mentorjev.
30
DETELA, M. (2007). Abeceda turizma. Ljubljana: Mladinska knjiga.
GREEN, J. (2006). Varčevanje z vodo. Ljubljana: Grlica.
LENARČIČ, T. (2002). Trbovlje, z dušo in srcem. Trbovlje: Občina Trbovlje.
LENARČIČ, T. (2004). Stan rudarski, bodi nam pozdravljen! Trbovlje: TORI.
MIZIELINSKA, A. (2021). Pod zemljo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
OKOLJE in ekologija (1994). Murska Sobota: Pomurje.
REVIRJI skozi čas. (1984). Trbovlje: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
ROZINA, R. (2009). V 3 krasne: vodnik po Zasavju. Zagorje ob Savi: Regionalni center za razvoj.
VAHTAR, M. (2003). Od kod priteče pitna voda. Domžale: ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje. VAHTAR, M. (2003). Kako se reka očisti? Domžale: ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje.
Avstria – začuti življenje.(2022). Dostopno na: https://www.austria.info/si Bodi eko. (2022). Voda: življenjska tekočina, ki v sebi skriva zdravje. Dostopno na: https://www.bodieko.si/voda-in-njene-skrivnosti Kemperle, T.(2019). Voda – fenomen zaradi izrednih lastnosti spomina. V: Bogastvo zdravja. Dostopno na: https://www.bogastvozdravja.si/zdravje-in-lepota/zdravenovice/2460-voda-fenomen-zaradi-izrednih-lastnosti-spomina Žurnal 24. (2015). Lafarge se umika iz Slovenije. Dostopno na: https://www.zurnal24.si/slovenija/lafarge-se-umika-iz-slovenije-246962
BAJERtrek
8 LITERATURA IN VIRI
31
BAJERtrek
PRILOGA 1. Skica BAJERtrek vizije (Maša Neja Golob, 9. b)
POVZETEK ŠOLA: OSNOVNA ŠOLA TONČKE ČEČ, Keršičeva cesta 50, 1420 Trbovlje tel.: 03 56 25 120 e-mail: os-toncke-cec@guest.arnes.si NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: BAJERtrek Avtorji: ULA POVH, 9. A LEA KOČAR, 9. A ZOJA LIPOVŠEK, 9. A MAŠA NEJA GOLOB, 9. B MAJA PUŠNIK, 9. B Mentorice: Tanja Božiček Simnovčič, Vesna Lindič, Nina Vučilovski, Mojca Arh, Urša Bajda Povzetek Naš namen v letošnji projektni nalogi je bil združiti vodo, turizem, rekreacijo in dobro počutje. Odločili smo se, da kot turistični produkt ustvarimo trim stezo BAJERtrek okrog bližnjega usedalnika – bajerja, ki jo bomo lahko ohranjali in dopolnjevali. Pripravili smo določene naloge, ki so dostopne preko QR kod vsakemu, ki ima s seboj mobilni telefon. BAJERtrek bi vključili v dejavnosti športnih dni naše šole, hkrati pa bi poskrbeli tudi za rekreacijo naključnih obiskovalcev – turistov. Nalogo si je mogoče izposoditi v šolski knjižnici, dostopna pa je tudi v elektronski obliki na spletni strani naše šole. Vsak svoj izvod imajo tudi avtorji in mentorice. Ključne besede: turizem, voda, bajer, turistični produkt, BAJERtrek
BAJERtrek
32
