Poročila
Brezno ob obdrgnjenem brestu Petra Pavšič Črnjavska dolina, februar 2020. S Hanjo se vračava z merilne akcije v Bajčevi jami. Hanja po telefonu sporoča domačim, da sva se vrnili iz podzemlja, jaz pa skakljam med vrtačami in iščem jame. Kamne mečem v majhne ali nekoliko manj majhne temne luknje, ki jim ni videti dna. Metu čez povprečno desetinko sekunde sledi zvok, ki pomeni kamnito ali listasto dno. Ponovim. Vržem kamen, čakam na odgovor, hm, ne – nisem slišala. A sem kamen sploh vrgla? Se že sklonim po novega, potem pa duum – nekje v globini kamen pristane na prsteni podlagi. Navdušeno zatulim, potem pa me
raziskovalni duh prisili, da noter pomečem vse kamne, ki jih lahko najdem. Najraje čim večje, da ob pristanku na dnu dobro in globoko zadoni. Zraven s Hanjo štejeva sekunde in štejeva metre in jih nameriva nekaj deset. Večerja bo počakala. Nekatere skale se odbijajo od sten, druga padejo direktno na dno. Vhodna luknja je sprva velika 10 × 10 cm, a hitro postaja večja, ker evforično odmikava kamne in skale. Zdaj gre že glava lahko skozi ... pomagava si z vsemi pripomočki, ki jih najdeva: s kladivom razbijava, z vejo narediva vzvod, z vrvjo zaobjameva skale in jih
Prvotna velikost vhoda (levo) in po kopanju (desno). Brezno je poimenovano po brestu, ki raste ob jami in na katerem so sledi drgnjenja rogovja divjadi. Foto: Anja Hajna
14
