Bilten št. 33, letnik 2022 by JK Zeleznicar

Vsebina O nastajanju nove številke Biltena........................................................................ 3 Poročilo predsednice o delu kluba za leti 2020 in 2021 Anja Kos......................... 4 Utrinki z raziskovanja na Pršivcu 2020 Petra Pavšič............................................... 5 Kanin 2020 Aleš Grlj.............................................................................................12 Brezno ob obdrgnjenem brestu Petra Pavšič..........................................................14 Slejkov tabor 2020 Nina Facchini...........................................................................16 Petrova jama – problem prihodnjega tisočletja Tibor Gedei..................................18 Kadavraste prijateljice v Petrovi jami Peter Gedei................................................ 24 Vsi načrti Petrove jame Janez Jaka Cerar.............................................................. 28 Iz Šnopčkarja do Slive Miha Staut........................................................................ 32 Raziskave 2020–2022 Janez Ferreira Stražišar...................................................... 37 Teren severno od Rodice Janez Ferreira Stražišar. ................................................ 38 Jurnejčeva jama ali Jama na drugi strani vojaškega skladišča Jernej Kalan - Nejc.......................... 43 Nenavadno srečanje 2 Petra Pavšič...................................................................... 45 Medvedje presenečenje v jami Anja Kos.............................................................. 46 Koronske prigode PP & JJ Janez Jaka Cerar.......................................................... 48 Tradicionalni obisk Jame pri Sv. Treh Kraljih Anja Kos..........................................51 Potapljanje v času kuge Ciril Mlinar Cic.............................................................. 52 Krajinski park Bijambare in visoške piramide Nebojša Matijević........................... 56 In memoriam: Iztok Trček - Jolbe Aleš Lajovic...................................................... 59 In memoriam: Gorazd Grmek Miha Celarc............................................................ 60 Korona na ferajnu Miha Čekada.............................................................................61 Dr. JKŽ Miha Čekada.............................................................................................. 62 (P)osebne novice Aleš Lajovic............................................................................... 66 (P)osebne novice tetk iz ozadja........................................................................... 71 Ugankarski kotiček.............................................................................................. 72 Rebusi Anja Kos................................................................................................ 72 Načrti jam Petra Vovk....................................................................................... 73 Poveži pike Janez Jaka Cerar..............................................................................74 Fotografije jam Peter Gedei .............................................................................. 75 Horoskop...............................................................................................................76 Zapisniki, oddani v Kataster jam JZS Miha Čekada .............................................. 78 Registrirane jame v Katastru jam JZS Miha Čekada ............................................. 88 Seznam članov JK Železničar............................................................................... 90 Seznami akcij JK Železničar..................................................................................91

BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 33 Naslov: Jamarski klub Železničar Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija http://www.jkz.si Bilten je brezplačen in izhaja občasno. Prva številka je izšla leta 1963. 551.44(497.12), 796.52 ISSN 1318-9190

33. zvezek so sestavili člani JKŽ. Uredili: Anja Kos, Mojca Stritar Kučuk Lektorirala: Mojca Stritar Kučuk Postavil: Peter Gedei Naklada: 300 izvodov Tisk: Demat d.o.o.

Fotografija na naslovnici: Dvorana Norik-Sub, Predjama. Foto: Peter Gedei

Uvodnik

O nastajanju nove številke Biltena

tokratni številki Biltena smo ponovno združili moči Anja Kos, Mojca Stritar Kučuk in Peter Gedei. Nekako si uspemo podeliti naloge: jaz naokoli lovim pisce člankov, Mojci uspe urediti in pregledati – meni neobvladljivo – veliko prispevkov, Peter pa s pomočjo čarovnije iz seznama Wordovih dokumentov naredi revijo iz mesa in krvi, kot jo držite v roki. Vsak pisec ve, da je pisanje članka za Bilten najpreprostejša in najzahtevnejša star obenem – vse je odvisno od naklonjenosti jamarskih muz. Upam, da so avtorji našli pozabljene spomine izpred že skoraj dveh let, jih uspešno obudili in zapisali v zgodovino v tokratni številki. Preberete lahko o raziskovanjih, taborih in različnih potepanjih ter srečanjih z živalskim svetom, nismo pa se mogli izogniti tudi koronsko zaznamovanim prispevkom. Ne glede na pandemijo, ki je zaznamovala zadnji dve leti, je osrednja tema tokrat posvečena Petrovi jami, ki je končno dobila zapis ustnega izročila o čarih in tegobah njenega raziskovanja. Očitno se vsako leto izpopolnjujemo v napenjanju možganov, saj je ugankarska sekcija tokrat bogato zastopana. Je pa zato seznam akcij nekoliko bolj kaotičen, saj so se med spletnimi sestanki te izmenično zapisovale v različnih beležkah in e-poštnih sporočilih. Bilten odraža duha časa in odkriva delček vsakega posameznega pisca, ki želi z vami podoživeti vse čare jamskega sveta. Uživajte! Anja Kos, sourednica

Poročila

Poročilo predsednice o delu kluba za leti 2020 in 2021 Anja Kos

eto 2020 je tudi na področju jamarskega delovanja zaznamovala pandemija koronavirusa. Prekrižala nam je kar nekaj načrtov, kot so izvedba jamarske šole, medgeneracijsko srečanje in tradicionalno luciferovanje. Delo kluba smo prilagodili uradnim priporočilom in zdravi kmečki pameti ter posledično velik del sestankov izvedli on-line. Izkazalo se je, da se je sestava udeležencev rednih sestankov precej spremenila, saj se ga lahko udeležijo tudi naši člani, ki so oddaljeni od Ljubljane. Tehnologija omogoča drugačno in interaktivno predstavljanje obiskanih jam – tako smo lahko sprotno preverjali lege jam in delili marsikatero sliko ali filmček. Vse eno pa je očitno, da vsi pogrešamo pristno osebno druženje. Uspešno smo izvedli dva raziskovalna tabora. V juniju smo izvedli raziskovalni vi kend v Črnjavski dolini. Izplen glede števila jam ni bil ravno velik, vendar so se z raziskovanjem in merjenjem jam prvič spoznali mnogi člani. Tabor v okolici planine Viševnik je imel bazo v Bregarjevem zavetišču, kar je močno olajšalo organizacijo. Dve ekipi raziskovalcev sta odkrili več jam, nekatere izmed njih bo potrebno ponovno obiskati in nadalje raziskati. Kar veliko naših članov se je udeležilo tudi tabora, ki ga je organizirala Jamarska zveza Slovenije na Kaninu. Tam so navezali mnogo novih poznanstev ter sodelovali pri raziskavah in fotodokumentiranju jam. Raziskovanje jam je potekalo po celotni Sloveniji oz. del leta znotraj statističnih regij ali občin. Pri oddaji zapisnikov sta bila najbolj dejavna Miha Čekada in Janez

Stražišar. Izpostavila bi objavo prispevka o raziskavah jam na Kaninu v ugledni reviji National Geographic, pri kateri je sodeloval tudi Peter Gedei. Manj uspešni smo bili pri izvajanju izobraževalnih dejavnosti. Tako je zaradi pandemije odpadla jamarska šola, prav tako se naši člani niso udeležili izobraževanja za dokazovanje usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje. V leto 2021 smo vstopili v koronskih časih, v katerih smo se pretežno gledali preko ekranov. Žal je tako odpadel velik delež naših aktivnosti ali pa so bile močno okrnjene. Raziskovanja so potekala v manjših ekipah. Veseli me, da se je razširil nabor aktivnejših zapisnikarjev in da smo na dobri poti, da Petrova jama dobi svoj lasten, čudovit načrt (kar se je v letu 2022 uresničilo!). Sicer sta pri oddanih zapisnikih ponovno prednjačila Miha Čekada in Janez Stražišar. Jernej Kalan vztrajno raziskuje perspektivne jame v bližini Postojne, o čemer tudi redno poroča na četrtkovih sestankih. Več odprav je bilo v Ledeno jamo pri planini Viševnik, pa tudi v Predjamo in Sancinovo jamo. Jamarsko druženje smo izvedli pri Ledeni jami na Stojni in v prednovoletnem času v gostilni Čad, kjer se nas je zbralo lepo število članov. Leto 2021 je bilo prepoznano kot med narodno leto jam, katerega cilj je promocija jamarstva, jam ter njihovega proučevanja in varovanja. V raznolikih aktivnostih, ki jih organizirajo mednarodna jamarska organizacija, jamarska zveza in drugi, so vpeti  tudi številni naši člani.

Poročila

Utrinki z raziskovanja na Pršivcu 2020 Petra Pavšič

ame na Pršivcu so dolgo samevale. Samo nebesna telesa so osvetljevala njihove vhode. Sneg, dež, sonce, dež, megla, dež, dež, dež ... Nekega dne, ko so bile zvezde v pravem položaju, pa se je zgodilo: ekipa JK Železničar je zbrala moči, vrvi in stare zapisnike, dvignila kozarce ter sklenila, da je napočil čas za ponoven obisk planine Viševnik. [5. 8. 2020 je bil običajen dan – v bohinjskem koncu je deževalo. Jamarji smo se s prvimi ožinami soočili že na parkirišču v Srednji vasi, kjer smo se s kupom opreme prebili skozi ozka vrata minibusa in zasedli redke proste sedeže ter prehode med njimi. Bus nas je izvrgel na križišču Vogar–Blato, od koder smo proti Bregarjevemu zavetišču nadaljevali na lastni pogon. Pustolovščinam naproti.]

Predlanskoletne češnje

Jamo P2, ki se nahaja v neposredni okolici bolj znane Pingvinove jame, smo na prejšnjem taboru označili za obetavno. Vhod vanjo je relativno majhen, skozenj se spustimo po vrvi in se kmalu znajdemo na polici, polni grušča. Od tod so v smeri juga ožji rovi, ki jih (še) nismo raziskali, ker nas je bolj zanimalo brezno. V 80. letih je bil na globini dobrih 10 m snežni čep, ki je prvopristopnikom omogočil prehod prek brezna in raziskovanje tamkajšnjih rovov. Sedaj so ti rovi precej težje dostopni – skozi okno na nasprotni strani brezna, zato pa se lahko spustimo naravnost navzdol. Na tem mestu sem pred dvema letoma uspešno navrtala svoje prvo sidrišče. JJ ga je ocenil kot »izgleda v redu«, se spustil po vrvi in nižje navrtal še

V ritmu zvoka trkajočih kapelj smo se z drobnimi koraki, a širokimi nasmehi pomikali navkreber.

Poročila

Led v jami P2, ki je nekdaj veljal za večnega.

eno. Nato smo vrv podaljšali še z eno vrvjo, malo potelovadili in pristali na dnu. Glavno brezno dandanes meri 70 m in se zaključi s kupom snega in ledu, njegove stene pa so okrašene s fasetami. Če (ker) se bo trend taljenja ledu nadaljeval, si lahko prihodnji rodovi obetajo še kak meter več.

Prihod iz globin

Valerija je skrbela, da grla niso bila suha. Jele pa, da so bila glasna.

Pri povratku smo se pozabavali s spuščanjem po vrvi prek stene ob planinski poti, nato pa reševali še problem napadalno gledajočega bika, ki so ga bodisi zmotile barve naših kombinezonov bodisi glasno zvončkljanje kovačije. Bika smo taktično obhodili po

Poročila največjem možnem radiju in problem se je končal v naše dobro.

Sadovi Pregledovanje terena zahodno od vrha Pršivca je bilo zabavno in zanimivo početje s poplezavanji in spuščanji v razpoke, vendar ni obrodilo sadov v obliki načrtov jam. Je pa tam dobro obrodilo borovničevje. Lidarske točke so večinoma ali razpoke ali globoke škraplje ali rob stene. Na tem območju smo izmerili sedem jam, med njimi tudi eno z imenom na skali Moderato cantabile ... Bojda nekatere obetajo nadaljnja raziskovanja. Če bodo zvezde temu naklonjene, bodo dobile tudi katastrske številke.

Povest Sva v jami na globini okoli 60 m, v poševni dvorani, v katero sva prek kratke vodoravne ožine prišla iz vhodnega brezna. Vse je tiho, zvokov od zunaj se ne sliši več, le hrskanje snega pod stopali. Stojim ob robu dvorane, na manjši gruščnati izravnavi. JJ visi na vrvi, stoji na ledu in nad naslednjo stopnjo vrta naslednje sidrišče. Pok, bum. Kamen. Kot strela z jasnega zgoraj začne bobneti, kamni in skale letijo dol z vrha 40 m visoke podorne dvorane ... V telesu se prebudi preživetveni strah. Panika. Taljenje ledu? Kaj hudiča se

dogaja? Je to možno, da ravno zdaj in ne prej ne kasneje? Jaz sem stisnjena ob steno dvorane, JJ se vrže vstran in se po ledu zapelje par metrov iz vpadnice. Štrik se od zgornjega sidrišča razpenja prek celotne dolžine poševne podorne dvorane. Obilica kamenja leti proti štriku, mimo, obenj, nanj. Vrv se trese in igra igro s padajočimi kamni. Ne, prosim. Kosti so polne strahu. Manjši kamen dobim v nogo. Ne smem narediti koraka nikamor, ker je vse ostalo bolj v vpadnici. Prasico držim pred seboj kot ščit, da mi delno varuje noge in telo pred kamni, ki se od tal odbijajo proti stenam. Večina večjih skal se ustavi v snegu na tleh. Hvalabogu, da je po tleh sneg. Manjše se odbijajo od večjih. Nemoč. In brezup. Občutek, da se bo vse podrlo nate, ti pa ne moreš nič. Nič. Ne, to ne more biti zaradi taljenja ledu. Preveč kamenja naenkrat. Skale letijo v dveh stopnjah. Bobnenje, butanje, lomljenje in letenje in pristanek in odbijanje. Kričiva, da bi naju kdo slišal. Kričiva, da bi se ta podrtija nehala. Upava, da ne bo zaradi najinih krikov padel še kak kamen več. Kot bi odrezal, se vse ustavi. Tišina se zdi pretiha. Bobnenje srca. Pojdiva ven, preden se jama podre na naju. Ne spomnim se, kje naju je doletel drugi val padanja. Mislim pa, da sva bila takrat oba stisnjena ob steno. Iz trde teme plaz kamenja. Nemoč. Vse v meni cvili. Adrenalin nabija. Potem pa se bobnenje in letenje prenehata. Hitro ven. Ven. Čim prej ven. Na površje se vrneva tiho, hripavo, suhih ust in tresočih nog. Zgodba se je začela s sedmimi jamami, končala pa z dvema. To je zgodba s srečnim koncem. [Ko sva prišla iz jame, smo skupaj razrešili vprašanje podiranja kamina. Kot bi kdo lahko slutil, je bil vzrok za to čiščenje brezna sosednje jame. Pred najinim odhodom noter smo skupaj naredili plan, da sočasno raziščemo več jam. Stene »sosednjega« brezna so bile tako razbite, da se ga ni dalo očistiti do konca. Kamni so od

Poročila Tloris in profil Ledenice pod brezni

? 10 m

2' 1'

Legenda: kapnik ledeni kapnik ledeni most 4'

5' 7 7'

8 6

2 A

Poročila

A 5 ?

B 3

6 7

8 7' 5' 1' 2'

4' 10 m

Poročila

Lovljenje zadnjih žarkov, sušenje opreme in rehidracija

tam leteli na polico, s police pometli dodatne kamne in skale, ki so po prehodu čez nekakšno poševno ožino končale 40 m nižje, v dvorani s snegom. V dvorani sicer ni slutiti povezave s površjem. Brezni sta na površju oddaljeni 20 m, povežeta pa se na globini 50 m, pri točki 8 na načrtu. Jama se zaenkrat zaključi na globini 76 m v pravljični ledeni dvoranici s kapniki iz ledu in sige. Obisk z derezami bi razjasnil vprašanje, ali se jama po ledeni ožini nadaljuje ... Jama Ledenica pod brezni je z 183 m dolžine rovov najdaljša od raziskanih jam tabora. Nima le dveh vhodov, ampak se kar šest brezen in brezenc pod zemljo poveže. Edino od sedmih brezenc, ki se ne poveže z ostalimi, bo nekoč nosilo ime Brezno pod velikim macesnom.]

Zagonetka Bohinjskega sira Govori se, da vzhodno pobočje Pršivca skriva jamo z najmanj sedmimi vhodi,

Pregledovanje razgibanega terena

Poročila naravnim mostom in neraziskanimi rovi. Jamo, ki po svoji preluknjanosti spominja na sir. Leta 1999 jo je registriral Lajovic; njena morfologija je podrobno zabeležena, manjka pa ji načrt. Na predlanskem taboru smo izmerili jamo, ki pretežno ustreza opisu. Menili smo, da smo našli Bohinjski sir z zgrešeno lego. Nekatere podrobnosti se niso povsem skladale, a potrebno je pač upoštevati dejstvo, da vsak jamo vidi malo drugače. A pravi Bohinjski sir naj bi se, po Lajovčevih besedah, zagotovo nahajal na nižji nadmorski višini. Jama s sedmimi vhodi, ki ni Bohinjski sir, je dobila ime Sončna jama (lidarski točki H8, H10 na interni karti Pršivca) in še čaka na registracijo. Leta 2020 smo zadevi želeli priti do dna. Čekada nas je vodil do sedmih brezen, ki naj bi bila pravi Bohinjski sir. Dve od teh sta lidarski točki C3 in C4. Kmalu po spustu čez rob

je postalo jasno, da tu ne gre za dvorano globine 20 m z več vhodi, temveč za konkretno brezno. »Če ni sir, bo pa pir.« Ime Bohinjski pir je zaživelo kot delovno ime jame na raziskovalnem taboru, kasneje pa smo ji dodelili bolj zrelo ime Ledenica pod brezni. Bohinjski sir se torej še naprej skriva nekje v bližini, v gmajni macesnov in smrek, v zavetju sten in vrtač. Nekoč ga bomo našli, če ga ni že kdo pojedel. ••• Šerpali smo Erika, Ana, Tedi, Panja, Martina, JJ, Klemen, Lazo, Nebi, Jaša, Čekada in Petra, vmes pa smo si privoščili kak glaž/ joto/prep-A-ration, gledali zvezde in krave. Pot nazaj v dolino nam je (po zamujenih minibusih) skrajšal Pac, ki nas je s kombijem prišel pobrat do konca ceste in nas po osvežitvi v jezeru tudi pogostil. Foto: Erika, Lazo, JJ, Ana, Nebi, Klemen, Panja, Čekada, Petra

Poročila

Kanin 2020 Aleš Grlj

oleti leta 2020 smo se trije ajzenponarji odločili zastopati Ajzenpon na enem bolj množičnih jamarskih občevanj, taboru na Kaninu. Sprva smo službenim obveznostim nameravali odtegniti dober teden dni. Močno deževje, ki se je prve dni tabora zlivalo na Kanin, nas ni mikalo, zato smo odhod v Bovec prestavljali kar tri dni. Po tem se je napoved izboljšala in s še vedno grozečimi oblaki nad glavami smo se odpeljali proti Bovcu. Pozen prihod na izhodišče je narekoval, da bomo morali tam prespati in se s prvo jutranjo gondolo vzpeti na Kanin. Na postajo žičnice smo res prispeli s prvimi jutranjimi sončnimi žarki. Pot do površja Zemlje je omogočil močan veter, ki je ponoči

Ob bivaku bivak. Foto: Aleš Grlj

razpihal oblake. Na žalost je odpihnil tudi upe, da bomo že zgodaj pri bivaku, saj je bila zaradi vetra žičnica ustavljena. Na mogoče izboljšanje smo se odločili počakati kar v bližnjem baru, kjer se nam je pridružil dobro znani jamar in v prijetnem vzdušju smo se do poldneva nalivali s kavo. Po mastnem bureku za kosilo, poplaknjenem z nekaj piva, ki nam je poleg vode in hranil vlilo še obilico poguma, je padla odločitev. Strinjali smo se, da še enega dneva ne bomo izgubili, in jo proti jamarskemu bivaku mahnili kar peš. Po petih urah smo se, opotekajoč pod težo nahrbtnikov, privlekli do novomeškega spodmola, kjer so nas obilica tekočin in dobra družba dolenjskih jamarjev prepričali v to, da

Poročila prenočimo kar tam. Poleg tega so fotografske akcije, ki pa smo nas naslednji dan povabili na akjo vseeno izvedli. Po povratku cijo v Podgurko, v kateri smo na iz jame v kočo smo se udeležili koncu prebili prijetnih osem ur. težko pričakovanega druženja Ob povratku so nas v taboru čaob zaključku kaninskotabornih kali pivo in pravi čevapi, zadnje, aktivnosti, ki pa smo jih zakljukar bi pričakoval v takem okolju. čili dokaj zgodaj, saj žimarjenje Naslednji dan smo se s težapo veličastnih breznih Skalarja vo poslovili od čudovitih gostini mačji kašelj. Zadnji dan smo teljev in se pridružili skupini pri se otovorili z vso svojo kramo in bivaku JZS. Tu smo se odločili smetmi, ki smo jih pridelali, ter samo prespati, saj nas je Podgurse odmajali v dolino, nato pa ka kar pošteno namučila. Dan raztepli po Sloveniji. smo zapravili s sprehajanjem Na Kanin smo odpešačili po planoti, slikanjem selfijev z Yana Bilynets, Uroš Stepišnik Robert Rehar in dronom in večernim veseljačein Aleš Grlj, pridružil se nam je njegova tamala pranjem. Načrt za naslednji dan je Jure Tičar iz Brežic. Podgurko sica. Foto: Aleš Grlj bil hiter pohod do koče Petra nam je razkazoval Klemen MiSkalarja, srečanje z ostalimi železničarji in halič iz Novega mesta. V koči Petra Skalarja spust v Skalarjevo brezno. Nedosledna koso nas čakali Peter Gedei, Anja Hajna, Miha Staut in Ines Klinkon.  munikacija je privedla do rahlega zamika

Pred spustom v Skalarjevo brezno. Foto: Aleš Grlj

Poročila

Brezno ob obdrgnjenem brestu Petra Pavšič Črnjavska dolina, februar 2020. S Hanjo se vračava z merilne akcije v Bajčevi jami. Hanja po telefonu sporoča domačim, da sva se vrnili iz podzemlja, jaz pa skakljam med vrtačami in iščem jame. Kamne mečem v majhne ali nekoliko manj majhne temne luknje, ki jim ni videti dna. Metu čez povprečno desetinko sekunde sledi zvok, ki pomeni kamnito ali listasto dno. Ponovim. Vržem kamen, čakam na odgovor, hm, ne – nisem slišala. A sem kamen sploh vrgla? Se že sklonim po novega, potem pa duum – nekje v globini kamen pristane na prsteni podlagi. Navdušeno zatulim, potem pa me

raziskovalni duh prisili, da noter pomečem vse kamne, ki jih lahko najdem. Najraje čim večje, da ob pristanku na dnu dobro in globoko zadoni. Zraven s Hanjo štejeva sekunde in štejeva metre in jih nameriva nekaj deset. Večerja bo počakala. Nekatere skale se odbijajo od sten, druga padejo direktno na dno. Vhodna luknja je sprva velika 10 × 10 cm, a hitro postaja večja, ker evforično odmikava kamne in skale. Zdaj gre že glava lahko skozi ... pomagava si z vsemi pripomočki, ki jih najdeva: s kladivom razbijava, z vejo narediva vzvod, z vrvjo zaobjameva skale in jih

Prvotna velikost vhoda (levo) in po kopanju (desno). Brezno je poimenovano po brestu, ki raste ob jami in na katerem so sledi drgnjenja rogovja divjadi. Foto: Anja Hajna

Poročila

Vhod je bil ob ponovnem obisku še vedno prekrit z vejami. Foto: Anja Hajna

vlečeva vstran. Skale padajo v brezno ena za drugo. In naposled nama uspe skopati luknjo, prehodno za človeka. Disto potrdi globino: 39 m. Nabijač imava, pa se lotim dela. Nekoliko sem iz vaje; za nabijanje dolgo iščem pravilno doneče mesto, nič kaj mi ni všeč, ker je skala precej razbita. Nato se le odločim za primerno mesto. Ko že pol ure veselo nabijam v neugodnem položaju, Hanja pa potrpežljivo čaka par metrov nad mano, se skala ob svedrovcu vedno bolj lušči in vedno več svedrovca se vidi, pa si še kar ne priznam, da se na to sidrišče nihče ne bo obešal. Ammmm, Hanja, sidrišče ni dobro. Nimam več energije za nabijanje še enega. Od februarskega hladu obe že rahlo drgetava. A pustiva za naslednjič? Z vejevjem dobro pokrijeva vhod, da bi se še nerodnemu srnjaku, ki ga pošteno srbi rogovje, uspelo izogniti novonastalemu breznu. Naslednjič je prišel šele čez par mesecev, ko so bukve že dodobra ozelenele. Vrnili sva se z okrepitvami – z izkušenim opremljevalcem JJ-jem, ki je glejgazlomka uspel najti odlično mesto za sidrišče. Uspešno smo se

spustili na dno. Srečni smo ugotovili, da so veje odvrnile ali zadržale srnjake in male zveri, saj na dnu brezna ni bilo nobenih kosti ... ali živali. No, nekoliko manj srečni pa smo bili ob dejstvu, da jama meri 39 m in niti metra več. 

Na prvem in edinem sidrišču. Foto: Anja Hajna

Poročila

Slejkov tabor 2020 Nina Facchini

o se je predsednica kluba name obrnila s prošnjo, da zapišem nekaj stavkov o poteku Slejkovega tabora, mi je bilo takoj jasno, da to ne bo ravno lahek podvig. Dvodnevni tabor je namreč potekal v začetku junija 2020 in od takrat se mi je zgodil čisto drug svet, neko povsem drugačno življenje! Spremembe, ki so bile na začetku še razburljive in za katere sem si mislila, da so le kratkega veka, so me odplaknile od jamarskega življenja in po skoraj dveh letih je vse skupaj že precej megleno. Ampak saj bom pogledala fotografije in se bodo spomini že nekako sestavili, sem si mislila.

Jamam in klopom naproti. Foto: Yana Bilynets

No … na fotografijah je predvsem gozd. Prevladujejo praprot, mah, nekaj kamenja, ena krastača in klopi. Aha, veliko klopov – tega se pa spomnim! Bili so čisto majceni in bilo jih je na stotine. Razni repelenti jih sploh niso motili, tako da smo večino časa pač drug drugega trebili kot opice. Fotografiranih pa je tudi nekaj nasmejanih jamarskih obrazov, kar kaže na to, da je bilo vsaj zelo prijetno, če ne celo uspešno. Glede uspešnosti bom morala preveriti pri prišepetovalcih ali uporabiti vsaj kakšen plonkec, v to nisem dvomila. Takratni zapisi so mi pomagali osvežiti spomin, da je bilo v planu pregledati nekaj predhodno najdenega, česar so se lotili Hanja, Petra in JJ. Izmerili in popisali so 39-metrsko luknjo in jo poimenovali Brezno ob obdrgnjenem brestu, ki se v Katastru zdaj lahko najde tudi pod zaporedno številko 13.891. Drugi udeleženci smo medtem preiskovali dogovorjeno območje, upajoč na karkoli podobnega, če že ne veliko globljega, večjega, lepšega, boljšega. Največ sreče pri tem je imela Yana, ki je odkrila novo jamo Karpatijo. Veličasten trenutek, ki si ga bo zagotovo zapomnila za vse življenje in ki ji ga po tihem zavidamo vsi, ki ga še nismo doživeli. Takšni trenutki dajo iščočemu dovolj zagona, da ne odneha, in še tako utrujen raziskovalec vztrajno koplje dalje, z upanjem na podoben trenutek zmagoslavja. Če pa ima iskalec še izredno močno genetsko predispozicijo za trmo, kot npr. Stipetov mladič, ga nobena še tako velika skala ne ustavi in zato vztraja, dokler se ga fizično ne odvleče stran. Poleg že omenjenega pa je bil glavni cilj in pravi namen tabora pregledati nadvse obetaven teren na območju Šmihelskih ponikev, čemur smo posvetili drugi dan. Po nekih

Poročila

Motivirana ekipa pod vodstvom ekipe Stepišnik mlajši & starejši se poskuša prebiti v kamrico. Žal neuspešno. Foto: Yana Bilynets

geografskih predpostavkah in zvezdogledskih izračunih naj bi se tam nahajalo marsikaj, kar samo čaka, da bo najdeno. Iskanja smo se lotili sistematično. Pod Stipetovim vodstvom smo se v enakomernih razmakih razporedili v vrsto in temeljito prečesavali razgiban, gosto poraščen in gosto poseljen (še vedno klopi) kraški teren. Temu početju smo namenili kar nekaj ur življenja. Vadili smo osnove vzdrževanja enakomerne razdalje in ohranjanja enotne smeri hoje, odgovorno rabo radijskih postaj ter jasno in glasno komunikacijo na terenu. Naša prizadevanja je prekinila napoved hitrega poslabšanja vremena, zato smo se na hitro odločili, da je res že skrajni čas za restavracijo Prepih in njene odlične hamburgerje. Čeprav se iskanje ni izkazalo za uspešno, moram priznati, da sem se izjemno zabavala. Izgubila sem sončna očala (-), ampak našla nekaj, kar naj bi bil medvedji kakec (+). Bila sem čisto popraskana od robidovja in popikana od komarjev (-), ampak domov sem prinesla samo enega klopa (glede na

Gneča na vhodu v Karpatijo. Foto: David Ware

razmere +). Našla nisem nobene jame (ali brezna ali vsaj kake malo večje luknje) (-), sem pa odkrila, da zelo uživam v procesu njihovega iskanja (+). Če torej ob vsem naštetem upoštevam še dalmatinsko navdahnjene delikatese ob tabornem ognju (safalade v obliki kalamarov in belo vino iz kartona) ter obilico smeha in dobro družbo, lahko celotno izkušnjo svojega prvega Slejkovega tabora ocenim kot pozitivno in ponovitve vredno. 

Iz domačih jam

Petrova jama – problem prihodnjega tisočletja Tibor Gedei

e, ne bo se izšlo! Če se spustim še 20 centimetrov, se bom zagotovo zagozdil. Nogi, brez opore na stopalih, bosta ukleščeni v višini stegen in ne bo mi preostalo drugega, kot da se s pomočjo rok po jamarskih lestvicah klavrno pocukam navzgor iz tega ozkega navpičnega rova. Vdam se, ne gre ... Presneto, le dva skalna roglja, ki štrlita iz stene, onemogočata spust do dna, kjer se jasno vidi potek vodoravnega rova Petrove jame, obetavnega jamskega objekta pri Lesnem Brdu, nedaleč od Ljubljane. JKŽ-jevci smo se kar nekajkrat spustili v njen navpični rov, žal vedno brezuspešno. Vsi poklapani smo se nato kot črvi plazili proti površju. Tik pred izstopom je jama vselej postregla še s svojevrstno »sladico« – ven si se moral splaziti preko naluknjanih polivinilastih vreč, polnih kravjih kosti in sluzastega razpadajočega mesa, ki se je kot lepilo oprijemalo naših kombinezonov. Že pred letom 1991 nas je za raziskovanje te jame navdušil Miha Brenčič - Kuki, ki je neko zimo zaprepaden, z odprtimi usti opazoval izpuh zraka iz vhoda. Opisal ga je kot ogromen steber belega dima, ki je nakazoval obstoj večjega jamskega objekta. JKŽ-jevci smo ob novici zastrigli z ušesi, posvetile so se nam oči, saj se je obetalo zanimivo raziskovanje jame, ki se nahaja na terenu plitvega osamelega krasa nad Ljubljanskim barjem. V bližini najdemo še nekaj zanimivih jam: dve znameniti jami v bližnjem kamnolomu, Duševo v sosednjem in ne nazadnje še sosednjo Partizansko jamo. Skratka, uspešen preboj ožine v Petrovi jami se nam je kar risal pred očmi. Bili smo tako navdušeni, kot bi bili našli sveti gral jamarstva. V prejšnjem tisočletju je

JKŽ izvedel kar nekaj akcij v ta jamski objekt. V tem prispevku bi rad opisal dve akciji, ki sta po mojem mnenju izstopali. Prva se je zgodila pred davnimi tridesetimi leti. V nekaj stavkih bom orisal duha tedanjega časa. Naša država se je imenovala SFR Jugoslavija. Ime pove vse, zabave ni manjkalo. Živeli smo poceni, vse je bilo petkrat ceneje kot danes! Še posebej čiki in pir so bili dobesedno zastonj, za ostalo nas pravzaprav ni kaj dosti brigalo. Ena od ključnih težav, ki je hromila Jugoslavijo, je bila naraščajoča inflacija. Pomembno je bilo, da si dinarje zaradi visoke inflacije ob zaslužku takoj pretopil v nemške marke in čez čas taisti denar na črni borzi menjal nazaj v dinarje, da si z njim kupoval ... ja, čike in pir! Takratni ponoreni inflaciji dinarja že dalj časa ni bil nihče kos, premierju Markoviču je le za kratek čas uspelo umiriti inflacijo z lastninjenjem podjetij tako, da so prodajala delnice delavcem. Še marsikaj drugega je bilo precej zavoženo. Zvezne republike so se resno ravsale med seboj, krepil se je nacionalizem. Kazalo je na skorajšnjo katastrofo. Slovenci smo zadnjega pol leta živeli v mehurčku, v plebiscitno odcepljeni, samooklicani tvorbi znotraj skupne države. ZDA, EU in Sovjetska zveza nas tedaj sploh niso jemale resno. Silile so nas nazaj pod okrilje po našem mnenju krivične države – Jugoslavije, ki je decembra 1990 ob našem plebiscitu osuplo spoznala, da je Slovence izgubila za vedno. Naša stara domovina je nato klavrno propadla marca 1991, ko sta se Milošević in Tuđman sporazumela o delitvi Bosne in Hercegovine (to je potrdil Marković na haaškem sodišču kot priča v procesu proti Miloševiću leta 2003). Za vražji dogovor o

Iz domačih jam delitvi Bosne in Hercegovine takrat seveda nismo vedeli, vsi smo verjeli v mirno razdružitev. Vročega junija 1991 so bili jugoslovanske zvezne oblasti, Milošević, stare udbaške struje in ne nazadnje vodilni general v vojski JLA do konca razdraženi in v zraku je bilo slutiti grozeči vihar. Seveda se je oborožena agresija na Slovenijo zgodila prav na dan razglasitve naše samostojnosti, 26. 6. 1991, zvečer ob slavnostni razglasitvi samostojne države. Istega dne, tistega vročega junija, smo trije JKŽ-jevci, resda nevede, da bo prišlo do agresije JLA, izbrali za dan D preboja vstopnega brezna Petrove jame. Po sredinem šihtu smo se trije komandosi – flegmatični Tomo Petek - Vilca, JKŽ original Jani Mravlja - Mravljinc in zmešani pisec tega besedila – napokali v rdečo katrco TL in se odpeljali iz Ljubljane proti Lesnemu Brdu. V bližnji trgovini smo se založili z Union pirom v pollitrskih steklenicah, našla se je neka prozorna

žganica, čikov je bilo dovolj. Preoblačenje v jamarske pajace je trajalo debeli dve uri, žvižgalo se nam je do amena. V nadaljevanju smo v rov končno spustili lojtrce in nato v izmenah z macolo in topo špico nabijali po obeh rogljih. Roglja sta šla pa pa, a rov je ostajal preozek. Seveda da nam ne bo uspelo z neuporabno špico razbiti celega navpičnega brezna in seveda se nam ne bo uspelo splaziti v vodoravni rov, poslikati zadeve in naslednji dan žeti aplavze na sestanku JKŽ v kleti bloka na Hrvatskem trgu. Petrova jama se je smejala trem »junakom«, ki so v spopad s seboj prinesli nerodno, topo, 70 cm dolgo železno špico. Po izstopu iz jame smo si poklapano in s studom čistili kombinezone, ki so bili prepojeni s sluzjo kadavrov iz trdih polivinilastih vreč. Meni se je v tistem trenutku zmešalo, lotil sem se solo preboja v jamo, 20 m proč od vhodnega brezna. Pod vhodom v Petrovo jamo se namreč na dnu strmega brega

Pir, čiki in trije komandosi. Foto: Tibor Gedei

Iz domačih jam nahaja še drugi »vhod« iste jame, majhna lisičina. Kot blaznež sem se zabasal v ta vodoravni rovček in se po dveh metrih plazenja uspešno zagozdil. Potreboval sem celo uro, da sem se rešil skalnega primeža in komarjev, ki so mi parali živce. Zgoraj, pri vhodnem rovu, sta ves ta čas ležala moja kamerada. Leže sta posrkala vso pijačo iz rjavk in skadila pol zavojčka cigaret. Medtem ko smo modrovali o tem, da s seboj nismo prinesli dovolj dobrega orožja za preboj fronte, je nekaj začelo lomastiti nad nami. Pocvikali smo, da nas ni izsledil kakšen medo, a na naše presenečenje se je izza grmovja prikazal Aleš Lajovic. Režal se je kot pečen maček, v rokah je imel dve, med seboj prekrižani, več kot 1,2 m dolgi železni špici, ki sta izgledali kot dve zamolkli, skurjeni sablji iz Vojne zvezd. Aleš je špici s kaljenima vršičkoma kot vroči žemlji dostavil iz železničarske livarne, kjer je bil tiste dni še zaposlen. A strašno orožje je

na fronto prišlo prepozno, jamarske akcije je bilo že konec, mudilo se nam je v Ljubljano, kjer je že potekala proslava z velezabavo. Aleš je predlagal, da se v Ljubljano vrnemo po dolini reke Gradaščice, da vidimo še kaj zanimivega sveta. Kako preroško! V primeru, da bi se domov odpeljali po barjanski strani, mimo Brezovice, bi nas zaustavila vojska Teritorialne obrambe, nam zaplenila avto in ga z mnogimi drugimi uporabila za cestno barikado. To se je v resnici dogajalo! Moji sodelavki so spleli avto, ga uporabili za »zidak« barikade in zgodilo se je res nekaj neverjetnega. Tistega večera se je pričel izpad tankov iz vojašnice tankovske brigade na Vrhniki in njen avto je bil pomečkan. Sploščili so ga je tanki JLA. Mi »Polhograjčani« smo zvečer veselo pili pivo na vrtu gostilne Jelen, tam, kjer se danes nahaja Rodizio do Brasil. Obkrožal nas je majhen milijon razposajenih ljudi. Nihče se

Mravljinc si veselo maže kombinezon s sluzjo kadavrov. Foto: Tibor Gedei

Iz domačih jam ni zavedal, da je tedaj že potekala oborožena agresija na komaj rojeno samostojno slovensko državo. Tisti večer sta agresorska armada in zvezna milica začeli zavzemati slovenske mejne prehode, prav nad našo gostilno pa je nastal oglušujoč hrup, saj so se pričeli nizki preleti vojaških lovcev JLA nad prizoriščem proslave ob razglasitvi samostojnosti na Trgu republike. Bomb niso metali, a zadeva sploh ni bila več hecna. Toliko o dogodkih ob prvi resnejši akciji v Petrovo jamo. Druga večja akcija se je napovedovala v oktobru 1995. Vse upe smo polagali v Matijo Zajca, novinca na klubu. Bil je slok fant, precej drobne postave. Nanj smo gledali kot na darilo z neba, le on bi se lahko splazil skozi ožino. V petek, 7. 9. 1995, smo se brez jamarske opreme masovno odpravili k Petrovi jami. Ogledne akcije smo se udeležili Matej Mihailovski, Dejan Hladnik, Milan Hočevar, Sandi Horvat, Matija Zajc, Mojca Opara in

jaz. Stali smo pri vhodu v jamo in modrovali. Ceremonija pred jamo je spominjala na dogajanje, ki ga je pisatelj Josip Jurčič opisal v povesti O jami, po kateri se pride na oni svet. Stiški menihi so hoteli izvedeti, kaj v sebi skriva skrivnostna jama, ki se nahaja v bližini samostana. Nihče od njih si seveda ni upal noter, podložni kmet Kadunjčar, ki je bil v sporu z opatom samostana, pa se je bil za spravo z njim pripravljen spustiti v brezno. Ni se bal teme in hudiča, ki naj bi bival v tisti luknji. S pogumnim Kadunjčarjem so se pogodili, da ga s pomočjo vrvi spustijo v brezno itd. Tisti dan JKŽ-jevci v jamo nismo vstopili. V dneh, ki so sledili, smo Dejan Hladnik, Matija Zajc in jaz iz jame končno izvlekli vse kadavre in polivinilaste vreče. Teren je bil tako pripravljen za veliko akcijo. Za dan D smo izbrali 21. 10. 1995. Z rdečo Lado smo se iz Ljubljane odpeljali Igor Perpar, Matija Zajc in jaz. Med potjo smo

Prijazni prinašalec Aleš Lajovic s svežima sabljama iz livarne Vojna zvezd. Foto: Tibor Gedei

Iz domačih jam pobrali še Luko Kronnegerja, vitkega, precej streniranega člana našega kluba. V jamo smo vrgli lojtrce, ambiciozni Luka je poskusil prvi. Zadrževali smo dih, čas se je vlekel, Luku na koncu žal ni uspelo. Brez besed smo stali pred vhodom, vse je utihnilo, nenadoma je nad nami pričelo lomastiti. Prikazal se je Aleš Lajovic. Prišel je od nikoder, v rokah ni imel špic ali česa podobnega. Izvedel je za Lukov poraz in obmolknil. Vsi skupaj smo sklonjenih glav molče stali v krogu, čez minuto pa izpod obrvi usmerili pogled v Matijo. Ta je globoko vdihnil, stopil k vhodu in še za trenutek postal. Zavedal se je, da rešuje problem tisočletja. Nato se je počasi spustil po lojtrcah. Čas se je zaustavil. V izmenah smo se v rov za njim posamično spuščali tudi ostali in ga vzpodbujali. Žal podvig ni uspel in Petrova jama je vnovič premagala JKŽ. Kar naenkrat je sredi gozda prenehal pihljati blag vetrič. Porumenelo listje na vejah

bližnjih dreves ni več šelestelo. Nastala je tišina. Na cestah ni bilo nobenih tankov. Po zraku niso letela vojaška letala. Vladal je spokojen mir in visoko na nebu so kot niti čarobnega pajčolana viseli chemtraili, znanilci neke nove dobe, nekih novih časov neumnih zarot in nevidne civilizacijske spremembe, ki sta jo sprožila operacijski sistem Windows 95 in z njo nevidni svetovni splet – internet. Danes se zavedamo, da smo priča največjemu zbližanju narodov planeta Zemlje in največji spremembi besedilne zavesti ter da smo doživeli največji kulturni, sociološki in ekonomski preobrat naše civilizacije, ki mu ni para v celotni zgodovini človeštva. Noro, res je težko doumeti, kaj smo ob vdaji pri Petrovi jami v resnici doživeli! Od takrat do danes se je tudi Slovenija precej spremenila. V začetku leta 1992 je postala mednarodno priznana država. Svojo suverenost smo si nato s priženitvijo k

Menihi JKŽ in Kadunjčar, levo zgoraj vhod v Petrovo jamo. Foto: Tibor Gedei

Iz domačih jam EU leta 2004 že malo odbrusili, nekdanjo zvezno prestolnico Beograd smo na bolj zdrav način zamenjali za Bruselj. Nezdravi YU drogi, pivo in čike, smo že v devetdesetih zamenjali za pitje kave – brez kajenja cigaret seveda. Leta 2007, tik pred uvedbo evra, je bila kavica vredna 80 tedanjih tolarjev, nedolgo zatem je preračunano veljala 250. Z denarjem bodo tudi v prihodnje še težave, saj denar ostaja sveta vladar in vladar je lahko le en sam. Danes čez lužo v ZDA za ceno nič natisnejo 120 milijard svežih dolarskih bankovcev na mesec in s tem posredno siromašijo svet, predvsem države, ki imajo svoje domače nerentabilne valute vezane na dolar. Denar tiskajo zato, da se jim ne razsuje delniški trg, saj banke danes ne ponujajo nobenih obresti za vloge in že zaračunavajo stroške za ležarino. Evropa ne zaostaja pri tej raboti. V šahu nas drži covid, mnogo ljudi sploh ne hodi več v službe, vsi

bingljamo doma, denar prihaja od nikoder. Trdijo, da je inflacija zgolj 5 %, vsi pa se čudimo vrtoglavemu dvigovanju cen. Upam, da se zadeve ne sfižijo in da nikoli več ne doživimo podobnih dogodkov, kot sem jih opisal v začetku tega besedila. Pa bodi dovolj o vsem tem, v naš Bilten sodijo le teme, ki se ukvarjajo z jamarsko problematiko in zanimivimi jamarskimi prigodami. Ob koncu tega prispevka bi rad zapisal še sklepno misel o Petrovi jami. Preboj ožine vertikalnega rovčka nam v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja žal ni uspel. Pri tem bi se zagotovo lahko bolj potrudili. To so bili romantični časi, ko se je po jamah še svetilo s karbidovkami, redkih ožin pa smo se lotevali z macolami in dleti. Druge metode so bile za tisti čas nedopustne in nemoralne do Narave. K sreči hiltija še ni bilo na sceni. Danes se lahko pošalim za nazaj: Petrova jama je postala problem prihodnjega tisočletja. 

Luka Kronneger cvika, da ga bo Igor Perpar z gipsom na nogi nabil skozi ožino. Foto: Tibor Gedei

Iz domačih jam

Kadavraste prijateljice v Petrovi jami Peter Gedei

ogled na polivinilne vrečke, polne nekih nedoločljivih ostankov nekoč prav živahnih živih bitij, mi še danes ne gre iz glave. Ne vem, kolikokrat smo zrli tja dol v razpoko, ki se je po nekaj metrih razprla v kolikor toliko spodobno velik prostor, da si lahko vsaj dostojno zrl v naslednjo neprehodno luknjo. Vrečk, ki so se tu nahajale, si se izogibal kot hudič križa. Vsak dotik je predstavljal potencialno nevarnost, da se bo vrečka razpočila in bo iz nje, kot v filmu Alien, izskočila kadavrska pošast. Le tu in tam je iz polivinilov zevala kakšna kost ali pa kos še precej dlakaste noge nedoločljive živali. Nobenega pa seveda nikoli resnično ni zanimala podrobna vsebina. Vsak je želel čim prej ven iz tega obupnega prostorčka, dovolj sta bila le pogled in streznitev, da tu skozi se pa res ne da. Po prvih neuspelih poskusih v 90. letih, ki jih je Tibor opisal v prejšnjem prispevku, je jama le dobila pravega nasprotnika. V novem tisočletju se je klubskemu članstvu pridružil zagnani Jernej Petrovčič - Jerko, ki je, kot že marsikdo prej, prestopil iz jamarskega društva Matica Ljubljana k bolj prijaznim železničarjem. Jerkov jamarski rajon je predstavljala bližnja okolica njegovega stalnega bivališča na Stari Vrhniki, kjer je v kratkem času preveril večino zagonetk in se kalil kot član sanjske trojke Ferran-Golob-Petrovčič. Ali se je pogovor o Petrovi jami začel na klubu ali pa se mu je jama že prej prikradla v misli, ne vem, kar v bistvu sploh ni pomembno. Bistveno je, da je s svojo voljo nadaljeval tam, kjer s(m)o vsi odnehali. V majhnem prostorčku pri kadavrastih prijateljicah pred neprehodno ožino.

Verjetno smo še pred četrtkovim sestankom izvedeli za novico neverjetnih razsežnosti. »Petrova jama je odprta! Jerko je prišel skozi in jama gre naprej.« Kot majhni otroci smo se veselili darila, ki ga je s trudom izpeljal Jerko, večinoma sam s svojo vztrajnostjo in nekajkrat z Erzovo pomočjo. Nemogočega problema se je lotil sredi marca 2004 in ga v osmih akcijah končno uspel razrešiti. Zadnja je potekala v sredo, že v prazničnem vzdušju dneva OF, v četrtek se je odvijal klubski

Pisana druščina pred vhodom v jamo leta 2004. Foto: Peter Gedei

Iz domačih jam

Erzo v širjavah Zgornjega meandra. Foto: Peter Gedei

dan veselja, sobota pa je že bila rezervirana za prvo spoznavanje s skrivnostno razpoko. Zbrala se nas je pisana druščina, vsak je bil na svoj način povezan z jamo. Nekateri smo jo tipali že dobro desetletje nazaj, drugim je vzela ogromno časa pa vanjo sploh še niso vstopili, tretjim pa je bila že sama zagonetnost dovoljšen razlog, da gre v jamo čim prej. Nekaj vrečk se je še vedno tiščalo prve razširitve, ostale pa so z Jerkovo pomočjo neslavno končale na dnu razširjene razpoke. Pred padcem so še zadnjič obliznile sveže razdejano skalo, nekateri ostanki pa so se držali ostrih in še neobrušenih skal kot okraski novoletne jelke. Teh si se med spustom upravičeno najbolj bal. Le predstavljal si si lahko, koliko bioloških kultur se je skrivalo v njih in kaj bi lahko storile tvojemu telesu. Po nekaj metrov globoki cevi je pred nami zasijal večji prostor in končno smo vstopili v težko pričakovano Petrovo jamo. Naključno naloženi skalnati bloki so se nam zdeli

V iskanju prehodov. Foto: Peter Gedei

veliki kot avtobusi, vsak detajl je predstavljal navdušenje nad novim odkritjem. Le kaj se skriva za vogalom? Je spodaj prehod? Se bo treba uleči kar v tole blato? Ko sem po labirintu prehodov prispel do Zgornjega meandra, se je iz njega ravno vračala Jerkova ekipa, rekoč, da se jama tam

Iz domačih jam

V Meandru zelenega gamsa. Foto: Peter Gedei

Jerko na Sipinah. Foto: Peter Gedei

konča. »Pa ste vse pogledali?« »Vse,« je bil kratek Jerko. Je to res konec? Prehod v spodnji del meandra je bil za človeka definitivno preozek in tudi sam meander ni dajal vtisa širokega prostora. Očitno se nas je Petrova jama s to optično iluzijo zopet želela otresti, a se nismo dali. Če se spodnjega meandra lotiš malce od strani, se čudežno razpre in te, resda v malce stisnjeni maniri, spusti do glavnega rova. Končno nagrada za Jerkov trud! Sipine, vijugast rov s fasetami, kapnik Briljant in pa vodni tok, ki je odtekal v čedalje nižjem in ozkem rovu. Z Jerkom sva se vanj zapodila, »dokler je pač šlo«, in ker sva za glavnega krivca najinega napredovanja proglasila visok vodostaj, sva z dobro mislijo o »jami, ki šiba«, svoje plazenje zaključila. Je kdo od nas takrat pomislil, da bo jama skoraj dvajset let čakala na svoj načrt? Že na prvi akciji smo se temu opravilu uspešno

izognili. Mislili smo, da bomo to postorili naslednjič, pa se je ta »naslednjič« čedalje bolj izmikal. Kot da bi nam prva akcija ponudila vse, je do druge prišlo šele decembra, a ni prinesla bistvenega napredka. Voda je bila enako visoka, merilni komplet je obležal na klubu, pa tudi vse misli in energije tistega časa so bile usmerjene v Ferranovo bužo in okoliške jame. Petrovo jamo smo zato pustili za takrat, ko ne bomo vedeli kam iti in ko bo primerna suša, kar sta bila odlična izgovora, da nam ni bilo več treba preverjati vsebine vrečk ter ležati v blatu in vodi. Do menjave generacije, ki se je ukvarjala s Petrovo jamo, je prišlo že proti koncu naslednjega leta, nastop naslednje ekipe pa se je zgodil skoraj desetletje kasneje. To so že časi, o katerih boste lahko prebrali v naslednjem članku, v katerega sodi tudi finale moje zgodbe.

Iz domačih jam

»Z Jerkom sva sklenila, da bova tu zaključila.« Foto: Peter Gedei

Se še spomnite vrečk z začetka pripovedi? Še so tam in vsebina še vedno pronica, mehča zemljino, se združuje v majhne lužice in skrbi za biološko raznovrstnost jame. Med vračanjem iz akcije, ko sva s Tiborjem predzadnji generaciji pokazala, kje in kako smukneš v spodnje dele, so me v vhodni razširjeni cevi čakale le še kadavraste prijateljice. Kljub počasnemu in spoštljivemu premikanju mimo njihovega zadnjega počivališča sem z mikroskopsko neprevidno kretnjo sprožil majhen pljusk biološko pestre lužice, ki me je zadela naravnost v oko. Pač, malo obrišeš, pa je, a prijateljice so vseeno želele več časa prebiti z mano in mi povzročile hudo infekcijo očesa. Scenarij nočnih mor tiste noči se je gibal od črvov, ki grizejo človeka v živo meso, do razpadajočega tkiva na vseh okončinah. Na srečo je jutro postreglo le s temno rdečim očesom in urgentnim obiskom oftalmologa in ja, antibiotik je pomagal. 

Drekasto obarvana Jerko in Ljubo po akciji. Foto: Peter Gedei

Iz domačih jam

Vsi načrti Petrove jame Janez Jaka Cerar

dolgi in pestri zgodovini raziskovanja Petrove jame ste si lahko nekaj prebrali že v predhodnih člankih. Po preboju v spodnje dele bi človek pričakoval, da je večina posla opravljenega in izdelava načrta samo še gola formalnost. Izkaže se, da je vse prej kot to. Vprašanje, ali obstaja še kaka jama v zgodovini kluba, ki smo jo tolikokrat merili s tako malo učinka. Da se zgodi tudi najboljšim, kaj hitro spoznamo, če začnemo kar s prvim s seznama osmoljencev Petrove jame. Jeseni 2005 se je prvič merjenja lotila številčno močna ekipa z Miho Stautom na čelu. Izmerili so že soliden del jame, ki pa z napredovanjem postaja vedno tesnejša. Premo sorazmerno s to okoliščino se je gibalo tudi razpoloženje nekaterih

Pri Briljantu v rovu Briljantina. Foto: Peter Gedei

manj utrjenih članov ekipe. Jama je pokazala zobe in (ker nismo matičarji) na neki točki ni preostalo drugega, kot da se vso energijo usmeri v varen in kar najmanj travmatičen povratek vseh udeležencev na površje. Ker je bilo vendarle treba izmeriti še precej jame, se je namesto takojšnje izdelave načrta čakalo na naslednjo meritveno akcijo. Tako so meritve potrpežljivo čakale v tabelarični obliki, spomin na dejanski potek jame pa je ne tako počasi bledel. Na žalost je tako, da se s povečevanjem časovne odmaknjenosti lastne meritve in skice zdijo vedno bolj podobne abstraktni umetnosti. Jama je ostala brez načrta. Od tega neuspeha si je klub lizal rane skoraj polno desetletje. Potrebno je bilo počakati na svežo, neobremenjeno generacijo

Iz domačih jam

Vrhunsko blato v začetnih ožinah. Foto: Peter Gedei

jamarjev. Največ veselja za zaključevanje projekta je pokazal Jaša Zidar, ne dosti manj pa Anja Kos. Leta 2015 smo tako ponovno začeli obiskovati Petrovo jamo. Merili smo kar sproti, kar je bila verjetno napaka, saj smo se ob prvem obisku precej lovili z iskanjem vhoda in potekom nadaljevanj. Zataknilo se je tudi z iskanjem prehoda v spodnje dele, tako da se je zdelo, da je stara garda le malo pretiravala z oceno dolžine jame. Da to ne drži, so pričali zmedeni pogledi ob vprašanju, ali smo prišli do kakega velikega kapnika. Mnenja so bila deljena, neki kapniki so vendarle

bili, starejši člani pa so stopnjevali opisovanje tega markantnega stalagmita do točke, ko se ga je oprijelo rahlo porogljivo ime Briljant. Nekako smo se vsaj pretežno uskladili, da na kaj tako impozantnega pa verjetno le nismo naleteli, tako da sta se ob naslednji akciji aktivirala brata Gedei in pokazala mladini, kako se stvari streže. V naslednjih akcijah sta se s požrtvovalnostjo izkazala predvsem Jaša in Anja. Če je bilo treba, sta se do jame vsak s svojega konca pripeljala kar z javnim prevozom. Dogodivščin ni manjkalo. Nekoč je Jaša doma pozabil škornje

Ožina višine »ene dobre Ecrinke« v pritočnih delih Briljantine. Foto: Peter Gedei

Iz domačih jam

Tibor preizkuša vzdržljivost platnenega kombinezona v odtočnem delu Jarakače. Foto: Peter Gedei

in prehodil jamo v mestni obutvi (ter seveda potem z isto, mokro obutvijo preživel tudi celo pot domov). Avtor teh vrstic si bo zapomnil prednovoletno ležanje v potočku proti koncu odtočnega meandra z nenavadnim občutkom švohosti, ki se je kasneje izkazal za uvodne takte sedemdnevne virozne vročine. Kolikokrat smo v tistem obdobju jamo merili, je pravzaprav težko reči. Vsekakor je bilo akcij vsaj deset. Vsake toliko se je kak kos meritev izgubil, verjetno je bilo kdaj tudi težko določiti, na kateri točki smo prejšnjič končali. Proti koncu leta 2016 naj bi končno imeli vse meritve, pa nam jo je zagodel veseli december. Del meritev je domnevno v zgodnjih jutranjih urah brez lastnika nadaljeval svojo pot v taksiju. Navdušenje nad še enim merjenjem ravno najožjih delov na koncu jame je celo leto 2017 vztrajalo na minimumu. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da vsak, ki je bil kdaj v Petrovi, potrebuje nekaj časa, da pozabi, da skromne dimenzije in stoječa voda stvar naredijo malo manj zabavno od pričakovanj.

Na začetku leta 2018 smo vendarle zmogli še eno akcijo, na kateri smo popolnili kolekcijo. Ko je končno prišel čas, da se vse skupaj pretvori v načrt, je postalo hitro jasno, da iz parcialnih meritev ne bo možno sestaviti celote, ki bi verodostojno odražala dejansko podobo jame. Treba bi bilo začeti spet iz nič. Razumljivo smo bili vsi udeleženci predhodnih akcij precej poparjeni. Jama se je tako zapisala v kolektiven spomin kot kraj nesrečnega imena, kjer smo si vedno znova polomili zobe. Kot taka je leta 2019 pristala na klubski tabli »most wanted« z nagradnim skladom nedefinirane ezoterične alkoholne pijače – v elitni družbi Večnega pihanja, Frčafele in ostalih klasik. Glede na ta dolgi uvod se zdi kar malo nespoštljivo, da smo pri iskanju bližnjega cilja za kratko popoldansko akcijo 25. novembra 2021 izbrali ravno Petrovo. Načeloma si nismo zadali ambicioznega cilja, da bi izmerili celo jamo, potek akcije pa je nakazoval, da smo učinkoviti, vztrajni, predvsem pa brez ure. V postavi Yana Bilynets, Erika Kozamernik, Petra Pavšič in moja malenkost smo vztrajali, dokler smo lahko, in proti vsem pričakovanjem v devetih urah na horuk izmerili veliko večino človeku prehodnih rovov. Uspešno smo izpeljali še drugi polčas, kjer so bile zopet ključne sveže moči v obliki Erike, ki se je izredno potrudila s skrbnim čuvanjem meritev in pa navsezadnje s prelitjem izmerjenega na papir. To bi lahko bil tudi konec zgodbe, a nič v zvezi s Petrovo nima enostavnega linearnega poteka. Šele precej kasneje smo izvedeli, da je bila le teden dni pred nami na delu konkurenčna ekipa, ki je izmerila vhodne dele in s tem resno konkurirala za razpisano nagrado. Nič ne bo, Jaša! Kljub temu da se nekako le zaključuje ta epopeja, pa bo Petrova v bližnji prihodnosti še poskrbela za kakšno zgodbo. Glavni izziv ostaja do konca izmeriti odtočni rov in napasti povezavo z bližnjo Partizansko jamo. Se beremo torej v naslednjem Biltenu! 

Iz domačih jam

Iz Šnopčkarja do Slive Miha Staut

onec avgusta ali začetek septembra, ko se nas večina slovenskih povprečnežev že vrne z dopusta in se resnejši jamarji že podajo z gorskih taborov v dolino, je običajno ustrezen čas za obisk Ledenke. Takrat je namreč verjetnost za pridobivanje sotrpinov velika in poletno vreme še vztraja. Žal je bilo poletno vreme leta 2021 karseda muhasto in v takem slogu je vztrajalo tudi v vikend 28. in 29. avgusta, ko se je tudi zame odprla časovna reža, v katero sem lahko vtaknil akcijo. Že pred poletjem sva se z Benkom mlajšim dogovarjala za skupni obisk jame. Čas hitro teče tudi za študente, a je bil konec avgusta končno primeren tudi zanj. Na moje veliko veselje je na tokratno akcijo priglasil svojo prisotnost še Peter Gedei, ki vselej

poskrbi, da akcije ne odkorakajo v zgodovinsko pozabo. Jama je sedaj že tako dolga in tako daleč, da akcije praviloma načrtujemo preko celega vikenda. V petek na nek način dostopimo čim bližje jami, sobota je rezervirana za glavno akcijo in nedelja za kakšno drobnarijo in povratek. Pristop in povratek se žal kažeta kot glavna ponora precej omejenega časa. Od bivaka v jami do doma tako Koprčan porabi osupljivih 12 ur. Konec avgusta cesto na Vogar žal še vedno zaračunavajo. S težko jamarsko opremo in nepredvidljivimi ter neobičajnimi časovnicami je malo upanja, da bi nam avtobus, ki pelje do planine Blato, lahko kakor koli pomagal. Zato smo požrli slino in izvlekli

Gasilka tokratne ekipe pred Bregarjevim zavetiščem. Foto: Peter Gedei

Iz domačih jam

Povsem odstrte noge viševniške čarovnice. Foto: Peter Gedei

listek iz avtomata pri zapornici nad Staro Fužino. Zadnji del ceste do parkirišča pod Pršvicem in prvi del poti se vse bolj spreminja v obsežen golosek, prepreden z gozdarskimi vlakami. Zato je bila vožnja z mojim ubogim, ceste vajenim starčkom še toliko bolj previdna. Že v trdi temi smo si oprtali nahrbtnike in skozi pršenje obrobja sicer močnejše nevihte okrog 23:00 prispeli do Bregarjevega zavetišča, kjer smo prenočili. Upanje na jasno jutro je zbledelo takoj, ko smo iz Bregarjeve depandanse pomolili nosove v deževno in hladno jutro. Tudi zaradi tega posebne volje po premiku v jamo nekaj časa nismo kazali. Šele okrog devetih smo, da bi dokazali jamarsko trdoživost, po moško vstali in se skozi mokro travo, a suho ozračje končno odpravili delu naproti. Trend izginjanja ledu v jami se od zadnjega pomladanskega obiska ni obrnil. Pomlad je sicer bogato okrasila Vhodno dvorano s sezonskim ledom, ki pa je do konca avgusta večinoma že izginil. Starejši led neminovno

Sproščeno gibanje v BB pajsažah. Foto: Peter Gedei

Iz domačih jam

Edijev natančno usmerjeni udarec. Foto: Peter Gedei

Uspešno nudenje prve pomoči. Pacient zadovoljen, reševalec še bolj. Foto: Peter Gedei

izginja. Na prepihu bolj izpostavljenih legah hitreje, v zatišnih kotih pa počasneje. Peter še ni obiskal rovov, ki se skrivajo za BB pajsažami. Odkar sva z Robertom Reharjem pajsaže sklestila, da si ne zaslužijo več svojega imena, tod poteka glavna pot v globino. Pomudili smo se z nekaj foto pritiski brezna Zloba in Tretjega pokojninskega stebra, v katerem je kapniškega okrasja toliko, kot ga ne premore ves preostanek Fužinskih planin. Naslednji postanek je bil v Mlečnem meandru, kjer smo nerodni prehod do zračne prečnice želeli oklestiti na ljudsko širino. Žal se je na mestu izkazalo, da pakiranje zadnjo sekundo ni koristno, saj sem pozabil enega izmed ključnih delov opreme. Na razpolago nam je ostala le zvesta kilogramska macolica, ki pa v ozkem meandru še nikoli ni segla do želenega zamaha. Še dobro, da so jo poganjale z mladostno krvjo napete Edijeve

mišice. Z izkupičkom smo bili posledično kar zadovoljni. Poleg tega se je na povratku obetala še okrepitev v obliki špice. V ležernem ritmu smo nadaljevali proti bivaku do zadnjega 15-metrskega poševnega brezna, kjer sva se z Edijem odločila počakati Petra, ki je nekoliko zaostal. Spustil sem se pod stopnjo, Edi pa je čakal zgoraj, in ko je zaslišal Petra, je pričel z vpenjanjem za spust. Slišal sem, da je v brezno odvalil nekaj kamenja, a nisem bil preveč zaskrbljen, saj sem stal precej vstran. Pa še razpoka, ki se odpira na pol višine brezna, ponavadi pogoltne vse, kar pada navzdol. Sekundo kasneje me je nekaj zazibalo, da sem skoraj padel, in začutil sem ostro bolečino na levi strani nosu. »Au! Jebemti, kamen me je zadel! Pridi dol, da pogledaš, kaj je.« Benko je bil takoj pri meni. Medtem sem tudi sam ugotovil, da je poškodba prisotna, saj mi je iz nosnice kapljalo kakor

Iz domačih jam iz starinske pipe. Edi si me je ogledal, našel prvo pomoč, mi podal toaletni papir in našel nekaj sanitetnega lepilnega traku. Papir je šel v nos, lepilni trak pa nanj. Po desetih minutah z glavo, nagnjeno nazaj, se je krvavitev toliko ustavila, da smo lahko nadaljevali do dve minuti oddaljenega bivaka. Presoja stanja je nekako nagnila kazalko na akcijo. Med pregledom bivak opreme pa nas je z grozo doseglo spoznanje, da se pakiranje zadnjo minuto prav zares ne izplača, saj sem doma pozabil tudi gorilnik. Med gomilami hrane, ki je bila skladiščena v bivaku, smo bili primorani žuliti suho in mrzlo s seboj prineseno hrano ter piti neogreto ledenko z dodatkom isostarja. Razlogov za posedanje je tako zelo kmalu zmanjkalo. Cilj tokratne akcije je bil natančneje pregledati, izmeriti in poslikati rov, do katerega sem na zadnji akciji junija splezal z Matjažem Božičem. Rov se nahaja v drugem kaminu nad Šnopčkarjem in se verjetno spaja s Kravjim balom, do katerega se pride skozi prvi kamin. Če je Kravji bal prava podrtija, za ta rov ni prav jasno, kako da se še ni povsem zarušil. V Strašno brezno, ki se odpira nekaj deset metrov vstran od dostopnega kamina, preprosto nismo upali. Smo pa skozi izmero odkrivali nove in nove razsežnosti tega rova ter ga čisto zares povezali s Kravjim balom. Na drugi strani nas je čakalo še tretje neraziskano, razsežno in nevarno brezno. V tega smo se po premisleku vendarle spustili, saj so se naprej nakazovali kar impozantni prostori. Jama se spodaj cepi na več strani. Navzdol kmalu pridemo do meandra z aktivnim vodotokom, ki pada v široko brezno. Na podlagi načrta smo kasneje ugotovili, da gre najverjetneje za vodo, ki pada v Šnopčkarja. Rova navzgor nismo raziskali, saj je ura že preskočila polnoč in tudi fizična in duševna utrujenost zahtevnega premikanja skozi podrte rove nas je vse bolj načenjala. Zaželeli smo si topline spalk. Zato smo jo odkurili do bivaka, pojedli, kar je vsakdo pač imel v transportki, si postavili še

Tloris izmerjenih delov nad Šnopčkarjem (obarvano rdeče).

Iz domačih jam

Kaotično stanje na vrhu kamina. Foto: Peter Gedei

drugi šotor in navili uro za 8:30. Drugo jutro smo pojedli še zadnje drobtine iz blatnih vrečk ter okrepljeni s špico odrinili proti Mlečnemu meandru, kjer smo se v zmernem nabijaškem ritmu ogrevali še tri četrt ure. Blok je popustil. Prihodnjič ga bo treba s škripčevjem odmakniti, da ne bo v napoto.

Iz jame smo prišli ponovno v ploho, ki pa na srečo ni trajala predolgo. Pomudili smo se na planini Viševnik na čaju ter ob podarjeni večerji poročali Pacu o odkritjih in peripetijah. Hvala, Pac! Domov sem ponovno prišel prepozno. Ampak tako z Ledenko preprosto je. 

Naslednji dan smo lahko občudovali povsem spremenjeno krajino. Nekoč bogata z gozdom tokrat spominja na ostanek neke bitke. Foto: Peter Gedei

Iz domačih jam

Raziskave 2020–2022 Janez Ferreira Stražišar

d zadnjega Biltena se je cel svet močno spremenil in na žalost ne na boljše. Pandemija nas je zajela in vse, kar je sledilo, je vse nas močno zaznamovalo. Veliko je tudi odvisno od tega, kako gledaš stvari, kako si občutljiv in kako si znaš narediti. Se boš sklonil ali se boš zlomil? Se boš uprl ali se boš vdal? Kljub jezi, ki sem jo čutil (in še čutim) do oblasti zaradi popolnoma nesmiselnih protikoronskih ukrepov (in drugih stvari), ki jih nikakor nisem mogel razumeti, sem si vseeno naredil lepe spomine v tem obdobju. Tudi jamarske seveda. Ker sem upornik po duši, me nobena občinska meja ni ustavila, upošteval sem le smiselne ukrepe in tako sva večinoma z Anjo raziskala in registrirala 28 jam med Matarskim podoljem in Suho krajino. Kot vedno ni nobena dosegla dolžine niti 100 m, razen Gamsovega hladu nad Bohinjem. Tudi možnosti nadaljevanj ni v nobeni razen spet v teh nad Bohinjem. V teh zadnjih dveh letih sem pa raziskovanju posvetil manj časa. V življenju niso samo jame in novi metri. Sploh zame ne, ker sem hedonist in v jame hodim večinoma s svojo hedonistično punco. Zase govoriva, da sva hedonistična jamarja. Za naju je npr. kaninska scena čisto preveč sado-mazo, preveč safr, čeprav je za druge viagra. Rada jamariva, rada raziskujeva, najraje pa uživava. Od teh mojih softcore raziskav mi bo pa ena jama ostala posebej v spominu. To je jama, ki zaznamuje začetek jamarjenja s sinom, in to jamo sem poimenoval prav po naju: Ja-Ma (Janez-Matija). Gre za 36 m dolgo vodoravno jamo, ki sem jo odkril januarja 2020 pri Kalcah. Na koncu vhodnega dela (ki je bil prekratek za registracijo) sem opazil neprehodno ožino,

za katero je laser pokazal čez 10 m dolg prostor! To ožino sem prebil 21. marca 2020 in skoznjo sva bila prvopristopnika moj komaj triletni sin in jaz. Za ožino se je odprla zasigana dvoranica, na koncu katere je nizek prehod v končno dvoranico, ki se konča s fosilnim rovom, zatrpanim s suho ilovico. Oblike rova kažejo na tipičen požiralnik. Naprej bi bilo treba kopati. Sinček je užival, jaz še bolj in Ja-Ma mi bo za vedno ostala v spominu. Sem pa leta 2021 tudi začel hoditi po novem terenu okoli planine Vodični vrh (spet nad Bohinjem) in tam našel šest lepih vhodov. Na žalost me je zima prehitela in raziskave morajo počakati, da sneg skopni. O tem boste brali čez dve leti, če bo Bog hotel. 

V jami Ja-Ma. Foto: Janez Ferreira Stražišar

Iz domačih jam

Teren severno od Rodice Janez Ferreira Stražišar

er sem vsako leto med poletjem preživel nekaj dopusta v Bohinju, sem začel tudi lidarsko pregledovati okoliške terene. Najbolj mi je padel v oči teren severno od Rodice. Bilo je ogromno »hudih« lidarskih točk, pa nobenih registriranih jam. Nisem se pa zavedal pravega potenciala tega območja. Prvič sem šel leta 2017. Izbral sem severno pobočje Kopice, ki je še v bukovem gozdu in relativno lahko dostopno. Največ točk je sicer bilo za hribom, a sem vedel, da bom imel težave z rušnatim svetom. Bil sem motiviran, poln radovednosti in upanja. Se mi pa niti približno ni sanjalo, da bodo dve leti kasneje matičarji začeli hoditi tja. Še manj pa, da bodo našli vse to, kar so našli … Jaz sem pa na tem območju našel in registriral komaj šest jam, od katerih imate le dve še nadaljevanje. To sta Matijevo lepo brezno (kat. št. 12.584) in Gamsov hlad (kat. št. 14.056), ki ju bom podrobneje opisal.

Matijevo lepo brezno Odkril sem ga 11. julija 2017 na prvi akciji na tem terenu. Vhod se odpira v lepem bukovem gozdu na veliki izravnavi oz. polici, ki jo tvorijo apnenčasto-dolomitni skladi Kopice. Na takih policah se med skladi odpira večina vhodov, ki sem jih našel tam okoli. Velik in spektakularen vhod z naravnim mostom me je navdušil, in ker je bila prva dobra najdba po njegovem januarskem rojstvu, sem brezno takoj poimenoval po svojem sinu Matiju. Brezno sem ocenil na dobrih 20 m. Najprej lijakasto, proti dnu se je pa videlo, da se razširi. Tudi sneg sem videl na dnu. Bil sem sam s kužkom Sonijem, tako da nisem niti imel opreme za spust in sva šla raziskovat okolico. Teren okoli brezna je močno zakrasel, polno je ugrezov, lukenj in kvazi jam, ampak nisva

mogla dolgo pregledovati. Skladno z napovedjo se je vreme začelo slabšati, začelo je grmeti in odločil sem se za umik. Ker je bil res obetaven teren, sem se vrnil na dan, ko je bilo v Podnanosu izmerjenih 40,6 °C in na Babnem polju 35,5 °C, tj. 3. avgusta 2017. Imel sem pa močnejšo ekipo: tokrat so bili zraven Anja Kos, kužka Soni in Sisi ter merilec disto, ampak še vedno brez vrvi. Najprej smo šli do Matijevega lepega brezna. Ker nisem vedel, kdaj se bom spet vrnil in dejansko spustil v jamo, in kot da bi slutil, da bodo matičarji tukaj hodili dve leti kasneje, sem se odločil meriti (in registrirati) brezno z vrha. Vedel sem, da se tako ne dela, ampak rekel sem boljše, da čim prej oddam, da je »za ziher«, pa potem v miru pridem nazaj raziskovat. Merilec je pokazal 26 m globine. Z ekipo smo šli naprej do naslednje točke, ki se je izkazala za še eno brezno z velikim in lepim vhodom. Disto je pokazal 16 m. Tudi to sem izmeril in registriral z vrha. To je Brezno zibajočega drevesa (kat. št. 12.578 ). Vročina je pritiskala in smo se potem raje spustili k jezeru. Naslednjič pa s štrikom, sem si rekel. Ni me pa kaj dosti skrbelo, da bi drugi jamarji začeli sem hoditi, in sem raje dal prioriteto raziskavam na Matarskem podolju. Tukaj sem se močno uštel. Nato pride leto 2019. Z najnovejšo tehnologijo oboroženi matičarji odkrijejo in odkrivajo planino Poljana in padajo kilometri novoodkritih rovov. Tudi lidar je boljši in vidijo se nove točke. Moram nazaj gor, moram v Matijevega … 28. julija 2020 se z Anjo Kos končno spraviva tja gor. Tokrat z vso opremo, tudi vrtalnikom. Med vzponom spotoma skoraj slučajno najdeva Gamsov hlad, ampak o njem bom pisal kasneje.

Iz domačih jam

Pri breznu se odločim za spust mimo naravnega mostu, ki izgleda najbolj direkten, ampak to je napaka. Stene so tako krušljive, da nikjer ne morem narediti oz. zavrtati sidrišča, pa še nevarno je. Vrnem se na rob

slabe volje, ampak dovolj trmast in odločen, da poskusim še enkrat z druge strani (drugače verjamem v to, da če te jama zavrača, ne smeš vztrajati). Na tej strani je skala dobra in vrtam brez problema. Pri drugem sidrišču se vozel kladiva odveže in pade mi v brezno … obup. In kako bom zdaj nabijal fiks? Na srečo sem pri polički in hitro najdem kamen, s katerim mi uspe dokončati sidrišče. Že od te točke imam zelo dober pogled na celotno brezno in povsod izgleda obupno zaprto in zasuto brez najmanjšega suma, da bi bilo kje nadaljevanje. Najraje bi splezal nazaj, ampak kladivo je spodaj, svoje opreme pa ne puščam. Spustim se torej v brezno. Pristanem na sneg nekaj metrov nad dnom in takoj najdem kladivo. Lahko bi šel isti hip nazaj gor, pa nekako me vseeno vleče čisto

Iz domačih jam

Vhod v Matijevo lepo brezno. Foto: Janez Ferreira Stražišar

do dna. Izpnem se z vrvi in se spustim po snegu do najnižje točke. Kot že prej videno je res vse zasuto. Polno je kamenja, zemlje, vej, snega, nakar opazim za pest veliko luknjico ob steni brezna. Prime me, da vržem vanj kamen, in sledi šok … kamen pada in se odbija in pada, doni! Pa vržem še enega in še enega. Ni dvoma, vsaj še 20 m brezna je pod mano. Takoj začnem širiti luknjo z nogo, nato pa še z vejo. Ves material leti dol. Na čem pa stojim? Hitro se vpnem nazaj na vrv in nadaljujem s širjenjem. V nekaj minutah mi uspe dovolj razširiti, da lahko pridem skozi, ampak nimam dovolj vrvi. Pa tudi fiks je samo še eden, ki ga rabim še za Gamsov hlad nazaj grede. Pokukam v nadaljevanje in vidim, da se brezno precej razširi. Užitek se bo spustiti vanj, ampak ne danes. Vnaprej zavrtam luknjo za sidrišče za naslednjič in ves zadovoljen pičim ven. Tole je bilo pa usojeno! 12. oktobra 2021 je bila po koronskem izbruhu na klubu moja edina družba za akcijo

naša dohtarca Ana Cigoj. Namen akcije je bil spust v »nove dele« Matijevega lepega brezna in pregled nekaj točk nad breznom. Uspelo nama je prav vse. Še najtežje je bilo nositi vso opremo do brezna, kajti teren je res strm in brez vsakršne poti. Treba je najti prehode med kratkimi skalnimi stenami. V Matijevem me je skrbelo, da bi bil leto prej odkopani prehod v nadaljevanje na dnu vhodnega 26-metrskega brezna zasut, pa ni bilo tako. Brez težave sva prišla skozi in viseč na stropu sva lahko občudovala lepo korodirano prostorno brezno, globoko 35 m. Stene brezna so svetle. Menjavajo se plasti različnih debelin kamnin. Kakšna plast izgleda bolj dolomitna, kakšna bolj apnenčasta. Med njimi pa na nekaj mestih vodoravni kanalčki. Dno brezna je precej zasuto, a nadaljevanje sva našla ob prelomu na polici 4 m višje. Od blizu ga je videla le Ana. Ozek rov se poševno spušča do navpične stopnje, pred katero je neprehodna ožina s prepihom. Kamen je

Iz domačih jam padal neznano kam. Vesela, da jame še ni konec, sva jo izmerila in se odpravila na površje, kjer sva nadaljevala s terenskim delom in našla še nekaj vhodov. Z Ano sva na tej akciji podvojila dimenzije Matijevega lepega brezna, ki je trenutno globoko 64 m in dolgo 75 m. To je moja najgloblja jama.

Gamsov hlad Jamo sva našla z Anjo Kos 28. julija 2020 med iskanjem lidarske točke na poti do Matijevega lepega brezna. V hudi strmini nama je nagajal GPS. Kar nekam dol naju je pošiljal. Nisva hotela ubogati, nakar sem pogledal gor levo od sebe in videl sumljivo steno, ki bi lahko nakazala na jamski vhod. Nato vidim, da se izpod stene valijo dol meglice, in kar naenkrat čutim ledeno mrzel prepih pri nogah!!! »ANJA, TLE JE JAMA!« sem se zadrl. Vhod se še ni videl. Hitro sva se vzpela po dobro shojeni gamsji stezi in res ... Pred nama se je odpiral vodoraven vhod! Za njim pa navpična stopnja in velik prostor zadaj, po tleh pa čisto poteptana zemlja. Sledita zmeda in skoraj razočaranje: »Fak, lej kok je poteptan, zih so bli matičarji.« Ampak podroben pregled je pokazal samo gamsove sledi. Tudi po stenah ni bilo nikjer zavrtano za sidrišče. Najina je bila! Gamsi se hodijo sem hladit. Jama se bo torej imenovala Gamsov hlad. Mikala naju je, ampak sva šla najprej v Matijevo lepo brezno, ki je čakalo že tri leta in je bilo le nekaj minut stran. Med vračanjem iz Matijevega sva opazila, da ima jama še en navpičen vhod malo višje. Vseeno sva se spustila po nižjem, po gamsovi polici. Tokrat je šla v jamo tudi Anja. Za vhodom se rov blago spušča v dolžini 5 m, nato mu sledi nekajmetrska navpična stopnja in že sva bila v slikoviti vhodni dvorani, ki si jo takoj začneva ogledovati. Dvorana je okrogla, premera okoli 8 m in visoka 11 m. Pod vhodnim breznom in podornim kupom

se na zahodni strani odpira 12 m dolg slep rov, ki ima smer JZ-SV, širok je 2,5 m in visok 3,7 m. Severovzhodni konec rova je v lepem belem kompaktnem apnencu, ki spominja na kredo, nasprotni konec pa v zelo pretrti in krušljivi kamnini. Na drugi strani dvorane sem že med spustom opazil nizek in ozek prehod pod steno. Ko sva prišla blizu, sva začutila močan prepih iz nje! Odmaknil sem par kamnov in se splazil skozi. Čez nekaj metrov je bil rovček že dovolj visok, da sem lahko sedel. Videl sem, da sem bil na polici, ki se konča z navpično stopnjo. Vertikalo sem ocenil na 20 m. Naprej se je videl nizek vodoraven rov. Nisem imel več opreme. Jamo sva izmerila in se vrnila v dolino. Jami mi nista dali miru, ampak prilike, da bi se tja vrnil pred zimo, ni bilo. Ker sem pa na vsak način hotel izvedeti, kaj je naprej, in to čim prej, sem kontaktiral Matica di Batista in mu povedal, da če jih zanima, grejo lahko pogledat. 19. septembra 2020 so dejansko šli. Odločili so se za Gamsov hlad. Za pihajočo ožino so raziskali približno 65 m novih rovov v obliki vzporednih brezen in vodoravnih rovov. Ustavila jih je še ena ožina s prepihom. Tako je s 116 m rovov Gamsov hlad postal moja največja jama in je očitno še ni konec. Globoka je pa 48 m. Zadnjo možnost za raziskave na tem terenu v kopnem smo izkoristili 21. novembra 2021 tik pred vdorom zime v gore. Šli smo Ana Cigoj, Anja Kos in jaz. Nismo točno vedeli, kaj bi, ampak odločil sem se raziskati in izmeriti nove vhode. Na žalost so vsi vhodi dali prekratke jame. Še najlepša in največja (kakih 35 m) je jama, ki jo je našla Ana in ni bila lidarska točka. Gre za slikovito stopnjasto brezno z lepimi stenami. Ena jama je bila prekratka, ostali dve sta bili dolgi komaj okoli 20 m. Ker smo imeli še nekaj časa na voljo in smo bili blizu, sem se odločil rešiti stari greh. Spustili smo se v

Iz domačih jam

Brezno zibajočega drevesa, ki sem ga štiri leta prej registriral, ne da bi se spustil vanj. Že med spustom sem opazil nadaljevanje pod steno. Umaknil sem par skal in se spustil v kamrico, a več kot 5 m ni bila. Drugje pa ni bilo nadaljevanj. Brezno sem na novo

izmeril in splezal na površje. Ob sončnem zahodu smo se spustili v dolino. Raziskave bomo nadaljevali poleti oz. jeseni 2022 in upam, da bo treba še na marsikatero akcijo, preden pridemo do konca teh jam. 

Iz domačih jam

Jurnejčeva jama ali Jama na drugi strani vojaškega skladišča Jernej Kalan - Nejc

ačeti moram pri Dihalniku št. 2 (Jama pri vojaškem skladišču), katerega vhod sva se odpravila iskat s pokojnim Marjanom Vilharjem in so ga registrirali unški jamarji. Iskala sva kar dolgo, saj je bila jama od navedenih koordinat oddaljena sto metrov, vhod pa je majhen. Rakovški jamar je moral biti zelo suh, da se je stlačil v jamo in jo izmeril. Če ne bi bilo snega, je morda takrat ne bi našla. Začel sem z že znanim načinom raziskovanja jam, če temu sploh lahko tako rečeš, s širjenjem in odkopavanjem vhoda.

V službi sem si sposodil agregat in štemarco ter vhod povečal. Zaprosil sem profesionalno bolj usposobljenega prijatelja, če lahko še on malo pomaga. Sedaj je vhod dovolj velik, da se udobno spustiš po vrvi ali lestvicah, ki sem si jih sposodil na inštitutu. Akcije so si sledile, a napredovalo se je počasi, ker je za kopanje težko najti pomagače. V začetku je šel z menoj največkrat Vid in uspelo nama je odmakniti prvo skalo, ki je zapirala vhod v razpoko, in nato iz razpoke v dvorano, ki meri 1,5 krat 7 m, izvleči

Na prvi akciji smo imeli s seboj 60 m vrvi. Foto: Jernej Kalan - Nejc

Iz domačih jam

Slikano z mesta, kjer na prejšnji sliki stoji Anja v rdečem kombinezonu. Foto: Jernej Kalan - Nejc

kar nekaj skal oziroma drobirja. Prišli so še drugi, in ker je šlo širjenje razpoke prepočasi, sem se tehničnega širjenja lotil sam. Zaradi varnosti sem začel s sabo jemati Jurija Hajno. On je čakal zunaj, jaz pa sem vrtal notri. Po akciji 27. januarja 2021 je Jurij omenil, da bi mi rad pokazal dihalnik, ki ga je našel pred petnajstimi leti. Takrat so odkopali slabega pol kubika materiala, nakar jih je ustavila ožina. Odpeljala sva se daleč okoli hriba, na katerem je že v imenu jame omenjeno vojaško skladišče. Če bi šla lahko skozi skladišče, bi bila pot trikrat krajša. Jurij je pred leti, ko je bil sneg, natančno preiskal teren daleč naokoli in ni našel nič razen dihalnika, ki mi ga je sedaj pokazal. Imel sem še toliko moči v baterijskem vrtalniku, da sem razpoko razširil, in to je bilo za tisti dan vse. Čez štiri dni sva šla z ženo Heleno do jame, da očistiva vhod. Ker nisem bil v

pajacu in se vhodni rov kar strmo spušča, sem do pasu v jami pogledal, kaj se vidi, in to slikal. Videlo se je tri metre majhnega rova in ovinek. Ko sem vrgel kamen, je letel še nekoliko dlje. Med čiščenjem vhoda je iz jame toplo pihalo. Čez tri dni nova akcija – Anja in Jurij Hajna ter moja malenkost. Imeli smo dovolj opreme, da se poženemo v globino. Prva se je v jamo podričala Anja, nato jaz, za več pa ni bilo prostora. Za ovinkom ni bilo nadaljevanja, čutil pa se je prepih. Ko sva se izvlekla, je šel noter še Jurij. V en glas smo ugotovili, da nas čaka veliko kopanja. Sedaj so si akcije sledile na nekaj dni, v glavnem sam ali s Heleno. Ker je bilo kopanje v začetku v nivoju terena in nato malo globlje in še malo globlje, sem lahko kotalil in z vzvodom dvigoval velike skale. Železna palica, ki jo ljubkovalno kličem zobotrebec, ima deset kilogramov, na eni strani je špičasta in na drugi ploščata. Na srečo je pred vhodom vrtača in je bilo treba material samo zvaliti vanjo. Sedaj skale niso več velike, a se je vrtača že kar umaknila od roba jame. Konec februarja sem napel žico za tovorno žičnico. Na prvi akciji, v kateri se je ta izkazala kot zelo uporabna, mi je pomagal Franjo Drole. Na eni od naslednjih akcij nama je z Jurijem pomagal tudi Stanislav Glažar - Sten. V primerjavi s kopanjem, izmetavanjem in iznašanjem kamnov prej je bilo to kot industrijska revolucija pred dvesto leti. Na začetku marca se je nabralo že toliko skal, da sem se odločil, da jih pričnem zlagati v suhi zid in naredim še plato pred jamo. Z Jurijem sva postala sanjska ekipa, ki deluje po ustaljenem urniku. Kopljeva skoraj vsako sredo dopoldne do kosila. To je dnevno opravilo, ki se ne sme zamuditi. Zakaj sem se s tako silo zagnal v kopanje tega dihalnika, ki še ni jama? Dihalnik je namreč predvidoma nekje nad podzemno reko Pivko za petim še nepreplavanim sifonom Pivke jame. Po prepihu si upam trditi, da bomo prišli do vode, samo globoko je treba

Iz domačih jam priti – čez dvesto metrov, kar pa ne bo težko, ko pridemo skozi vhodni čep (Hahahahaha, kdo ve, koliko čepov nas še čaka?). Ko in če se bomo prebili do vode, se bom vrnil k Dihalniku št. 2, ker ta je gotovo za šestim še neodkritim sifonom. Potem je tu še Dihalnik št. 1, ki pa ga zaradi dostopa do vode nima smisla odkopati, ker je nad Paradižem. Tako kot sva si zadala, da končava do kosila, imava tudi normo, ki jo praviloma doseževa – to je trideset veder na akcijo. V veliko pomoč bi bil električni škripec, ker roke zelo trpijo kljub dvojnemu škripčevju. Večkrat dobim žulje, čeprav imam dvojne rokavice. Ker je dihalnik odkril Jurij in sem žičnico napeljal jaz, sva dihalnik poimenoval

po naju. To je sedaj le delovno ime, saj še ni dovolj globok, da bi ga registrirali, a bo kmalu. Do sedaj smo izvlekli po moji oceni že več kot šest kubikov skal, drobirja in zemlje. Vsake toliko stopiva z Jurijem korak nazaj oziroma više, ker zaradi varnosti sprostiva manjši plaz ali pa se sproži kar sam, in sva zopet na tisti globini, kjer sva bila pred dvema mesecema ali več. Kopanje je zgled meddruštvenega sodelovanja, saj smo kopači iz treh klubov – DZRJ Luka Čeč, JD Rakek in JKŽ. Ko ne bo več snega, bom organiziral večjo akcijo, na kateri bomo kopali ali pa že merili novoodkrito jamo. Ma, mi se ne damo in bomo vrtali do  konca in še naprej.

Nenavadno srečanje 2 Petra Pavšič

prejšnji številki Biltena smo na temo Hanja in Petra: nenavadna srečanja brali o človeški ribici, ki je pokazala, da zna hoditi (proteusati) po kopnem. Katera zver pa nama je tokrat stopila na pot? Nekega junijskega dne, ko so bile mlade bukve že polne klopov, smo se s Hanjo in Jurijem odpravili v prestranške konce pogledat, če so jame tam, kjer naj bi bile. Na meniju je bilo nekaj kratkih bližnjih jam. Brezno na Gulvrhu smo po nekaj ovinkarjenja in lomastenja uspešno našli. Seveda ne na lokaciji iz Katastra. Najbolj časovno požrešen del te akcije je bilo odmikanje debel in vej iz vhodnega brezna. Sledila sta kratek spust in prijetna ohladitev, nato pa ven in naslednji jami naproti. Proti Jami z dvojnim vhodom je Jurij zakorakal suvereno, brez pomoči GPS-a; kot da njegov zadnji obisk te jame ni bil 20 let nazaj. Najprej smo se uspešno premikali skozi dokaj redek gozd, nato se je začelo gibanje skozi komaj prehodne grme levo in

Srečno na površju. Foto: Anja Hajna

Iz domačih jam komaj prehodne grme desno. Robidovje je še začinilo situacijo in zatikaje smo se premikali naprej. Ko sva s Hanjo že resno dvomili v uspešen izid iskanja te jame, nama je zaklical, da je pri vhodu. Neverjeten čut za orientacijo! Jama se namreč nahaja v (pre) gostem gozdu, več kot 100 m zračne razdalje od vlake oziroma kakih 300 m, če hodimo. Še večje presenečenje od tega, da smo jamo sploh našli, je sledilo na dnu vhodnega brezna. Jazbec, ki mu jo je kras nekoliko zagodel, je iz temnega kota jame opazoval spuščajoče se luči. Nad prišlekoma, Jurijem in mano, ni bil navdušen. Namesto da bi izkazal dobrodošlico, se je poskušal umakniti v kot jame, pri tem pa z dolgimi ostrimi kremplji praskal po mešanem pobočju iz blata, kamenja in sige. Kremplji so bili skrb vzbujajoči, zato o čekanih zveri raje nismo razmišljali. Oprema, ki smo jo imeli s seboj, je zajemala en par gumijastih rokavic in rdeč platnen

nahrbtnik. V videu izpod rok montažerke Hanje si lahko na naslovu www.youtube. com/watch?v=GyRC_pFEWqU ogledate potek reševalne akcije. Nastopamo: Anja Hajna – vlečna sila, Jurij Hajna – nakladalec, Petra Pavšič – držalka rdeče vreče, Padli Jazbec – jazbec. Ker je nakladanje jazbeca zahtevalo dva para rok, glavni del akcije ni posnet. Hanja je bila medtem na površju, da bi v primeru krvavega boja z lačnim jazbecem lahko poklicala na pomoč. Pomisleki o boju so bili odveč – Jurij je jazbeca spretno zgrabil in trenutek kasneje je ta že miroval v rdečem nahrbtniku. Vleko navzgor je jazbec mirno prestal in na površju se mu ni mudilo zapustiti nahrbtnika. No, nato pa se je vendarle odločil, da pojde v zelene gozdove. Mi pa v jamo. Raziskali smo njene skrite kotičke in občudovali sigaste tvorbe, nato pa smo se, prevzeti od dogodivščine, odpravili proti domu. 

Medvedje presenečenje v jami Anja Kos

plošno znano je, da v zimskih mesecih medvedi navadno dremajo v brlogih, čeprav zaradi milejših zim to počnejo vse manj časa. Pravijo, da imaš bolj malo časa za pobeg, če takega dremajočega kosmatinca predramiš. Najverjetneje bolje, da ti uspe. Verjetno zato marsikaterega jamarja kar stisne, če se mora pozimi stisniti v kakšno ozko, toplo luknjo, ki ima vonj po živalih. Če je jama velika in prostorna, pa je skrb seveda odveč … ali pač? Nekega turobnega nedeljskega jutra se nama je z Janijem (Janez Stražišar) uspelo prekopicniti s kavča in oditi v Dolgo jamo pri Koblarjih (»Koblarsko jamo«). Najprej sva si ogledovala znamenito zasigano korito, v katerega je lila ogromna količina vode zaradi topečega se snega, nato pa še desno

dvorano kar lepih dimenzij, ki premore tudi nekaj jamskega okrasja. Da se tukaj »pričakujeta« tišina in nočni mir, so nama dale vedeti obešene hruškice po stenah – speči mali podkovnjaki. Na dnu dvorane se odcepi ožji rov, v katerega je Jani suvereno odkorakal, medtem ko sem sama seveda še oprezala za kakšno jamsko živalco … »Jani, prid nazaj sem, zdej takoj, prosim!« Očitno se je slišal cmok v mojem grlu. »Kaj je to???« pokažem na odtis v blatu. Oba veva, kaj je to – medvedova stopinja! Nee ... Bi to lahko bil človek? Roka? Naključje? Saj sva vendarle kakšnih 50 m v jami, v popolni temi! Medtem ko je Janez šel nekaj deset metrov naprej, sem se sama stisnila v kot, se zlila s steno ter preračunavala možen iztek

Iz domačih jam

Roka in odtisi šap. Foto: Janez Ferreira Stražišar

dogodkov in trajektorij gibanja medveda. K sreči se je Jani vrnil v enem kosu in v veri, da sva le nekoliko paranoična, sva še nekaj časa stikala po drugem kraku jame. Vseeno sem se vsake toliko ozrla preko rame, ali bom v somraku opazila kakšno medvedjo silhueto. … Nekaj dni kasneje mi med poležavanjem moj neustrašni jamar prizna: »Veš, samo tiste stopinje so bile samo v eno smer – noter!« Novico sva objavila tudi na jamarski listi in odzivi so bili zelo zanimivi – očitno medvedi nimajo pretiranih težav z gibanjem tudi globoko v prostornih jamah. Prav tako zaidejo tudi v razmeroma pogosto obiskane jame, kot je Koblarska jama. Drugi jamarji so omenili, da lahko splezajo tudi navzdol po breznih in gor preko navpičnih stopenj. Sklep je, da v zimskem času ni najbolj pametno riniti v tople, suhe, ozke meandraste rove vodoravnih jam, če ne vidite, kaj je na koncu. 

Pri koritu. Foto: Janez Ferreira Stražišar

Iz domačih jam

Koronske prigode PP & JJ Janez Jaka Cerar

oronavirus je v zadnjih letih močno zaznamoval vse vidike življenja, tako tudi jamarsko udejstvovanje. Zaradi omejitev gibanja in druženja smo se člani kluba razkropili vsak na svoj mikrookoliš, odmaknjeni od klasičnih terenov in sorodnih duš. Da nismo popolnoma obmirovali, smo se verjetno vsak na svoj način znašli v okviru možnosti, ki so se kljub vsemu ponujale.

2020 Prihod te nadloge marca 2020 naju je ujel gola in bosa v eni najmanjših občin v državi. Preden nadaljujem, moram potožiti, da nisva prav vešča zemljepisa in navigacije in sva morda kdaj nevede zatavala meter ali dva čez občinsko mejo, zato naj spoštovani

bralec pokaže malo razumevanja ob morebitnem raziskovanju mikrolokacij navedenih jamskih objektov.

Ručigajev izvir Dolžina 93 m, globina 2 m Ob prečesavanju spletnih virov za cilji v bližnji okolici se je hitro ponudil tale biser. Prepričali sta naju spodobna dolžina in hkrati idealna globina za izogibanje adrenalinskim aktivnostim, ki bi utegnile ob neugodnem razpletu obremenjevati zdravstveni sistem. Roko na srce kaj dosti informacij, razen skopih številk iz spletnega katastra, nisva našla. Ker pa sreča vedno spremlja hrabre, k’nede, sva se en dan pač odpravila pogledat. Avta se za tako razdaljo seveda ni splačalo prižigati, pešačenja pa se je vendarle kar nabralo za kako uro. Sploh brezpotje v sklepni fazi pristopa se je kar izkazalo s strmino, zaraščenostjo in nestabilno kamnito podlago pod nepregledno podrastjo. Vhod sva našla brez težav in se izmenično zbasala par metrov v vhodno »dvorano« skromnih dimenzij. V njej se lesketa prelepo jezerce, žal pa je to tudi vse, kar je ta jama nepotapljaču pripravljena ponuditi. Prisrčno sva se nasmejala in odpujsala nazaj proti domu.

Velika jama Dolžina 25 m, globina 3 m

Tanka meja med jamarjenjem in sprehajanjem. Foto: Petra Pavšič

Sčasoma sva si zaželela malo bolj tehnične jame. Jame v steni pod Rašico (ali nad, odvisno od tega, ali govorimo o hribu ali vasi tega imena) sva si že večkrat ogledovala. Domislila sva se, da bi lahko do vhoda dostopila z vrha s spustom ob vrvi. Vse je šlo po planu do trenutka, ko si je avtor izpel desender in na pomolčku pred jamo zagledal gamsjo kozo z mladičem. Po trenutku

Iz domačih jam kaj, je JJ dobrosrčen in uvideven, zato je sledil hiter povratek po vrvi. PP je premagala radovednost in si je šla ogledat situacijo še ona. Ker mladiča ni bilo na spregled, se je previdno odpravila v jamo. Po nekaj metrih je pogled na k tlom stisnjenega drgetajočega kozliča v umik prepričal še njo in tudi Velika jama je za naju ostala pretežno neraziskana.

2021 Ker gre osel samo enkrat na led, sva se pred drugo koronasezono preselila na Tolminsko, kjer sva namesto z nadvse skromnega 8,6 km2 razpolagala s prav razkošnega 381,5 km2.

Zadlaška jama (Dantejeva jama) Dolžina 600 m, globina 30 m Dostop do Ručigajevega izvira. Foto: Petra Pavšič

spogledovanja se je mati pognala v brezglav beg po strmini navzdol, mladiča pa pustila na milost in nemilost vsejedega vsiljivca. Če

Tolminska korita so vedno vredna obiska, če pa ste tam izven sezone in je posledično ogled še brezplačen, pa sploh ni veliko razmišljati. Seveda sva morala mimogrede pokukati še v Dantejevo jamo. Prvih nekaj deset metrov je prosto dostopnih, nadaljevanje pa je običajno zaprto z rešetko in zaklenjeno.

JJ s koronsko modo pred Dantejevo jamo. Foto: Petra Pavšič

Iz domačih jam

Čendova jama. Foto: Petra Pavšič

Ob najinem obisku vse skupaj ni izgledalo povsem prepričljivo in nežen odriv vratc je razkril, da je ušesce popolnoma prerjavelo, tako da je imela ključavnica izključno strašilno funkcijo. Privoščila sva si malo nepooblaščenega raziskovanja, kolikor je bilo pač izvedljivo s telefonom v roki, in sklenila, da se še vrneva s popolno opremo. Minilo je nekaj tednov, preden sva našla primeren termin za obisk. Priznam, da sem pomislil, da bi lahko v nekem trenutku kdo zadevo tudi popravil, ampak se mi je zdelo bolj verjetno, da se bo to zgodilo pred glavno turistično sezono kot pa sredi zimskega mrtvila. Kot smo že ugotovili, sreča ne spremlja nujno hrabrih, in ja, uganili ste, pes res moli taco prav tja – naletela sva na sveže sanirana in trdno zaklenjena vrata. Tukaj bi se zgodba lahko tudi končala, ampak je treba čestitati temle Tmincem za genialen patent. Rešetke

delujejo precej neprehodno in vsak normalen človek se bo pred njimi hitro obrnil, za izkušeno jamarsko oko pa so horizontalni razmaki v nekem delu sumljivo velikodušni. Tako manever prehoda za treniranega jamarja sploh ne zahteva posebnega truda. Volk sit in koza cela! Z zanimanjem sva si ogledala jamo in celo zbirko vklesanih podpisov častitljivih starosti. Ob povratku sva pred rešetko zaslišala glasove. Da ne bi izdala skrivnosti, sva počakala, da so se oddaljili, potem pa jim sledila iz jame. Izrazi presenečenja, ko so ugotavljali, od kod sva se vzela, so bili kljub francoščini povsem razumljivi. Seveda jih je zanimalo, ali si je jamo možno ogledati, ampak so se k sreči pustili odpraviti z obrazložitvijo, da brez ključa in vodnika ne gre. Zabavalo naju je še dejstvo, da so se pritožili, da so pričakovali, da bo Soča malo večja reka kot tale stvar tule.

Iz domačih jam Čendova jama Dolžina 1040 m, globina 126 m To lepo ponorno jamo na Šentviški planoti sva obiskala po priporočilu naše predsednice. Informacije, ki sva jih imela, so govorile, da v spodnjih delih pride prav kak konec vrvi, matičarji pa da hodijo kar brez. Ker nisva matičarja, sva vrv seveda vzela in hkrati vse kose tehnične opreme, ki sva jih pač imela pri sebi, vključno z odsluženim dinamikom in hruškastimi vponkami. Pogumno sva vstopila in se kaj kmalu znašla na vrhu 20-metrske stopnje, kjer definitivno ni šlo brez vrvi. Našla sva svedrovec, uporabila edino ploščico, ki sva jo imela, in pričela s spustom. V prvih nekaj metrih sva se kar nekaj časa lovila – spust direktno v vpadnici slapu ni izgledal posebej mikavno,

nadaljnjih sidrišč pa tudi nisva našla. Skoraj sva že obupala, ko se je PP odločila pogledati nekaj metrov vodoravno za rob. Izkazalo se je, da prvo sidrišče služi za varovanje prečke do dejanskega začetka spusta. Od tod je šlo gladko, naju je pa skrbelo, do kam nama bo z bornim šopkom tehnične opreme uspelo priti. Na koncu sva porabila čisto vse, kar sva imela, do zadnjega prusika in ravno se je izšlo; vse, česar nisva imela, se je po nekem srečnem naključju že nahajalo v jami. Za ključno se je izkazala Hajnina vponka z matico, ki jo je PP pozabila vrniti po eni od prejšnjih akcij. Iz jame sva se vrnila rahlo evforična in se strinjala, da si zasluži množičen klubski obisk po srečnem koncu te preizkušnje, ki nam je obrnila življenje na glavo. 

Tradicionalni obisk Jame pri Sv. Treh Kraljih

Anja Kos

aljnega januarja 2020 smo obnovili staro navado in obiskali Jamo pri Sv. Treh Kraljih. O tej tradiciji sem slišala mnoge zgodbe (se še spomnite, kako izdelati svojo pipi?), a do tedaj me še ni doletela čast udeležbe. Tokrat se nas je na nedeljsko jutro nabrala pisana druščina desetih članov in članic in skoraj polovica nas je jamo izkusila prvič. Zimski mraz je povzročil, da smo se rekordno hitro in brez zamud zbrali ter okoli desete vkorakali v začetni del jame, ki je pravzaprav umetni rov. Presunila nas je misel, kako se je nekdo nekoč nagaral, da je izkopal ta dolgi rov, namenjen postavitvi topa, ki tega dneva ni nikoli dočakal. No, so vsaj našli to jamo, da se imamo jamarji na praznik svetih treh kraljev kam zariniti! Na začetku nas je pričakala strašljiva manjša stopnja, ki je ob Nebijevem podvigu obljubljala veliko preglavic. Ampak izkazalo

se je (kot še velikokrat v tej jami), da je situacija lažja, kot izgleda na prvi pogled. Skozi jamo so se zvrstili še prečka smrti, brezno smrti, razpoka smrti, drsalnica smrti in ožina smrti, a vse smo začuda vsi preživeli. Obisk jame so spremljale zanimive debate in veliko smeha. Tradiciji primerno smo obisk zaključili s prehodom skozi zadnjo ožinico, ki je bila še posebej Ani z beerbagom (manjša prasica, ki se jo nosi na boku in je primerne velikosti za nošenje piva) res nekoliko tesna. Glede na pripovedi, predvsem o razpoki smrti, sem jamo pričakovala z mešanimi občutki. Med obiskom mi je prirasla k srcu in upam, da jo spet kmalu obiščemo. P. S. Naše vragolije so dokumentirane tudi v videu na strani www.youtube.com/ watch?v=MfrGtKDdDN8. Vsi akterji imajo boljše jamarske sposobnosti in višji IQ, kot je prikazano. 

Iz domačih jam

Potapljanje v času kuge ali zgodba o človeški ribici za film Divja Slovenija Ciril Mlinar Cic

rne ploščate skale so bile razjedene v čudovitih oblikah. Spominjale so me na mitološke pošasti, na zmaje. Na njih so poležavali mali zmajčki, blede človeške ribice. Kreativnost nežive narave je bila neverjetna in v kompoziciji z živo dih jemajoča. Ena od živalic je bila v čudovitem zavitem položaju. Snemal sem jo in ob zapisovanju slike na SD-kartico neskončno užival. O, da bi počakala še malo, sem si želel, čisto malo ... Kadar vremenska napove prihajajoče deževje, postanem vznemirjen, siten kakor driska, kot bi z golo ritjo sedel v mravljišče. Vem, da bo dež dvignil vodostaje rek in bistre vode skalil in da dokler ne bo pod Tromostovjem Ljubljanica tekla spet zelena, nimam v podzemskih rekah kaj iskati. Po dežju traja običajno dva do tri tedne ali več, da se voda ponovno zbistri, če vmes tu pa tam še kaj pade, pa lahko traja čas kalnih voda tudi mesece. Takšna meteorološka prognoza se je obetala tiste zadnje sušne dni septembra. Jamski vodnik Zvonko Planinski mi je sporočil, da ima reka Pivka v jami nizek vodostaj, da je suša in da je voda bistra. Hm, čez dva dni se bo pa ulilo, sem razmišljal in gledal narisane oblačke z množico migljajočih poševnih modrih črtic. Konec sušnega obdobja je pomenil konec dobrih pogojev za podvodno snemanje. Jaz pa sem imel še nedokončano snemanje zgodbe o človeški ribici za dokumentarni film Mateja Vraniča Divja Slovenija. Danes ali jutri torej. Danes, sem se na hitro odločil. Telefoniral sem nekaj prijateljem in znancem. Bi šel kdo z mano? Težko verjetno, bilo je med tednom in normalni ljudje so takrat po službah. Poskusil sem še prek jamarskih list JKŽ in JD Rakek. Študentje bi utegnili

imeti čas. Nobenega odziva ni bilo. Tudi prav, grem pa sam, sem si dejal. Ne bo prvič. Jeklenke sem imel polne, baterije tudi. Še po samokolnico sem skočil. No, pred tem sem moral opraviti še nekaj birokratskega dela, za kar je poskrbela koronska kuga. Covid 19 je razsajal in država je bila v lockdownu. Bili smo dobesedno zaklenjeni. Zunaj je vladala policijska ura, gibanje prebivalcev je bilo omejeno na domačo občino. Ker pa je bila Planinska jama izven moje občine, sem moral zaradi morebitne kontrole napisati in shraniti v telefon še dva dokumenta, Potni nalog in Izjavo za dokazovanje upravičenosti gibanja izven občine prebivališča. A to je bila zdaj že rutina, saj sem podobnih dokumentov do takrat spisal že na desetine. Nekoč celo za potovanje skozi pravljičnih trinajst občin. Nisem še doživel kontrole in po malem me je že jezilo pisanje teh ničvrednih nalogov, ki jih nobeden nikoli ni pogledal. Pri Uncu sem zavil z avtoceste in prečkal Planinsko polje. Pri mostu čez Unico sem prestrašil odraslo srno. Nenadna pojavitev avtomobila, ki jih je bilo v času zapore res malo na cesti, jo je splašila, da jo je ucvrla. A tekla ni stran od ceste, temveč zanimivo, vzporedno z avtom, kot bi tekmovala z njim. Po dvesto metrih dirjanja sem hitrost zmanjšal, takrat pa je žival v dveh skokih nepričakovano preskočila cesto in se izgubila med grmovjem na drugi strani. V centru Planine, takoj za gostilno Demšar, me je ustavila policijska patrulja. No, končno! Enkrat le nisem pisal dokumentov zaman, sem pomislil. Pristopila je policistka ninja želva. Le po očeh in svetlem čopu, ki so gledali izpod čelade, sem ocenil, da gre za njo, vse ostalo je bilo skrito za neprebojnimi oblogami. Pregledala

Iz domačih jam je dokumente, nato pa mi z odločnim glasom izpod maske zaželela srečno pot. No, pa sem doživel tudi to. Sedem zvečer je bila ura, ko sem pred vstopom v podzemlje poslal skrbniku jame zadnje sporočilo. Zelo pozen bom, ne me čakat. V samokolnici sem imel opremljen dihalni aparat s kompenzatorjem, pas z utežmi, transportko s suho obleko, plavuti, dodatne uteži, kup luči in rezervnih akumulatorjev, na rami pa torbo s podoblekami, malico ter kompletno ohišje s kamero. Po ravnem jamskem makadamu je karjola kar letela, tam, kjer se je pot nagnila navkreber, malo teže, na visokih stopnicah pa sem jo moral obrniti in potegniti vzvratno. Če bi bil spredaj pomočnik, ki bi vlekel z vrvjo, bi šlo imenitno, sam pa sem se mučil kot vprežena živina, nevajena pluga. Klanec mimo lijaka za zbiranje jamske favne sem premagal brez

težav in vse do Demoklejevega meča je nekako šlo, pri Rezervatu, kjer so pot zamenjale velike skale, pa je bilo vožnje konec. Od tam naprej, in vse do kraja potopa, sem opremo prenesel na ramenih. Trikrat sem se spustil s poti do vode in naprej po blatnih skalah do izbranega mesta, pa spet nazaj. Od potenja sem bil tako moker, kot bi do tja priplaval. Zatem sem se preoblekel v sveže suho perilo in debelo puhasto podobleko, čez navlekel potapljaško obleko, nato pa kos za kosom še vse, kar je bilo potrebno. Pogled v bistro podzemsko Pivko, kamor sem se z zanimanjem oziral med oblačenjem, je obetal čudovito doživetje. Plitva voda ob bregu je bila videti kristalno čista, a to je bila le prevara plitvine. Ko sem zabredel vanjo in dal glavo pod gladino, se je vidljivost skrčila na tri metre. To je bilo dva metra manj, kot sem pričakoval po poročanju jamskega

Sam s samokolnico v samoto. Foto: Ciril Mlinar Cic

Iz domačih jam

Človeška ribica v podzemski Pivki, sličica iz videa. Foto: Ciril Mlinar Cic

vodnika. A tudi trije metri so bili za to vodo zelo solidni. Človeške ribice, ki so tu in tam ležale na mulju, sem namerno spregledal in počasi drsel nad njimi. Zrak in baterijo v aparatu sem hranil za osrednji in zgornji del podvodne pokrajine, kjer dominirajo meni nadvse ljube in zanimive, estetsko razjedene skalne formacije. Če bi na kateri od njih počival močeril in če bi pustil še, da ga posnamem, bi bil to glavni dobitek. Zaradi občutljivosti na svetlobo pa seveda z njihovim sodelovanjem ni šlo računati. Večina primerkov je kot ponavadi poležavala na zamuljenih tleh. Eden pod previsom pa je bil nekaj posebnega. Visel je s hrbtom navzdol, držeč se oprimkov kot kakšen športni plezalec. Lahko sem ga le občudoval, saj mi je bil z nerodno osvetljevalno pripravo nedosegljiv. Lebdeč sem se previdno pomikal od skale do skale. Kjer je bila kaka ribica, sem poskusil srečo. Včasih je uspelo, dostikrat je prej odplavala. Naposled sem jo našel na eni tistih zmajevsko razjedenih skal in jo že od daleč

pričel snemati. Počasi sem se približeval in na monitorju je postajala vse večja in lepša. Bila je dolga in estetsko zavita okrog pokončnega črnega skalnega noža. Snemalnik sem lepo pripeljal pred njo in ga že skoraj umiril, samo še malo … Kot violinski ključ je, sem pomislil, in že se je počasi odmotala ter brez naglice odplava v temo. Okoli brloga moje breje močerilke izpred štirinajstih let, kamor od takrat vsakič znova pogledam, jih je poležavalo kakih pet, šest. Niso bile v gruči, temveč medsebojno oddaljene kak meter in pol, kot bi upoštevale protivirusne ukrepe. Ena za drugo so tako sunkovito odplavale, da so dvignile velik oblak mulja. Oslabelo luč sem odvil z nosilca in jo zamenjal z drugo, ki sem jo nosil v žepu, potem sem se obrnil nazaj proti izhodišču. Po 70 minutah sem pogledal iz vode. Slišal sem nekakšne glasove. Kaj je zdaj to, saj sem vendar sam v jami, ali pa tudi ne? Lahko bi prišla za mano še kakšna nenapovedana skupina jamarjev. Sredi noči je bilo to malo verjetno. Snel sem kapuco in

Iz domačih jam poslušal. Slišal sem močno žuborenje, slišal odzvanjanje svojih jeklenk in še neke druge čudne zvoke … najbrž odmeve. Ah, prisluhe sem imel, ki so jih povzročale brzice in jaz sam, nič drugega. To se mi je v jami pogosto dogajalo, kadar sem bil sam. Zlezel sem iz vode in se do pasu slekel, odtočil in odvil sendvič. Kako čudovito je, kadar si v jami sam, ko imaš časa na pretek, ko ni nobenega nergača ob tebi, ki bi se mu mudilo spat ali v službo ali kamorkoli že … Zadnji dan snemanja za dokumentarec mi je šlo kar dobro, če samo pomislim na vse težave, ki sem jih imel do tedaj. Problem motne vode se je vlekel skozi ves čas. Vsakič, preden se je dokončno zbistrila, je v zaledju malo zagrmelo in ulila se je nova ploha. Še isti dan je spet posijalo sonce in sijalo še naslednjih deset dni, a kaj, ko je bila voda že kalna. Tako se je ponavljalo iz meseca v mesec. Štiri mesece zapored! Časa za film je začelo zmanjkovati, zato sem začel hoditi v jamo vse pogosteje, čim je vidljivost v vodi dosegla en meter. Prvič je bila celo manjša. Bilo je zelo slabo, a po dveh dneh se je videlo že dober meter. V časovni stiski, ki se je s slabimi meseci stopnjevala, sem v danih razmerah poskušal narediti najboljše. Vsakič je bilo za spoznanje lepše, a boljše vidljivosti od dveh metrov nisem in nisem mogel dočakati. S primerno postavitvijo luči so bili videti posnetki tudi kljub slabim razmeram naravnost čudoviti. Ob natančnem pregledovanju posnetega materiala in izbiranju kadrov za montažo pa se je pokazalo, da je bila velika optična kupola pred objektivom odrgnjena. Moral sem nekje ponesreči udariti v skalo ali pa je to namesto mene naredil kateri od pomočnikov. Kakorkoli, ponekod so se od udarca videle motne lise prask in svetlobni refleksi, ki so kvarili posnetke. Bilo je grozno videti. Že naslednji dan sem naročil novo kupolo, da sem lahko ponovil snemanje, preden bi se začelo novo deževje.

Po malici sem se lotil kamere. Zamenjal sem objektiv, snel kupolo in privil makro nastavek. Nato sem zamenjal še vse baterije. Ta operacija, na mokrih skalah pod kapljajočim jamskim stropom, je za človeka, napol oblečenega v potapljaško obleko, kar velik izziv. Mimogrede se v nepredušno ohišje prikrade kapljica vode ali z blatom umaže tesnilo. Počasi sem se začel oblačiti. Suhe rokavice na koncu, te vedno vzamejo malo več časa. Eno nataknem hitro, druga gre precej teže, ker je roka, s katero jo natikam, že orokavičena v debelo, neokretno volno in gumirano platno. In potem smuknem nazaj med svoje troglobionte. Zdaj sem moral narediti še makro posnetke različnih jamskih rakcev. Se pravi vodne osličke, jamske kozice in jamske postranice. Našel sem jih na temnih bradavičastih skalah, ki so tudi sicer bogate z različnimi milimetrskimi jamskimi polžki. Ko sem bil pozoren na tako drobna bitja, sem kmalu zatem našel še dva jamska vrtinčarja, nekaj postranic in kup mokric, ki so morale pripadati vsaj trem različnim vrstam. Planinska jama je pač obljubljena dežela za vodno jamsko favno. Makro objektiv me je ponesel v makro svet. Pogled se mi je zožil, pozornost spremenila in usmerila v drugačno dimenzijo. Odnos do skal čudovitih oblik je postal površen, vsak premik za riževo zrno velikega bitjeca pa mi je vzbudil pozornost. Približal sem se mu in na monitorju se je nemudoma

Poliranje obtolčene optične kupole. Foto: Ciril Mlinar Cic

Iz tujih jam spremenil v velikansko belo oklepno-trnasto pošast. Vsaka mala beštija se je, kot vedno, obnašala obratno sorazmerno z mojimi željami in pričakovanji. Okej, če tako hočete, pa naj bo po vaše. Spremenil sem svoja pričakovanja, in glej jo, zverinico, včasih se res zasuka prav tako, kot sem si želel. No, ta je pa dobra, najbolje, da začnem zganjati še telepatijo s centimetrskimi rakci, sem si zabrbotal v respirator. Nova ura je minila, in kakor je svetloba luči neopazno izgubljala svoje lukse, tako se

je počasi prikradel mraz pod rokavice. Prsti so postajali trdi in neobčutljivi za drobne gumbe na ohišju kamere. Bil je čas, da zaključim. Pozdravljene, ribice, jutri se začenja deževje in dolgo boste imele pred mano spet mir. Izkupiček snemanja obeh zadnjih potopov je bil tako dober, da se je dokumentarec lahko dopolnil z manjkajočimi posnetki in dokončal. Čez pol leta je Divja Slovenija začela uspešno turnejo po svetu, ki še kar traja, z njo pa tudi kratka zgodba o človeški ribici iz Planinske jame. 

Krajinski park Bijambare in visoške piramide Nebojša Matijević

ansko leto oktobra me je pot zanesla čez vzhodno Bosno. Približno 50 km pred Sarajevom, v bližini vasi Krivajevići, se nahaja krajinski park Bijambare. Lepa gozdna

pokrajina na višini 1000 m nad morjem. Od parkirišča do jame vodi lepa označena pot, na kateri je kar nekaj brezen in požiralnikov, ob njej pa so tudi starodavna kamnita

Osrednji del Bijambarske pečine s prikazom, kako so živeli naši predniki. Foto: Nebojša Matijević

Iz tujih jam

Polnenje z energijo med energetskimi krogi. Foto: Nebojša Matijević

grobišča. Vse je lepo označeno z informativnimi tablami. Bijambarske pečine se nahajajo sredi borovega gozda. Nad turističnim delom jame je gornja jama, v kateri so našli sledi pračloveka. Za turistični del ni kaj dodati, razen da imajo zelo luštno vodnico, nekaj jamskega okrasja v vodoravni dvorani večjih dimenzij. V spodnjo, vodoravno jamo teče potok. Okolica je lepa, poti so lepo označene, ena od poti pelje do kmetije, v kateri imajo domačo rakijo in druge dobrote. Kompleks objektov pred jamo ima gostilno, postrežejo hrano in pijačo. Pa se nam je že mudilo proti Visokemu na ogled visoških piramid. Izgleda, da je lep dan privabil veliko obiskovalcev. Mislim, da nas je bilo na tisoče. V veliki dolini so nekakšni energijski krogi, po katerih hodiš in nabiraš energijo. Na izkopanih kamnitih ploščah so starodavni simboli. Potem ko kupiš vstopnico, prideš v vhodni rov. V skupini 30 obiskovalcev smo se

odpravili v rove, ki so jih menda nekoč kopala neka človeška bitja pa pozneje zasula iz pitaj boga kakšnega razloga. Ker sem bil v ozadju, predavanja nisem dobro slišal. Videl sem, da so rovi sestavljeni iz konglomerata in peščenih delov, podprtih z lesom in tramovi. Na tleh si občasno videl velike kamnite plošče, ki naj bi jih prinesli v rove. Naj bi bilo tako, da če greš skozi tiste rove, postaneš zdrav. Res je, da tja nisem prišel bolan, je pa tudi nekaj na tem. Nisem se okužil s korono. Na izhodu iz jame sem videl, da sem naredil napako. Nisem povedal, da sem tujec. Za tujce velja dražja vstopnina. E je… Drugače kompleks premore bosanske Piramide sunca, mjeseca, ljubavi, Hram majke zemlje, Piramido bosanskega zmaja, tunel KTK – kaj pomeni, ne vem – tunel Ravne in še nek Tumulus. Tunel Ravne je edini za zdaj dostopen za turiste. Lepo doživetje z mešanimi občutki. Čas je bil, da gremo naprej. Čakali so me Velebit, reka Lika in njen ponor. 

In memoriam: Iztok Trček - Jolbe (1949–2020)

29.

maja 2020 smo se v velikem številu poslovili od našega Iztoka. Večina ga je poznala samo po vzdevku Jolbe in nekako je spadal v inventar našega ferajna. Zadnja leta je bil menda na prav vseh klubskih sestankih in raznih veselicah, kot so tradicionalna legendarna luciferovanja in podobno. Njegov prvi jamarski zapisnik ima častitljiv datum 18. april 1965, nanaša pa se na Ahčanov brazen pri Podgozdu nad Igom. Jamo je danes nekoliko teže najti, ker ima pokrov, vedo pa bližnji stanovalci, kje je. Številko ima, glede na to, kdaj že je bila registrirana, nizko – 2748, kar obenem pomeni, da je Kataster jam v času Jolbetovega dobrega polstoletnega jamarjenja pridobil dobrih 10.000 številk. In kar nekaj jih je na tak ali drugačen Foto: Ciril Mlinar Cic način prispeval tudi Jolbe. Že kmalu po vključitvi v jamarske vrste se je udeležil jamarskopotapljaškega tečaja, potapljal pa se v jamah, kolikor vem, ni nikoli. Leta 1970 se je udeležil prve jugoslovanske jamarske odprave v Afriko v organizaciji tedanje Jamarske sekcije Planinskega društva Železničar iz Ljubljane. Kmalu za tem je sodeloval pri raziskovanju Brezna pod gamsovo glavico v Bohinju, potem pa je sledila krajša pavza v jamarskem delovanju zaradi družinskih obveznosti, kar se navadno prav rado zgodi. Jamarska sekcija PD Železničar je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja krenila na samostojno pot kot Jamarski klub Železničar, kar je potegnilo za seboj tudi težave s prostori za sestanke in hrambo opreme. Tudi z Jolbetovo pomočjo smo te probleme bolj ali manj uspešno reševali. Skozi leta je tiskarsko kariero zamenjal s kariero mladinskega funkcionarja in nazadnje pristal na Štabu za civilno zaščito na Mestni občini Ljubljana. Tam mu je uspelo, da je bila na vseslovensko vajo NNNP 83 (Nič nas ne sme presenetiti) vključena tudi Reševalna skupina Jamarske zveze Slovenije, ki je ob tej priložnosti – v splošno začudenje vseh prisotnih najvišjih jugoslovanskih struktur s področja civilne zaščite in reševanja – prikazala reševanje z visokih zgradb. Česa takega še niso videli, pa tudi niso imeli kje. Končni rezultat Jolbetovih prizadevanj je, da je Jamarska reševalna

služba danes del Civilne zaščite z vsem, kar sodi zraven. Svojo profesionalno pot je Jolbe zaključil kot stotnik v Slovenski vojski. Z leti se ekstremne jamarije ne da več izvajati, in tako je tudi Jolbe pristal v mirnejših vodah bolj turistično naravnanega obiska jam na različnih odpravah, ki jih je po svetu organiziral JK Železničar. En mandat je bil tudi predsednik kluba. Na klubskih jamarskih tečajih je redno predaval o topografiji in orientaciji. Na ravni zveze, katere funkcionar je bil kar nekaj let, pa se je posvetil predvsem ureditvi materialnega poslovanja. Štiri mandate je vztrajal v predsedstvu JZS, kjer se ga bomo spomnili kot glas razuma, pomirjevanja hude krvi in dosledne usmerjenosti v dobrobit jamarstva. Na svojem področju je bil po vojaško natančen, ampak pri inventurah in podobnih zadevah drugače niti ne gre. Sicer pa je bil Jolbe človek, ki si ga vedno rad srečal; navadno dobre volje in vedno pripravljen na dovtipe in šale. In rad se je smejal. Posebno nam bodo ostala v spominu nepozabna srečanja članov JK Železničar na njegovem travniku na sotočju Lahinje in Kolpe ob družinski domačiji. Generacija, ki je živela z Jolbetom, ne bo nikoli pozabila tradicionalnega »privezovanja Hrvaške v Evropo«, ko smo preko Kolpe napeli tirolko.

Aleš Lajovic

Jolbe na občnem zboru JZS leta 2016. Foto: Peter Gedei

In memoriam: Gorazd Grmek (1965–2021)

orazd je bil rojen 7. oktobra 1965. Vse življenje ga je spremljalo veselje do športa. Že v dijaških in kasneje študentskih letih je bil uspešen judoist, udeleževal se je tudi mednarodnih tekmovanj. Tedaj ga je pot pripeljala med jamarje in leta 1994 je kot član Jamarskega društva Logatec naredil izpit za mlajšega jamarja. Dve leti kasneje se je pridružil Jamarskemu klubu Železničar ter po nekaj letih aktivnega obiskovanja in raziskovanja jam postal vodja jamarske šole. V poznih 90. letih je več let zaporedoma učil generacije mlajših jamarjev, tudi po 20 tečajnikov na leto. Inštruiranju tečajnikov se je posvetil z vso vnemo, z velikim poudarkom na vrvni tehniki. Tudi po dvakrat, trikrat tedensko je pilil njihovo znanje in jih večinoma pripeljal do uspešno opravljenega izpita. Izmed vseh jam mu je bila najbolj pri srcu Jama pri gnezdu v zaledju izvirov Ljubljanice. Bila je tako rekoč njegova jama, saj se je vanjo spustil kar 207-krat. Njegove aktivnosti v naravi pa niso bile omejene le na jamarstvo. Že zgodaj se je začel ukvarjati z ribolovom, bil je član Ribiške družine Straža Sava in postal tudi vodja čuvajske službe. Ukvarjal se je še s potapljanjem in podvodnim ribolovom. Kasneje je uresničil še eno svojo skrito željo in postal lovec. V naravi je užival v jami, ob morju in v gozdu. V jamarskih krogih je v 90. letih spoznal Natalijo, s katero si je ustvaril družino. Veliko časa ji je posvetil in tudi tu predajal svojo ljubezen do narave. Poleti so se z barko vozili po otokih severnega Jadrana, sinova pa sta šla po njegovih poteh: mlajši Klemen je lovec, starejši Rok pa planinec. Gorazda smo poznali kot odličnega mentorja in dobrega prijatelja. Morda je bil včasih malo svojeglav in trmast, pa vendar ga je prav to izoblikovalo v osebo, ki ne poklekne pred oviro. Zanj ni bilo izgovora, da se nekaj ne da; le pristop je treba spremeniti. Poznali smo ga tudi po točnosti. Raje deset minut pred dogovorjeno uro kot dve minuti zamude. Ampak prijatelj, tokrat si pa malo pretiraval. Mir v večnih loviščih.

Miha Celarc

Družabna kronika

Korona na ferajnu Miha Čekada

ajprej pomembno pravno obvestilo: V skladu s 37. alinejo 28. odstavka 895. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list št. 1587, stran 22.879) sem imena udeležencev spremenil. No ja, edino sebe pač nisem mogel prikriti. Bil je precej običajen četrtkov sestanek, nekoliko bolje obiskan kot po navadi, sicer pa brez posebnosti. Dogovorili smo se za sobotno akcijo v Ledeno jamo na Stojni, ki bi jo kombinirali s piknikom ob Koči pri Jelenovem studencu, kjer se Matjaž pozna z oskrbnikom. Matjaž se je tudi ponudil, da spotoma nabavi klobase v bližnjem Mercatorju, jaz pa sem planiral demonstracijo določanja leg jam z novim GPS-om, ki ima centimetrsko natančnost. Že v petek popoldne sem se slabo počutil, v soboto zjutraj pa sem bil do te mere zanič, da sem raje ostal doma. Za korono se nisem sekiral, saj sem jo prebolel pol leta prej, pa še cepljen sem bil zatem. Vseeno sem se samotestiral in rezultat je bil negativen. Na listo sem javil zgolj informativno, da me ne bi kdo čakal na napovedani demonstraciji merjenja vhodov. Na moje sporočilo sprva ni bilo nobenega odziva. Naslednji dan, tj. v nedeljo, je Alenka poslala precej bolj zaskrbljujoče sporočilo na listo: Matjaž ji je namreč sporočil, da se je slabo počutil, opravil je hitri test, ki je pozitiven. Alenka je sicer imela zvečer vročino, a je bil test negativen. Ponovila ga je še dan kasneje, isti rezultat. Edino ohrabrujoče sporočilo je bilo od Anite, počutje OK, test negativen. V ponedeljek pa se je začelo, v roku nekaj ur kar 16 sporočil na listo z zdravstveno vsebino. Alenka je še v tretje izvedla samotestiranje; v tretje gre rado, pravijo, in test je bil

pozitiven. Karel je ponoči zbolel, popoldne je prejel pozitiven PCR-izvid. Jelka se je počutila prehlajeno in je že v prvo »padla« na hitrem testu. Pavla je napisala, da se počuti »koronsko«, a je bil test negativen. Mateja je dobila vročino 38°. V torek sta bili obe na PCR-testu in obe pozitivni. Matejin mož Boris je dan kasneje javil, da ga grlo boli, ima vročino in je utrujen, tudi on je zvečer dobil pozitiven izvid. Verjetno sta se oba hkrati nalezla na tem, zdaj že zloglasnem četrtkovem sestanku. Nekoliko drugače je bilo pri Pavlinem fantu Juretu; čeprav sta bila tudi onadva oba na sestanku, je on zbolel z nekajdnevno zamudo. Najbrž se je nalezel od nje in ne direktno na sestanku. Še ena zanimivost: Alenkin fant Jože ni bil na sestanku in niti kasneje ni zbolel. Končni rezultat je naslednji: od 14 udeležencev sestanka jih je na koncu zbolelo osem, šest pa ne. Vseh šest, ki nismo zboleli, nas je bilo cepljenih. Zanimiva pa je struktura zbolelih: trije necepljeni in pet cepljenih! Kot zanimivost, nihče, cepljen s pfizerjem, ni zbolel. In akcija? Čeprav so se je udeležili tudi štirje s kasnejšim pozitivnim izvidom (Pavla, Jure, Karel in Jelka), se v jami ni okužil nihče od ostalih prisotnih. Piknik pa je odpadel, saj Matjaž ni nabavil klobas, ampak je ostal doma. Nauk zgodbe? Ferajn, pa najbrž ne samo naš, je vsled lokacije pod zemljo, majhne kvadrature in s slabo ventilacijo idealno gojišče za prenos okužbe. Dokler so številke v državi nizke, še gre, sicer pa je treba sestanke čim prej prestaviti na zoom. In najpomembneje, od omenjenih osmih okuženih ni nihče resneje zbolel. 

Družabna kronika

Dr. JKŽ Miha Čekada

sake toliko na ferajnu nazdravimo slavljencu ob posebnem dogodku. Poleg »običajnih« življenjskih jubilejev, kot so rojstni dan, poroka ali rojstvo otroka, pa vsake toliko proslavimo prav poseben dogodek: zagovor doktorske disertacije. Kar nekam pogosto že proslavljamo te dogodke, zato sem si zastavil vprašanje: Koliko doktorjev pa sploh ima naš ferajn? Aktualni seznam članov je natančno dokumentiran v vsakem Biltenu, še posebej je pomemben jubilejni Bilten 2005, izdan ob naši 50-letnici. Tam je naštetih 337 članov. Za začetek sem šel sam čez vse spiske, torej od 2005 dalje. Izpisal sem si imena članov, za katere vem, da imajo doktorat, ali pa se mi je vsaj malo zdelo v tej smeri. Za pomoč sem prosil še Aleša Lajovica, ki je naš živi leksikon, in mi je izbrskal še nekaj imen. V bazah Cobiss in Sicris sem preveril stanje in prekopiral osnovne podatke o doktoratih. Našteti so na koncu tega prispevka. Spisek najbrž ni popoln, saj smo z mnogimi nekdanjimi člani izgubili stike in ne vemo, kdo od teh je doktoriral, potem ko se je nehal ukvarjati z

jamarstvom. To še posebej velja za študente, ki so prišli na katero od jamarskih šol, plačali članarino, opravili jamarski izpit, potem pa mrknili – in morda naredili še doktorat. Vsem izpuščenim se že vnaprej opravičujem. Po doslej zbranih podatkih je prvi doktoriral danes že pokojni Jože Pahor, in to daljnega leta 1961. Bil je profesor na ljubljanski fiziki in podpisani sem pri njem leta 1993 opravil izpit iz predmeta Elektronika (ocena: 8). Posebej je treba izpostaviti Andreja Kranjca, doslej edinega akademika z našega ferajna. Do konca 90. let so bili doktorati naših članov redkost, potem se je pa odprlo. Od tedaj imamo v povprečju nekaj več kot en doktorat na leto. In tematika? Približno četrtina je povezana z jamami in krasom, sicer pa prednjači naravoslovje. Kar sedem doktoratov je s Filozofske fakultete, po štirje iz Biotehniške in Naravoslovnotehniške, eden pa je celo iz Avstralije. Na spodnjem spisku je 34 članov, urejeni so po abecednem redu priimkov. Avtor je zapisan mastno, naslov poševno, sledi fakulteta in na koncu leto.

Banovec, Primož: Povezovanje sistema vodnogospodarskih podatkov s sistemom standardnih klasifikacij, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2001 Bilynets, Yana: Analiza vpliva situacijskih in kulturnih dejavnikov na okolju prijazno vedenje turistov, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2022 Bizjak, Alan: Teoretične raziskave modelov vode in hidratacije ionskih in neionskih topljencev, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2010 Brenčič, Mihael: Hidrogeološka analiza velikih kraških izvirov v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2000

Čekada, Miha: Zgradba in lastnosti trdih prevlek kromovih karbidov, nitridov in karbonitridov, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo, 2002 Drovenik, Božidar: Cenotske, ekološke in fenološke raziskave karabidov (Carabidae Coleoptera) v nekaterih mraziščih Trnovskega gozda (Smrečje, Smrekova draga), Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 1978 Ferk, Mateja: Kvartarne poplave v porečju kraške Ljubljanice, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2014 Gostinčar, Petra: Geomorphological characteristics of karst on contact between limestone and dolomite in Slovenia, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za podiplomski študij, 2016

Družabna kronika Hitij, Tomaž: Prevalence, external and internal morphology of the permanent maxillary molars with supernumerary palatal root in the population of Slovenia, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2019 Holc, Janez: Raziskave stabilnosti in strukture nekaterih kalcijevih uranatov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 1983 Horňák, Milan: Analize geografskih informacijskih sistemov poselitve lužiške kulture v zahodnem delu zahodnih Karpatov, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 2009 Jerman Blažič, Andrej: Extending taxonomy of serious computer games with emphasis on learnability and its application, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, 2017 Keše, Darja: Analiza genoma bakterije Chlamydia pneumoniae, izolirane iz različnih kužnih bolnikov s pljučnico in bolnikov z aterosklerozo, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2000 Knežević, Miomir: The establishment of the production process for recombinant proteins expressed in mammalian cells, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 1995 Kos, Pavel: Exact solutions of many-body quantum chaotic systems, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, 2021 Kranjc, Andrej: Recentni fluvialni jamski sedimenti, njihovo nastajanje in vloga v speleogenezi, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 1986 Kranjc, Luka: Heterologous expression of vinylphenol reductase of yeast Brettanomyces bruxellensis in yeast Saccharomyces cerevisiae, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2016 Kronegger, Luka: Dinamika omrežij soavtorstev slovenskih raziskovalcev, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2011 Krötlinger, Franc: Zur Übertragung des J-Blutgruppenmerkmals des Rindes aus dem Serum auf die Erythroztenmembrani, GeorgAugustus-Universität Göttingen, Physiologischchemisches Institut; Justus-Liebieg-Univesität zu Gießen, Institut für Bieochemie un Endokrinologie, 1975 Lipar, Matej: Pinnacles and solution pipes in quaternary calcarenites, Southern Australia, School of Life Sciences, Faculty of Science, Technology and Engineering, La Trobe University, 2014 Menart, Viktor: Novi analogi faktorja tumorske nekroze (TNF-a) – možnosti uporabe v molekularni biologiji ter pri zdravljenju in diagnostiki rakastih bolezni, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2000

Oblak Brown, Katarina: Foraminiferna taksonomija, biostratigrafija in paleoekologija badenija v Planinski sinklinali (vzhodna Slovenija, Centralna Paratetida), Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 2006 Osterman, Eneja: Sistem z latentnim hranilnikom toplote za ogrevanje in hlajenje prostorov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2015 Pahor, Jože: Spektroskopija beta nekaterih dolgoživih izotopov, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 1961 Rižnar, Igor: Geološka zgradba mejnega področja med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi vzhodne Slovenije, Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno-matematički fakultet, Geološki odsjek, 2005 Staut, Miha: Geografija zdravja: srčno-žilne bolezni v Sloveniji in učinki »mediteranizacije« življenjskih slogov na zdravje, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 2009 Stepišnik, Uroš: Udornice na slovenskem Krasu, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2006 Stritar Kučuk, Mojca: Korpus usvajanja slovenščine kot tujega jezika, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, 2009 Šajn, Robert: Geokemične lastnosti urbanih sedimentov na ozemlju Slovenije, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, 1998 Šinkovc, Matjaž: Dipiridamol in nastanek vazovagalne sinkope, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 1999 Šmit, Žiga: Protonsko vzbujanje karakterističnih rentgenskih žarkov v amorfnih in kristalnih snoveh, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 1985 Tkavc, Rok: Mikrobne združbe solinskega raka Artemia sp. in izbranih solinskih mikrobnih preprog, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 Triglav Čekada, Mihaela: Optimizacija metodologije obdelave in analiza natančnosti letalskega laserskega skeniranja pri zajemu geodetskih podatkov za lokalno prostorsko planiranje, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2009 Zorn, Matija: Recentni geomorfni procesi na rečno-denudacijskem reliefu na primeru porečja Dragonje, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2007 Žorž, Alja: Obredna pokrajina: jame v Sloveniji in Istri kot obredni prostori, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 2016

(P)osebne novice

(P)osebne novice Aleš Lajovic Covid 19 nam jo je temeljito zagodel. Sestankov v živo na ferajnu seveda ni bilo več. Poti epidemiji smo se borili preko Zooma z večjim ali manjšim uspehom. In prišel je dan, ko smo se lahko ponovno srečali v društvenih prostorih. Udeležba je bila kar solidna. Štirinajst članov. Prvi je zbolel že naslednji dan (petek), ostalih šest pa do ponedeljka. In smo bili spet na Zoomu. ••• Potreba po srečanju v živo je bila po skoraj dveh letih zaprtja javnega življenja tako velika, da se je bilo treba nečesa domisliti. In se je domislilo srečanje članstva v znameniti gostilni Čad pod Rožnikom v Ljubljani. Zbralo se nas je okoli dvajset članov raznih generacij. Srečanje je ob izvrstni hrani in pijači minilo v izrazito prijetnem vzdušju, častil pa je ferajn. No, to se ne dogaja ravno vsak dan in srčno upamo, da se bo takšno srečanje še kdaj ponovilo. ••• Med pomenkovanjem o tem in onem je padlo tudi vprašanje, ali je bil Ajzenpon že kdaj pri Čadu? Bil, in to pred skoraj petdesetimi leti! K Čadu nas je povabila Nada (Čadež-Novak) po relativno uspešno zaključenem raziskovanju Gamsove (Brezno pri gamsovi glavici) v Bohinju. Za nas so bile v tistem času srbske specialitete nekaj več ali manj novega, za Nado pa ne, saj je nekoč, v svojih mlajših letih, kot novopečena geologinja preživela precej časa na terenu v tradicionalnih krajih te izvrstne kulinarike na jugu naše nekdanje domovine. ••• Pogostitve pri Čadu se nas je tedaj udeležilo kakih dvajset članov, kolikor se še spominjam, vsekakor pa ne vsi sodelujoči. Kakorkoli, že ob precej pozni uri se je glavnina napotila proti domu oziroma centru Ljubljane; peš, preko Tivolija. Promenado do Tivolskega gradu je osvetljevalo lepo število luči na kandelabrih, Hacu (dr. Janezu Holcu) pa se je zazdelo, da je tam presvetlo ali kaj. In je lepo, eno za drugo, odvil vse žarnice. In v Tivoliju je zavladala biblijska tema. Druge razsvetljave tam tedaj tako ali tako ni bilo. Pa je tudi nihče ni pogrešal. ••• Med pisanjem tehle vrstic sem se spomnil, da sta nas med raziskovanjem Gamsove leta 1972 obiskala tudi tedanji dični predsednik Planinskega društva Železničar, sicer pa v tistem času drugi mož na ŽG Ljubljana (tako so se tedaj imenovale današnje Slovenske železnice) Pavle Ciglar in Nada (Čadež-Novak), naša ustanovna članica. Treba je pripomniti, da tedaj ceste v Fužinarske planine še ni bilo, iz Stare Fužine do Gamsove pa je bilo kar dve do tri ure hoda. Nada je ob tej priliki pritovorila do baze ob vhodu v jamo srednje velik pisker fižolove solate. Seveda je je v hipu zmanjkalo; solate namreč, se ve. ••• Na taisti odpravi v Gamsovo so se nam pridružili tudi trije Zagrebčani, in sicer Juraj Posarić - Jura, Vladimir Lindić - Linda in Boris Krstinić. Slednji je med vračanjem iz jame zdrsnil nekje na pol pota med Biafro in vhodom. Stekla je reševalna akcija in tako nas je Dušan (Novak) kot vodja akcije dvignil iz postelje okoli tretje ure zjutraj, pred tem pa je seveda moral priti od vhoda v jamo, kjer je imel svojo rezidenco, na planino Viševnik, kjer je domovala glavnina moštva, kar je zneslo slabo urico hoda.

(P)osebne novice

Aleš med reševanjem Borisa Krstinića leta 1972 v Gamsovi, nekje okoli Polstebra na globini 115 metrov. Na glavi ima Libisovo čelado (Libis je bila tedaj tovarna letal v Ljubljani), oblečen ima delavski kombinezon, pod njim bundo in pod njo jamarski pas. Ta je bil eden prvih, ki so ga uporabljali za spuščanje po vrvi in pri varovanju. Karbidka in »šajnverfer« sta čisto nova in doma izdelana iz aluminija. Foto: osebni arhiv

Borisu ni bilo hudega in je več ali manj sam zlezel na plano tam nekje sredi poldneva. Po končanem reševanju sem se zvalil na Dušanovo posteljo, ki jo je imel v enem od šotorov pri vhodu v Gamsovo, odspal nekaj uric do poznega popoldneva, in ko sem se zbudil, zagledal ob postelji krožnik pasulja. Bil je seveda hladen, pa mi je kljub temu teknil. Menda mi ga je s planine Viševnik prinesla Zmaga (Dvornik), zbuditi me pa očitno ni mogla. Hvala! ••• Med hitenjem na pomoč sva z Lindo v zgodnjem jutru srečala vračajočo se merilno ekipo v precej sesutem in strganem stanju, že zunaj jame. Ekipo so sestavljali Fon (Jože Goršek), Vesna (Dvornik) in Samo (Keber). Istočasno pa je tudi globoko v jami potekala reševalna akcija. Obnemogel je Bavc (Franc Žirovnik) in so mu morali preostali člani nekoliko pomagati do Biafre. Sicer pa si je Bavc prav za to akcijo v Nemčiji, kjer je delal, nabavil rabljene vojaške škornje. Po akciji jih je lahko samo še vrgel v smeti. Niso vzdržali.

••• Na začetku sedemdesetih let, torej v času, ko smo se ukvarjali z Gamsovo, so se sestanki naše tedanje JS PDŽ (Jamarska sekcija Planinskega društva Železničar) odvijali v prostorih PD Železničar v kleti železniške direkcije na Kolodvorski, poleg Steklene dvorane. Vhod je bil s Pražakove. Začenjali so se okoli pol osmih zvečer, takoj po šoli, in trajali do kakih pol devetih, potem pa smo se skupinsko napotili proti Slamiču, nekoč elitni ljubljanski restavraciji, nekateri pa so prišli direktno tja iz kake popoldanske šole ali kaj podobnega. Naše omizje je bilo navadno kar številčno. Pilo se je pivo, jedlo pa recimo fižolovo solato, francosko solato, rol-šunko, govedino v solati in še kaj, česar danes v Ljubljani skoraj ni mogoče več naročiti. Če je bilo vzdušje primerno, smo zavili še v Unionsko klet in si tam naročili kake vampe, golaž ali vampe in golaž mešano (če so finance to dopuščale). In zgodilo se je, da smo potem zavili še v bar na Nebotičniku ali pa na železniško postajo, ki je bila tedaj odprta 24 ur na dan, na kake pohane piške. Res svinčeni časi! Tak redosled dogodkov je navadno nastopil

(P)osebne novice le takrat, ko naslednji dan ni bilo službe ali šole – navadno po kakem občnem zboru našega ferajna, ki se je običajno odvil v petek. ••• Nostalgija po dobrih starih časih je bila pred par leti tako huda, da je Čakš (Marjan) zbobnal stare člane na srečanje pri Slamiču, ki so ga med tem prenovili in ponovno odprli. Zbralo se nas je kar lepo število in potem še enkrat ali dvakrat. Nato pa je nastopil covid in je zopet vse zamrlo. ••• Sestanke med epidemijo je preko Zooma organizirala predsednica Anja (Kos). Mesto podpredsednika je zasedal Klemen (Suša), z opremo se je ubadal Peter (Gedei) ob občasni asistenci Mateja (Mihailovskega), denarce pa je kot vedno z užitkom štela Mojca (Vrviščar Zazula). ••• Naš klub je že zelo dolgo pri vrhu razpredelnice po oddaji zapisnikov v Kataster JZS. Nedvomne zasluge za tako imenitne dosežke ima Miha (Čekada), ki je tržno nišo našel v lidarju, tako da mu ni treba na teren. In tako zapisnike, ki večinoma obravnavajo lege vhodov v jame, ustvarja iz udobja domačega naslanjača. ••• Peter (Gedei) pa še vedno ruši vse mogoče rekorde na področju jamske fotografije. V preteklem obdobju se je med drugim uspel prebiti na nacionalne naslovnice revije National Geographic s fotografijo iz čarobne Križne jame. Objav je bilo enajst. Čestitamo!

Množično v Predjamo. Foto: Jurij Hajna

(P)osebne novice ••• Medtem ko naš Bilten, predvsem po zaslugi našega neumornega Petra (Gedeija), tako rekoč redno izhaja, pa z osrednjim glasilom naše JZS ni tako. Leta 2008 smo izdali, seveda z rahlo zamudo, številko 47, potem pa se je ustavilo. Poslovanje je potekalo po sistemu »samo što nije«, relativno številni obiski na domu glavnega urednika pa tudi niso prinesli pričakovanega sadu. Smo pa spili kar nekaj kave, ki je bila brez dvoma odlična. In potem je Miha (Brenčič) ugotovil, da Naše jame pa le niso kar tako, in se je ponudil, da jih on uredi do konca. Spet sta minili dve leti; vmes se je zgodilo marsikaj, tudi na meji verjetnega. Miha se je urednikovanju odpovedal, skušali smo angažirati znanega pisatelja z dolenjske strani Šinija (Damijana Šinigoja), vendar je tudi ta ugotovil, da so ti čevlji zanj preveliki. Ponovno smo se obrnili na nekdanjega urednika Andreja (Mihevca), ki je bil med tem prisiljen, da zaradi vztrajnega slabšanja zdravstvenega stanja ostane doma. Uredniško delo pri reviji pa je z leti kljub vsemu toliko napredovalo, da ga je Andrej lahko uspešno dokončal. In tako smo po dvanajstih letih le dočakali novo številko. Upamo, da bo v prihodnje bolje. Zaenkrat ne kaže prav dobro. ••• Dušan (Novak), naš ustanovni član, je okoli leta 1980 začel sistematično zbirati material za krasoslovni leksikon. Nekaj poizkusov je bilo v tej smeri že prej (glej: Naše jame, Bilten, itd.). Izkazalo se je, da bi bila izdaja tega leksikona v taki obliki, kot si jo je zamislil Dušan, verjetno preveč tvegana, dohodki pa nezanesljivi. Skozi leta je nato material predal Andreju (Kranjcu), ta pa pred par leti podpisanemu, ki je gradivo deloma prepisal, dopolnil itd. Obseg

Trening JKŽ enote za civilno zaščito. Foto: Peter Gedei

(P)osebne novice je s prvotnih 500 narasel na dobrih 1500 gesel. Leksikon je objavljen na spletnih straneh JZS, razmišljamo pa o natisu, namreč Scripta manet, tisto, kar je na netu, pa prej ali slej izgine oziroma izpuhti. Težava je le v tem, da se vsak dan domislim kakega novega gesla, tako, med spanjem; zato zadeva nekoliko spominja na nedokončano simfonijo. ••• (P)osebne novice so rubrika, ki se je pojavila menda že v prvi številki našega Biltena daljnega leta 1963. V njej smo velikokrat omenili silne študijske uspehe našega članstva. Nedavno se je doktorandom pridružila še Yana (Bilynets). Doma je sicer iz Ukrajine, doktorat pa je zagovarjala pri nas. Čestitamo! ••• Pred časom je Matej Blatnik, sodelavec IZRK, predstavil svoj doktorat na temo hidrologije v okolici Planinskega polja. Kar nekajkrat je omenil Andrejevo brezno I pri Grčarevcu in Blatno brezno istotam. Nič pa ni omenil, da je obe jami prvi raziskal prav naš ferajn. Meni je šele doma padlo na pamet, da sem A-zapisnik za Andrejevo brezno I pravzaprav napravil jaz in prav tako načrt po zapisih Makija (Marka Šuštarja) in Sokola (Vita Hussuja). Vhod smo odkopali vsi trije, kje kopati, pa nam je pokazal kmet Andrej iz Grčarevca. Od naših raziskav do A-zapisnika je preteklo precej časa, od oddaje v kataster do omenjenega predavanja pa zopet kar nekaj let. Ni čudno, da sem na vse že skoraj čisto pozabil. ••• Razlog, da smo precej preiskali Suho reber, kot se imenuje predel zahodno od Grčarevca, je bil v tem, da je imel naš član Dedi (dr. Viktor Menart), ki je bil sicer doma iz Logatca, tam svoj gozd in je teren dobro poznal. Kljub temu pa ni vedel za kar globoko brezno vrh Suhe rebri, tik ob italijanski meji. In zanimivo – tega brezna ni niti v italijanskem vojaškem katastru, čeprav vhod sploh

Preverjanje stanja ledu v Ledeni jami na Stojni. Foto: Peter Gedei

ni majhen, konfin v bližini vhoda pa precej velik; pravzaprav sta konfina dva. Na osnovi zapisnika Franceta Šušteršiča smo brezno poiskali in raziskali. ••• Sicer pa članstvo našega ferajna obiskuje in raziskuje jame že 67 let! Smo ustanovni član Društva za raziskovanje jam Slovenije (predhodnika JZS). Napisali smo gorovja zapisnikov in smo po oddanem materialu v Kataster Jamarske zveze Slovenije že dolgo na vrhu prispevnikov. Skozi naše vrste je šlo že preko 400 članov zelo različnih poklicev. Dobrih trideset jih je doseglo celo doktorat znanosti. Če bo šlo našemu ferajnu tudi naprej približno tako dobro kot doslej, se nimamo kaj pritoževati.

(P)osebne novice

(P)osebne novice tetk iz ozadja Korona ukrepi so prispevali k temu, da je bilo delovanje kluba v stilu »z Goričkega v Piran« ali »po slemenih oblačnih in po grapah temačnih«. Svoje delovanje smo razširili vse od Krope in Tolmina do Gorice in Sečovelj. Izbira jam (in če smo že pri tem, tudi drugih oblik svobode) v občini Ljubljana pač ni kraljevska. ••• Mihajlo je nedavno postal ponosen lastnik pavšala ob Kolpi, kjer z veseljem stika po jamah tam naokoli. Postal je tako rekoč sosed od BoMo, zdaj že pokajo šale o Belokranjcih in ovčkah na žaru. Ptička govori tudi, da bo kmalu postal celo veleposestnik s tapravim vikendom. Ni kaj, se bo treba ustaviti na kakšnem šnopčku ... ••• Miha Čekada ima novo ljubico, ki jo vselej pelje na kakšen lušten izlet. Govorimo seveda o GPS-u Leica Zeno (RTK), ki jo lahko vzame skorajda v žep in s katero, če je voljna, določi lego na nekaj centimetrov natančno. Seveda to prinese cel kup težav, kako podajati koordinate jam, ker kateri del vhoda izmeriti … mogoče leva in desna stran posebej in povprečiti? Seveda povprečenje več meritev ne sme manjkati. V skrajni sili in pomanjkanju terena pa se da z njo narediti tudi tloris lastnega avtomobila. ••• Onlajn sestanki so težavna stvar – eden je gluh, drugi nem, tretji neviden, četrti ima kvadratno glavo, petemu pa se je od samote zmešalo. Vsi smo si dodobra zapomnili, koliko traja 40 minut in kako se čim prej prijaviti nazaj na Zoom, ko je prejšnja seja potekla. Vseeno smo se marsikdaj dodobra nasmejali. ••• V začetku 2021 – nekje globoko v Zoom sestankih – smo imeli serijo zanimivih predavanj. Začelo se je s Petrom, ki je imel učne ure uporabe dista. Ker je bilo tako fajn, smo to navado obdržali in tako v naslednjih tednih poslušali nekaj malega o Mongoliji, Islandiji, obredih v jamah in še marsikaj zanimivega. ••• Na območju Pršivca se je izgubil bohinjski sir, po rodu sedmerovhodec. Če ga je kdo videl ali karkoli ve o njem, naj prosim sporoči na telefonsko številko 070 677 342. Najditelja čaka bogata nagrada.

Ugankarski kotiček Rebusi Anja Kos

Rešitve ugankarskega kotička so na strani 96.

Načrti jam

Oglej si načrt in ugani, katera jama je to. Ne gre?

Petra Vovk

Rešitve ugankarskega kotička so na strani 96.

102

103

100

101

141

142

134

143

135 136

138

137

84 93

140

139

173

104

146

132

144

145

147

133

105

88 87 82 81 97 85 92 75 89 86 76 96 91 77 90

10 8

153

123

127

107

108

119 114

122

121

115 159

158

109

162

169

163

155

167

168

120

44 45

154

164

166

170

125

56 42 43

156

157

165

124

151 1

171

54 51 55

53 62

128

126

152

150

129

72 71

106

131

130

149

148

172

160

112

118

113

161

117

116

110

111

Poveži pike

Janez Jaka Cerar

Rešitve ugankarskega kotička so na strani 96.

Fotografije jam

Oglej si fotografijo in ugotovi, v kateri jami je bila posneta.

Peter Gedei A

Rešitve ugankarskega kotička so na strani 96.

Horoskop Oven

od 21. 3. do 20. 4.

Ovni boste imeli srečno leto, saj bodo že na začetku spremembe pozitivno obrnjene. Vaša raziskovanja se bodo izboljšala, kar boste dosegli tudi s pomočjo klubske opreme. Vendar ne bodite pretrmasti in se odprite za sodelovanja. S klubskim gospodarjem si lahko ustvarite trdno partnerstvo, le paziti bo treba na čistočo in redno vračanje opreme. Zdravje vam bo dobro služilo, poleg vsega raziskovanja pa ne boste imeli časa še za merjenje in risanje jam, zato ta opravila raje prepustite drugim. Leto zagrabite z obema rokama, saj se vam obeta cela paleta novih jam, ampak le, če si boste sami tako dovolili. In ne odnehajte takoj, ko se pojavi prva ožina. Vaš simbol: blatni karabin.

Bik

od 21. 4. do 20. 5.

Glede iskanja novih jamskih vhodov za bike ne bo dosti novega, kljub temu pa imate v tem letu priložnost, da odkrijete jamo stoletja, a le, če boste tako hoteli. Zvezde so namreč ugodne za vaše zemeljsko znamenje, ki pa na polno zasije šele v podzemnem svetu. Vleklo vas bo tudi v najbolj neperspektivna območja Prekmurja, a tudi tam se odpirajo nove možnosti in priložnosti za neverjetna odkritja. Pri zdravju pazite, da ne boste preveč sedeli v blatnih meandrih, ker vas lahko to stane kondicije in imunskega sistema. Raje se zadržujte v večjih dvoranah. Počnite tisto, kar radi počnete – če boste to združili z opremljanjem jam, pa sploh. Vaš simbol: zlata prsna prižema.

Dvojčka

od 21. 5. do 20. 6.

Dvojčki boste v tem letu poglobili svoje stare jame in jih končno tudi izmerili. Še bolj boste združeni s klubskimi prijatelji, saj jih boste za svoje podvige nujno potrebovali. Poglabljali se boste tudi vase in našli globine, ki jih do sedaj niste poznali. Presenečenja bodo kar deževala in vas navduševala, zato vam lahko izdamo, da je pred vami odkritje vašega življenja. Zdravje bo načeloma dobro služilo, nimate pa radi, da ste predolgo v ožinah, kar vas zna spraviti v slabo voljo. Vendar se bo to letos izboljšalo, zato le pojdite iz ožine, vzemite si čas za dvorano in naslednja brezna. To vam zna precej koristiti. Vaš simbol: odlomljen kapnik.

Rak

od 21. 6. do 22. 7.

Rakom se v letu 2022 obetajo precej boljši časi, bo pa za vas zelo nenavadno to, da se boste zakopali v prvi dihalnik in ga ne boste več izpustili iz misli kar vse leto. To bo največje presenečenje za vaše jamarske prijatelje. Vendar pazite, da ne boste pri tem preveč čustveni, saj lahko obremenite sebe in ostale. Temu ponavadi sledi le stres, kar zna oslabiti vaš imunski sistem. Več se sproščajte v globokih breznih in se ukvarjate z modeliranjem figuric iz jamskega blata. Vsekakor se vam obetajo spremembe na tem umetniškem področju, a morate jim dovoliti, da vas prevzamejo. Vaš simbol: mrzle rokavice.

Lev

od 23. 7. do 22. 8.

V tem letu kaže, da imate levi priložnost za daljše obiske ene same jame, najugodneje pa bo to za vas v začetku leta ali jeseni. V tem letu boste oddali precej več B-zapisnikov, zato vam bodo sledili številni klubski prijatelji in vam pomagali pri vsebinskih idejah teh zapisnikov. Kljub temu, da bi jamo radi zadržali le zase, jo boste z veseljem delili tudi z drugimi. Glede zdravja pa pozor! Izogibajte se klubskemu veseljačenju, novoletnim skokom in vsemu, kar vas preveč razvaja, saj lahko popusti imunski sistem. Raje poskrbite za zdrav življenjski slog na splošno, torej z ležanjem v jamskem blatu, namakanjem v podzemnih jezerih in pilingom z jamskimi sedimenti. Pa bo kmalu bolje! Vaš simbol: pokrpan kombinezon.

Devica

od 23. 8. do 22. 9.

To leto se boste veliko ukvarjali z jamskimi hrošči in ugotavljali, kaj je njihovo bistvo in poslanstvo v jamskem okolju. Zapustila vas bo potrpežljivost, vendar je to dobro, ker vas bodo zaradi tega začele zanimati jamske dvoživke. Obetajo se vam fantastične najdbe, ki jih boste delili tudi širše. Zaradi raziskovalnega dela boste veliko časa preživeli v majhnih in vlažnih rovih, kar bo imelo za posledico zanimive rezultate. Raziskovali boste prekomerno, vendar se bo to dolgoročno splačalo, saj vas kasneje čakajo revolucionarne najdbe nekaterih jamskih toplokrvnih vretenčarjev. Zdravje bo dobro služilo, saj se znate umestiti v vsako obliko rova. Le tako naprej! Vaš simbol: netopirjevo krilo.

Horoskop Tehtnica

od 23. 9. do 23. 10.

Tehtnice boste združevale in usmerjale nove raziskovalce ter razreševale zamere med starimi jamarji, kar vam ne bo ravno prijetno, je pa potrebno zaradi miru, ki bo temu sledil. Za vašo dušo bo to bolje, saj se boste lahko brezskrbno posvetili nadaljnjemu štetju netopirjev. V tem letu bo za vas največji izziv grafični prikaz dolgoletnega štetja – kako ga predstaviti drugim in pri tem paziti na zdravje. Oboje boste lahko presegli z nekaj truda in dobre volje. Lahko se posvetite tudi klubskemu življenju, netopirji lahko počakajo do naslednjega leta. To vas bo navdahnilo za izlet v neznano, iz tega pa se kasneje lahko kaj razvije. Bodite odprti za novosti, te vedno pozitivno presenetijo. Vaš simbol: kos karbida.

Škorpijon

od 24. 10. do 22. 11.

To leto bo za vas prelomno glede partnerstva in sodelovanja, a le, če se boste za to odločili in znali to tudi izkoristiti. Navduševali vas bodo stara pritrdišča, vrvi in ostanki jamarske opreme v najbolj odročnih kotičkih velikih jamskih sistemov, vprašanja pa se vam bodo zastavljala tudi o smislu vašega početja. V jamskih bivakih ne boste tako družabni, potrebovali boste mir in se velikokrat odločali med samoto ali udobjem. To vam bo odprlo nove dimenzije, zato pazite na zdravje, uživajte vitamine in pijte dovolj vode. Navsezadnje si ne smete dovoliti, da bi vas nove navade pahnile v popolno osamitev. Vaš simbol: preluknjan škorenj.

Strelec

od 23. 11. do 21. 12.

Če ste veliko let poskušali sami raziskovati jame in se vsakič razočarano vračali na skupinske akcije, bo letošnje leto za vas morda le prelomno. Kaže se vam konkreten napredek v raziskovanju spodmolov, kjer boste v okviru daljšega projekta spoznali, da je spodmol le začetek nečesa novega, vendar nepoznanega. Ko se boste resneje posvetili oblikam spodmolov, vam bo dano videti več. Bodite odprti, vendar razumni, ne prepustite se enostavnim rešitvam. Pazite na zdravje, saj bo na vas najbolj neugodno delovala zaprtost spodmolov, zato boste odkrili nekatere nove postopke za podaljševanje poligona. Na koncu se vam obeta odkritje največjega spodmola. Vaš simbol: plesniv sendvič.

Kozorog

od 22. 12. do 20. 1.

Končno je tu za vas leto, ko se boste dosti bolj posvečali blatnim jamam. Valjanja v blatu niste nikoli zanemarili, a vas bo ta dejavnost začela zanimati še resneje in na začetku leta bodo uspehi res zavidljivi. Obiske najblatnejših delov Logarčka boste pustili povsem za konec in o izkušnjah predavali na številnih jamarskih društvih. Zdravje boste zaradi blatnih doživetij zanemarjali, zato velja opozorilo, da se posvetite gibanju tudi v vodnih jamah, kar bo zelo pomembno za vaše delovanje. Pojdite na klubske zabave in izprezite zastavljene cilje. Vzemite si čas zase in za klubske prijatelje. Konec koncev so to tisti trenutki, ki najbolj štejejo. Vaš simbol: jamski brzec.

Vodnar

od 21. 1. do 18. 2.

V tem letu boste dosti bolj čustveni, kot ste sicer, in to vas zna zelo zmesti. Ponavadi ste velika odkritja spremljali zadržano in dostojanstveno, tokrat pa si boste dali duška in izstopali s smehom, cepetanjem in skoki v sedimente. Kljub temu imate velike možnosti napredka tudi v nižje rangiranih jamarskih opravilih, kot sta pranje vrvi v ledenem potoku in ščetkanje blatnih zaplat s kombinezonov. Vendar velja velika previdnost, ker se vam lahko zaradi eksperimentiranja ta opravila tudi zagabijo. Zdravje bo kar v redu, pazite na prehrano in gibanje, vedno imejte s seboj suhe nogavice. Pojdite v turistične jame, saj vam te nudijo tudi odlično duhovno podporo. Vaš simbol: ščetka blatarica.

Ribi

od 19. 2. do 20. 3.

V letošnjem letu vse kaže na to, da boste zares srečni, saj boste srečevali kreativne jamarje, predvsem tiste v znamenju raka, in z njimi veliko ustvarjali ter se ukvarjali z umetnostjo izdelovanja blatnih skulpturic. Idej bo več kot prej, zato se posvetujte s strokovnjaki, v kateri jami so razmere za ustvarjanje najboljše. Zvezde vas vodijo v Lipiško jamo, vendar bo to odvisno od vaše volje in trenutnega navdiha. Zdravje bo na veliko višjem nivoju kot prejšnja leta, saj se boste zaradi pozitivnih dogodkov zelo dobro počutili. Ukvarjali se boste tudi z nerganjem o različnih jamarskih temah in se sproščali prek socialnih omrežij. To je dobro. A pazite, da vmes ne pozabite nase! Vaš simbol: karbidovka.

Kataster

Zapisniki, oddani v Kataster jam JZS Miha Čekada

a naslednih straneh je seznam zapisnikov, ki so jih člani JK Železničar oddali v Kataster jam Jamarske zveze Slovenije v letih 2020/21. Jame so razvrščene po abecednem redu. V drugem stolpcu je označen tip zapisnika: A – osnovni zapisnik (odkritje nove jame), B – dopolnilni zapisnik o že znani jami, C – kartografsko gradivo, D – nerazvrščeno gradivo, E – načrt, F – fotografija, G – meritve, H – stanje jame in I – tehnični načrt. Kjer je bilo oddanih več zapisnikov istega tipa, je podano

zraven število, npr. »3B, E« pomeni, da so bili oddani v tem letu trije B- in en E-zapisnik. Če je bilo več akcij v isto jamo, je v rubriki »datum« podan datum zadnje akcije. Ker je v igri več datumov (datum akcije, datum izdelave in datum oddaje zapisnika) ter več ločenih evidenc (društveni dnevnik, Kataster jam, osebna evidenca), je med seznamom akcij na straneh 91-96 in tem seznamom nekaj odstopanj. V zadnjem stolpcu je napisan zapisnikar (torej le tisti, ki je oddal zapisnik).

Oddani zapisniki leta 2020 Ime jame Ajbeljska jama Ajdovska jama pri Krškem Arneževa luknja Bajčeva jama Barka Baršnca Bela griža 1 Bela griža 2 Beli brezen 1 Beli brezen 2 Benčna jama Bestažovca Betalka Bezen pod Mrzovcem Blatno brezno pri Koritih Bohinjski sir Bojanovo brezno pri Predjami Bošnarjev brezen Božiček Br-5 (Brežec) Brezen 2 pri Cvetrežu Brezen v Oglenicah Brezno 1 pri gozdarski koči v oddelku 17 Brezno 1 v gozdu nad Lučami Brezno 1 v oddelku A6-35c Brezno 2 pod Novelo Brezno alpskega šipka Brezno gozdarske čelade Brezno Granatka Brezno na Čadovem hribu Brezno na Kamnu Brezno na Snežniških podih Brezno nad Dol ledenico Brezno nad Gamsovim peklom Brezno nad Jernejimi lazi Brezno nad Kotliči Brezno nad Praprotno dolino Brezno nad Retovjem Brezno nad Smrečjem Brezno ob obdrgnjenem brestu Brezno ob Rajhenavskem pragozdu Brezno pod Bršljanovo brado Brezno pod Grelcem

Tip B, C C B, C A, E, F B, C C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C, F B C B, C A, E B, C, F C B, C C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C A, E, F C B, C B, C

Datum zapisnika 29. 2. 2020 20. 12. 2020 26. 12. 2020 6. 7. 2020 5. 5. 2020 20. 12. 2020 13. 4. 2020 13. 4. 2020 24. 4. 2020 24. 4. 2020 10. 10. 2020 5. 7. 2020 10. 10. 2020 1. 3. 2020 20. 1. 2020 14. 8. 2020 5. 7. 2020 13. 4. 2020 27. 11. 2020 3. 11. 2020 1. 5. 2020 1. 7. 2020 20. 12. 2020 13. 9. 2020 22. 10. 2020 31. 10. 2020 27. 12. 2020 24. 10. 2020 20. 12. 2020 20. 12. 2020 24. 10. 2020 5. 5. 2020 13. 4. 2020 5. 5. 2020 24. 10. 2020 28. 6. 2020 27. 12. 2020 22. 10. 2020 13. 4. 2020 8. 6. 2020 28. 6. 2020 19. 3. 2020 19. 3. 2020

Zapisnikar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Anja Hajna Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Aljaž Potočnik Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Petra Pavšič Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada

Kataster Ime jame Brezno pod Kaferlom Brezno pod Koblakom Brezno pod prežo Brezno pod Tratnimi pečmi Brezno pod Vojaško cesto 2 Brezno pravilne odločitve Brezno pred Kozjo steno Brezno pri Britofu Brezno pri Katedrali Nadrt Brezno pri Krnici Brezno pri medvedovi luži Brezno pri strašnem vikendu Brezno pri Veliki jami za Lenarčico Brezno pri Vinski poti Brezno Tuba Brezno v Črmelaški ogradi Brezno v pragozdu Strmec Brezno v Streseni dolini Brezno v šavju Brezno v Zasadi Brezno Vrh Škrli Brezno vrh Zatrepa Brezno za Breznom Brgevka Brlog pod Jaščevim vrhom Brlovka Cikova jama Cvingerska jama Častitljiva luknja Čendova jama Črna jama Črteško brezno Divje jezero Dobličko jezero Dobra Nada Dol ledenica Dopulnik Dr. Novček Draga pri Ponikvah Dragova jama v Babnih lazah Drnovca Duplarica Duplina nad Kristlerjem Dve jami Dvojno brezno pri Cink križu Dvojno brezno pri Lokovcu Dvojno brezno v Foju Figovca Fosilno brezno Gamsov hlad Gamsov pekel Gašperčeva jama Globoko brezno na Cinku Gobji raj Golobja jama Golobnica Golokratna jama Gozdna jama Grozilda Hladilnik v Možicu Hubljeva kuhna Huda luknja pri Gornjem Doliču Hudournik Izvir Mrzleka Jačka 1 Jačka 2 Jačka 3 Jaklovec Ja-Ma Jama 1 pri Treh očkah Jama 1 v Kotlu Ja-Ma 2 Jama 2 v Kotlu

Tip B B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C C A, C, E, F B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, E B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C, F B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C A, E B, C C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C B, C A, C, E, F A, C, E, F B, C C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C A, C, E, F B, C, F B, C A, C, E, F B, C

Datum zapisnika 2. 9. 2020 27. 12. 2020 28. 12. 2020 27. 12. 2020 5. 5. 2020 5. 7. 2020 13. 4. 2020 28. 6. 2020 27. 12. 2020 1. 3. 2020 20. 12. 2020 27. 4. 2020 1. 7. 2020 20. 12. 2020 29. 2. 2020 30. 6. 2020 29. 2. 2020 27. 12. 2020 25. 8. 2020 22. 10. 2020 28. 12. 2020 5. 5. 2020 30. 10. 2020 5. 7. 2020 13. 9. 2020 30. 6. 2020 10. 10. 2020 20. 12. 2020 27. 12. 2020 16. 11. 2020 29. 2. 2020 27. 12. 2020 24. 10. 2020 24. 10. 2020 5. 4. 2020 13. 4. 2020 26. 12. 2020 27. 11. 2020 11. 10. 2020 1. 7. 2020 5. 7. 2020 20. 12. 2020 20. 12. 2020 10. 10. 2020 28. 6. 2020 5. 7. 2020 5. 4. 2020 10. 10. 2020 17. 8. 2020 29. 7. 2020 5. 5. 2020 29. 2. 2020 28. 6. 2020 24. 10. 2020 5. 7. 2020 5. 7. 2020 10. 10. 2020 20. 12. 2020 5. 5. 2020 30. 10. 2020 5. 4. 2020 28. 12. 2020 22. 10. 2020 24. 10. 2020 1. 7. 2020 1. 7. 2020 1. 7. 2020 31. 10. 2020 24. 3. 2020 3. 11. 2020 29. 2. 2020 29. 3. 2020 29. 2. 2020

Zapisnikar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Milan Ferran Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada

Kataster Ime jame Ja-Ma 3 Jama 3 pri Lohkah Jama 3 v Kotlu Jama 4 v Kotlu Jama 6 na Pokljuki Jama Blaževica Jama JDLGV Jama Kiklop Jama na Babji gorici Jama na Golem vrhu Jama na Juntezovem lazu Jama na Konjičih Jama na Vrhu Jama na vzhodnem pobočju Roga Jama na Zabačnem hribu Jama nad Kotliči Jama nad Škrinjarco Jama Ogenca Jama pod Gabrkom Jama pod gradom Luknja Jama pod Krenom Jama pod križem Jama pod Macesnovo gorico Jama pod Sabotinarjem Jama pod Smoganico Jama pod Škrinjarco Jama pod Štalami Jama pod Vindrovim vrhom Jama Poltarica Jama pri električni omarici Jama pri gnezdu Jama pri gozdarski koči v oddelku 17 Jama pri Inkretu Jama pri kapelici Jama pri križu ob cesti na Rigelj Jama pri Rdeči luži Jama pri Sv. Treh Kraljih Jama pri zaviti kladi Jama pri železniškem useku Jama številka 91 Jama treh bratov pri Kočevju Jama treh kužkov Jama v Bjekovniku Jama v Borižovih dolinah Jama v Bukovniku Jama v Devinščinah Jama v doktorjevi ogradi Jama v Globinah Jama v gradu pri Osojnici Jama v Kofcah Jama v Kotlu Jama v Malih gozdih Jama v Mašlju Jama v Ozidju Jama v Plajžanu Jama v Podplaninskih lazih Jama v Rugarskih klancih Jama v Selih Jama v Slapcah Jama v Sodolih Jama v Taborski steni Jama za Veliko gričo Jama zahodno od Škrilj Jama Zvirče Jamščica Jančja jama Jančna jama Jazbina pri Podturnu Jelenovo brezno Jelovička jama Jerglovec Jeriševa jama Jezernica

Tip Datum zapisnika A, C, E, F 29. 3. 2020 B, C 5. 7. 2020 B, C 29. 2. 2020 B, C 29. 2. 2020 B 28. 8. 2020 C 28. 6. 2020 C 1. 7. 2020 B, C 26. 12. 2020 B, C 20. 12. 2020 B, C 10. 10. 2020 B, C 24. 10. 2020 C 10. 10. 2020 C 30. 10. 2020 B, C 28. 6. 2020 C 5. 7. 2020 B, C 28. 6. 2020 C 10. 10. 2020 C 29. 2. 2020 B, C, F 3. 11. 2020 B, C 20. 12. 2020 C 5. 7. 2020 A, C, E, F 5. 4. 2020 C 5. 7. 2020 B, C 5. 7. 2020 B, C, F 16. 11. 2020 B 10. 10. 2020 B, C 28. 6. 2020 B, C 5. 7. 2020 B, C 20. 12. 2020 B, C 26. 10. 2020 B, C 5. 7. 2020 C 20. 12. 2020 B, C, F 28. 12. 2020 B, C 24. 10. 2020 B, C 28. 6. 2020 C 28. 6. 2020 B, C 5. 7. 2020 B 2. 4. 2020 B, C, F 2. 5. 2020 B, C 11. 10. 2020 C 29. 2. 2020 B, C 27. 12. 2020 B, C 11. 10. 2020 B, C, F 8. 11. 2020 B, C 11. 10. 2020 B, C 5. 7. 2020 B, C 10. 10. 2020 B, C 5. 7. 2020 B, C 22. 10. 2020 B, C 5. 11. 2020 B, C 28. 6. 2020 B, C, F 14. 12. 2020 C 28. 6. 2020 B, C 11. 10. 2020 B, C 27. 12. 2020 B 28. 8. 2020 B, C 28. 6. 2020 B, C 10. 10. 2020 B, C 30. 10. 2020 C 29. 2. 2020 B, C 29. 2. 2020 A, C, E, F 17. 2. 2020 A, C, E, F, H 10. 6. 2020 C 20. 12. 2020 A, C, E, F 4. 6. 2020 B, C 31. 10. 2020 B, C, F, H 28. 12. 2020 B, C 20. 12. 2020 B, C 20. 12. 2020 B, C 24. 6. 2020 B, C 30. 6. 2020 B, C 5. 7. 2020 B, C 28. 6. 2020

Zapisnikar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Anja Kos Miha Čekada Janez Stražišar, Anja Kos Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada

Kataster Ime jame Kačna jama Kališnica Kapniška jama v Drvodelniku Kaporalova jama Karlovec Katedrala Nadrt Katjina jama Kavčja jama Kavkna jama Kela Kevderc na Kamnu Kevderc pri Planinci Kevderc pri podvozu Štampetov most Kiklopovo oko Klemenšček Kloštre Komac brezno Komelov brezen Komenska globonica Kompoljska jama Konjska jama Konteč skedenjc Koprivniško brezno Kosmačeva jama Košava jama Kotnička jama Kovačnica Krastačevka Kristalna jama pri Zvirčah Kriški podi 30 Krjavlova jama Krompirjeva jama Kunje brezno Laniško brezno 2 Lauf Lazarjeva jama Ledena jama Ledena jama 1 pri Jenčerijskem hribu Ledena jama pri Kunču Ledena jama v Fridrihštajnskem gozdu Ledenica pod brezni Ledenica pod Hrušico Ledenica pod Medvedjim vrhom Ledenica pri Dolu Ledenica v Kozji steni Ledenička Ledenik pod Črnim robom Lenčkova jama Lijak pod Grintovcem Lipiška jama Logaška jama Lopa Ludvikova jama M-16 (Tolminski Migovec) Mačje brezno Mala jama pod Debelim vrhom Mala jama v Kofcah Mala ledena jama v Paradani Mala Prepadna Mala Risanica Mala Savica Mala Stankova jama Mala Vratnica Malanca Mali kevder v Bukovju Marjanščica Markandelov spodmol Marnena jama Matijevo lepo brezno Matjaževa jama Matjaževe kamre Medvedica Medvedja jama

Tip B, C B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C A, E C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C, F A, C, E, F B, C B, C, F B B, C B, C C B, C B, C B, C B, C B, C B, C A, C, E B, C B, C B, C B, C A, C, E, F B, C B, C B, C B, C C B, C, F C B, C B, C A, C, E, F C C C B, C B, C, 2D, E B, C B, C B, C C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C, F B, C

Datum zapisnika 22. 10. 2020 5. 7. 2020 28. 6. 2020 1. 5. 2020 20. 12. 2020 27. 12. 2020 5. 7. 2020 31. 10. 2020 28. 12. 2020 27. 12. 2020 24. 10. 2020 17. 11. 2020 25. 10. 2020 31. 10. 2020 27. 11. 2020 13. 4. 2020 29. 2. 2020 13. 4. 2020 5. 7. 2020 22. 10. 2020 30. 6. 2020 20. 12. 2020 5. 7. 2020 5. 7. 2020 10. 10. 2020 24. 6. 2020 27. 12. 2020 7. 5. 2020 20. 12. 2020 30. 10. 2020 15. 7. 2020 10. 10. 2020 5. 7. 2020 1. 7. 2020 1. 3. 2020 13. 9. 2020 28. 6. 2020 5. 7. 2020 20. 12. 2020 29. 2. 2020 10. 8. 2020 1. 7. 2020 13. 4. 2020 5. 4. 2020 5. 4. 2020 22. 9. 2020 13. 4. 2020 5. 7. 2020 28. 6. 2020 13. 9. 2020 1. 7. 2020 23. 4. 2020 10. 10. 2020 28. 12. 2020 29. 2. 2020 22. 9. 2020 5. 11. 2020 13. 4. 2020 20. 12. 2020 20. 12. 2020 12. 6. 2020 28. 6. 2020 20. 12. 2020 10. 10. 2020 31. 10. 2020 22. 10. 2020 30. 6. 2020 24. 4. 2020 27. 12. 2020 28. 12. 2020 5. 7. 2020 3. 11. 2020 13. 9. 2020

Zapisnikar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Klemen Kačič Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Petra Pavšič Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Petra Pavšič Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Staut Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada

Kataster Ime jame Medvedova jama Mejame Mejna jama Melinca jama Mesarjevo brezno Migovec 10 Milbah Mirkovo brezno 1 Mišnica Mivkina jama Mivškovo brezno pri Kalcah Močeradovo brezno Močilova jama Mohorica Mojčino brezno Mona tip Mravljinčevo brezno Mrzla jama Mrzovec 1 Neverški spodmol Nova jama Novo brezno ob meji Novokrajska jama Oltar Oneška jama Osapska jama Ovčarski spodmol v Krkurjevcu Ozkopasa jama P2 P-4 (Pršivec) Pasja jama Pasje brezno Pečina na Plešivici Pečina na Zabačnem hribu Pečina pri jamah Pečina v Kavčičah Pečina v Pliskovici Pečinka Pekel pri Kopanju Peterlinovo brezno Petnjak Pivčanova jama Planinska jama Pod robom Podjunška jama Podstupec Polhova jama Polična jama Polično okno Poljanski brezen Pološka jama Ponikva Ovčice v Petkovcu Potiskavška jama Potočka zijalka Potokarjevo brezno Prepad pod Onekom Prepad pri Grdi jami Preserska jama Primadona Pristavska jama Pršlanova jama Pucov brezen Puševca Raja peč Rajhenavka Rajhenavska udornica Rampoška jama Ravnica Rdeča jama Revenov brezen Ris 3 Risanica Rjavčev spodmol

Tip B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C A, C, E, F B, C B, F B, C B, C B, C B, C A, C, E, F B, C B, C B, C B, C A, C, E, F B, C B, C C C B, C A, C, E, F B B B, C C B, C C B, C B, C, F B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B B, C B, C C B, C B, C B, C C C B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C

Datum zapisnika 5. 4. 2020 11. 10. 2020 11. 10. 2020 5. 7. 2020 22. 10. 2020 28. 12. 2020 28. 12. 2020 28. 6. 2020 20. 12. 2020 15. 6. 2020 14. 1. 2020 28. 8. 2020 5. 7. 2020 30. 6. 2020 5. 4. 2020 28. 12. 2020 2. 8. 2020 24. 10. 2020 1. 3. 2020 30. 6. 2020 5. 7. 2020 22. 1. 2020 24. 4. 2020 31. 10. 2020 22. 10. 2020 1. 5. 2020 30. 6. 2020 10. 6. 2020 12. 8. 2020 12. 8. 2020 20. 12. 2020 5. 7. 2020 11. 10. 2020 5. 7. 2020 5. 7. 2020 8. 11. 2020 10. 10. 2020 10. 10. 2020 13. 9. 2020 17. 11. 2020 10. 10. 2020 5. 7. 2020 5. 7. 2020 28. 12. 2020 5. 7. 2020 10. 10. 2020 29. 2. 2020 28. 6. 2020 28. 6. 2020 5. 4. 2020 28. 12. 2020 24. 10. 2020 17. 11. 2020 28. 12. 2020 22. 10. 2020 22. 10. 2020 24. 4. 2020 11. 10. 2020 28. 12. 2020 20. 12. 2020 5. 7. 2020 22. 10. 2020 13. 9. 2020 20. 12. 2020 28. 6. 2020 28. 6. 2020 28. 6. 2020 5. 7. 2020 27. 12. 2020 5. 7. 2020 29. 2. 2020 20. 12. 2020 30. 6. 2020

Zapisnikar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Grlj Janez Stražišar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Anja Kos Petra Pavšič Petra Pavšič Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada

Kataster Ime jame Rpača Ručigajev izvir Rupa na Brodu Samovo brezno Severno brezno v Cestah Skedenc Skednenca Skozno jama Skrinjica Slugova jama Smetišče RSNZ Snežna jama Snežnica Sonijeva jama Spodmol na Snežniških podih Spodmol pod Macesnovo gorico Spodmol Sokolak Spodmol v Brezovcu Spodnja jama v Divjih babah Srednji kevdrc v Bukovju Srnjakov skok Stalagmitika Stodvajseta jama Stranske ponikve Straški mejnik Straško brezno Suhadolca Suho brezno pri Mali Lazni Šemonovo brezno Šepčev skedenj Široka jama na Plehu Šišenska jama Škamprlova jama Škratkova jama Šolnovo brezno Štavka Tatrca Temniška kaverna Tomačeviška globonica Tomažinov brezen Tonikovo brezno Trhlovca Tri Očke Trnska jama Trogrla pri Smuki Trščica Tschinkelova jama Tular Turjeva jama Turkova jama Turkovo brezno Udor pri Kraguljevem vrhu Udorno brezno pri Roški žagi Ukmarjeva jama Ukovnik Ulčarjeva jama Valska jama Vančeva jama Velika Cinkova prepadna Velika jama za Tjuro Velika Karlovica Velika Knežja jama Velika konta Velika Lebinca Velika Prepadna Velika Strašca Velika špranja Velika Šprinčnica Velika Vratnica Veliki kevder v Bukovju Veliki Mižuk Veliko brezno na Mačkovem vrhu Veliko brezno v Grudnovi dolini

Tip B, C B, C, F C B, C B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C A, C, E, F B, C B, C C B, C B, C B, C C B, C A, C, E, F A, C, E, F B, C C C B, C B, C B, C B, C B, C B B, C C B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C B, C, F B, C B, C B, C C B, C 2B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C C C B, C B, C B, C B, C B, C B, E, F B, C C C B, C B, C B, C C B, C B, C B, C

Datum zapisnika 22. 10. 2020 10. 4. 2020 20. 12. 2020 20. 12. 2020 24. 10. 2020 24. 10. 2020 17. 11. 2020 13. 4. 2020 22. 10. 2020 20. 12. 2020 29. 2. 2020 30. 10. 2020 17. 2. 2020 27. 12. 2020 5. 5. 2020 5. 7. 2020 11. 10. 2020 31. 10. 2020 28. 6. 2020 31. 10. 2020 24. 10. 2020 11. 5. 2020 5. 4. 2020 22. 10. 2020 20. 12. 2020 20. 12. 2020 24. 10. 2020 13. 4. 2020 1. 7. 2020 20. 12. 2020 22. 10. 2020 4. 4. 2020 11. 10. 2020 20. 12. 2020 20. 12. 2020 13. 9. 2020 17. 11. 2020 5. 7. 2020 5. 7. 2020 5. 7. 2020 22. 10. 2020 11. 10. 2020 3. 11. 2020 22. 10. 2020 20. 12. 2020 10. 10. 2020 29. 2. 2020 30. 10. 2020 28. 12. 2020 5. 7. 2020 30. 10. 2020 28. 6. 2020 28. 6. 2020 10. 10. 2020 1. 7. 2020 10. 10. 2020 10. 10. 2020 29. 2. 2020 28. 6. 2020 5. 5. 2020 5. 7. 2020 22. 10. 2020 16. 5. 2020 26. 12. 2020 20. 12. 2020 20. 12. 2020 30. 10. 2020 10. 10. 2020 20. 12. 2020 31. 10. 2020 28. 6. 2020 24. 10. 2020 17. 11. 2020

Zapisnikar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada, Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Anja Kos Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada

Kataster Ime jame Vilenica Viršnica Vodičnik Vodna jama Vodna jama nad Očesi Vodna jama pri Cvišlerjih Vodnjak v vasi Kočevske Poljane Vodovodna jama Volčja jama Vranja peč Vratnica Za robom Zadimljeno brezno Zadnja skala Zakorita 3 Zalazarca Zalesnika Zapostavljena jama Zatočna jama Zelenka Zetova jama Zgornja jama v Divjih babah Zimčeva jama Zlata stena Žabje brezno Žagarska zijalka

Tip B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C B, C B, C A, C, E, F B, C B, C B, C B, C B, C C B, C B, C

Datum zapisnika 5. 7. 2020 13. 9. 2020 13. 9. 2020 28. 6. 2020 28. 6. 2020 28. 6. 2020 20. 12. 2020 28. 12. 2020 24. 10. 2020 28. 12. 2020 22. 10. 2020 13. 4. 2020 28. 6. 2020 30. 10. 2020 14. 1. 2020 13. 4. 2020 1. 3. 2020 2. 8. 2020 13. 9. 2020 17. 11. 2020 5. 7. 2020 28. 6. 2020 10. 10. 2020 20. 12. 2020 13. 9. 2020 27. 12. 2020

Oddani zapisniki leta 2021 Ime jame Aci Deci Antonov skedenj Anžetova jama Babja jama Babja jama Balantov studenec Bohinjski sir Boka Bolnica Brezen v Jelenjah Brezno 1 pod Nagelbihlom Brezno 2 pod Nagelbihlom Brezno na Ružič cesti Brezno na Srebotniku Brezno nad Gradencem Brezno nad Lahinjo Brezno ob cesti Brezno ob poti Črna prst-Komna Brezno pod Kopo Brezno pod tobakovo hruško Brezno pod velikim macesnom Brezno pri Leški planini Brezno pri Pajkovki Brezno v Pristavi Brezno zibajočega drevesa Bršlinka Cavsovo brezno Cink 0 Čeljustna jama Čižkova jama Čotova jama Debeljakova jama Dejama Dihalnik Šice Divja jama pri Lesnem brdu Dolga jama pri Koblarjih Dolnja Vodena jama Dr. Novček Dularjeva jama Egejska jama pod Starim gradom Ferranova buža Finkova jama 1

Tip Datum zapisnika B 16. 5. 2021 B, C 8. 3. 2020 D B, C 17. 5. 2021 B, C 12. 12. 2021 B, C 31. 10. 2021 B, D, G 21. 4. 2021 B 2. 11. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 30. 10. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 8. 3. 2020 B, C, F 12. 9. 2021 B 7. 7. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 8. 3. 2020 B 12. 1. 2021 B, C, F 12. 9. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 12. 3. 2020 A, 4C, E 23. 11. 2021 B, C 31. 10. 2021 B, C 17. 5. 2021 B, C 12. 3. 2020 B, E 24. 11. 2021 B, C 12. 3. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 19. 3. 2021 A, C, E 28. 2. 2021 A, C, E, F 1. 3. 2021 B, C, F 16. 5. 2021 B, C 28. 5. 2021 B, C, F 16. 5. 2021 C 28. 5. 2021 B 2. 4. 2021 B, C 12. 3. 2020 B, C 8. 3. 2020 B, C, F 16. 5. 2021 B, C 13. 1. 2021 C 6. 1. 2022 B, C, F 16. 5. 2021 B, C 12. 3. 2020

Zapisnikar Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Erika Kozamernik Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada

Kataster Ime jame Francetova jama Gajčekova jama Glažarica Globoka jama na Veliki gori Golerjev pekel Gornja Vodena jama Grabrik Grda jama v Mali gori Griška jama Hladnikova jama Hribrska zijalka Hubatarjeva jama Hudičevo brezno Idrska pečina Ihovnica Izgubljena jama pri Poljanah Jama 2 izvira Savice Jama 5 pri Jauhah Jama izvira Savice Jama Kobilnica Jama morske deklice Jama na Hribu Jama na Mojstrovki Jama na plasi Jama na Špiku Jama nad Jamo pri gnezdu Jama nad Matijevim lepim breznom Jama ob breznu na Golteh Jama pod cesto v Rakovem Škocjanu Jama pred slapom Jama pri izviru Savice Jama pri Riži Jama pri Žgarčjem breznu Jama s tremi vhodi Jama tečnega Andreja Jama v Bihki Jama v Lozi pri Orehku Jama v Peklu Jama v peklu Jama v Plajžanu Jama v podorni vrtači pri Prestranku Jama za gradom Luknja Jankarjeva Plesa Jašek sv. Jožefa in sv. Frančiška Jelenov dvorec Jelenov rog Jelenovo korito Jelenska zijalka Jimnyjeva jama Jurjeva jama Kajevka jama Kalska zijalka Kebrova luknja Kenina jama Kevderc na Lubniku Klomsko brezno Konjsko brezno Kopelc Korinjska jama Košelevka Kovačeva jama Kovačkova jama Kozja jama Krška jama Krviška Okroglica Kunina jama Ledena jama na Prevagilu Ledena jama pod Inkretovim studencem Ledenica pod Taborom Ledenica v Globoščaku Letuško brezno na Dedcu Lisičja jama v Dolščakih Lohančevo brezno

Tip Datum zapisnika C 12. 3. 2020 B, C 8. 3. 2020 B, C 30. 10. 2021 B, C 12. 3. 2020 B, C 11. 12. 2021 B, C 8. 3. 2020 C 19. 3. 2021 B, C 12. 3. 2020 C 12. 3. 2020 B, C 26. 10. 2021 C 21. 12. 2021 B 5. 12. 2021 B, C, F 16. 1. 2021 B, C, F 31. 12. 2021 B 18. 1. 2021 A, C, E, F 1. 3. 2021 B, C, D, F 26. 10. 2021 C 8. 3. 2020 D B, F 27. 4. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C, F 24. 1. 2021 B, C 30. 10. 2021 A, C, E, F 1. 3. 2021 C 31. 10. 2021 B, C 26. 10. 2021 A, C, E, F 24. 11. 2021 B, C 11. 12. 2021 B, C 17. 5. 2021 B, C, F 24. 5. 2021 B, C, 2D, F 26. 10. 2021 B, C 10. 12. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 31. 10. 2021 B 7. 11. 2021 B, C 31. 10. 2021 B 12. 3. 2021 B, C, F 16. 11. 2021 D, G 24. 11. 1991 F 6. 8. 2021 B 12. 3. 2021 B, C 6. 6. 2021 B, C 16. 5. 2021 B, C 31. 10. 2021 B 22. 6. 2021 C 11. 12. 2021 B, F 22. 6. 2021 C 11. 12. 2021 B, C 30. 10. 2021 A, C, E, F 26. 4. 2021 B, C 31. 10. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 11. 12. 2021 B 2. 11. 2021 B, C 30. 10. 2021 B, C 31. 10. 2021 B, C 17. 5. 2021 B, C 6. 6. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 10. 12. 2021 B, C 11. 12. 2021 B, C, F 16. 11. 2021 B, C, F 14. 9. 2021 2B, C 30. 12. 2020 B, C 8. 3. 2020 A, C, E, F 15. 11. 2021 B, C 12. 3. 2020 B, C 11. 12. 2021 B, C 6. 6. 2021 B, C, F 25. 5. 2021 C 11. 12. 2021 B 5. 8. 2021 B, C, F 16. 5. 2021

Zapisnikar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Staut Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic, Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada

Kataster Ime jame Lubniška jama Lučkina jama Magdalena jama Mala Klevevška jama Mala Savica Malo Brezarjevo brezno Marijino brezno Matijevo lepo brezno Medvidka Migutovo brezno Mivčja jama Mornova zijalka Mostnica Mrzla jama pod Ostrim vrhom Obrh Ocizeljska jama Pajkovka Palčkova jama Pdalmca Peška luknja Pikčeva jama Pižovo brezno Planika Podgrajska jama Podornica Podpeška jama Podrta jama Podstenska jama Ponor polne lune Postojnska jama Požiralnik 1 v Lučah Požiralnik 2 v Lučah Požiralnik pri Sv. Marjeti Požiralnik v Ključu Predjamski sistem Resarjeva jama Roparska jama S 39 (Kanin) S 4 (Socerb) Sevnatnica Skedenj Skedenjc pri Ratju Slugova jama Snežna jama pod Štranglom Snežnica na Raduhi Sovinka Spodmol pri Nemiljah Spodmol pri podorni vrtači Spodnja Klevevška jama Spodnja polšna Srnica Stegno Strmi spodmol Sveta jama Svetoantonska jama Šentjurska jama pod Krvavico Šikančeva zijalka Špaja jama Štrausova jama Tatova jama Tavčar Tentera Toncovo brezno Trije vhodi Trontljevo brezno Trpinova jama Tupla jama Velika Karlovica Velika Kaučja jama pri Velikih Poljanah Veliki Naravni most Veliki spodmol v Globoščaku Veliko Brezarjevo brezno Viluja

Tip Datum zapisnika B, C 30. 10. 2021 B, C 17. 5. 2021 D B, C 6. 6. 2021 D B, C, F 13. 6. 2021 C 30. 10. 2021 B, E 15. 10. 2021 A, C, E, F 15. 11. 2021 B, C 31. 10. 2021 B, C 12. 3. 2020 C 11. 12. 2021 A, C, E, F 15. 11. 2021 B, C 12. 3. 2020 B, C 17. 5. 2021 B 30. 10. 2020 B, C 17. 5. 2021 C 11. 12. 2021 B, C 8. 3. 2020 B, C 8. 3. 2020 C 12. 3. 2020 B, C 31. 10. 2021 B, C 11. 12. 2021 C 11. 12. 2021 A, C, E, F 24. 11. 2021 B, C 12. 3. 2020 A, C, E, F 27. 8. 2021 B, C 12. 3. 2020 B, C 13. 4. 2021 D B, C 8. 3. 2020 B, C 8. 3. 2020 C, D 12. 3. 2020 B, C, F, H 31. 10. 2021 D B, C 8. 3. 2020 B, C, F 16. 5. 2021 B, C, F 3. 1. 2022 B, C, F 24. 5. 2021 B, C 12. 12. 2021 B, C 8. 3. 2020 C 28. 5. 2021 B 20. 12. 2020 B, C 23. 11. 2021 C 11. 12. 2021 C 28. 5. 2021 B, C 31. 10. 2021 B 12. 3. 2021 B, C 6. 6. 2021 B, C, F 7. 3. 2021 B 7. 11. 2021 B, C 19. 3. 2021 B 12. 3. 2021 D C 8. 3. 2020 C 11. 12. 2021 B, C, F 11. 12. 2021 C 8. 3. 2020 B, F 27. 4. 2021 A, C, E, F 26. 4. 2021 B, C 31. 10. 2021 C, D 12. 3. 2020 B, C 17. 5. 2021 C 11. 12. 2021 C 8. 3. 2020 C 8. 3. 2020 B, C 24. 10. 2021 D C 12. 3. 2020 D B, C, F 25. 5. 2021 B, C, F 13. 6. 2021 A, E, F, G 21. 11. 2021

Zapisnikar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Miha Miha Miha

Čekada Čekada Čekada Čekada

Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Aleš Lajovic Miha Čekada Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Janez Stražišar Janez Stražišar Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Čekada Miha Staut

Kataster Ime jame Virsko krlišče Vračka zijalka Vranja jama pri Cerknici Vrhniška jama VT-2 Zajčja jama Zgornja Klevevška jama Zijalka na Petkovih njivah Zijalo Zijavka Zlata jama Žegnana jama Železna jama Žgarčje brezno Žgarčje brezno 2 Žiglovica Žirovcova jama Županova jama

Tip Datum zapisnika B, C, F 7. 3. 2021 C 11. 12. 2021 D B, C, F 7. 3. 2021 C 11. 12. 2021 C 28. 5. 2021 B, C 6. 6. 2021 C 11. 12. 2021 B, C 6. 6. 2021 B, C 28. 5. 2021 B, C 8. 3. 2020 C 8. 3. 2020 B, C 12. 12. 2021 C 8. 3. 2020 B, C 8. 3. 2020 C 12. 3. 2020 B, C, F 16. 5. 2021 B, C 6. 6. 2021

Zapisnikar Miha Čekada Miha Čekada Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha Miha

Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada Čekada

Kratek nasvet piscem prispevkov Vsaka spodobna publikacija ima kakšen pravilnik, navodilo, priporočilo avtorjem. Tam piše, katerim bolj ali manj strogim kriterijem mora članek zadostovati, da si zasluži objavo. Ker je Bil ten JKŽ izjemno spodobna publikacija, si seveda ne more privoščiti, da česa takega ne bi imel. Je pa ta pravilnik zelo preprost: »Sprejmemo vsak članek, ki ga napiše kateri koli član ali simpatizer JKŽ, da le vsaj malo diši po jamah.« Radi bi pa opozorili na nekaj drugih nasvetov, ki bodo uredniku, tehničnemu uredniku in lek torju (kdor koli že to bodo v naslednjih številkah) precej olajšali delo. 1. Drži se rokov oddaje člankov! Stalnica Biltena JKŽ je, da ob roku za oddajo prispeta dva članka, največ trije. Sledijo prošnje, moledovanja in grožnje urednika, dva tedna pred oddajo Biltena v tiskarno pa se članki usujejo kot dež. Bodite toliko prijazni in ne čakajte na zadnji trenutek. 2. Ko enkrat pošlješ članek uredniku, naj to velja za gotovo! Ena največjih težav pri nekaterih avtorjih je pošiljanje novih in novih verzij in popravkov istega članka. Najprej prispe članek le na ogled, potem »ta prava« verzija, in ko je že dokončno urejena, še nekaj dodatnih popravkov. Če že pošlješ novo, popravljeno verzijo, označi svoje popravke, da ne bo treba uredniku oz. lektorju še enkrat vsega brati. 3. Če urednik prosi za kakšen popravek, popravi le tisto in nič drugega! Večkrat je kakšen stavek neroden in nerazumljiv, kakšno ime nejasno, načrt počečkan itd. Sporoči uredniku popravek, čeprav se morda tebi ne zdi umesten. Drugo pa pusti pri miru. 4. Če nimaš računalnika, nahecaj prijatelja, naj ti pretipka tekst! Gotovo ni naloga urednika, da pretipkava rokopise. Tudi tekst, ki ti ga prijatelj pretipka, naj velja za gotovega. Ne obremenjuj urednika naknadno še s tem, kako je prijatelj nekaj narobe pretipkal. 5. Ne prepiraj se z lektorjem o pravopisu! Lektor ni vsemogočen, tudi on se moti. Ampak v povprečju pa le precej izboljša pravopisno pravilnost Biltena. Zato ne vztrajaj pri tem, kje mora biti kakšna vejica; res ni naloga lektorja, da utemelji in dokaže vsako korekturo. 6. Ne prepiraj se z urednikom o obliki! Kakšno obliko bo imel tekst, kakšen font, kje bo mesto avtorjevega imena in priimka itd. – to je stvar urednika oz. tehničnega urednika. Kakšna zmešnjava bi bila, če bi si vsak po svoje iz mišljeval za svoj članek? 7. Ne zameri uredniku, tehničnemu uredniku ali lektorju, če bodo kaj po svoje naredili! uredništvo

Kataster

Registrirane jame v Katastru jam JZS Miha Čekada

naslednjih tabelah je seznam vseh novih jam, ki jih je na podlagi zapisnikov JK Železničar registriral Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Zaradi zamika, ki preteče od oddaje zapisnika do njegove obdelave, je lahko jama registrirana še isto

leto ali pa leto pozneje. Postopek registracije v drugi polovici leta 2021 še ni bila gotov ob zaključku redakcije Biltena. V tem paketu bi morale biti registrirane štiri jame od JK Železničar. Vseeno jih navajamo, a brez katastrske številke.

Registrirane jame leta 2020 Kat. št. 13890 13619 13620 13891 13892 13621 13622 13623 13624 13893 13894 13895 13625 13896 13626 13627 13897 13898 13899 13628 13900 13901 13629 13902 13903 13630 13631 13632 13633 13634 13635 13904 13905 13906

Ime jame Bajčeva jama Brezno na robu Lavt Brezno nad Praprotno dolino Brezno ob obdrgnjenem brestu Brezno pri strašnem vikendu Bršljanka Enka Frčafelca Grenkosladka Ja-Ma Ja-Ma 2 Ja-Ma 3 Jama med plastmi Jama pod križem Jama pri pavzi Jama pri Petračevem lazu Jama za Veliko gričo Jama zahodno od Škrilj Jamščica Keramika Krastačevka Mivkina jama Mufinka Novo brezno ob meji Ozkopasa jama R1 (Ratitovec) R2 (Ratitovec) R3 (Ratitovec) R4 (Ratitovec) R5 (Ratitovec) Skrita zijalka Snežnica Stalagmitka Stodvajseta jama

Zapisnikar Anja Hajna Janez Stražišar Janez Stražišar Petra Pavšič Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Aleš Grlj Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Anja Kos Anja Kos Janez Stražišar Anja Kos Janez Stražišar, Anja Kos Janez Stražišar Janez Stražišar Aleš Grlj Janez Stražišar, Anja Kos, Jože Pristavec Janez Stražišar Anja Kos Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar

Kataster Registrirane jame leta 2021 Kat. št. 14053 14054 14055 14056 14057 14058 14059 14060 14061 14062

Ime jame Božiček Čeljustna jama Čižkova jama Dr. Novček Fosilno brezno Gamsov hlad Izgubljena jama pri Poljanah Jama na plasi Klemenšček Ledenica pod brezni Ledenička Mala jama pod Debelim vrhom Mravljinčevo brezno Zapostavljena jama

Zapisnikar Aljaž Potočnik Janez Stražišar Janez Stražišar Milan Ferran Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Klemen Kačič Petra Pavšič Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar Janez Stražišar

Prizor iz vhoda v Jamščico. Foto: Janez Ferreira Stražišar

Članstvo

Seznam članov JK Železničar Napisani so vsi tisti, ki so v letih 2020 in 2021 plačali članarino.

2020 Št. Priimek in ime 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32

Babič Irena Babič Tadeja Basarič Suzana Bengel Alexandra Bilynets Yana Bizjak Alan Brvar Benjamin Bukovac Maja Cerar Janez Jaka Cof Nina Cvar Matjaž Čekada Miha Čok Irena Čule Ivana Erznožnik Andrej Facchini Nina Ferran Milan Ferreira Stražišar Janez Fon Matjaž Gedei Peter Gostinčar Petra Grk Jaka Grlj Aleš - Hans Hajna Anja - Hanja Hliš Andrej - Flis Jeretina Snežana Sneky Jurkovič Borut - Pac Kalan Jernej Klinkon Ines Kos Anja - Malanja Kos Pavel - Pačuli Kozamernik Erika

2021 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65

Kranjc Luka - Jari Krašovec Marko Kučuk Blaž Lajovic Aleš Lazar Matej - Lazo Matijevič Nebojša Medved Miki Mihailovski Matej Novljan Živa Oblak Andrej Pavšič Petra Pekolj Anja Perpar Igor Potočnik Aljaž Prša Patrik Raztresen Marjan Rupnik Valter Staut Miha Stepišnik Uroš Stritar Kučuk Mojca Stržinar Andrej - Sale Suša Klemen Šanjug Mate Šmit Žiga Štrempfelj Daniela Triglav Čekada Mihaela Uršič Primož - Dolenček Vovk Petra Vrhovec Igor Vrviščar Boštjan Bole Vrviščar Zazula Mojca Zupanec Ana Žorž Alja

Št. Priimek in ime 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32

Babič Tadeja Basarič Suzana Bengel Alexandra Bilynets Yana Bizjak Alan Brvar Benjamin Brvar Snežana - Sneky Bukovac Maja Cerar Janez Jaka Cigoj Ana Cof Nina Čekada Miha Čok Irena Čule Ivana Erznožnik Andrej Facchini Nina Ferran Milan Ferreira Stražišar Janez Fon Matjaž Gedei Peter Gostinčar Petra Grlj Aleš - Hans Hajna Anja - Hanja Hliš Andrej - Flis Kalan Jernej Klinkon Ines Kos Anja - Malanja Kos Pavel - Pačuli Kozamernik Erika Kranjc Luka - Jari Krašovec Marko Kučuk Blaž

33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64

Labernik Nace Lajovic Aleš Markovič Joško Matijevič Nebojša Medved Miki Mihailovski Matej Mlinar Ciril Cic Novljan Živa Oblak Andrej Pavšič Petra Pekolj Anja Perpar Igor Potočnik Aljaž Prša Patrik Raztresen Marjan Rupnik Valter Staut Miha Stepišnik Uroš Stritar Kučuk Mojca Stržinar Andrej - Sale Suša Klemen Šanjug Mate Šmit Žiga Štrempfelj Daniela Trček Ciril Triglav Čekada Mihaela Uršič Primož - Dolenček Vovk Petra Vrhovec Igor Vrviščar Boštjan Bole Vrviščar Zazula Mojca Žorž Alja

Akcije

Seznami akcij JK Železničar Akcije leta 2020

Št. Datum Jama 1 8. 1. Križna jama 2 8. 1. Zijalka v Dovji Griči 3 11. 1. Konjska jama 4 11. 1. Ferranova buža 5 11. 1. Jančna jama 6 11. 1. Mačkovica 7 11. 1. Sopotnik 8 12. 1. Jama pri Svetih Treh Kraljih 9 18. 1. Šolnovo brezno 10 22. 1. Novo brezno na meji 11 29. 1. Gašpinova jama 12 1. 2. Ferranova buža 13 1. 2. Martinska jama 14 4. 2. Križna jama 15 16. 2. Snežnica, Brezno za dolgimi griči 16 19. 2. Jama 2 izvira Savice, Jama pri izviru Savice 17 20. 2. Bajčeva jama, Brezno ob obdrgnjenem brestu 18 22. 2. Beloglavka, Jama 1 v Bezgovcu, Jama 4 v Bezgovcu 19 23. 2. Brezno Hudi Vršič 20 24. 2. Ja-Ma 21 24. 2. Jernejeva jama, Spodmol pri Jernejevi jami, Tomažev spodmol 22 25. 2. Velika Skednena jama, Velika Karlovica, Mala Karlovica 23 26. 2. Križna jama 24 29. 2. Hrušiške ponikve 25 29. 2. Željnske jame 26 29. 2. Veliko Okence 27 1. 3. Mačkovica 28 1. 3. Viršnica 29 10. 3. Jama na Suhem vrhu 30 15. 3. Veliko Okence 31 15. 3. Jama pri Slavenski poti v Lozo 32 18. 3. Skednena jama 33 18. 3. Jama na Suhem vrhu 34 19. 3. Vranja jama 35 21. 3. Ja-Ma 36 24. 3. Ja-Ma 37 28. 3. Ja-Ma 2, Ja-Ma 3 38 29. 3. Mala Karlovica, Velika Karlovica, Velika Skednenica 39 3. 4. Jama pod križem, Stodvajseta jama 40 5. 4. Šmihelske ponikve 41 5. 4. Jama zahodno od Škrilj 42 6. 4. Ručigajev izvir 43 10. 4. Betalov spodmol 44 13. 4. Tentera, Pikčeva jama 45 16. 4. Jama zahodno od Škrilj, Velika Kavčja jama, Mala Kavčja jama 46 18. 4. Triglavove votline 47 19. 4. Markonova jama, Jama na Velikem vrhu, Lisičja luknja 48 19. 4. Veliko Okence 49 22. 4. Brezno pri strašnem vikendu 50 23. 4. Brezno pri skladišču orožja 51 25. 4. Jamščica, Velika jama, Jama rašiškega škrata 52 26. 4. Jama pri strašnem vikendu 53 27. 4. Planinska jama

Udeleženci Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Peter Gedei + 1 Janez Ferreira Stražišar Anja Hajna + 1 Nina Cof + 1 Miha Čekada, Mihaela Triglav Čekada Matej Lazar, Andrej Špilak + 3 Miha Staut in Ines Klinkon z družino, Igor in Suzana Vrhovec z družino, Borut Jurkovič - Pac z družino Anja Kos, Nebojša Matijević, Peter Gedei, Patrik Prša, Yana Bilynets, Pavel Kos, Aleš Grlj - Hans, Petra Vovk, Ana Cigoj, Anja Hajna Aleš Grlj - Hans, Petra Vovk, Tina Bizjak + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Ciril Mlinar Cic + 1 Boštjan Vrviščar Bole, Aleš Grlj - Hans, Petra Pavšič, Pavel Kos, Matej Mihailovski, Primož Uršič - Dolenjček, Miha Staut in Ines Klinkon z družino, Igor in Suzana Vrhovec z družino Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Peter Gedei + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Miha Staut, Borut Jurkovič - Pac Anja Hajna, Petra Pavšič Anja Hajna + 2 Miha Staut + 2 Janez Ferreira Stražišar z družino Anja Hajna + 1 Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Peter Gedei + 1 Aleš Grlj - Hans, Petra Vovk, Patrik Prša, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Peter Gedei, Yana Bilynets + 1 Jaka Grk + 24 Matej Mihailovski, Alan Bizjak Matej Mihailovski + 6 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Hajna + 1 Matej Mihailovski, Alan Bizjak Anja Kos, Janez Stražišar Janez Ferreira Stražišar z družino Anja Hajna + 1 Luka Kranjc + 1 Janez Ferreira Stražišar z družino Janez Ferreira Stražišar + 1 Janez Ferreira Stražišar z družino Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Hajna + 2 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Anja Hajna + 2 Anja Kos + 1 Anja Kos + 1 Jaša Zidar, Martina Čibej Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Suzana in Igor Vrhovec Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Jernej Kalan, Anja Hajna Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Ciril Mlinar Cic, Matej Mihailovski

Akcije Št. Datum Jama 54 29. 4. Skednevnica 55 30. 4. Ihovnica 56 30. 4. Mrzla jama pri Prestranku, Bruhalnik pri Mrzli jami pri Prestranku, Spodmol pri Ovčji jami, Ovčja jama 57 1. 5. Jama pri železniškem useku 58 3. 5. Požiralnik Raščice na Brdavsovem 59 3. 5. Tkalca jama 60 5. 5. Spodmol z vodnjakom 61 8. 5. Križna jama 62 9. 5. Špehovka, Pilanca 63 9.-10.5. Trhlovca, Triglavca, Mala Triglavca, Pečina v Zjatih, Mivkina jama 64 10. 5. Predjama 65 11. 5. Stalagmitika, Požiralnik Raščice na Brdavsovem 66 13. 5. Predjama 67 13. 5. Jama v Lozi pri Orehku, Žegnana jama 68 15. 5. Podpeško jezero 69 16. 5. Račiške ponikve 70 17. 5. Apolonova jama, Jama na vzhodnem pobočju Roga, Velika Knežja jama 71 18. 5. Predjama 72 19. 5. Gornja Vodena jama, Doljna Vodena jama, Šepčev skedenj 3 73 24. 5. Kramarjeva pečina, Štefakova pečina, Jama pri Štefakovi pečini, Jama pri Starem vrhu 74 24. 5. Arneževa luknja, Velika Lepinca 75 29. 5. Križna jama 76 30. 5. Knežja jama na Mali gori, Koblarska jama 77 30. 5. Vetrnica, Jama pod Gradom, Škadavnica 78 30. 5. BR5 (Brežec) 79 30. 5. Dimnice 80 31. 5. Jama pri Starem vrtu 81 3. 6. Jamščica 82 6.-7.6. Slejkov tabor: Brezno ob obdrgnjenem brestu, Karpatija, Šmihelske ponikve 83 7. 6. Volčja jama, Kozja jama na Pogorelem hribu 84 11. 6. Tkalca jama, Unška koliševka 85 13. 6. Velika Kozinska jama 86 14. 6. Merjaščeva jama, Pajkova jama, Česnovka, Jurčkovo brezno, Tomažinov brezen 87 20. 6. Predjama 88 21. 6. Košelevka, Jerinovec, Mala jama za Široko mlako, Velika jama za Široko mlako 89 2. 7. Brezno v Pojetovih lazih 2 90 3. 7. Planinska jama 91 11.-12.7. Ledena jama pri planini Viševnik, Strmica 92 12. 7. Jama v kamnolomu lehnjaka 93 13. 7. Poljska jama 94 16. 7. Brezno na Gulvrhu 95 19. 7. Govic 96 20. 7. Jama nad plastmi 97 23. 7. Kozja jama 98 23. 7. Gruska jama 99 24. 7. Pistišekova polšna 100 26. 7. Levakova jama 101 27. 7. Podraški ledenik 102 28. 7. Matijevo lepo brezno 103 30. 7. Zelške jame 104 31. 7. Mravljinčevo brezno, Zapostavljena jama 105 2. 8. Babja jama 106 4. 8. Požiralnik v Ivačevcih, Ilonka v Lozi, Zavinka, Košanski spodmol 107 4.-9.8. tabor Kanin: Podgurka, Skalarjevo brezno

Udeleženci Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Uroš Stepišnik Anja Hajna + 1 Miha Staut, Ines Klinkon + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Hajna + 7 Anja Hajna + 1 Peter Gedei, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula + 2 Alja Žorž + 3 Aleš Grlj - Hans, Petra Vovk, Uroš Stepišnik + 1 Anja Hajna, Nina Cof, Primož Gnezda + 17 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Hajna + 2 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Matej Mihajlovski + 1 Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar, Matej Zalokar, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Klemen Suša Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Hajna + 2 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Uroš Stepišnik Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Peter Gedei, Anja Kos +1 Ana Cigoj, Petra Vovk, Aleš Grlj - Hans, Uroš Stepišnik Anja Kos, Pavel Kos + 2 Miha Staut, Ines Klinkon + 2 Miha Staut + 6 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar, Janez Jaka Cerar, Petra Pavšič Janez Jaka Cerar, Petra Pavšič, Anja Hajna, Yana Bilynets, Alja Žorž Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Nebojša Matijević + 2 Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Aleš Grlj - Hans, Klemen Suša, Vid Gorjan + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Klemen Suša, Ana Cigoj, Anja Hajna, Peter Gedei, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Aleš Grlj - Hans, Jernej Kalan, Miha Staut Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Pekolj Miha Staut, Aleš Grlj - Hans + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Matej Mihailovski, Alan Bizjak Anja Hajna, Petra Pavšič + 1 Ana Cigoj, Jaša Zidar + 2 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar, Mateja Ferk Anja Hajna, Petra Pavšič + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Uroš Stepišnik, Sašo Stefanovski + 3 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Ana Cigoj, Anja Kos, Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Aleš Grlj - Hans, Yana Bilynets, Peter Gedei, Miha Staut, Ines Klinkon

Akcije Št. Datum Jama 108 6.-9.8. tabor Pršivec: P2, Brezno pod velikim macesnom, Jama pod podrtim drevesom, Jaša 1, Ledenica pod brezni, Moderato cantabile, Junijska jama 109 8. 8. Skalarjevo brezno 110 13. 8. Žirna jama, Pekel 1 pri Ponikvah, Pekel 2 pri Ponikvah 111 13. 8. Jama frustracij 112 13. 8. Jama pod Krogom (kat. št. 1793) 113 16. 8. Fosilno brezno 114 18. 8. Vranja jama, Skednena jama, Jama pri Jami pri Kalu, Kevdrc pod Raskovcem 115 20. 8. Vranja jama 116 22. 8. Jeralovo brezno 117 24. 8. Brezno pri grmovju, Požiralnik v Ivačevcih 118 26. 8. Ponor v Mižuku, Jama pri Mošeniku 119 28. 8. Planinska jama 120 29. 8. Snežniška grda jama 121 29. 8. Podpeška jama 122 29. 8. Račiška pečina 123 1. 9. Polharjev skedenjc, Jama pri jezeru 124 2. 9. Predjama, Lenčkova jama, Jakobova luknja, Beloglavka 125 3. 9. Pečina pri Starih vrtih, Jama pri Štefakovi pečini 126 6. 9. Kačna jama 127 10. 9. Spodmol na Pokljuki 128 11. 9. Račiške ponikve 129 11.-13.9. Amatérská Jeskynĕ, Sloupsko-šošůveské Jeskynĕ, Punkevní Jeskynĕ (Češka) 130 12. 9. Grda jama 131 13. 9. Planinska jama 132 15. 9. Planinska jama 133 15. 9. Zadlaška jama, Vodovodna jama 134 15. 9. Račiška pečina 135 16. 9. Jama pod Smoganico, Čendova jama 136 16. 9. Planinska jama 137 17. 9. Planinska jama 138 19. 9. Planinska jama 139 20. 9. Planinska jama 140 20. 9. Jama pod Debelim vrhom 141 21. 9. Babja luknja 142 22. 9. Snežna jama pri Glažuti, Jama na Glažuti, Lobašgrote, Željnske jame, Golobja jama pri Livodu 143 24. 9. Zjati, Gregorečeva pečina, Albinova ledenica 144 26. 9. Tkalca jama 145 27. 9. Jama pod Gabrkom, Jama 1 pri Treh očkah, Tri očke 146 27. 9. Jama pri podrtih jaslicah, Ihovnica 147 27. 9. Požiralnik Raščice na Brdavsovem 148 3. 10. Gradišnica 149 10. 10. Novokrajska jama 150 12. 10. Osojca 151 16. 10. Trnska jama 152 25. 10. Kevderc pri podvozu Štampetov most 153 25. 10. Logarček 154 26. 10. Jama pod Krogom 155 1. 11. Jama v Borižovih dolinah, Pečina v Kavčičah 156 5. 11. Suhadolca 157 15. 11. Vrhniška jama 158 27. 11. Hrencova jama 159 11. 12. Zadlaška jama

Udeleženci Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar, Erika Kozamernik, Anja Pekolj, Miha Čekada, Nebojša Matijević, Jaša Zidar, Tadeja Babič, Ana Cigoj, Matej Lazar Jana Bilynets, Peter Gedei, Aleš Grlj - Hans, Anja Hajna, Ines Klinkon, Miha Staut Anja Hajna + 2 Ana Cigoj, Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Miha Staut, Ines Klinkon + 4 Ana Cigoj, Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Aleš Grlj - Hans, Petra Vovk, Ana Cigoj, Erika Kozamernik, Patrik Prša + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Aleš Grlj - Hans, Uroš Stepišnik Ciril Mlinar Cic, Aleš Grlj - Hans, Uroš Stepišnik + 2 Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Yana Bilynets, Patrik Prša, Aleš Grlj - Hans Borut Furlan, Irena Čok, Matej Mihailovski Anja Hajna + 2 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Uroš Stepišnik, Živa Novljan Peter Gedei, Patrik Prša, Yana Bilynets, Petra Vovk, Ana Cigoj, Aleš Grlj - Hans Anja Kos Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Anja Hajna + 3 Aleš Grlj - Hans, Petra Vovk, Erika Kozamernik Ciril Mlinar Cic + 3 Ciril Mlinar Cic + 1 Anja Kos Anja Hajna +2 Anja Kos Ciril Mlinar Cic + 1 Ciril Mlinar Cic Ciril Mlinar Cic Ciril Mlinar Cic + 2 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar +1 Anja Kos Anja Kos, Maša Rajh Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Janez Ferreira Stražišar z družino Miha Staut, Ines Klinkon + 2 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Matej Mihailovski Petra Vovk, Aleš Grlj - Hans, Erika Kozamernik, Klemen Suša Peter Gedei, Matej Mihailovski, Alan Bizjak, Miha Staut, Ines Klinkon, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Anja Hajna + 2 Anja Hajna + 1 Miha Čekada z družino Anja Hajna, Petra Pavšič Miha Staut, Ines Klinkon + 5 Miha Staut, Ines Klinkon + 2 Igor Vrhovec + 1 Igor Vrhovec in Suzana Vrhovec z družino, Andrej Stržinar - Sale Andrej Stržinar - Sale + 2 Janez Jaka Cerar, Petra Pavšič

Akcije Št. 160 161 162 163 164 165

Datum Jama 12. 12. Jama na hribu 16. 12. Kačna jama 19. 12. Ledena jama pri planini Viševnik 23. 12. Skednenca 23. 12. Častitljiva luknja 31. 12. Pečina v Radotah

Akcije leta 2021

Št. Datum Jama 1 6. 1. Suhadolca 2 9. 1. Vranja jama 3 10. 1. Jamščica 4 14. 1. Suhadolca 5 6. 2. Vranja jama 6 6. 2. Medvedjak 7 14. 2. Predjama 8 14. 2. Skedenca 9 15. 2. Babja jama 10 16. 2. P-20, P-18 11 17. 2. Brezence ob Keltiki 12 18. 2. Suhadolca 13 20. 2. Kačna jama 14 21. 2. Vodovodna jama 15 21. 2. Suhadolca 16 22. 2. Križna jama 17 24. 2. Pečinka jama 18 25. 2. Ponor polne lune 19 3. 3. Šteberk 20 6. 3. Čendova jama 21 8. 3. Križna jama 22 11. 3. Mrzla jama pri Bločicah 23 13. 3. Viršnica, Lazarjeva jama, Zatočna jama 24 13. 3. Pd-7 25 17. 3. Šteberk 26 20. 3. Planinska jama 27 20. 3. Zadlaška jama 28 23. 3. Šteberk 29 24. 3. Mrzla jama pri Bločicah 30 27. 3. Viršnica 31 27. 3. Predjama 32 29. 3. Rov v dolini Završinice 33 1. 4. Šteberk 34 2. 4. Judovska hiša 35 2. 4. Veliko Okence 36 3. 4. Viršnica 37 10. 4. Skednena jama 38 14. 4. Zdenec, Vidovec 39 17. 4. Jama 2 pod stenami 40 18. 4. Velika Rutarjeva jama 41 22. 4. Mlinška jama, Pečenjevka 42 23. 4. Kobilnica, Skednena jama 43 25. 4. Duja jama 44 25. 4. Spodmol pri Jernejevi jami, Jernejeva jama 45 25. 4. Koprivnica 46 28. 4. Dr. Novček, Žirovcova jama, Dejama, Ferranova buža, Lohančevo brezno, Čotova jama (RTK izmera) 47 1. 5. Ledenica v Globoščaku, Veliki spodmol v Globoščaku, Jama pod cesto v Rakovem Škocjanu, Lučkina jama, Pajkovka, Zelške jame

Udeleženci Miha Staut, Ines Klinkon + 4 Miha Staut + 1 Miha Staut, Ines Klinkon, Andrej Stržinar - Sale, Borut Jurkovič - Pac Janez Ferreira Stražišar z družino Anja Hajna Miha Staut in Ines Klinkon z družino, Igor in Suzana Vrhovec z družino

Udeleženci Igor Vrhovec + 2 Miha Čekada z družino Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Igor Vrhovec + 1 Miha Čekada z družino Aleš Grlj - Hans, Petra Vovk Miha Staut in Ines Klinkon z družino, Igor in Suzana Vrhovec z družino, Matej Mihailovski z družino Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Petra Pavšič Anja Hajna Aleš Lajovic Igor Vrhovec + 2 Miha Staut + 4 Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Igor Vrhovec + 1 Peter Gedei, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula + 1 Miha Staut Anja Hajna, Petra Pavšič Igor Vrhovec + 2 Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Peter Gedei, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula + 1 Igor Vrhovec + 3 Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Miha Staut + 2 Igor Vrhovec + 1 Peter Gedei, Ana Cigoj, Uroš Stepišnik, Pavel Kos, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Igor Vrhovec + 1 Igor Vrhovec + 1 Janez Ferreira Stražišar z družino Peter Gedei, Erika Kozamernik, Anja Hajna, Yana Bilynets, Borut Jurkovič - Pac, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula + 1 Aleš Lajovic Igor Vrhovec + 1 Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Igor Vrhovec Janez Ferreira Stražišar z družino Janez Ferreira Stražišar z družino Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Janez Ferreira Stražišar z družino Miha Staut in Ines Klinkon z družino, Igor in Suzana Vrhovec z družino, Andrej Stržinar - Sale Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula Janez Ferreira Stražišar z družino Nina Facchini + 1 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Pekolj + 4 Miha Čekada, Mihaela Triglav Čekada, Milan Ferran Miha Čekada z družino

Akcije Št. Datum Jama Udeleženci 48 2. 5. Jezerina 1 Nebojša Matijević + 4 49 2. 5. Najdena jama Alja Žorž, Klemen Suša, Erika Kozamernik, Janez Jaka Cerar, Petra Pavšič 50 9. 5. Blažev spodmol Miha Čekada z družino 51 9. 5. (nova jama) Anja Kos, Pavel Kos + 2 52 9. 5. Križna jama, Predjama Peter Gedei + 8 53 9. 5. Zadlaška jama Anja Pekolj 54 9. 5. PD-7 Miha Staut + 3 55 15. 5. Veliki džot, Mali džot Matej Mihailovski z družino 56 22. 5. Predjama Peter Gedei + 7 57 22. 5. Kozja jama Janez Ferreira Stražišar 58 22. 5. Zelške jame Nebojša Matijević, Milan Kuzmič - Badi 59 23. 5. Sveta jama Miha Čekada z družino, Aleš Lajovic + 50 JZS 60 23. 5. Habjanova jama pri Hotedrščici Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar 61 29. 5. Lenčkova jama Peter Gedei, Miha Staut, Ines Klinkon, Janez Jaka Cerar, Petra Pavšič, Anja Hajna 62 30. 5. (dve novi jami) Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar 63 5. 6. Lenčkova jama Peter Gedei, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Klemen Suša, Janez Jaka Cerar, Petra Pavšič + 1 64 6. 6. Jama pod Krogom Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar 65 7. 6. Križna jama Peter Gedei + 4 66 9. 6. Trnska jama Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar, Anja Pekolj + 1 67 12. 6. Ledena jama pri Planini Viševnik Miha Staut, Ines Klinkon, Andrej Stržinar - Sale + 2 68 19. 6. Zelške jame Nebojša Matijević + 10 69 23. 6. Jelovička jama, Kobilna jama Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar 70 25. 6. Simčevo brezno in Simčev spodmol Anja Hajna + 3 71 25. 6. Požiralnik Raščice na Brdavsovem Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar 72 26. 6. Predjama Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Peter Gedei 73 27. 6. Mostna jama, Jelenovo korito, Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Jama treh bratov 74 30. 6. Mrzla jama pri Bločicah Igor Vrhovec + 2 75 5. 7. Novolipski breg Matej Mihailovski 76 5. 7. Zeus Cave (Kreta, Grčija) Anja Hajna + 2 77 7. 7. Mrzla jama pri Bločicah Igor Vrhovec + 2 78 16. 7. Pečina v Borštu Igor in Suzana Vrhovec z družino + 2 79 17. 7. Zelške jame Janez Ferreira Stražišar z družino 80 20. 7. Kormačna Luka Kranjc 81 22. 7. Plava grota (Cres, Hrvaška) Luka Kranjc + 4 82 22. 7. Skednenca Anja Kos, Anja Pekolj, Nina Facchini, Tanja Koštomaj 83 24. 7. Lipiška jama Erika Kozamernik, Nebojša Matijević, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula + 8 84 26. 7. Surtshellir-Stefánshellir (Islandija) Miha Staut + 2 85 30. 7. Grotta dei Drelivelli, Grotta del Olio, Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar Dionizovo uho (Sicilija, Italija) 86 4. 8. Lisičja jama v Dolščakih Aleš Lajovic 87 7. 8. Mejame Peter Gedei, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Anja Hajna 88 7. 8. Jama ob poti na Komno Miha Čekada z družino 89 7. 8. Azaleja Miha Staut + 3 90 8. 8. Jama pri izviru Savice, Jama 2 izvira Savice Miha Čekada, Jaša Zidar 91 21.-22.8. Primadona Miha Staut + 1 92 22. 8. Kovačkova jama, Jama v Peklu Nebojša Matijević + 1 93 24. 8. Podrta jama Janez Ferreira Stražišar 94 28. 8. Biserujka (Krk, Hrvaška) Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula 95 28.-29.8. Ledena jama pri Planini Viševnik Miha Staut, Peter Gedei + 1 96 28.-31.8. Crno oko - zgornje, spodnje, Ciril Mlinar Cic + 2 Crno vrelo (Bosna in Hercegovina) 97 29. 8. Jama severno od ledenika Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar 98 1. 9. Podroteja Igor Vrhovec + 1 99 3. 9. Medvedjak, Brgevka Miha Staut + 3 100 5. 9. Račiška pečina Anja Hajna + 50 101 5. 9. Kozja jama Miha Čekada z družino 102 12. 9. Miturškaja Peter Gedei + 2 103 14. 9. Dionizovo uho, Grotta del Cordari Anja Pekolj (Sicilija, Italija) 104 14. 9. Planinska jama Ciril Mlinar Cic 105 15. 9. Galebjana (Pula, Hrvaška) Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar 106 19. 9. Špilja pod Mačkovom dragom Anja Kos + 3 (Ogulin, Hrvaška) 107 19. 9. Trpinova jama, Kompoljska jama Janez Ferreira Stražišar z družino

Akcije Št. Datum Jama 108 21. 9. Skadulca 109 22. 9. Viršnica, Lazarjeva jama 110 2. 10. Brgevka 111 2. 10. Ledena jama na Stojni 112 2.-8.10. Bijambarske pećine, bosanske piramide sonca (Bosna in Hercegovina), požiralnik reke Like (Hrvaška) 113 8. 10. Škocjanske jame 114 10. 10. Gabrovška jama, Kurent 115 23. 10. Viluja 116 24. 10. Tupla jama 117 30. 10. Sancinova jama (Italija) 118 31. 10. Požiralnik v Ključu 119 6. 11. Kunina jama, Medvidka, Poljanska mostnica 120 7. 11. Sancinova jama (Italija) 121 10. 11. Tri Učke 122 13. 11. Gabrovška jama 123 13. 11. Brimščica 124 16. 11. Požiralnik Raščice na Brdavsovem 125 20. 11. Sancinova jama (Italija) 126 21. 11. Jama nad Matijevim lepim breznom, Podornica, Brezno zibajočega drevesa 127 23. 11. Velika jama za Široko mlako, Košelevka, Jerinovec 128 25. 11. Petrova jama 129 27. 11. Žegnana jama 130 28. 11. Dolga jama v Koblarjih 131 2. 12. Jamovka 132 4. 12. Mačkovica 133 11. 12. Železna jama 134 17. 12. Jerinovec 135 18. 12. Veliko Okence 136 18. 12. Sancinova jama (Italija) 137 19. 12. Jama pod Kavčičem 138 23. 12. Košelevka 139 26. 12. Zavinka, Neverški spodmol 140 28. 12. Skednena jama

Udeleženci Janez Ferreira Stražišar z družino Janez Ferreira Stražišar z družino Miha Staut + 4 Erika Kozamernik, Tadeja Babič, Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar, Yana Bilynets, Klemen Suša, Peter Gedei Nebojša Matijević + 2 Peter Gedei, Andrej Stržinar - Sale + 5 Janez Ferreira Stražišar z družino Miha Staut in Ines Klinkon z družino, Igor in Suzana Vrhovec z družino Miha Čekada z družino Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar, Ines Klinkon, Miha Staut, Peter Gedei + 2 Miha Čekada, Mihaela Triglav Čekada Janez Stražišar, Anja Kos Peter Gedei, Miha Staut, Ines Klinkon, Anja Hajna Janez Ferreira Stražišar Janez Ferreira Stražišar z družino Yana Bilynets, Petra Vovk, Aleš Grlj - Hans, Erika Kozamernik Matej Mihailovski, Ana Cigoj, Nebojša Matijević + 1 Peter Gedei, Boštjan Vrviščar, Mojca Vrviščar Zazula, Klemen Suša Janez Ferreira Stražišar, Anja Kos, Ana Cigoj Anja Kos + 2 Petra Pavšič, Janez Jaka Cerar, Erika Kozamernik, Yana Bilynets Janez Ferreira Stražišar z družino Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Kos + 5 Igor in Suzana Vrhovec z družino + 4 Miha Čekada Anja Kos + 5 Igor Vrhovec + 1 Miha Staut, Boštjan Vrviščar Bole, Mojca Vrviščar Zazula, Erika Kozamernik, Peter Gedei Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Anja Kos + 5 Anja Kos, Janez Ferreira Stražišar Janez Ferreira Stražišar z družino

Rešitve ugankarskega kotička Rebusi Gamsov hlad Večno pihanje Dimnice Bohinjski sir Rakov Škocjan

Načrti jam A - Jama v Šebrjanki (Jama pod Gavgami) B - Vrhniška jama C - Jakovinova jama (Zala jama, Brezno pri Polžanah) D - Jama nad Mačinovimi smrekami

Fotografije jam A - Dimnice B - Ivačičeva jama C - Jama pod Gradom D - Konasnica E - Markov spodmol F - Vranja jama

Občni zbor 2020. Foto: Peter Gedei

Občni zbor 2021. Foto: Peter Gedei

JKŽ tudi na spletu!

www.jkz.si

TREKING-ŠPORT d.o.o., Ljubljana

... in na

Naj bo pustolovščina raziskovanje novega, ne spust po vrvi!

Trgovska ul. 3, SI-6310 Izola, SLO www.anthron.si

Anthron že 30 let razvija opremo za vrvne dostope, znano po svoji zanesljivosti, robustnosti in enostavnem rokovanju.

PRODAJA JAMARSKE OPREME SERVIS POTAPLJAŠKE OPREME SPLETNA TRGOVINA

VABLJENI V SPLETNO TRGOVINO

shop.mmsub.com

Bilten št. 33, letnik 2022

Articles inside

Petrova jama – problem prihodnjega tisočletja tibor Gedei

Kadavraste prijateljice v Petrovi jami Peter Gedei

Slejkov tabor 2020 ninA FAcchini

Brezno ob obdrgnjenem brestu PetrA PAvšič

Poročilo predsednice o delu kluba za leti 2020 in 2021 AnjA Kos