Prvi evangelij otroštva Jezusa Kristusa POGLAVJE 1 1 Naslednje pripovedi smo našli v knjigi Jožefa, velikega duhovnika, ki ga nekateri imenujejo Kajfa 2 Pripoveduje, da je Jezus govoril, že ko je bil v zibelki, in rekel svoji materi: 3 Marija, jaz sem Jezus, Božji Sin, ta beseda, ki si jo prinesla po napovedi angela Gabriela tebi, in moj oče me je poslal za rešitev sveta. 4 V tristo devetem letu Aleksandrove dobe je Avgust objavil odlok, da morajo vsi ljudje oditi na obdavčitev v svoji državi. 5 Jožef je torej vstal in s svojo ženo Marijo odšel v Jeruzalem, nato pa prišel v Betlehem, da bi on in njegova družina bili popisani v mestu njegovih očetov. 6 In ko so prišli mimo votline, je Marija priznala Jožefu, da je prišel njen čas poroda, in da ne more naprej v mesto, in rekla: Pojdimo v to votlino. 7 Takrat je bilo sonce zelo blizu zahodu. 8 Toda Jožef je pohitel, da bi ji prinesel babico; in ko je zagledal staro Hebrejko, ki je bila iz Jeruzalema, ji je rekel: »Moli, pridi sem, dobra žena, in pojdi v tisto votlino, in tam boš videla ženo, ki je pravkar pripravljena roditi. 9 Bilo je po sončnem zahodu, ko sta starka in Jožef z njo prispela do jame in sta oba šla vanjo. 10 In glej, vse je bilo polno luči, večje od svetlobe svetilk in sveč in večje od svetlobe samega sonca. 11 Dojenček je bil nato povit v plenice in je sesal dojke svoje matere svete Marije. 12 Ko sta oba zagledala to luč, sta bila presenečena; starka je vprašala sv. Marijo, ali si ti mati tega otroka? 13 Sveta Marija je odgovorila: Bila je. 14 Na kar je stara ženska rekla: Ti si zelo drugačna od vseh drugih žensk. 15 Sveta Marija je odgovorila: Kakor ni otroka, ki bi bil podoben mojemu sinu, tako tudi ni nobene žene, ki bi bila podobna njegovi materi. 16 Starka je odgovorila in rekla: O moja Gospa, sem sem prišla, da dobim večno plačilo. 17 Nato ji je naša Gospa, sveta Marija, rekla: Položi svoje roke na dojenčka; ki je, ko je to storila, postala cela. 18 In ko je odhajala, je rekla: Odslej bom vse dni svojega življenja skrbela za tega otroka in mu služila. 19 Po tem, ko so pastirji prišli in zakurili ogenj ter se nadvse veselili, se jim je prikazala nebeška vojska, ki je hvalila in častila najvišjega Boga. 20 In ker so se pastirji ukvarjali z isto službo, se je votlina takrat zdela kot veličasten tempelj, ker so se jeziki angelov in ljudi združili, da bi častili in poveličevali Boga zaradi rojstva Gospoda Kristusa. 21 Toda ko je stara Hebrejka videla vse te očitne čudeže, je hvalila Boga in rekla: Zahvaljujem se ti, o Bog, ti Bog Izraelov, ker so moje oči videle rojstvo Odrešenika sveta. POGLAVJE 2 1 In ko je prišel čas njegovega obrezovanja, namreč osmi dan, ko je postava velevala otroka obrezati, so ga obrezali v votlini. 2 In stara Hebrejka je vzela kožico (drugi pravijo, da je vzela popkovno vrvico) in jo shranila v alabastrni posodi s starim oljem iz narda.
3 Imela je sina, lekarnarja, kateremu je rekla: »Pazi, ne prodaj te alabastrne škatle z nardovim mazilom, čeprav bi ti zanjo ponudili tristo penijev. 4 To je torej tista alabastrna škatla, ki jo je pridobila grešnica Marija in iz nje izlila mazilo na glavo in noge našega Gospoda Jezusa Kristusa ter jo obrisala z lasmi svoje glave. 5 Nato so ga po desetih dneh pripeljali v Jeruzalem in štirideseti dan po njegovem rojstvu so ga predstavili v templju pred Gospoda, pri čemer so zanj darovali primerne daritve v skladu z zahtevami Mojzesovega zakona: namreč, da mora vsak samec, ki odpira maternico, se imenuje svet Bogu. 6 Takrat ga je stari Simeon videl svetiti kot svetlobni steber, ko ga je sveta Marija Devica, njegova mati, nosila v naročju, in je bil ob pogledu napolnjen z največjim veseljem. 7 In angeli so stali okoli njega in ga oboževali, kakor stojijo okoli njega kraljevi stražarji. 8 Potem se je Simeon približal sveti Mariji in iztegnil svoje roke proti njej ter rekel Gospodu Kristusu: Zdaj bo, o moj Gospod, tvoj služabnik odšel v miru, po tvoji besedi; 9 Kajti moje oči so videle tvoje usmiljenje, ki si ga pripravil za rešitev vseh narodov; luč vsem ljudstvom in slava tvojega ljudstva Izraela. 10 Prisotna je bila tudi prerokinja Ana, ki se je približala, hvalila Boga in slavila Marijino srečo. POGLAVJE 3 1 In zgodilo se je, ko se je Gospod Jezus rodil v Betlehemu, mestu Juda, v času kralja Heroda; modri so prišli z Vzhoda v Jeruzalem po Zoradaschtovem prerokovanju in prinesli s seboj daritve: namreč zlato, kadilo in miro ter se mu poklonili in mu ponudili svoje darove. 2 Nato je Gospa Marija vzela enega od njegovih plenic, v katere je bil povit dojenček, in jim ga dala namesto blagoslova, ki so ga prejeli od nje kot najplemenitejše darilo. 3 In ob istem času se jim je prikazal angel v podobi tiste zvezde, ki je bila prej njihov vodnik na njihovem potovanju; svetlobi katere so sledili, dokler se niso vrnili v svojo državo. 4 Ko so se vrnili, so njihovi kralji in knezi prišli k njim in jih vprašali, kaj so videli in naredili? Kakšno pot in vrnitev so imeli? Kakšno družbo so imeli na cesti? 5 Izdelali pa so plenice, ki jim jih je dala sv. Marija, zaradi katerih so obhajali praznik. 6 In ko so po navadi svoje dežele zakurili ogenj, so ga častili. 7 In ko je vanj vrgel plenice, ga je ogenj vzel in ohranil. 8 In ko je bil ogenj pogašen, so vzeli plenico nepoškodovano, kakor da se je ogenj ne bi dotaknil. 9 Nato so ga začeli poljubljati in si ga dali na svoje glave in oči, rekoč: To je zagotovo nedvomna resnica in res je presenetljivo, da ga ogenj ni mogel sežgati in požreti. 10 Nato so ga vzeli in z največjim spoštovanjem pospravili med svoje zaklade. POGLAVJE 4 1 Ko je Herod opazil, da so modri odlašali in se niso vrnili k njemu, je sklical duhovnike in modre in rekel: Povejte mi, v katerem kraju naj bi se Kristus rodil? 2 In ko so odgovorili, si je v Betlehemu, judovskem mestu, začel v mislih izmišljati smrt Gospoda Jezusa Kristusa. 3 Toda Gospodov angel se je prikazal Jožefu v spanju in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater ter pojdi v Egipt, kakor hitro petelin zapoje. Vstal je torej in šel. 4 In ko je sam pri sebi razmišljal o svojem potovanju, ga je zajelo jutro. 5 Med dolžino potovanja so se pasovi sedla zlomili.