JOŽEF IN ASENAT Asenath išče za zakon kraljev sin in mnogi drugi. 1. V prvem letu obilja, v drugem mesecu, petega v mesecu, je faraon poslal Jožefa, da obhodi vso egiptovsko deželo; in v četrtem mesecu prvega leta, osemnajstega v mesecu, je Jožef prišel do meja Heliopolisa in je nabiral žito te dežele kot morski pesek. In v tem mestu je bil neki človek po imenu Pentephres, ki je bil duhovnik Heliopolisa in faraonov satrap ter poglavar vseh faraonovih satrapov in knezov; in ta mož je bil nadvse bogat in zelo moder in nežen in bil je tudi faraonov svetovalec, ker je bil preudaren od vseh faraonovih knezov. In imel je deviško hčer, po imenu Asenath, osemnajst let, visoko in čedno ter čudovito na pogled nad vsako devico na zemlji. Asenata sama ni bila podobna devicam, hčeram Egipčanov, ampak je bila v vsem podobna hčeram Hebrejcev, visoka kot Sara in čedna kot Rebeka in lepa kot Rahela; in sloves o njeni lepoti se je razširil po vsej tisti deželi in do koncev sveta, tako da so se ji zaradi tega želeli snubiti vsi sinovi knezov in satrapov, ne, in tudi sinovi kraljev, vsi mladi možje in mogočni, in med njimi je bil velik prepir zaradi nje, in poskušali so se bojevati drug proti drugemu. In tudi faraonov prvorojeni sin je slišal zanjo in je še naprej rotil svojega očeta, naj mu jo da za ženo in mu rekel: Daj mi, oče, Asenato, hčer Pentephresa, prvega moža Heliopolisa, za ženo. In njegov oče faraon mu je rekel: »Zakaj iščeš ženo, nižjo od sebe, ko si ti kralj vse te dežele? Ne, ampak glej! hči Joacima, kralja moabskega, je zaročena s teboj, in sama je kraljica in zelo lepa na pogled. Tega pa vzemi sebi za ženo." Opisan je stolp, v katerem živi Asenath. 2. Toda Asenath je zaničevala in zaničevala vsakega moškega, saj je bila hvalisava in ošabna, in nikoli je ni videl noben moški, saj je imel Pentephres v svoji hiši sosednji stolp, velik in izjemno visok, nad stolpom pa je bilo podstrešje, ki je vsebovalo deset zbornice. In prva soba je bila velika in zelo lepa in tlakovana z vijoličnimi kamni, njene stene pa so bile obložene z dragimi in raznobarvnimi kamni in tudi streha te komore je bila iz zlata. In v tej sobi so bili pritrjeni egipčanski bogovi, ki jim ni bilo števila, zlato in srebro, in vse te je Asenath častila, bala se jih je in jim vsak dan darovala. In druga soba je vsebovala tudi vse Asenatine okrasje in skrinje, in v njej je bilo zlato in veliko srebrnih in zlatotkanih oblačil neomejeno, in kamnov, izbranih in dragih, in finih lanenih oblačil in vsega okrasja njenega devištva. je bil tam. In tretja soba je bila Asenathina shramba, v kateri so bile vse dobrine zemlje. In preostalih sedem sob je zasedlo sedem devic, ki so služile Asenath, pri čemer je imela vsaka eno sobo, ker so bile iste starosti, rojene iste noči z Asenath, in jih je imela zelo rada; in bile so tudi izjemno lepe kakor zvezde na nebu, in nikoli se ni človek pogovarjal z njimi ali moški otrok. Zdaj je imela Asenatina velika sobana, kjer se je negovala njena nedolžnost, tri okna; in prvo okno je bilo zelo veliko in je gledalo čez dvorišče proti vzhodu; in drugi je gledal proti jugu, tretji pa čez ulico. In zlato posteljno omaro je stalo v kamri proti vzhodu; in postelja je bila pogrnjena s škrlatnim blagom, prepletenim z zlatom; postelja je bila tkana iz škrlata in škrlata
in finega platna. Na tej postelji je spala sama Asenath in nikoli ni sedel moški ali druga ženska. Tam je bilo tudi veliko dvorišče, ki je vsepovsod mejilo na hišo, in izredno visoko obzidje okrog dvorišča, zgrajeno iz velikih pravokotnih kamnov; in na dvorišču so bila tudi štiri vrata, obložena z železom, in vsako je varovalo osemnajst močnih oboroženih mladeničev; in tam so bila tudi zasajena vzdolž obzidja lepa drevesa vseh vrst in vsa so obrodila sadove, njihovi sadovi so bili zreli, kajti bila je sezona žetve; in tam je bil tudi bogat studenec vode, ki je izviral z desne strani istega dvorišča; in pod vodnjakom je bila velika cisterna, ki je prejemala vodo tega studenca, od koder je tako rekoč tekla reka skozi sredino dvorišča in je namakala vsa drevesa tega dvorišča. Jožef naznani svoj prihod k Pentefru. 3. In zgodilo se je v prvem letu sedmih let izobilja, v četrtem mesecu, osemindvajsetega v mesecu, da je Jožef prišel do meja Heliopolisa in pobiral žito tega območja. In ko se je Jožef približal tistemu mestu, je pred seboj poslal dvanajst mož k Pentefru, duhovniku iz Heliopolisa, rekoč: »Danes bom prišel k tebi, ker je čas opoldne in opoldanskega obroka in tam je velika sončna vročina in da se lahko ohladim pod streho tvoje hiše." In Pentefres, ko je to slišal, se je zelo razveselil in rekel: "Hvaljen bodi Gospod, Jožefov Bog, ker moj gospod Jožef me je imel za vrednega." In Pentefres je poklical nadzornika svoje hiše in mu rekel: "Pohiti in pripravi mojo hišo in pripravi veliko večerjo, ker danes prihaja k nam Jožef, Božji mogočni." In ko je Asenath slišala, da sta njen oče in mati prišla iz posesti njune dediščine, se je zelo razveselila in rekla: »Šla bom pogledat svojega očeta in mater, ker sta prišla iz posesti naše dediščine« (zato je je bila sezona žetve). In Asenath je pohitela v svojo sobo, kjer so ležala njena oblačila, in si oblekla fino laneno ogrinjalo, narejeno iz škrlatnega materiala in prepleteno z zlatom, ter se opasala z zlatim pasom in zapestnicami okoli rok; in okoli svojih nog si je nataknila zlate kože in okrog vratu si je ulila okras iz velike vrednosti in dragih kamnov, ki so bili okrašeni z vseh strani, in imela je tudi imena bogov Egipčanov povsod vgravirana na njih, tako na zapestnicah. in kamni; na glavo si je dala tudi tiaro in si okrog templjev privezala diadem ter glavo pokrila s plaščem. Pentephres predlaga, da bi dal Asenato Jožefu za zakon. 4. Nato je pohitela in se spustila po stopnicah s svojega podstrešja ter prišla do očeta in matere ter ju poljubila. In Pentephres in njegova žena sta se veselila svoje hčerke Asenath z izjemno velikim veseljem, saj sta jo videla okrašeno in okrašeno kot Božja nevesta; in prinesli so vse dobrote, ki so jih prinesli iz posesti svoje dediščine, in jih dali svoji hčerki; in Asenath se je veselil vseh dobrih stvari, poznega poletnega sadja in grozdja, datljev in golobov ter murv in fig, ker so bile vse lepe in prijetnega okusa. In Pentephres je rekel svoji hčerki Asenath: "Otrok." In rekla je: "Tukaj sem, moj gospod." In rekel ji je: "Sedi med naju in govoril ti bom svoje besede." »Glejte! Jožef, Božji mogočni, prihaja danes k nam, in ta mož je vladar vse dežele Egipta; in kralj faraon ga je postavil za vladarja vse naše dežele in kralja, sam pa daje žito vsej tej deželi. , in ga reši pred prihajajočo lakoto; in ta Jožef je mož, ki časti Boga, in je preudaren in devičen, kot si ti danes, in