PLATNO
Ameriški filmi so kolektivni produkt BOBBY G. GRUBIĆ • Umetnik, producent Piše: Alenka Birk • Foto: Marin Vidović in Cristina Franco
Zaporedje srečnih dogodkov je zakrivilo uspešno kariero Bobbyja G. Grubića. Hrvat, ki prihaja iz Siska, že dolga leta živi in ustvarja v Los Angelesu kot kreativni direktor, avtor, producent in režiser, a v duši umetnik. Tako izpolnjuje sebe. Uspešno, kar dokazujejo številne nagrade emmy in telly za režijo televizijskih oglasov. Njegova prva ljubezen, glasba, ostaja zaradi pomanjkanja časa nedorečena. Jo pa vključuje v vse svoje projekte, saj je, kot pravi, glasba tista, ki izvleče čustva.
S
redi noči klepetava v enem izmed priljubljenih ljubljanskih lokalov. Simpatični Hrvat s popolnim ameriškim naglasom je zgovoren. Na trenutke svoj materni jezik preseka z amerikanščino. »Angleščina mi zdaj 'ubije' vse druge jezike, tudi hrvaščino,« v smehu pove. Bobby B. je sanjač, ki uresničuje svoje sanje. DAJMO GOL! Najprej me zanima, kako za vraga je iz Siska prišel v L.A. »Zaradi zaporedja srečnih dogodkov.« Stavek se mi zdi poznan in hitro ugotovim, da sem ga večkrat slišala v nedavno ogledanem filmu Brezčasna Adaline (The Age of Adaline), le da so bili tam dogodki nesrečni. »Bravo,« je navdušen Bobby, ker sem v hipu dojela izvor in pomen odgovora. »Verjamem, da obstaja odmerek sreče za vse. Biti na pravem kraju ob pravem času je le prvi korak na poti do sreče. In ko se to zgodi, moraš biti pripravljen zabiti gol. Če ga ne zabiješ, ni več pomembno, da si imel srečo. Je, kot da je nisi imel.« Njegova zgodba o uspehu se začne leta 1993 v Londonu. »Vojna se je končala, Hrvaška je takrat prehajala čudno obdobje. V tem premoru so vsi čakali na 'nekaj', meni pa se ni več ljubilo čakati. Od nekdaj sem bil naklonjen ameriškim filmom, ameriški glasbi in predvsem melodičnosti angleškega jezika v glasbi.«
Goodlife.si 29
IZ LONDONA V AMERIKO »London, kjer sem se najprej želel izobraževati, je bil le priprava na skok čez lužo. Kmalu sem ugotovil, da mi angleški šolski sistem ni blizu zaradi prevelike podobnosti evropskemu. Na srečo sem spoznal ljudi, ki so mi predstavili ameriški način visokega izobraževanja. Ta je bolj liberalen zaradi svobodne izbire predmetnika. Moja naslednja postaja je bila Nashville, da bi študiral glasbeno produkcijo. Znašel sem se v neke vrste izobraževalnem Disneylandu, kjer sem na koncu izbral fotografijo, multimedijo, kamero, digitalno animacijo, tv-produkcijo in glasbeno industrijo – vse v okviru množičnih medijev.« RECIKLIRATI Kot fotograf najraje v objektiv ujame ljudi in pejsaže. Pokaže mi krasno fotografijo Blejskega jezera iz helikopterja. Prijetna pogledu, jo opiše. »To je moj namen. Želim, da moje delo navdušuje, da ob pogledu na fotografijo ne pomisliš na to, da si jo že nekje videl, in da ima vedno noto nečesa drugačnega. Danes je težko ustvariti kaj novega, še posebno v Ameriki, ker se ideje vseskozi reciklirajo. Uspeh je, ko ti uspe nekaj reciklirati tako, da se ne vidi, da je reciklirano. Težko je biti originalen.« Po čem je originalen Bobby B.? »Imam evropski 'štih', a sem že precej amerikaniziran. Rad imam nemško preprostost in balkanski temperament, ki ju poskušam integrirati v svoje delo.« AVTORSKI FILMI »Sem režiser, prav tako producent, natančneje kreativni producent – tisti, ki konča projekt. Te funkcije v Evropi ni. Večina velikih režiserjev je hkrati producentov, ravno zato, ker v Ameriki filme končujejo producenti, ne režiserji. Samo v Evropi so v resnici avtorski, v Ameriki so kolektivni produkt, film ustvari producentska ekipa. Seveda je
16