Integracija otrok priseljencev

INTEGRACIJA OTROK PRISELJENCEV INTEGRACIJA OTROK PRISELJENCEV

Izdajatelj:

FINI zavod Radeče Kolenov graben 8

1433 Radeče

Slovenija

www.SayHelloToTheWorld.eu

Risbice:

Otroci iz JZ OŠ Marjana Nemca Radeče, enota Vrtec

Oblikovanje in izdelava e-zbornika: Nina Oman

E-zbornik

Elektronska izdaja

Radeče, junij 2023

INTEGRACIJA OTROK

PRISELJENCEV

INTEGRACIJA OTROK PRISELJENCEV

Aleksander Verhovšek, prof. in ravnatelj III. OŠ Celje III. osnovna šola Celje V prispevku je predstavljen primer prakse vključevanja priseljenskih otrok v slovensko osnovno šolo, ki se predvsem zaradi svoje lokacije spopada z vpisom večjega števila otrok brez poznavanja ali s slabim poznavanjem slovenskega jezika. Predstavljen je proces razvoja in prilagajanja zavoda in šolskega sistema sodobnim spremembam. Prav tako so zastavljena vprašanja z možnimi odgovori na izzive, ki so pred nami. Četudi je naš cilj o integrirani, sodelujoči, empatični in socialno ozaveščeni družbi jasen, pa pot do tega cilja ni takšna. Vsak ga poskuša doseči po svoje, kar vodi v nepovezano in razpršeno delovanje z bistveno slabšim učinkom in manjšo možnostjo za uspeh.

Ključne besede: tujci, priseljenci, inkluzija, sobivanje, izobraževanje.

Že nekajkrat sem zagovarjal tezo, da sta vrtec in osnovna šola edini instituciji, kjer se dejansko še meša celotna populacija otrok in kjer se le-ta pokaže v vsej svoji raznolikosti. Pri sekundarnem in terciarnem šolanju se namreč otroci razporedijo v skupine po določenih kriterijih. Odločitve o njihovi nadaljnji izobraževalni poti so na tej ravni osnovane na individualnih aspiracijah in hotenjih, na trenutno izkazanih akademskih sposobnostih in zmožnostih, ekonomsko-socialnih okoliščinah, širših družbenih okoliščinah ter nenazadnje na mnogo drugih mikrodejavnikih, ki na koncu oblikujejo veliko bolj profilirane in homogene skupine ter enote, kot smo jih vajeni v primarnem izobraževanju.

V primeru otrok tujcev oz. migrantov pa tudi ta teza ne velja v celoti. Drži le za določena območja, kjer je zastopanost tujcev v lokalnem okolju bistveno manjša kot drugje po državi. Že iz zgodovine velja, da so iskalci dela in boljšega življenja migrirali na območja, kjer je bila potreba po delavcih določenega profila bolj izražena (praviloma neizobražena delovna sila na območja s težko industrijo oz. z naravnimi bogastvi). To delno drži še danes, le da se priseljenske družine praviloma odločajo za večja urbana središča in lokacije, ki izražajo večjo potrebo po delovni sili ter posledično ponujajo večje možnosti za preživetje in socialno mobilnost.

Prihajam iz okolice Celja. Tudi svojo službeno pot sem začel na eni od celjskih osnovnih šol in še vedno vztrajam na njej. Gre za šolo, ki je nekoč veljala za eno najzahtevnejših in najuspešnejših osnovnih šol v Celju. V preteklih letih je ta sloves sicer ohranila, a je dobila tudi vzdevek »šola tujcev«. To je povezano s tem, da je mnogo nekdanjih impozantnih in razkošnih stanovanj v mestnem jedru, ki spada v naš šolski okoliš, v klavrnem in nezavidljivem stanju, kar močno vpliva na njihovo najemno oz. prodajno ceno. Ta je nizka in priseljenci si takšne nepremičnine lahko privoščijo. Posledično je naša šola zagotovo ena izmed tistih, ki se spopadajo z izzivom vključevanja učencev priseljencev. Kot takšna je vseskozi v procesu učenja, razvoja, preizkušanja novih pristopov in idej ter nenehnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih.

2 VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV

Slovensko šolstvo in šolski sistem se šibita pod težo realnosti, ko gre za vključevanje otrok priseljencev. Področje vzgoje in izobraževanja ima zelo slabo izdelane dolgoročne cilje, usmeritve in načrte, kako zastavljeno doseči. Med številnimi poskusi za spremembo in posodobitev šolstva – vsaka vlada piše svoj program, ki ga ne more nikoli resnično udejanjiti, saj so za to potrebna desetletja in ne obdobje dveh ali treh let – naj spomnimo na poskus uvajanja obveznega drugega tujega jezika, vpeljavo neobveznih izbirnih predmetov, poskus redefinicije oddelka podaljšanega bivanja z RAP-om, željo po uvajanju novih predmetnih področij (računalništvo, domovinska kultura in etika), eksponentno povečevanje števila otrok s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v redno osnovno šolo, kopico odločb o usmeritvi, šolanje na domu, stagnacijo določenih ključnih profilov v šolstvu (specialni strokovni delavci, psihologi in šolska svetovalna služba), bistveno večjo obremenjenost z birokracijo, doprinos ur itd. V ta nabor spadajo tudi učenci priseljenci. Njihovo število se eksponentno veča na bolj ali manj celotnem slovenskem šolskem prostoru z izjemo odročnejših in ruralnih okolij. Strokovni delavci v šoli imajo pred sabo skoraj kolosalno nalogo, kako to realnost sodobne šole vkomponirati v vsakdanje delo, in to ob upoštevanju prilagajanja in individualizacije pouka, ki skrbi za redno možnost posameznikovega razvoja in učenja na njemu najprimernejši način dela.

Moj namen ni tarnati in pripovedovati, s kako velikim izzivom se sleherni dan srečujejo strokovni delavci. Želim zgolj opozoriti na dejstvo, da je poklic sodobnega učitelja bistveno drugačen od poklica, ki smo ga sami spoznavali v osnovni šoli, nakar smo se pod vtisom takrat doživetega z veseljem in zanosom odločili, da tudi sami postanemo učitelji. Mnogi bi se danes odločili drugače in tudi se, saj je učiteljski poklic v Sloveniji že nekaj let deficitarni poklic. Tisti, ki ostajamo in vztrajamo, pa se moramo znajti in napeti veliko sil, da pouk kakovostno in strukturirano izvedemo do konca. Takšnih nas je veliko in ni ga izziva, ki mu skupaj ne bi bili kos, in sicer kot sodelavci − prvenstveno timski −, kot strokovnjaki, soudeleženci in soizvajalci enega od najpomembnejših procesov v državi (vse premalokrat kot sooblikovalci), kot motivatorji, animatorji, psihologi, starši in nenazadnje kot ljudje s čustvi, z velikim srcem in izjemnim poslanstvom. Pri tem smo obsojeni na neuspeh ter na neučinkovito izrabo svojega časa in naporov. Kot predpogoj za uspešno vključevanje priseljenskih učencev pa tukaj prepoznavamo kulturo zavoda.

2.1 Kultura

Celoten zavod mora živeti in delovati kot enota, kjer strokovni delavci gojijo timski duh, odkrito in sprotno komunikacijo, spodbujajo in podpirajo zamisli ter nove ideje in usmeritve, se poslušajo in slišijo, skrbijo za enovito in usmerjeno komunikacijo med seboj, z učenci in s starši, drug drugemu pomagajo ter upoštevajo pojem vseživljenjskega učenja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja.

Kulturo organizacije oz. šole je Logaj (2006) opisal kot sistem vrednot, norm, pravil, stališč, prepričanj, skupnih lastnosti, vedenj in načinov delovanja zaposlenih. Člani organizacije jih razvijejo v daljšem časovnem obdobju, izražajo pa se v vedenju in načinu reševanja vsakdanjih problemov pri doseganju zastavljenih ciljev. Ta predpogoj je ključen za uspešno vključevanje slehernega otroka in še toliko bolj za otroka priseljenca. Veliko avtorjev namreč poudarja pomen občutka vključenosti in pripadnosti. Otroci začutijo, da so del šolskega in širšega okolja, ko se tam dobro počutijo in zaznajo, da jih vidijo in slišijo sošolci, učitelji in drugi, s katerimi sodelujejo. Rezultati številnih raziskav potrjujejo, da sta dober občutek pripadanja in socialna vključenost

zavoda

povezana z motivacijo za šolsko delo in učno uspešnostjo. Občutek pripadanja ter socialna vključenost sta med temeljnimi človekovimi potrebami, saj so medsebojni odnosi, ki temeljijo na sprejemanju in podpori, predpogoj za uspešno učenje in delo (Rutar, 2018).

Kultura organizacije se tako gradi vrsto let in se nenehno spreminja. Prav tako ne velja zgolj za delavce šole, temveč mora vključevati tudi učence in starše. Nobena institucija ne more doseči zastavljenih ciljev na področju vključevanja učencev priseljencev, če kulture zavoda ne zaobjamejo in ponotranjijo tudi drugi deležniki, ki vstopajo v šolski prostor. V tem delu je morda šolam zaupana izjemno zahtevna naloga, saj ostali deležniki za razliko od nas, delavcev šole, niso zavezani k strokovnemu in profesionalnemu ravnanju; niso omejeni z dejstvom, da so v zavodu zaposleni, ter ne upoštevajo in ne izvajajo/upoštevajo določenih dejavnosti, načinov vedenja ter ukrepanja, ki so jim strokovni delavci zavezani na osnovi svoje zaposlitve. Vendar lahko tudi v tem primeru redna, poglobljena, odkrita in iskrena komunikacija, ki je ciljno naravnana, jasna, razumljiva in ustrezno empatično podprta, naredi čudeže.

Vsak posameznik je zgodba zase in vsak ima svoje osebnostne lastnosti, ki ga naredijo edinstvenega. Strokovni delavci, učenci in starši morajo vsakega izmed deležnikov spoznati in imeti dovolj časa, da se med seboj spoznajo, da se čim več naučijo drug o drugem ter nabirajo pozitivne medosebne izkušnje, ki ustvarjajo pristen odnos. Le-ta se začne vzpostavljati in graditi že ob uvodnem srečanju. Kakovostno širšo sliko o otroku lahko na začetku dobimo skoraj izključno na uvodnem pogovoru, na katerega povabimo otroka, starše, šolsko svetovalno službo in razrednika. Izjemno pomembno je upoštevanje posameznika kot osebnosti v celoti in zavedanje, da je posameznik s svojim ravnanjem vselej del ožjega in širšega socialnega okolja (Čačinovič Vogrinčič idr., 2008). Hkrati so lahko le starši tisti, ki nam omogočijo prvi vpogled v otroka, njegovo osebnost in vedenje. Kakorkoli zmotno ali napačno je to lahko oz. se občasno pokaže na daljši rok. Upoštevajoč dejstvo, da si na ta način delamo prvo sliko o otroku, je zelo pomembno, da smo odprti in pozorni, da dopuščamo medsebojno raznolikost in raznolikost mnenj ter pogledov, predsodke pa puščamo pred vrati učilnice.

2.2 Razvoj kulture dela z učenci tujci v našem zavodu

Na naši šoli smo se z izzivom poučevanja tujcev srečevali že pred desetletji. Natančni podatki o številu tujcev na naši šoli pa so na voljo le za zadnje desetletje. Zaradi izrazitega povečevanja števila učencev tujcev v našem šolskem okolišu je to obdobje tudi najzanimivejše.

V spodnji tabeli so predstavljeni podatki o gibanju števila vpisanih otrok, ki nimajo slovenskega državljanstva. Menim, da so ti podatki verodostojnejši kot podatki o številu učencev, ki imajo status tujca. Pri statusu, ki učencu pripada dve leti, je z mojega stališča veliko pomanjkljivosti, saj (skoraj) nihče, ki v slovensko šolo vstopi prvič in ne zna jezika, ne more delovati na ravni naravnega govorca. Zato gre pri definiciji učenca tujca zgolj za formalno birokratsko ureditev, ki otroku omogoča nekaj prilagoditev. Le-te so sicer zelo dobrodošle in koristne, vendar ne rešujejo ničesar z izjemo ocenjevanja ter napredovanja v prvem letu šolanja v slovenski šoli. Domnevam, da naše poslanstvo ni postalo mehansko in tovarniško producirati prejemnike spričeval z odličnimi ocenami, temveč je naša skrb podajati znanje, veščine in spretnosti, razvijanje zmožnosti, sposobnosti, empatije, socializacija in še mnogo več.

Kam v ta nabor vrednot, vzgoje in humanosti spadata ocenjevanje in napredovanje, sicer ne vem. Hkrati ne poznam resnega strokovnjaka, ki bi faktografijo, golo znanje in reprodukcijo zapomnjenega uvrščal med ključne dosežke posameznika, ki ravno z usvojitvijo tega dela človeških zmožnosti in sposobnosti v kar največji meri koristi sebi, družbi in planetu. Ravno zato moramo vedno paziti, da v šoli s poučevanjem sicer uzavestimo, urimo in avtomatiziramo določene možganske procese, da jih optimiziramo in nadgrajujemo, da spodbujamo razvoj možganov, pomnjenje in priklic informacij s potencialom za prenos in aplikacijo le-teh na druga področja, hkrati pa se moramo zavedati, da bo v modernem šolstvu večina našega truda in dela namenjena skrbi za posameznika, njegov osebnostni in čustveni razvoj, spodbujanju socializacije in občutka za skupnost ter odmiku od individualizma, materializma in egocentričnosti.

Tabela sama sicer ne pove veliko, ker so individualne razmere in posebnosti vsakega posameznika lahko zelo specifične. Iz nje lahko razberemo trend rasti deleža učencev, ki nimajo slovenskega državljanstva, imajo pa dodatne in zelo specifične potrebe, povezane z napredkom na področju vzgojno-izobraževalnega procesa. Za šolo in zlasti za učitelje pomeni povečanje populacije učencev s tujim državljanstvom s 5 na 25 odstotkov velik in težek izziv, saj z izjemo morebitnega začasno večjega deleža pri financiranju učitelja slovenskega jezika za učence tujce ni bistvenih sprememb.

Preden sem na šoli prevzel mesto ravnatelja, sem se kot razrednik – podobno kot sodelavke in sodelavci – v razredu srečeval z učenci tujci. Takrat je bila naša praksa takšna, da smo učenca tujca, ki je prišel na šolo, poskušali vpisati v razred, ki ga je v tujini že obiskoval in uspešno zaključil. Njegovim staršem smo svetovali, da naj čas, ki ga bo preživel v razredu, nameni spoznavanju jezika ob učni snovi, ki mu je že poznana. V osnovi se to zdi dobra zamisel, vendar učna snov v tujih šolah ni niti približno skladna z našimi učnimi načrti in le redko se teme dejansko prekrivajo.

Prav tako smo te učence poskušali vpisati v oddelek, kjer je že bil učenec s prišlekovim maternim jezikom ali vsaj z njemu sorodno materinščino. Če je bilo to nekoč dokaj težko uresničiti, ker je bilo skupno število učencev tujcev na šoli manjše, temu danes ni tako. V zadnjih letih se na naši šoli pojavljajo težave, ker so oddelki preobremenjeni z učenci, vpisanimi brez ustreznega znanja slovenskega jezika. To namreč neposredno vpliva na delo in uspeh razreda.

Kot šola smo se morali navaditi na spreminjajoče se razmere in se jim prilagoditi. Veliko smo poskušali narediti z izobraževanji, pogovori, deljenjem izkušenj, s spremembo lastne učne prakse, skupnimi dogovori učiteljskih zborov glede načina dela ter poenotenega ravnanja. Tudi pri starših teh otrok smo si prizadevali za učenje in uporabo slovenskega jezika ter jih spodbujali k vključevanju v šolsko delo, obiskovanju roditeljskih sestankov in govorilnih ur. Prav tako smo priskrbeli prevajalca,

Tabela 1: Gibanje števila učencev s tujim državljanstvom na III. OŠ Celje po letih

sprejeli pomoč Ljudske univerze Celje za izvajanje dodatnih ur učenja slovenskega jezika in aktivno iskali druge možne rešitve, ki bi nam olajšale in izboljšale delo, hkrati pa bi razbremenile tako strokovne delavce kot učence, spodbujale integracijo in sobivanje ter čimbolj koristile napredku otrok v zaostanku.

2.3 Projekt SIMS

Za našo šolo je bila prelomnica vključitev v projekt Soočanje z izzivi medkulturnega sobivanja (SIMS). Šlo je za projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS ter Evropskega socialnega sklada, ki je bil aktualen med letoma 2016 in 2021. Neposredno se je povezoval s projektom LE z drugimi smo in je za razliko od nekaterih drugih poskusov spreminjanja vsakdanjih praks dela v razredu v slovenski šoli izhajal iz že preizkušene prakse sorodnega projekta, ki je bil osnova za nove in drznejše ideje na področju dela z učenci tujci. Podoben projekt je konzorcij ustanovnih šol torej že izvedel in preizkusil. Pri analizi in evalvaciji dela pa so sklenili, da bi delo morali nadaljevati in si zastaviti zelo jasne cilje, ki bodo izmerljivi in empirično dokazljivi. Osnovna skupina šol je nato med slovenskimi šolami poiskala novince, ki smo bili izbrani tako, da bi bila regijsko pokrita celotna država in da bi vsak od konzorcijskih partnerjev lahko oblikoval svojo lastno mrežo sodelujočih zavodov po celotni vertikali vrtec–osnovna šola–srednja šola. Mi smo se znotraj svoje regije povezali z Vrtcem Anice Černejeve, Osnovno šolo Frana Roša, IV. osnovno šole Celje, Osnovno šolo Frana Kranjca in Gimnazijo Celje – Center.

Zagotovo je bila najbolj dobrodošla možnost, da smo s sredstvi, pridobljenimi prek projekta, lahko zaposlili multiplikatorja, ki je bil na šoli zaposlen za poln delovni čas in ki je skrbel za delo z učenci, starši, učitelji ter sodelujočimi zavodi. Šlo je torej za idejo o dodatnem delavcu, zaposlenem za obdobje petih let, ki bi se posvetil izključno specifični problematiki šole, se na to temo izdatno izpopolnjeval, izobraževal, sodeloval v skupini preostalih multiplikatorjev ter lastne izkušnje skupaj z izkušnjami in dobrimi praksami drugih prenesel na svojo šolo in sodelavce. Koncept je bil zanimiv, ponujal je ogromno priložnosti in možnosti, ki nam drugače ne bi bile na voljo, tako da sem se zlahka odločil sodelovati in odločitve nikoli nisem obžaloval.

Projekt SIMS je bil zastavljen izjemno kakovostno. Vključeval je zavode, ki so imeli bogate izkušnje na področju dela z učenci tujci. Osnovna šola Koper, ustanovna članica projekta, deluje na jezikovno mešanem območju, kjer je populacija prebivalstva zelo raznolika; velik je delež italijanskih državljanov in drugih, saj je v Luki Koper zaposlenih veliko tujih delavcev. Poleg tega, da ima Osnovna šola Koper desetletja dolgo tradicijo sobivanja z narodno manjšino, je takrat izkazala tudi veliko strokovno podkovanost kadra in sodelujočih. V projekt je bil vključen še ISA institut − Institut za psihološko svetovanje in izobraževalno razvojne projekte, ki je z ustanovnimi članicami projekta sodeloval že pri prejšnjem. Institut je prevzel zelo pomembno vlogo pri koordinaciji sodelovanja med našim konzorcijem in ministrstvom, pri beleženju in analizi rezultatov ter drugih podatkov, prav tako pri pripravi strokovnega gradiva in predloga za delo z učenci tujci v slovenskih izobraževalnih ustanovah.

Brez dvoma je slednji dokument največja pridobitev omenjenega projekta in truda mnogih. Predlog z uradnim nazivom Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja je pričel nastajati že na začetku projekta in je bil končan leta 2018. Tedanji ministrici, ge. Maji Makovec Brenčič, je bil predan 29. 8. 2018 na posebej organiziranem dogodku predstavitve rezultatov projekta z namenom spremembe in uveljavitve dolgoročnih ter sistematičnih sprememb v slovenskem šolstvu na področju dela z učenci tujci.

Sprememba pravilnika o normativih se je nato zgodila v enem letu, kar je bilo skoraj neverjetno in dosežek, na katerega smo potihem sicer upali, a si ga nismo drznili pričakovati v tako kratkem časovnem obdobju. V prvem letu uveljavljenih sprememb po novem pravilniku je za dodatno pomoč pri delu z učenci tujci zaprosilo kar 366 od skupaj 455 osnovnih šol. To zagotovo kaže na dejstvo, da gre pri delu z učenci tujci za vsesplošen in univerzalen izziv, ki ga moramo tudi vnaprej spremljati in uvajati dodatne rešitve.

2.4 Projekt SIMS na III. osnovni šoli Celje

V prejšnjem poglavju sem se osredotočil predvsem na splošne in univerzalne dosežke projekta, ki niso niti malo zanemarljivi in skromni. Na lokalni ravni pa je stanje vendarle drugačno. Rezultat projekta je tudi zelo osebna sled, ki jo je projekt pustil v nas, ki smo z njim živeli, ga spoznali, se pri njem skupaj trudili in učili, ga udejanjali, doživeli in izkusili. Konec koncev je morda tisti majhen osebni korak naprej pomembnejši kot globalen, saj zadeva neko osebno zgodbo in posameznika, ki ima ime in priimek. Gre za konkretno pomoč, razumevanje, olajšanje, uspeh in medosebni stik ter je neposreden rezultat truda in dela mnogih. Takšnih zgodb smo na šoli nanizali mnogo in jih nizamo tudi naprej.

Začetki niso bili lahki, ker je dodatno delo v projektu ali zaradi projekta vedno tudi dodatna obremenitev. Na novo zaposlena multiplikatorka, ki je prestopila prag naše šole, je s seboj za vsakega izmed nas prinesla nove izzive, pristope, potrebo po razmisleku in načrtovanju, trudu in izobraževanju. Posegla je v rutino, znotraj katere smo se počutili varne, in četudi je predstavljala nekoga, ki se bo skupaj z nami osem ur na dan v obdobju petih let posvetil delu s tujci, to ni pomenilo, da bo nase prevzela čisto vse delo in izzive, kot bi si verjetno želeli vsi. Ravno zato jo je del kolektiva videl kot nepotrebno dodatno obremenitev in neučinkovito pomoč − tujci so bili še vedno v razredu in tudi uvodni uspehi so bili manj zaznavni in manj oprijemljivi. Kljub vsemu pa je s časom in skupnim delom sožitje med sodelavci raslo ter se nadgrajevalo. Slednje ponovno nagovarja kulturo zavoda, ki je ključna za pozitivne spremembe. Še zdaleč ne trdim, da so bili vsi poskusi popolni in da nam je uspelo vse, česar smo se lotili, saj so težave bile in ostajajo. Kljub vsemu pa smo preizkusili nekaj pristopov, ki so se izkazali za zelo primerne in uspešne, ter se skupaj odločili, da bomo z njimi nadaljevali.

Kot najprimernejša in najuporabnejša praksa se je izkazal roditeljski sestanek s prevajalcem, organiziran za starše, ki ne razumejo slovensko. Tako smo jim lahko v njim razumljivem jeziku predstavili slovenski šolski sistem ter možnosti in obveznosti, ki jih prinaša. Starši so spoznali posebnosti zavoda in vzpostavili stik z delavci, kar je ključno za ustrezen razvoj in napredek otroka. Poleg tega smo za učence tujce pred začetkom pouka izvedli uvodno srečanje, da bi jim predstavili šolo oz. institucijo, katere del bodo postali. Želeli smo jim olajšati breme prvega šolskega dne v neznanem in njim nerazumljivem okolju ter se poskušali izogniti temu, da bi si učenci želeli ostajati doma. Med trajanjem projekta smo pridobili veliko gradiva in pripomočkov za delo s tujci, posedujemo nova znanja in dragocene izkušnje, povezujemo se z zunanjimi institucijami in na šolo vabimo zunanje izvajalce vsebin/pouka slovenskega jezika. Starše smo uspešno vključili v sodelovanje pri prepoznavnejših in privlačnejših dejavnostih zunaj rednega obsega dela, kot sta božično-novoletni bazar in vsakoletni dobrodelni tek. Organizirano imamo medvrstniško pomoč in veliko učencev priseljencev je vključenih v oddelek podaljšanega bivanja, kjer jim lahko usmerjeno pomagamo pri organizaciji šolskega in domačega dela ter učenja. Skrbimo za tolerantnost in medsebojno sodelovanje ter si prizadevamo, da bi tudi pri

otrocih, ki ne vidijo smisla v izobraževanju, vzpodbudili željo po znanju, nadaljevanju šolanja in možnosti poznejšega svobodnejšega življenja kot socialno prilagojenih ter ekonomsko samostojnih posameznikov in predvsem posameznic.

Ob navedenem vendarle ugotavljam, da smo s končanjem projekta SIMS in prekinitvi sodelovanja z multiplikatorko izgubili dve ključni možnosti − imeli smo osebo, ki je bila na razpolago za vključevanje učencev tujcev, in ker je bila zaposlena za poln delovni čas, smo jo lahko po potrebi (ki je vedno prisotna in povsem realna) prosili tudi za pomoč učencem, ki sicer niso imeli več statusa tujca, a so imeli kljub temu velike težave pri izpolnjevanju pričakovanj učiteljev in opravljanju šolskih obveznosti. V tem delu se ponovno navezujem na svojo prejšnjo misel, da učenci po obdobju dveh let v slovenski šoli, ko izgubijo status tujca, še vedno zelo potrebujejo našo pomoč. To sicer prejemajo, a je preveč razpršena in nesistematična, da bi lahko z njo – kljub izjemnemu trudu in naporu delavcev šole – premagali vse ovire na svoji poti. Poleg tega je vsakodnevna prisotnost multiplikatorke omogočala intenzivno delo v skupinah ali s posamezniki med izvajanjem rednega pouka, pri čemer je zaposlena učence vzela od rednega pouka in jih dnevno, sistematično poučevala slovenski jezik. Ta dejavnost se je lahko zelo intenzivno izvajala že na začetku šolskega leta in je trajala nekje do novembra. V tem pogledu smo izkoristili najugodnejši čas, da se je učence intenzivno pripravljalo na obdobje največjega obsega dela in se jih opremilo s ključnimi znanji in izrazoslovjem, da so se lahko prej in bolje vključili v razredno skupnost ter delo. Danes lahko šole sicer zaposlimo delavca za poučevanje slovenskega jezika za učence tujce, vendar je to pogojeno s številom otrok v posameznem šolskem letu. Poleg tega pogosto prejmemo soglasje šele proti koncu koledarskega leta, zaradi česar izgubimo ogromno ključnega časa za delo z otroki, ki so v slovensko šolo vključeni prvič.

3. ZAKLJUČEK

Kam in kako naprej? To je vprašanje, ki si ga zastavljam vsakodnevno na različnih področjih dela in organizacije. V primeru učencev tujcev je odgovor jasen − naprej. V boljše rešitve, ki bodo še drznejše in daljnosežne.

Z Mestno občino Celje se celjski ravnatelji trenutno dogovarjamo o možnosti zaposlitve delavca, ki bi na posameznih šolah oz. lokacijah prevzel delo z učenci tujci in jim nudil intenziven tečaj slovenskega jezika ter poznejšo celoletno podporo. Naš cilj je, da bi se šole povezale in oblikovale homogene skupine učencev tujcev, ki imajo primerljivo predznanje in potrebe, ter da bi jih ob določenih tedenskih terminih skupaj s starši (predvsem brezposelnimi mamami) povabili na intenzivne jezikovne tečaje, ki bi jih pripravljali strokovno usposobljeni in za to specializirani posamezniki. Le-ti bi lahko med počitnicami izvajali tudi spremljajoče dogodke in dejavnosti, ki se jih učenci tujci praviloma ne udeležujejo. V mislih imamo počitniške delavnice z obiski kulturnih ustanov, prireditev, izvajanje organiziranih rokodelskih in socialnih delavnic, športno udejstvovanje in podobno. Le s popolno »družbeno kopeljo« smemo upati na dolgoročno in celostno integracijo različnih družbenih skupin in elementov. Najprimernejši čas za to je zagotovo najzgodnejše otroštvo in mladost, ko se otrok čustveno in socialno najbolj razvija.

Druga rešitev, o kateri se pogovarjamo in si zanjo prizadevamo, je zmanjšanje normativa za zaposlene, ki poučujejo v razredu z določenim številom učencev tujcev. To se nam zdi za organizacijo kakovostnega dela, pripravljanje dodatnih aktivnosti, možnost individualizacije pouka, upoštevanje načela edinstvenosti in specifičnosti

ter nenazadnje s povsem praktičnega vidika več kot utemeljeno pričakovanje do zakonodajalca oz. pristojnega ministrstva. Vsi otroci, ki so vključeni v slovensko osnovno šolo, imajo namreč enake pravice. Poskrbeti moramo, da jih tisti s primanjkljajem lahko lažje uresničijo, hkrati pa ne smemo omejevati tistih, ki bi lahko dosegli več, a so postali ujetniki sistema, ki se preveč posveča zgolj tistim, ki imajo težave, in premalo tistim, ki imajo potenciale.

Aleksander Verhovšek trenutno opravlja delo ravnatelja na III. osnovni šoli Celje. Pred začetkom ravnateljevanja (2013) je bil na omenjeni šoli od leta 2002 naprej učitelj angleškega in nemškega jezika. Kot ravnatelj se vključuje v vse aspekte dela na šoli, posebno ga zanimajo novodobni pedagoški procesi in spremembe v učni praksi, saj se zaveda, da se časi hitro spreminjajo in da morajo biti strokovni delavci v šoli tudi pobudniki in nosilci sprememb, ki živijo in udejanjajo zamisel in vodilo vseživljenjskega učenja.

VIRI IN LITERATURA:

1. ČAČINOVIČ VOGRINČIČ, G., Bregar Golobič, K., Bečaj, J., Pečjak, S., Resman, M., Bezić, T., Dobnik Žerjav, M., Grgurevič, J., Niklanović, S. in Šmuk, B. (2008). Programske smernice. Svetovalna služba v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2008.

2. LOGAJ, V., Trnavčevič, A., Snoj, B., Biloslavo, R. in Kamšek, M. (2006). Spreminjajoče šolske kulture za povečanje identifikacije učiteljev in učencev s šolo. [Citirano 26. feb. 2023; 19. 23]. Dostopno na spletnem naslovu: https://solazaravnatelje.si/ISBN/961-91444-5-7.pdf

3. RUTAR, S. (2018). Izhodišča vključevanja otrok priseljencev v vrtec, osnovno in srednjo šolo.

V M. Jelen Madruša in I. Majcen (ur.), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (str. 6–8). Ljubljana: ISA institut, 2018.

DRUGAČNOST JE LAHKO ZANIMIVA

Albina Jazbinšek VPO Vrtec Ciciban Sevnica

V prispevku opisujem, s kakšnimi težavami sem se srečevala pri delu z otroki priseljencev. Prikažem tudi primere dobrih praks in ugotovitve, do katerih sem prišla skozi več let prakse pri delu z otroki, katerih materni jezik ni slovenščina. V ospredje pa ne postavljam zgolj jezika, temveč tudi kulturo, navade in običaje, ki so drugačni od okolja, v katerega prihajajo.

Pri tem želim poudariti, kako pomembno je, da pri vključevanju otrok priseljencev sodelujejo tudi

ostali otroci v skupini in njihovi starši. Menim, da je vključevanje otrok priseljencev potrebno reševati na nivoju vrtca, lokalne skupnosti in države s sodelovanjem in upoštevanjem izkušenj ter kompetenc strokovnih delavcev v predšolski vzgoji.

V vrtcu delam že 35 let. Odkar pomnim, so bili v oddelkih otroci priseljencev. Vendar pa je bila to bolj izjema kot pravilo. Nihče jim ni posvečal posebne pozornosti, saj so že ob prihodu razumeli slovenski jezik, nekateri pa so ga tudi govorili. Po nekaj mesecih so že govorili slovensko in ko so odšli v šolo, so bili bolj ali manj uspešni. Nekako pred desetimi leti pa so začeli prihajati v vrtec otroci priseljencev, ki niso govorili niti razumeli slovenščine. Takrat smo zaposleni začutili potrebo, da na področju integracije otrok priseljencev naredimo nekaj več.

V Sloveniji na področju učenja tujega jezika v vrtcu nimamo, razen Kurikuluma za vrtce, nobenega zavezujočega dokumenta, ki bi zaposlenim v vrtcu dajal smernice za vključevanje otrok, katerih slovenščina ni njihov materni jezik (Jazbec, Trlep, 2022). Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012) tudi obravnavajo tujejezikovno delo v predšolskem obdobju. V načelu aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti komunikacije in drugih načinov izražanja je zapisano, da je potrebno otroke priseljencev spodbujati k rabi jezika (maternega in slovenskega) v različnih funkcijah in pri različnih dejavnostih. Tako postane pedagoški delavec tudi učitelj jezika. Zato je zelo pomembna osveščenost strokovnih delavcev o slabšem znanju slovenščine pri priseljencih (prav tam).

Iskali smo poti in rešitve. Leta 2016 se je naš vrtec priključil projektu Jeziki štejejo. Pričakovali smo, da nam bo projekt pomagal pri reševanju naših težav. Vendar pa smo kmalu ugotovili, da je projekt prilagojen za šole in ne upošteva specifike vrtcev. Vključeni v projekt smo sodelovali s prispevki o dejavnostih, ki smo jih izvajali, kljub temu pa smo bili nezadovoljni, saj smo imeli občutek, da samo dajemo, v zameno pa ne dobimo nič uporabnega. Poleg tega se je projekt nanašal le na učenje tujih jezikov, mi pa smo si želeli tudi spoznavanja kulture, navad in običajev. In če je za otroke priseljencev potekalo učenje tujega jezika, je bilo za slovensko govoreče to učenje maternega jezika. Kljub temu pa so nas težave, ki smo jih imeli, prisilile, da smo iskali lastne poti pri njihovem reševanju.

Sama sem pri svojem delu upoštevala načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma na ravni izbora vsebin, dejavnosti in materialov, ki so otrokom omogočali izkušnje in spoznanja o različnosti sveta. (Kurikulum za vrtce, 1999).

Pri vključitvi otrok priseljencev v vrtec je pomembno, da z vsakim staršem najprej opravimo individualni pogovor, da jim predstavimo svoj način dela in letni delovni načrt. Sama se takrat z njimi pogovorim tudi o slovenskih običajih, kulturnih dogodkih in navadah, ki so vključeni v dejavnosti. Tako imajo starši možnost, da se opredelijo, ali želijo, da tudi njihov otrok pri tem sodeluje. Večinoma s tem nisem imela nikakršnih težav, saj so tudi starši zainteresirani, da spoznajo to plat Slovenije. Vedno poudarim, naj doma govorijo svoj jezik in ohranjajo svojo kulturo, saj predstavlja napačno učenje doma večjo težavo kot ne učenje. Vsekakor pa se potrudim , da dam staršem občutek, da mi je mar za njihovega otroka in da je dobrodošel v skupini.

Naslednji cilj, ki si ga zastavim, je, da slovenski starši sprejmejo dejstvo, da so otroci priseljencev in njihovi starši enakopravni v naši skupini. V ta namen na uvodnem roditeljskem sestanku starše med seboj predstavim in jih prosim, naj si med seboj pomagajo, če kdo česa ni razumel. Skozi šolsko leto večkrat pripravim srečanja staršev in otrok, kjer imajo priložnost, da se med seboj srečajo.

V vrtcu poteka začetno učenje slovenščine s komunikacijsko zasnovanimi dejavnostmi, kjer otroci v neposrednih komunikacijskih situacijah sistematično spoznavajo slovensko besedišče in sporazumevalne vzorce in ob tem razvijajo zmožnost poslušanja in govorjenja, predbralne in predpisalne zmožnosti. Na nivoju vrtca je treba vsakodnevno ustvarjati priložnosti za rabo slovenščine in razvijati zmožnost slušnega razumevanja, govorjenja in druge splošne zmožnosti (Pevec Samec K., Jelen Madruša M., 2021).

Največkrat spremljam otroke od tretjega do šestega leta in tako lahko spremljam razvoj otrok v daljšem časovnem obdobju. Precej časa namenim individualnemu delu z otroki priseljencev. V ta namen imam precej slikovnega gradiva, ob katerem se učimo posameznih besed. Čas za individualno delo si vzamem pred zajtrkom in po počitku. Za socialno vključenost otrok pa se poslužujem različnih elementarnih, gibalnih in socialnih iger, kjer otroci enakovredno sodelujejo.

Ves čas pa so knjige naš stalni spremljevalec bivanja v vrtcu. Uporabljam jih za izhodišča v vseh področjih dejavnosti. Mesečno se naučimo vsaj eno deklamacijo. Obiskujemo tudi knjižnico, kjer po navadi poslušamo pravljico, nato pa si izposodimo knjige, ki jih redno prebiramo. Izvajamo program Cicibralček, v katerem sodeluje cela skupina. Starši otrokom preberejo knjigo, otroci pa jo predstavijo celi skupini. V mlajših skupinah so to tri knjige, v starejši pa štiri in še deklamacija. Pri otrocih priseljencev je opazno napačno naglaševanje besed, kar je posledica branja njihovih staršev, ki jezika še ne obvladajo. Ob koncu šolskega leta prejmejo priznanje za uspešno izveden program.

V letu pred vstopom v šolo skupaj z otroki pripravimo dramatizacijo. Otroci poznajo vse vloge in jih lahko menjavamo. Na ta način so otroci priseljencev enakovredno vključeni v igro, ki jo predstavimo vsem skupinam v vrtcu.

Ob zavedanju otrok, da smo ljudje različni, nastaja tudi potreba po spoznavanju razlik v kulturi drugih, ki jih lahko tako priseljeni otrok kot otrok večinske populacije sprejme kot novo vrednoto. Zato morajo vsebine in metode dela v vrtcu vsebovati vrednote, kot so enakost, demokracija, svoboda, prijateljstvo, ter zagotavljati razvoj

multikulturnih kompetenc otrok (Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, 2012).

Z otroki v skupini pa se veliko pogovarjamo o tem, da nekateri otroci prihajajo iz drugih držav, kjer govorijo druge jezike in imajo drugačne navade. Najprej spoznamo Slovenijo. Na zemljevidu Evrope si pogledamo, kje leži, katero je glavno mesto, najvišji vrh, kje je naše domače mesto. Spoznamo njene državne simbole. Ko usvojimo to znanje, pa povabim starše otrok priseljencev, da predstavijo svojo državo. Tako lahko otroci države primerjajo med seboj.

Obiskala nas je mamica iz Bosne in Hercegovine, ki nam je predstavila njihovo državo in nam pripravila burek.

Gostili smo tudi mamico s Kosova, ki nam je preko Powerpointa, poleg ostalih znamenitosti, pokazala tradicionalno poroko v njihovem sorodstvu. S seboj je prinesla tudi njihovo tradicionalno glasbilo.

Dve mamici z Nizozemske sta nam predstavili svojo državo z rekviziti, ki sta jih prinesli s seboj: lesene cokle, značilen klobuk, bonbone, ki so bili otrokom zelo neokusni. Poleg tega pa sta nam preko Powerpointa pokazali ostale znamenitosti, zapeli pa sta tudi pesmico v nizozemščini.

Da bi se otroci zavedali pomena slovenskega jezika, sem pred dnevom reformacije povabila mamico iz Makedonije, ki nam je prebrala pravljico o Rdeči kapici v makedonščini. Seveda je razen dečka iz Makedonije nihče ni razumel. Zato sem jo nato jaz povedala v slovenščini. Tako so otroci lahko občutili, kaj pomeni lasten jezik.

V vsakem jeziku smo se naučili osnovnih besed: dober dan, nasvidenje, prosim, hvala.

Ob koncu projekta, ki se je imenoval Drugačnost je zanimiva, smo naredili plakat. Otroci so sami razvrščali slikovni material k ustrezni zastavi, katero sem prilepila na plakat. Razstavili smo ga na panoju pred igralnico.

Naučili smo se eno otroško pesmico iz vsake države, od koder prihajajo otroci, in imeli nastop za starše ob koncu šolskega leta.

Ker sama kar dobro govorim srbohrvaščino, nimam težav pri komunikaciji s Srbi, državljani Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Hrvati. Težava nastane pri tistih, ki prihajajo s Kosova in govorijo samo albansko. Pri komunikaciji z otroki si pomagam s prevajalnikom, na govorilne ure pa starši pripeljejo prevajalca. Težava nastane pri sporočilih, ki jih pošiljam preko eAasistenta. Velikokrat so otroci teh staršev brez naročenih stvari ali neprimerno opremljeni

Pomagam si tako, da imam sama kakšno stvar v rezervi in jo potem dam temu otroku.

Vedno poskrbim, da imajo otroci čas za spontano igro, vendar se v tem času po navadi vedno otroci priseljencev igrajo skupaj.

Zgodilo se je že, da sem imela v skupini devet otrok priseljencev. Takrat učenje jezika ni potekalo tako spontano, kot če je teh otrok manj. Pomagala sem si tako, da je vzgojno delo največkrat potekalo v skupinah, v katere sem razporedila otroke priseljencev. Pri spontanih dejavnostih pa so se vedno igrali skupaj in govorili njihov jezik. Ko smo hodili na sprehode in izlete, sem pazila, da je bil otrok priseljencev v paru s slovensko govorečim. Ravno na sprehodih poteka spontana komunikacija in tako otroci v vsakdanji komunikaciji poslušajo jezik in so vključeni v komunikacijske procese z otroki, kar je tudi eden izmed ciljev kurikuluma za vrtce.

S takšnim načinom dela se otroci zavejo obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur in hkrati doživljajo status slovenskega jezika kot državni jezik. Spodbujajo se jezikovne zmožnosti (artikulacija, besednjak, besedila, komunikacija …).

Otroci v vsakdanji komunikaciji poslušajo jezik in so vključeni v komunikacijske procese z otroki in odraslimi (neverbalna in verbalna komunikacija, kultura komunikacije, stili komunikacije, vljudnost).

Razvijajo jezikovno zmožnost v različnih funkcijah in položajih ob vsakodnevnih dejavnostih in v različnih socialnih situacijah.

Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvijajo zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznavajo moralno-etične dimenzije; s književno osebo se identificirajo ter doživljajo književno dogajanje.

Tako razvijajo jezik na vseh jezikovnih ravninah (od glasoslovne in oblikoslovne do skladenjske in pomenoslovne), doživljajo in spoznavajo verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov, pridobivajo konkretne izkušnje za sprejemanje drugačnosti (glede na spol, nacionalno in kulturno poreklo, veroizpoved, telesno in duševno konstitucijo itn.).

Slika 1: Peka bureka (avtor: Albina Jazbinšek).

Slika 2: Značilno glasbilo s Kosova (avtor: Albina Jazbinšek).

Slika 3: Predstavitev Nizozemske (avtor: Albina Jazbinšek).

Slika 4: Plakat, ki so ga izdelali otroci (avtor: Albina Jazbinšek).

Imajo tudi možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki (kar vključuje reševanje problemov, pogajanje in dogovarjanje, razumevanje in sprejemanje stališč, vedenja in občutij drugih, menjavanje vlog, vljudnost v medsebojnem komuniciranju itn.), kot tudi spoznavanja in dojemanja telesnih podobnosti in razlik med ljudmi in enakovrednost vseh.

Otroci se postopoma seznanjajo s širšo družbo in kulturo ter razvijajo interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega okolja. Tako jih lahko vzgajamo za medsebojno strpnost. (Kurikulum za vrtce, 1999)

Menim, da otroci ne predstavljajo takšne težave pri vključevanju priseljencev. Večjo težavo predstavljajo starši, ki ne zmorejo premostiti ovir, ki jih predstavljajo jezik, kultura in navade. Še vedno se družijo med seboj ljudje, ki imajo le-te skupne ali podobne. Večkrat mi na pogovornih uricah starši povedo, da v popoldanskem času na igriščih ni slovenskih otrok, s katerimi bi se lahko njihovi otroci igrali in tako utrjevali slovenski jezik ali se seznanjali z igrami, ki so značilne za naše okolje.

Naloga vseh, ki so vključeni v vzgojo in izobraževanje ter družbeno skupnost, je, da vsakemu otroku zagotovijo ustrezne izobraževalne izkušnje, ki ga vodijo tako, da doživlja sprejetost, uspeh in zadovoljstvo (Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, 2012).

S težavami pri vključevanju otrok priseljencev se soočamo vsi v ustanovi. V ta namen smo si na nivoju vrtca izbrali jezik za prednostno področje in organizirali nekaj dejavnosti.

V sodelovanju z občinsko knjižnico organiziramo srečanja s starši. Otroci imajo pravljično urico, starše pa med tem knjižničarke vodijo po knjižnici, jim pokažejo razliko med kvalitetno in nekvalitetno literaturo ter jim pomagajo pri izbiri knjig za otroke.

V lanskem letu smo organizirali neformalno druženje za tuje govoreče starše v obliki srečanj v dopoldanskem času. Starši so imeli priložnost, da so se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo, izmenjali so izkušnje in dobili potrebne informacije. K sodelovanju je pristopil tudi zavod KŠTM Sevnica, ki je sodeloval pri organizaciji različnih ogledov kulturnih znamenitosti in dogodkov. Tudi občina nas podpira in spodbuja pri teh dejavnostih, saj je kakršnakoli aktivnost na področju priseljencev zanje dobrodošla. Zanimivo pa se mi zdi, da se priseljenci s Kosova ne želijo oziroma se niso želeli vključiti v takšne oblike sodelovanja oz. druženja.

Zgoraj omenjeni cilji in načela so postali način mojega strokovnega dela v vrtcu. Upoštevam jih v vsakodnevni rutini in pri načrtovanju dejavnostih. S takšnim načinom dela se vsi otroci počutijo sprejete. Malo manj pa smo uspešni pri starših, ki včasih ostajajo vsak na svojem bregu. Naše poslanstvo je vzgojiti otroke, zato je upanje, da bo naslednja generacija hitreje in z dosti manj težavami premagovala ovire, s katerimi se srečujemo danes.

DOBRO POČUTJE UČENKE TUJKE POZITIVNO

VPISAVA NA NJENO DELOVANJE V ŠOLI

Alenka Degen, prof. razrednega pouka OŠ Šmartno pod Šmarno goro

Prispevek obravnava primer dobre prakse vključitve in poučevanja učenke tujke iz Rusije. Pred vključitvijo deklice sem kot razredničarka najprej zagotovila zdravo in empatično razredno klimo. Tako je imela učenka tujka kljub kulturnim in drugim razlikam občutek sprejetosti in topline, kar se je izkazalo kot temelj za učinkovito učenje. Medkulturnost je bila v razredu normalen pojav. Dekličina notranja motivacija za šolsko delo in sodelovanje s sošolci je bila izredno velika in v zelo kratkem času se je začela izražati v slovenščini.

KLJUČNE BESEDE: integracija učencev tujcev, vključujoča razredna klima, medkulturnos

V zadnjih letih je zaznati povečan vpis učencev tujcev v slovenske šole. Učenci, ki prihajajo iz tujine, se bolj ali manj uspešno vključijo v šolo. Po Beštrovi in Medveškovi (2010) ima šolski sistem ključen pomen v procesu integracije otrok v novi državi, saj se v šoli poleg poučevanja odvija tudi socializacija. Eden izmed pomembnih ciljev medkulturnega izobraževanja je doseganje aktivne in polne udeležbe v družbi ne glede na spretnost in kulturno naravnanost. Po smernicah za celostno vključevanje priseljencev morajo strokovni delavci raznolikost obravnavati kot normalno situacijo, če želimo, da je šola medkulturna. Med pomembne cilje medkulturnega izobraževanja štejemo, da vsak otrok ne glede na kulturno naravnanost, spretnosti in potrebe doseže aktivno in polno udeležbo v družbi.

Učitelji oz. strokovni delavci imamo v šoli veliko odgovornost in tudi poslanstvo, da otroke vzgajamo v zavedanju, da smo različni in da je zaradi tega svet bogatejši. Spoznavati moramo sebe in druge, naša močna področja, se zavedati šibkih in se nenehno izboljševati. Raziskovati in ceniti moramo svojo kulturo ter se zavedati in sprejemati tudi kulturo in vrednote drugih ljudi. Strokovni delavci moramo pomagati priseljenemu otroku, da večinsko kulturo sprejme kot novo vrednoto, hkrati pa mu ponuditi možnost, da se izraža tudi skozi svojo matično kulturo. Tako bo večinsko kulturo tudi lažje sprejel. Če bo otrok poleg slovenščine uporabljal poleg slovenščine tudi svoj jezik, je s tem zaščitena tudi njegova identiteta.

LITERATURA:

JAZBEC Saša in TRLEP Petra. VEČ in raznojezičnost v predšolskem obdobju: Učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu: nabor kriterijev kakovostnega dela in primeri prakse. Maribor, Univerza v Mariboru. 2022

Kurikulum za vrtce (1999), Ljubljana: Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport.

PEVEC SAMEC K.. in JELEN MADRUŠA M. ZA medkulturno sobivanje v vrtcih, šolah in lokalnih okoljih: Program dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 2021.

SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE. (2012) http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/smernice/cistopis_Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf

Desetletna Anastazija je prišla v Slovenijo brez predhodnega znanja slovenščine. Govorila je le rusko, pisala pa samo v cirilici. Svetovalna služba se je odločila, da se deklica zaradi nepoznavanja jezika vključi v četrti in ne v peti razred. Dodelili so jo v moj razred. Kot učiteljica sem se srečevala z vprašanji, kot so: Kako doseči, da bo prvi vtis učenke tujke pozitiven? Kako se bom z njo na začetku učinkovito sporazumevala kljub mojemu zelo slabemu znanju ruščine? Kakšno je dekličino predznanje? Kako jo bom ocenjevala? Kako jo bodo sprejemali sošolci?

Vsako leto se pred začetkom šolskega leta temeljito pripravim na prihod novih učencev, kamor štejejo tudi imena otrok na ročno poslikanih papirnatih barvicah z magnetnim trakom na zadnji strani. Uporabljam jih predvsem na tabli, ko označujem dežurne učence, oblikujem skupine ipd. Nekaj dni pred prvim septembrom sem

izvedela, da se bo v moj razred jeseni vključila nova učenka iz Rusije. Poimenovala sem jo Anastazija, čeprav to ni njeno pravo ime. Tako sem na enega izmed barvnih svinčnikov z lepo oblikovanimi črkami napisala tudi Anastazija. Pospravila sem ga v predal, da počaka na njen prihod. Ker sem imela prejšnje leto izkušnjo s fantom iz Makedonije, sicer vpisanim v moj razred, ki se nam kljub velikim pričakovanjem otrok ni nikoli pridružil, sem se odločila, da prihoda nove deklice ostalim otrokom še ne napovem.

Moj začetni splošni cilj je bil, da bi se Anastazija v šoli dobro počutila, kar bi vodilo k notranji motivaciji za učenje slovenščine. Notranje motivirani učenci imajo namreč boljše jezikovne dosežke kot manj notranje motivirani. Boljša samopodoba in motivacija vplivata na izbiro učnih strategij, kar pomeni, da notranje motivirani učenci uporabljajo več kognitivnih in metakognitivnih kot čustvenih strategij. (Rot Vrhovec)

S pomočjo kratice S. M. A. R. T. (Prgić sem cilj konkretizirala:

• S (specifičen): učenci bodo do nove učenke prijazni, empatični, pomagali ji bodo pri šolskem delu ter jo povabili v igro, ona se bo počutila sprejeto, zato si bo želela čim prej usvojiti slovenščino kot jezik sporazumevanja,

• M (merljiv): vsak dan bo od 1 do 5 ocenila svoje počutje v šoli, znanje slovenščine bom preverjala preko vsakdanjega pogovora, v roku treh mesecev se bo znala pogovarjati o osnovnih stvareh v slovenščini,

• A (achievable; dosegljiv): na najinih urah DSP za tujce bova skupaj preverjali napredek,

• R (realističen): Cilj, da bi se v roku treh mesecev začela pogovarjati v slovenščini, je bil mogoč.

• T (totalno pozitiven ): Ko bo cilj dosegla, bo njena samopodoba boljša. Še bolj zagnano se bo trudila za napredek pri slovenščini. Lahko jo bom začela ocenjevati pri vseh učnih predmetih (z izjemo slovenščine).

Pred njenim prihodom sem v razredu pripravila posebno delavnico, s katero sem pri učencih poskušala vzbuditi empatičen odnos do bodoče sošolke. Zaprli so oči, jaz pa sem jim pripovedovala: »Predstavljaj si, da se s starši preseliš v tujo državo. Zapustiti moraš svoj dom, svoje prijatelje in sošolce. Razen članov svoje družine nikogar ne poznaš. Ne obvladaš jezika nove države. Ne poznaš navad ljudi, ki tu stanujejo. Starši ti povedo, da se boš takoj vključil v bližnjo osnovno šolo in da se boš moral začeti učiti tuje govorice. Težko ti je, vendar ti starši rečejo, da si zelo pogumen in da te bodo v šoli verjetno lepo sprejeli ...« Naredila sem premor, da so se otroci precej tišje nadaljevala: »V mislih si predstavljaj, kako se počutiš, kaj razmišljaš, kaj si želiš v novi šoli, kaj pričakuješ od novih sošolcev, ki ne poznajo tvojega jezika …« Otroci so se vživeli in so pripovedovali, kako bi se počutili in kaj bi si želeli od novih sošolcev. Vsem otrokom se je že na obrazu videlo sočutje. Na koncu sem jih razložila, da se jim naslednji dan pridruži nova deklica iz Rusije, ki še ne razume slovensko. Pogovorili smo se tudi o stereotipu, da vsi Rusi slabi zaradi vojne agresije v Ukrajini. Ko smo se o vseh pomembnih vprašanjih pogovorili, so učenci kazali zadovoljstvo nad prihodom nove sošolke in obljubili, da jo bodo lepo sprejeli. Starše vseh učencev sem prosila, naj se pogovorijo tudi doma in vzpodbudijo otroke k razumevanju in strpnosti. Presenetilo me je naključno dejstvo, da eden izmed mojih učencev doma z mamo govori rusko. Sam se je javil, da lahko pomaga pri prevajanju. Tudi fantova mama se je takoj odzvala in ponudila pomoč pri komunikaciji z Anastazijinimi starši.

Učenci so Anastazijo res prisrčno sprejeli, ena deklica ji je celo prinesla majhno igračo, da se bo v težkih trenutkih lahko k njej stisnila. Ob prihodu je bila Anastazija resnega obraza, zadržana, delovala je nekoliko prestrašeno. Predstavili smo se drug

drugemu, v cirilici sem zapisala njeno ime, za dobrodošlico pa sem ji zapela pesem v ruščini, ki sem jo znala na pamet. Pripravila sem ji mesto v prvi klopi ob sošolcu, ki govori rusko. Na drugi strani je sedela deklica, za katero sem predvidevala, da bi se morda lahko spoprijateljili. Med odmori sem organizirala dejavnosti, kjer jezika ni potrebno uporabljati: prstna igra z vrvico, skakanje gumitvista, križci in krožci, spomin, podajanje žogice, risanje … Večina otrok iz razreda je takoj želela vzpostaviti stik z Anastazijo. Z rusko govorečim fantom sva se trudila prevajati. Uporabljali smo tudi mimiko, kretnje in prevajalnik na mobilnem telefonu. Učenci so z navdušenjem sprejemali ruske izraze in so se jih želeli naučiti.

S svetovalno službo in starši smo za Anastazijo kmalu po njenem vstopu v šolo pripravili individualni načrt aktivnosti (INA). Prejela je 3,5 šolskih ur DSP pomoči za tujce na teden (mentorice: dve učiteljici slovenščine in jaz kot razredničarka) ter se vključila v OPB. Začela je obiskovati tudi interesno dejavnost Živim slovenščino. V OPB je bila vključena do 15.30. Skupaj s starši smo bili mnenja, naj bo deklica čim bolj podvržena slovenščini. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja določa, da se za učence tujce lahko prilagodijo načini in roki za ocenjevanje, ki se upoštevajo za največ dve šolski leti.

Cilji ur DSP so bili: razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku (jezikovna zmožnost, zmožnost nebesednega sporazumevanja, pragmatična zmožnost, metajezikovna zmožnost, stvarna zmožnost), spoznavanje slovenske kulture, razvijanje socialne zmožnosti in zmožnosti sodelovanja, razvijanje samoiniciativnosti, ustvarjalnosti, razvijanje medkulturne zmožnosti, zmožnost uporabe znanja v vsakdanjem življenju).

Prilagoditve pri pouku:

• učenka naj sedi v prvi vrsti v bližini učitelja, da ga dobro vidi in dobro sliši,

• potrebuje enostavnejša navodila in vprašanja;

• učitelj uporablja enostavnejše jezikovne strukture,

• navodila in vprašanja naj bodo enoznačna in konkretna,

• razdelitev daljših nalog na krajše,

• poudarek na nalogah izbirnega tipa in na nalogah dopolnjevanja,

• učitelj pri razlagi poudari ključne besede/ključne strukture,

• pred reševanjem nalog učitelj preveri, ali učenka razume navodila,

• če ne bo želela, se učenki ni potrebno izpostavljati (t. j. govorno izražati) pred razredom, dokler še ne obvlada jezika,

• ima možnost dopolnjevanje razlage snovi: z opornimi točkami, z vizualno oporo, z dodatnimi nalogami za tehniko pisanja (prepisovanje navodil, krajših besedil, napačno zapisanih besed),

• kratko in jasno podajanje informacij, v upočasnjenem tempu,

• sprotno preverjanje razumevanja učnih vsebin in po potrebi dodatna razlaga učne snovi,

• prilagojen izbor in struktura domačih nalog glede na učenkino jezikovno znanje,

• učenki se po potrebi fotokopira učna snov, ki si je ni uspela zapisa v zvezek,

• dodatna razlaga, branje,

• individualne ure učne pomoči.

Z Anastazijo sem na začetku vsak dan po pouku krajši čas delali individualno. Na latinico se je po predlogi učnega lista velikih in malih pisanih črk privadila v nekaj dneh. Tako je lahko začela z enostavnimi prepisi v slovenščini. Sproti sem prilagajala učne aktivnosti in obseg dela. Učno snov, ki so jo morali učenci zapisati v zvezek,

sem vedno projicirala tudi na tablo. Ob tem sem tudi narekovala oz. brala, tako je zapis deklica hkrati vidno in slušno zaznavala. Zaradi manj razumljivih učnih pojmov je bilo najtežje pri predmetu družba, najlažje pa pri likovni umetnosti, ki je tudi njeno močno področje, in tudi matematiki (razen besedilnih nalog).

Med poukom sem Anastazijo s čutno ostrino natančno opazovala, neprestano sem vzpostavlja dober stik (zaupljiv odnos med nama in med njo ter sošolci), individualno sem ji razlagala pojme, skrbela sem za dobro počutje, pomoč pri sporazumevanju s sošolci ter skrbela za prilagoditve učnih aktivnosti. Ob koncu dneva je kljub resnemu izrazu na obrazu in zadržanosti vsak dan iztegnila 5 prstov, kar je pomenilo odlično. Opogumljala sem jo, da se izraža tako v ruščini kot v slovenščini. Ker se je razredu v prejšnjem šolskem letu pridružila učenka iz Bosne, je postalo zelo zanimivo, ko smo nekatere besede primerjali v vseh treh jezikih. Za učenje je bila zelo doumljiva. Ko je na pamet deklamirala pesem Naše pravice Toneta Pavčka, smo bili vsi navdušeni. Nihče je ni kritiziral, če je besedo napačno naglasila. Vsi smo se veselili njenega napredka. S sošolci je začela zahajati v šolsko knjižnico, kjer si dona oma jih je s pomočjo prevajalnika brala.

Po dveh mesecih bivanja v Sloveniji je predlog, da svojo deželo Rusijo v slovenščini predstavi sošolcem, sprejela z veliko odgovornostjo. Upoštevali sva načela petih prstov (jaz, moja družina, moja šola, moje mesto, moja dežela). Pri pripravi je bila Anastazija samoiniciativna in izredno zagnana. Vsako nalogo je sprejela kot izziv. Tudi drugi učenci so se predstavitve zelo veselili, na koncu pa so jo nagradili z bogatim aplavzom. Naučila jih je nekaj enostavnih ruskih fraz, števila do 10 in prvo kitico ruske pesmi Katjuša. Govorni nastop se je izkazal kot mejnik pri ocenjevanju. Od takrat naprej je začela razen pri slovenščini pridobivati ocene pri vseh predmetih.

Pri urah DSP je Anastazija razvijala besedišče in skladenjske zmožnosti tudi preko iger. V monografiji Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski (Rot Vrhovec), so zbrani primeri didaktičnih iger za razvijanje besedišča, ki so primerne za učenje slovenščine za učence tujce. Po vzoru iger sem pri delu z učenko uporabljala različne plastificirane kartončke s slikami ali besedami. Na uro DSP sem pogosto povabila tudi kakšnega drugega učenca, ki je imel težave z izražanjem.

Primeri iger (po vzoru Rot Vrhovec):

1. ŽIVALI

Slike živali se razporedi po mizi, igralci mečejo kocko in se premikajo s figurami. Ko pride figura na določeno mesto, učenec poimenuje žival, samca in samico. Ob pravilnem odgovoru njegova figura ostane na mestu, sicer se vrne na prejšnje polje. Naloga: otrok poimenuje žival, samca, samico in tvori samostojno poved.

2. GLASBILA

Kartice z glasbili so na kupčku obrnjene navzdol. Učenec obrne karto in pove, kako se imenuje glasbilo in glasbenik/glasbenica. Tvori povedi, ki jih vnaprej določimo. Npr. Otrok dvigne kartico z violino. Ženska, ki igra violino, se imenuje violinistka. Moškemu, ki igra violino, rečemo violinist. Violina spada med godala. Če je povedal pravilno, si lahko karto zloži k sebi na kupček. Zmaga tisti, ki ima več kartic.

3. KAJ KDO KDAJ DELA IN ZAKAJ?

Kartice z napisi uredimo v kupčke po barvah. Otrok izvleče iz vsakega kupčka po eno kartico ter z njimi tvori poved, ki jo nadaljuje sam, tako da uporabi besedo KER. Lahko nastajajo tudi smešne povedi, npr. Zjutraj dedek teče po travniku, ker bi rad ujel metulja.

KDAJ? KDO? KAJ?

ZJUTRAJ DEDEK ZALIVATI ROŽE

DOPOLDAN ZDRAVNIK PITI ČAJ

OPOLDAN PINK PANTER SE VOZITI S KOLESOM

POPOLDAN GASILEC SI UMIVATI ZOBE

ZVEČER NATAKARICA LIZATI SLADOLED

PONOČI PUJSA PEPA TEČI PO TRAVNIKU

PODNEVI OPERNA PEVKA PETI POD TUŠEM

Za učenje jezika so uporabne tudi družabne igre, ki so sicer namenjene mlajšim otrokom, npr. Activity, spomin z glasbili, ABC dring, ABC karte …, torej vse igre z enostavnimi sličicami za poimenovanje pojmov ali tvorjenje povedi. Cilji iger se lahko sproti prilagajajo.

Po izkušnjah je ob vstopu v šolo za učenca tujca najpomembnejše, da se počuti varnega, sprejetega in vključenega. Razvijanje prijetne razredne klime in dobre samopodobe učencev je zato za najoptimalnejši otrokov razvoj in učenje bistvenega pomena. Medkulturnost, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in upoštevanju drug drugega je na šoli dobrodošla, saj ustvarja polje širokih možnosti.

Slika 1: Avtor: Alenka Degen.

Učenki Anastaziji je uspelo v zelo kratkem času doseči cilj osnovnega sporazumevanja v slovenščini, pri čemer je brez dvoma botrovalo dejstvo, da je bila v razredu sprejeta s toplino in spoštljivostjo. Anastazijin oče je izpostavil, da so izredno zadovoljni z odnosi med učitelji in učenci ter tudi med učenci samimi. V Rusiji je namreč zelo visoka stopnja agresije v družbi, kar je bil tudi glavni razlog, da so deželo zapustili.

Naš naslednji cilj je projekt Medkulturnost v našem razredu. Ker Anastazija ni edina z neslovenskimi koreninami, se projekta vsi skupaj že zelo veselimo. Učenci imajo veliko idej, kaj bodo pripravili in predstavili.

VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV S POMOČJO SOCIALNIH IGER

Ana Kasunič, dipl. vzg. Kranjski vrtci, enota Čira čara

Migracija prebivalstva je vse pogostejši pojav, zaradi česar se v vrtcu tudi vse pogosteje srečujemo z otroki, ki prihajajo iz drugačnih kulturnih okolij in govorijo tuj jezik. V našem vrtcu prevladujejo otroci, ki prihajajo iz Albanije in držav nekdanje Jugoslavije. Pri tem imamo zelo pomembno vlogo prav mi vzgojitelji, saj otroku pomagamo pri vključevanju, k sprejetosti v skupino in moramo omogočiti, da se otrok razvija na vseh področjih. Socialne igre so metodični pristop vzgojnega dela, ki na igriv način prek igre omogoča otrokom vzbuditi občutek pripadnosti, varnosti in sprejetosti ter boljši vpogled vase, v različna čustva in svoje odnose z drugimi. S tovrstnimi igrami otroci razvijajo socialne veščine, ki jih vsak dan uporabljamo za interakcijo in komunikacijo z drugimi. Vključujejo verbalno in nebesedno komunikacijo, kot so govor, kretnje, mimika in govorica telesa. A ker so socialne veščine naučene in ne prirojene, je učenje socialnih veščin zelo pomemben proces. Danes otroci v vrtcu preživijo večji del dneva, zaradi tega ima vrtec zelo pomembno vlogo v procesu otrokove socializacije. Proces učenja socialnih veščin v vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstne dejavnosti in igro. Vse igre oziroma dejavnosti so vodene in skrbno načrtovane ter se otroci vanje vključujejo prostovoljno. Cilji so doseženi samo v primeru, da otrok po igri ali dejavnosti pripoveduje ali se pogovarja o svojih doživetjih, občutkih, stališčih.

UVOD

Socialne igre omogočajo socialno učenje, zato jih zelo rada in pogosto vključujem v vzgojno-izobraževalni proces. Ne samo, da krepijo odnose med otroki, temveč omogočajo sproščen odnos med sovrstniki, vzgojitelji in starši. Čas, ki ga vložim v te dejavnosti, se zanesljivo obrestuje.

LITERATURA IN VIRI:

[1] R. Bešter, M. Medvešek (ur.) (2010), Državljani tretjih držav ali tretjerazredni državljani?: Integracija državljanov tretjih držav v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

[2] M. Glogovčan (2015), Uspešno vključevanje učencev priseljencev v osnovno šolo, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta: pridobljeno s spletne strani http://pefprints.pef.uni-lj.si/2894/1/UL_PeF_-_Matejka_Glogov%C4%8Dan_pdf..pdf

[3] S. Jović Mićković. Le z drugimi smo. Program dela z otroki priseljenci. Krepitev socialnih in državljanskih kompetenc strokovnih delavcev.

[4] J. Prgić (2021). Predavanja NLP praktik, 1. modul, Žalec.

[5] Smernice za celostno vključevanje priseljencev (otrok, učencev in dijakov) iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, maj 2012

[6] Projekt Pomahajmo v svet. Pridobljeno s spletne strani: http://www.sayhellototheworld.eu/si/projekt/projekt-pomahajmo-po-sloveniji/ kratkorocni-cilji-pet-prstov

[7] dr. A. Rot Vrhovec (2020), Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski, Pedagoška fakulteta v Ljubljani

[8] Uradni list (2008): Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju. Pridobljeno s spletne strani: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina?urlid=200873&stevilka=3215

S socialnimi igrami skušam otroku razviti čim več socialnih kompetenc, kot so sprejemanje sebe in druge, sodelovanje, razumevanje, poslušanje, upoštevanje sebe in drugih, razvoj samonadzora, čustveni razvoj – sproščanje in izživljanje čustev, usvajanje družbenih pravil in norm, premagovanje težav ali konfliktov, uresničevanje želja, razvoj avtonomnosti, spoznavanje samega sebe in sveta … Pomembno vplivajo na razvoj lastne identitete. Pomagajo pri razvoju spoštljive in kulturne komunikacije, ne samo s sovrstniki in odraslimi osebami, temveč tudi s samim seboj ter pri dajanju in sprejemanju povratnih informacij oziroma sporočil.

V socialnih igrah sta zastopana dva vidika, in sicer vidik komunikacije, ki je nebesedna in besedna, ter vidik igre. Otroška igra je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, je notranje motivirana, svobodna, odprta in za otroka prijetna (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 19). Otrok se igra zaradi zadovoljstva, veselja, radovednosti in odkrivanje novega, ki mu ga nudi igra, in ne zaradi zunanje prisile.

Socialne igre mi ponudijo možnost odkriti močna in šibkejša otrokova področja ter pomembne posameznikove lastnosti in s tem posredno tudi potreben način dela z njim. Pri igrah se sprošča veliko različne čustvene energije, zato moramo biti previdni pri načrtovanju in izbiri iger ter dobro premisliti o izvedbi le-teh. Vedno se mora spoštovati načelo prostovoljnosti, kar pomeni, da se otrok v igro vključi, le če to sam želi.

Socialne igre razvijajo solidarnost, medsebojno pomoč in omogočajo, da se otrok sprošča, ker lahko izraža svoja čustva, prepričanja ter ve, da bo slišan, sprejet in razumljen. Tudi odraslim pomagajo in omogočajo vzpostavljanje bolj neposrednega, enakovrednega in prijateljskega odnosa z otroki.

Otroci v vrtcu

Otroci dnevno v vrtcu preživijo od šest do devet ur. Zato ima vrtec pomembno vlogo v procesu otrokove socializacije. Otroci si pridobijo vrsto novih pozitivnih in negativnih izkušenj pri navezovanju stikov z otroki, odraslimi in pridobivanju novih izkušenj. Odrasli v vrtcu delujemo s svojim vedenjem spodbudno in pomirjujoče, hkrati smo otrokom zgled za prijetno in prijazno komunikacijo. Med pomembne elemente interakcije med otroki ter med otroki in odraslimi sodijo pogostost pozitivnih interakcij, kot so nasmeh, dotik, govorjenje v višini otrokovih oči, odzivanje na otrokova vprašanja, spodbujanje otrok k pogovoru, delitvi idej in počutja, pozornemu poslušanju ter reševanju konfliktov, ki prispevajo k ugodni socialni klimi v skupini (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 22).

Pomen socialnih iger v našem oddelku

Socialne igre so v našem oddelku izredno priljubljen vzgojeno-izobraževalni metodični pristop, še posebej jih uporabljamo ob začetku šolskega leta in ob vključevanju tuje govorečih otrok ter novo sprejetih otrok med šolskim letom. Menim, da ravno socialne igre, ne samo otrokom priseljencem, temveč tudi ostalim otrokom, vzgojiteljicam in vzgojiteljem v tem času omogočajo, da se med seboj spoznavamo in poslušamo drug drugega, vključujemo v oddelek, navezujemo stike, pridobivamo občutek varnosti, sprejetosti in povezanosti ter gradimo odnose prijateljstva. Ugotavljam, da se otroci ob tovrstnih igrah lažje sprostijo, umirijo, se odprejo in začnejo razmišljati ne samo o sebi, temveč tudi o drugih otrocih in vzgojiteljicah. Kot vzgojiteljici mi socialne igre omogočajo, da sem pozorna do vseh otrok, naj so otroci še tako različni. Vedno se k igri z otroki pridružim, ker menim, da je to za otroke pomembnejše, zanimivejše in se otroci ob tem več naučijo o meni, sebi in drugih. Ker se otroci v socialne igre vključijo prostovoljno, se pogosto zgodi, da se na začetku marsikdo ne priključi, temveč najpogosteje opazuje. Med šolskim letom se pridružijo vsi otroci, tudi če morajo sodelovati z vrstniki, s katerimi ne preživijo veliko časa ali jim ne ustrezajo.

IGRE IN IDEJE, KI JIH IZVAJAM

Moja slikanica

Namen: Z izdelavo slikanice o sebi želim spodbuditi otroke, da spoznavajo samega sebe in odkrivajo svoja močna področja, svoje značajske in telesne lastnost, želje, pričakovanja …

Potek igre: Otroke sem spodbudila, da so si ustvarili lastno slikanico. Najprej sem fotografirala otroka in fotografijo je nalepil na platnico. Kot izhodišče za njihovo ustvarjanje sem uporabila vprašanja, kot so: »Kje stanujem?«; »Moja družina: mami, ati, sestra, brat, hišni ljubljenček …«; »Moj prijatelj«; »Kaj rad jem?«, »Česa ne maram?«, »Kaj rad delam?«, »Katera je moja najljubša igrača?«, »Kaj že znam?«, »Katera žival mi je všeč?« … Na te teme so otroci risali, lepili fotografije in slike iz revij itd.

Jaz pa to že znam

Namen: Spodbuditi otroke, da razmišljajo o sebi in spoznavajo svoja močna področja, in kako prikazati ta močna področja.

Potek igre: Vsi skupaj se usedete v krog na tla ali stole. Otrokom povejte, da ima vsak od nas sposobnost, na katero je lahko ponosen. Eden zna dobro risati, drugi peti, tretji igrati košarko, četrti sestavljati sestavljanke itd. Žoga ali plišasta igrača je povezovalni člen. Vsak, ki prejme žogo, z gibi (pantomimo) prikaže stvar, za katero meni, da jo dobro obvlada. Ostali skušajo uganiti, katero dejavnost prikazuje. Igro začnete tako, da vržete žogo izbranemu otroku in pazite, da vsi otroci dobijo žogo.

Zrcalo

Namen: Otrok se zaveda prostora, kjer se telo giba, načina, kako se telo giba, spoznava različne položaje in odnose med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi.

Potek igre: Igra poteka v parih. Par se dogovori, kdo je ogledalo. Tisti otrok, ki prvi izvaja gibe, se postavi dva koraka od soigralca in začne z gibi. Soigralec ta gib zrcalno ponovi. Med igro ni dovoljeno govoriti in v igro naj postopoma vključijo vse dele svojega telesa in tudi hitrost gibanja.

Slika 2: Deklica pripenja nov uspeh (avtor: Ana Kasunič

Slika 1: Deček riše svojo družino (avtor: Ana Kasunič).

Namen: Spodbujati domišljijo, pri čemer otrok občuti mir, in spodbujati vztrajnost za premagovanje ovir in težav.

Potek igre: Otroci si najdejo prostor in se udobno namestijo. Nato jih vodimo: »Predstavljate si, da hodite po plitvem jezeru, v katerem ni vode, ampak ogromno rumenega, sladkega medu. Na drugi strani jezera vas čaka vaš najboljši prijatelj. Pomahate prijatelju in ga pokličete po imenu. Odpravite se k prijatelju. Med se sveti na soncu in tako zelo lepo diši. Vi počasi hodite po medu. Včasih je tako globok, da vam sega do kolen. Lepi se vam na noge in postaja vedno težje. Da greste naprej, morate nabrati mnogo moči, da noge povlečete iz medu. Zato je vaša hoja počasna … čutite, kako vam med nežno polzi po nogah. Hoja je težka, a vendar se počutite veselo, saj je tako zelo mehak, prijetno diši in se lesketa na soncu. Počasi se bližate koncu medenega jezera, kjer vas čaka prijatelj. Tako, prišli ste do prijatelja in od veselja se objameta. Zdaj ste prijetno utrujeni in veseli, saj vam je uspelo premagati to naporno pot. Počasi se vrnite v igralnico, kjer smo vsi.« Po igri stopite do vseh otrok in jih vprašajte, kako so se počutili med igro, ali je bilo težko hoditi po medu, kako so se počutili, ko jim je uspelo.

Ujemi žogo

Namen: Otrok razvija komunikacijske veščine.

Potek igre: Dejavnost izvajamo, ko otroci lahko pripovedujejo o utrinkih nekega doživetja (lutkovna predstava, pohod ali izlet, pripovedovana pravljica itd.). Otroci se usedejo v krog. Prvi vrže žogo strokovni delavec, nato nadaljujejo otroci. Otrok, ki je ujel žogo, pove npr., kaj je opazil na izletu, kaj mu je bilo všeč, kaj mu je bilo smešno itd.

Vlak

Namen: Otrok razvija odgovorno ravnanje v skupini.

Potek igre: Zapojete pesem Vlak in povabite otroke k skupnemu plesu. Vsak otrok si izbere svoje mesto »železniško postajo« in po prostoru nastavite ovire. Začnete tako, da krožite po prostoru med otroki in prepevate pesem. Ob besedi »vlak« položite roko na rame otroku, ki je tisti trenutek ob vas ali najbližje vam. Nato otrok prevzame vašo vlogo, medtem ko se vi spremenite v vagon. Otrok in »vagon« krožita med otroki in prepevata pesem. Ko zapoje besedo vlak, povabi za vodjo novega otroka. Igra traja tako dolgo, dokler ne pridejo vsi otroci na vrsto.

Kralj in

kraljica

Namen: Otrok se preizkusi v vlogi vodenja, pri čemer spoznava, da njegova navodila vplivajo na druge, in v vlogi sledenja, pri čemer razvija veščine upoštevanja navodil, umetnost čakanja in tudi odpovedovanja.

Potek igre: Otrokom povemo navodila, da bodo plesali tako, kot bodo dobili navodila od izbranega otroka, se pravi kralja ali kraljice. Ta otrok se usede na poseben stol »prestol«. Izbrani kralj ali kraljica poda navodila za določen plesni gib, nato gib tudi pokaže. Ko reče »3, 2, 1 – plešite«, prižgemo glasbo in ga/jo vsi začnejo posnemati. Ko glasbo utišate, je to znak, da bo prišlo do menjave kralja ali kraljice.

Vremenska napoved

Namen: Otrok razvija občutek skupinske pripadnosti in sodelovanja.

Potek igre: Skupaj naredite krog in začnite z gibanjem, ki ponazarja neki vremenski pojav (dež, veter, toča, strele, vročinski val …). Ponavljamo ga v ritmu. Otrok na vaši desni naj gibe povzame in jih ponavlja, takoj zatem naslednji otrok in tako naprej. Vsak prevzame gibanje od svojega levega soseda, takrat ko gibi prispejo do njega. Ko pridejo gibi ponovno do vas, pokažite nov gib ali gibe. Igra je zanimiva tudi z zvoki.

Slika 3: Igra Zrcalo (avtor: Brigita Maja).

Slika 4: Vodena vizualizacija (avtor: Ana Kasunič).

Slika 5: Igra Kralj in kraljica (avtor: Brigita Maja).

Slika 6: Igra Nagajivi most (avtor: Ana Kasunič).

Nagajivi most

Namen: Otroci razvijajo timsko delo, razvijajo strategije skupnega reševanja problematike.

Potek igre: Otroci se razdelijo v skupine po pet ali šest in svoji skupini izberejo ime. Na tla položimo debelo vrv. Otroci v skupini naj se razporedijo na vrv. Nato otrokom povemo, da je vrv nagajivi most in morajo paziti, da ne padejo z njega. Prosite jih, naj bodo na ozkem mostu zelo previdni in naj pazijo drug na drugega, saj je pod mostom deroča reka. A most je zelo navihan in si neprestano izmišljuje nova pravila, kot so: »Varno me lahko prečkate le, če se boste razporedili od največjega do najmanjšega.« ali »Varno me lahko prečkate le, če se boste razporedili, tako da bodo deklice pred dečki.« Otroci se nato razporedijo po vrvi in ne smejo stopiti z nje.

ZAKLJUČEK

V vzgojno-izobraževalni program pogosto vključujem socialne igre. Ob tovrstnih igrah se otroci lažje vključijo v skupino, se spoznavajo, ne samo drug drugega in odraslih, temveč tudi sami sebe, krepijo samozavest, medsebojne odnose in občutek sprejetosti. Poleg tega so igre otroke spodbudile k spoštljivi komunikaciji, spoštovanju in sprejemanju različnosti, povezovanju, izražanju svojih čustev, želja in občutkov. Otroci so se tudi sproščali in zabavali ter naučili poslušati drug drugega, kar je privedlo do tega, da je bilo manj konfliktov in so le-te reševali bolj zrelo.

MEDKULTURNO SODELOVANJE NAS BOGATI

Anuša Ajster, vzgojiteljica Osnovna šola Podbočje

V šolski praksi smo priče različnim problemom, s katerimi se spopadamo vzgojitelji in učitelji, in so povezani z integracijo. Navadno smo pripravljeni sprejeti otroka priseljenca v svoj oddelek ali razred.

V letošnjem šolskem letu sem se prvič vključila v projekt Pomahajmo v svet. V 1. razredu nimamo učenca priseljenca, naša šola pa je vključena v poskus »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli«, kjer so učenci iz različnih oddelkov od 1. do 5. razreda razdeljeni v skupine. V te skupine so vključeni tudi učenci priseljenci in med seboj dobro sodelujejo.

Ena izmed vsebin, ki jo izvajam tudi sama, ima naslov ustvarjam in se igram in spada v področje kulture in tradicije. Odločila sem se, da šoli, ki nam je bila dodeljena, v okviru programa Pet prstov, kjer učenci predstavijo svojo šolo, predstavijo tudi aktivnost z naslovom peka medenjakov.

Ključne besede: medkulturno povezovanje, sodelovanje, predstavitev

UVOD

V zadnjih dvajsetih letih dela v vzgoji in izobraževanju se pogosto srečujem s pojmom integracija priseljencev. Sprva sem se ukvarjala z razlago besede tujec, ki je bil v slovenskih zakonih opredeljen kot vsakdo, ki ni imel državljanstva Republike Slovenije. Kasneje sem se ukvarjala z besedo migrant, še kasneje z besedo priseljenec. Prebirala sem ogromno literature in prišla do spoznanja, da, kadar govorimo o priseljencih, mislimo na otroke, ki so rojeni v drugih državah in so se iz kakršnih koli razlogov priselili v Slovenijo ter se vključili v slovensko osnovno šolo.

Učenca priseljenca je potrebno z različnimi pristopi vključiti v oddelek, da lahko uspešno sobiva v oddelku z drugimi učenci. Zelo pomembno vlogo pri usmerjanju in oblikovanju v učni proces ima učitelj, ki vzpostavi pomen dobrega sodelovanja z vsemi učenci in z učencem priseljencem in njegovimi starši. Pri vsakem in v vsakem starostnem obdobju se kaže drugače.

V nasprotnem primeru lahko šolski neuspeh privede do negativnih vzorcev pri posamezniku:

• vpliva na psihosocialni razvoj,

• zmanjša možnost za vključevanje na trg dela,

• veča socialno izključenost v družbo,

• veča socialne razlike,

LITERATURA: Bahovec, A. in drugi (2004). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Bergant, M.(1974). Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka. Zveza prijateljev mladine. Janet, E., Janet, K. M., Senica, M., Šavli, K. M. (2010). Da sije sonce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo Krnel, D. (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulumu za vrtce. Maribor, Obzorja.

• veča kulturno razlikovanje.

Kot druga strokovna delavka v 1. razredu dopolnjujem delovno obvezo v poskusnem obdobju koncepta razširjenega programa (podaljšano bivanje). Pomemben vidik programa je njegova inkluzivna naravnanost: nikogar ne izključuje, temveč vsem omogoča vključenost v dejavnosti na različnih področjih. Kurikularni dokument programa nam omogoča, da si učitelj poišče raznolike vsebine in dejavnosti v skladu s cilji in načeli.

S kulturno mešanimi oddelki se srečujem že dvajset let. Prevladujejo učenci iz bivših republik nekdanje SFRJ, predvsem otroci iz Bosne in Hercegovine. Glavni razlog je predvsem zaposlitev staršev teh otrok. Sprva so bili moji občutki zelo mešani. Lažje je bilo v dopoldanskem času, ko sva bili z učiteljico skupaj in sva ena drugo dopolnjevali in si pomagali tako pri sporazumevanju kakor tudi pri izpeljavi načrtovanega pouka. Jaz sem sedela pri učencu priseljencu, mu pomagala pri urejanju pripomočkov, se pogovarjala z njim v slovenskem in njegovem maternem jeziku, kolikor sem ga pač znala, učiteljica pa je podajala snov ostalim. V popoldanskem času pa sem ostala sama.

Velikokrat sem se vprašala o počutju in občutkih učenca ob prihodu na našo šolo. Ali mu bo všeč, ali ga bo česa strah, ali si želi obiskovati našo šolo, ali ga bodo učenci sprejeli, mu pomagali, kako se bodo sporazumevali?

Z leti se je to spremenilo. Danes sem bolj samozavestna. Prepustim vlogo vključevanja in sprejemanja učenca priseljenca sošolcem in prijateljem. Ti se veselijo in zelo radi prevzamejo vlogo »učitelja«, da z razlago, prikazovanjem in spremljanjem popeljejo učenca v svoj krog oddelka, seveda, do meje, ki jo jaz postavim. Poudarjam pa, da je to pri mlajših otrocih kar zahtevna naloga, ki traja kar nekaj tednov. Kadar je ob prihodu v razred prisoten strah, ki ga učenec priseljenec pokaže z jokom, ga danes ustavim tako, da povabim starše v razred, da ostanejo nekaj časa s svojim otrokom. Velikokrat učenca priseljenca vzamem za kratek čas izven oddelka. Tako se bolje spoznam z njim, ugotovim njegova močna področja in jih kasneje izpostavim v oddelku.

Zelo dobro se spomnim dogodka učenke, ki je prišla iz Makedonije in je obiskovala prvi razred. Nikakor se nisva mogli sporazumeti glede ene besede. Potem pa sem se domislila, da mi naj to besedo nariše. Deklica je perfektno risala, tako sem ugotovila njeno močno področje in povezala ostale sošolke z njo, saj so bile enako navdušene nad njenim risanjem in z veseljem jim je risala risbice za domov. Izpostavila sem jo tudi pri likovni umetnosti, ko je šlo za poustvarjanje pravljice. Pogosto je bila beseda »ne znam« pri večini učencev, kadar je bilo potrebno narisati le žival. V tem primeru sem zopet povabila deklico k tabli, da je narisala in njeno risanje je pripomoglo k sprejemanju v oddelek.

Velik poudarek sem namenila tudi srečanju s starši učenca priseljenca. Dogovorila sem se za več srečanj v okviru krajših govorilnih ur, po potrebi tudi skupaj z otrokom. Začutila sem, da so učenci priseljenci v takšnih situacijah bolj odprti, dialog z mano je hitreje stekel, veliko sem izvedela tudi o njihovem popoldanskem prostem času, o družini, o počutju na naši šoli. Tako sem učenca priseljenca lažje predstavila v oddelku ostalim sošolcem.

Naša šola se lahko pohvali s čebelarstvom in pomembna pridobitev v mesecu novembru 2022 je bila nov čebelnjak. Priprave na otvoritev so potekale dobrih štir-

inajst dni. Povabljene goste smo razveselili s kulturnim programom in jih postregli z medenjaki, ki so jih učenci spekli sami z mojo pomočjo.

Aktivnost peka medenjakov spada v področje Kulture in tradicije. Ta pri učencih razvija znanja, veščine, vrednote in stališča. Učenci z aktivno udeležbo in izkušenjskim učenjem razvijajo kulturno-umetniške potenciale, ohranjajo kulturno in naravno dediščino in pozitiven odnos do nacionalne dediščine. Krepijo in razvijajo ročne spretnosti, estetske izkušnje in interese.

V skupino za pripravo medenjakov sem povabila učence od 1. do 3. razreda. Prišlo jih je 20. Želela sem, da učence zanima zakaj ravno peka medenjakov. Kdor je želel, se mi je lahko pridružil. Razložila sem jim potek dela.

Aktivnosti se je pridružila tudi učenka priseljenka 3. razreda, ki je na našo šolo prišla v mesecu oktobru. Nisem njena razredničarka niti poučujem je ne. Deklica me pozna zgolj iz srečanj na hodniku in kadar sem dežurna učiteljica učencev vozačev, kajti domov se vozi z avtobusom.

Na izvedbo ure sem bila pripravljena, saj sem predvidevala njeno prisotnost, ker me je na to opozorila že njena razredničarka.

Z žrebom listkov, na katerih so bile narisane sestavine za medeno testo, sem določila pet skupin. V skupini so bili po štirje učenci iz treh razredov. Vsaka skupina je dobila tisto sestavino, ki jo je imela narisano na listku. Vsem skupinam sem razdelila tudi napisan recept, ki so ga morali prebrati. Skupaj smo natehtali sestavine in kuharice v kuhinji prosili za pomoč, da so nam v stroju za mešanje zgnetle testo. V času priprave testa, sem nekaj besed namenila razlagi čebelarstva in namenu peke piškotov.

Ko je bilo testo pripravljeno, smo mize pregrnili z belimi prti, pripravili pekače, ki smo jih predhodno obložili s peki papirjem, umili roke in pričeli z delom. Demonstrirala sem jim, kako in v kakšni veličini se naredi kroglica, iz katere kasneje nastane piškot, imenovan medenjak.

Z zanimanjem sem opazovala skupino, v kateri je bila tudi učenka priseljenka. Moram povedati, da se je v kratkem času naučila zelo veliko slovenskih besed, ki jih spretno uporablja v pogovoru. Vzporedno z njo pa sem z zanimanjem poslušala prvošolce, ki so poslušali njo in mi »tožili«, da ne razumejo njenih besed, ko se je sporazumevala z menoj ali ostalimi in smo ji razlagali, kaj pomeni določena beseda v receptu.

Vprašala sem jo, zakaj se je odločila za sodelovanje v moji skupini in mi je povedala, da so ji sošolke omenile, kako so z mano že velikokrat pekle piškote, ko so bile v prvem razredu, in da bo peka najbrž zanimiva. Z veseljem je pristopila k delu. Pripovedovala je, kako so z babico pekle baklavo, ko je bila še doma, v Bosni. Da jo je babica veliko naučila, da ji je morala velikokrat priskočiti na pomoč pri peki pred prazniki. Njenih, z

Slika 1: Priprava na peko (avtor: Lidija Sotler).

roko oblikovanih kroglic iz testa, ni bilo potrebno popravljati oziroma jo opozarjati, da naj bodo enako velike. Njen pekač izoblikovanih kroglic, ki so bile pripravljene za peko, sem izpostavila pred ostalimi učenci.

Zadovoljna sem bila z delom, saj so moji cilji dosegli pričakovano. Ob delu v skupini so razvijali veščine sodelovalnega učenja, krepili znanje, spretnosti in veščine za učinkovito sodelovanje in sporazumevanje v lastnem in tujem jeziku ter krepili in razvijali prosocialno vedenje (empatijo, solidarnost, prostovoljstvo).

V pomoč pri delu z učencem priseljencem je individualiziran načrt, ki ga v sodelovanju s socialno delavko in starši učenca priseljenca pripravi razrednik. Poudarek temelji na razumevanju navodil pri pouku, saj potrebujejo ti učenci dodatno pomoč in razlago, saj materni jezik teh učencev ni slovenščina. Potrebujejo jasna in kratka navodila, ki jih je potrebno večkrat ponoviti in sprotno preveriti razumevanje. Pri podajanju snovi naj bodo naloge konkretne in enostavne, pustimo, da imajo za reševanje nalog več časa. Več naj bo ustnega kakor pisnega izražanja, gradiva poenostavimo, da bolje razumejo osnovne pojme, ter mu snov v zvezkih, ki se jo mora naučiti, tudi označimo.

Učitelj mora biti pozitiven in čustveno podporno naravnan in učenca za dosežke pohvali tudi pred razredom.

ZAKLJUČEK

USVAJANJE DRUGEGA JEZIKA S STRPNOSTJO IN

POSTOPNOSTJO Barbara Štante, diplomirana vzgojiteljica, ravnateljica Vrtca Zreče Vrtec Zreče

POVZETEK

V vrtce v zadnjih letih prihaja vse več otrok iz tujine. Skok je precej občuten, saj je leta 2016/17 vrtce obiskovalo 3.637 tujih otrok, v letošnjem šolskem letu pa že 5.631. Več kot pol je otrok iz Bosne in Hercegovine, sledijo otroci s Kosova in Makedonije. Podatkov o številu otrok iz Albanije ni, se pa po navedbah vzgojiteljic in ravnateljic število albansko govorečih otrok povečuje. Zaradi vojne v Ukrajini pa se v slovenskih vrtcih pričakuje tudi porast ukrajinskih otrok. Posledično je izjemnega pomena, kako se z otroki o tem pogovarjamo in na kakšen način jim predstavimo nove sošolce, prijatelje, sosede.

UVOD

Mejniki dejavniki tveganja za razvoj komunikacije, govora in jezika

Pri spremljanju razvoja komunikacije, govora in jezika so zelo pomembni mejniki, ki nam lahko pomagajo ugotoviti, ali otrok ustrezno napreduje.

- Predgovorno obdobje

Govor še ni razvit. Za to obdobje je značilna postavitev temeljev komunikacije. Otrok se uči poslušati in opazovati, uči se medsebojne izmenjave uči se posnemanja, igre in uporabe spretnosti komuniciranja

- Govorno obdobje

»Ne skrbite, ker vas otroci nikoli ne poslušajo, raje skrbite, ker vas otroci vedno gledajo.«

(Robert

Felghum)

Skupaj z učenci se veselim vsakega novega video klica v projektu »Pomahajmo v svet« s šolo, ki nam je bila dodeljena, čeprav znotraj skupine nimamo učenca priseljenca. Se pa z njimi srečujejo v skupinah razširjenega programa in je zelo pozitivna izkušnja tako za prvošolčke kakor tudi zame. Tu imamo učitelji namreč pri sestavi LDN prosto pot in lahko učencem marsikaj pokažemo v drugačni obliki in na drugačen način. Prepričana sem, da bodo cilji v okviru Petih prstov v nalogi sredinca Jaz in moja šola, doseženi.

VIRI IN LITERATURA:

Zavod republike Slovenije za šolstvo, (2018), Razširjeni program (delovno gradivo), Ljubljana.

Pojavi se prva beseda, prvi stavek. Do tretjega leta otrok usvoji določeno število besed, ki jih kombinira v stavke skladno s skladenjskimi pravili. Usvojen je temelj maternega jezika. Do petega oziroma šestega leta naj bi se razvila pravilna izgovorjava vseh glasov. Komunikacija, govor in jezik se izpopolnjuje celo življenje. Pomembno je, da sledimo otrokovemu razvoju in ga primerno spodbujamo.

- Dejavniki tveganja za tvegan razvoj komunikacije, govora in jezika

Razvoj komunikacije, govora in jezika je dober pokazatelj otrokovega razvoja. Nanj lahko vpliva več dejavnikov. Ključni dejavniki tveganja so:

• zaostanek v duševnem razvoju (upočasnjeno razumevanje in izražanje govora in gibov),

• izguba sluha,

• genetska pogojenost (Turnerjev sindrom, Klinefelterjev sindrom),

• psihološke in nevropsihiatrične motnje (selektivni mutizem, motnje vedenja in pozornosti, avtizem),

• okvare centralnega živčnega sistema

• socialni vzroki (socialno-ekonomski status, čustveno okolje, revščina, tujejezičnost),

Slika 2: Peka medenjakov (avtor: Lidija Sotler).

Slika 3: Šolski čebelnjak (avtor: Mitja Mladkovič).

- Učenje jezika

Otrok se lahko uči novega samo, če razume sporočilo. Komensky (1958)2 je v svoji Veliki didaktiki, ki jo je napisal leta 1632, poudarjal, da je nemogoče otroke učiti neznanega z neznanim; otroci se lahko učijo istočasno en jezik ali več jezikov. Ko se otrok istočasno uči več jezikov, gre za simultano učenje teh jezikov, če pa se drugega jezika začne uči- ti takrat, ko že razume določen jezik in se zna tudi izražati v določenem jeziku, gre za sekvenčno učenje jezikov; učenje novega, drugega ali tujega jezika se dogaja, ko otrok že pozna funkcijo govornega sporočanja.

Otrok se najhitreje nauči jezika, tudi drugega in tujega jezika takrat, ko lahko sodeluje v intenzivnih interakcijah z drugimi otroki in odraslimi, z uporabo jezika v funkciji, ko mu jezik predstavlja sredstvo za vzpostavljanje in razvijanje odnosov ter učenje in delovanje.

Pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega procesa je potrebno upoštevati dejstvo, da so razlogi za raznolikost v skupinah vrtcev in šol različni. Z drugimi besedami, na raznolikost vplivajo preseljevanja zelo nadarjenih in izobraženih univerzitetnih profesorjev, raziskovalcev, diplomatov, strokovnjakov in partnerjev, zaposlenih v multinacionalkah, zaljubljenih v deželo, lepote in ljudi določenega družbenega in naravnega okolja ter preseljevanja žrtev vojn, ekoloških katastrof, klimatskih sprememb ter žrtev neustreznega, slabega vodenja držav, kar vodi v revščino, nezadovoljenost osnovnih potreb posameznikov, družin in skupnosti. Zelo malo vpliva imamo na regulacijo prirojenih genetskih sprememb, pojava bolezni in nesreč, ki jih ne moremo preprečiti. Razlogi za raznolikost so različni in na večino posamezniki nimamo vpliva. Vpliv imamo, še posebno pedagoški delavci, na odnos do razlik, raznolikosti in na svojo zmožnost poslušanja in slišanja raznolikih zgodb posameznikov in skupin. Vpliv pa imamo tudi na to, da v vrtcih in šolah končno spregovorimo, v kakšnem svetu želimo živeti. Vzgoja je vedno bila in je v funkciji reprodukcije družbe, vendar lahko samo pedagogi začnemo, z namenom transformacije družbe, živeti in negovati skrbne in naklonjene interakcije z otroki in starši v bogastvu raznolikosti.

TUJEJEZIČNOST V VRTCU ZREČE

Postopek vpisa v našem vrtcu zahteva nekaj časa, kar pa je dobro tudi zato, da se vsi lahko pripravimo na prihod novega otroka v skupino. Otrok in družina se pripravi na spremembo življenjskega ritma, vzgojiteljica v vrtcu pridobi informacije o novinčku in otroci iz skupine, se seznanijo s prihodom novega prijatelja. Vzgojiteljice otroke v oddelku pripravijo na prihod tujejezičnega otroka, pomagajo jim razumeti, da prihaja iz drugega okolja in jih pripravijo na to, da bodo bolj potrpežljivi in razumevajoči pri uvajanju, ki je lahko za vse nekoliko stresno.

Vzgojiteljica, v primeru vpisa tujejezičnega otroka, pridobi tudi informacije, kakšno je otrokovo predznanje jezika, zmožnost komunikacije, kakšna so pričakovanja, želje, morebitni zadržki, strahovi ... otroka in njegovih staršev. Svetovalna služba skupaj z vzgojiteljico naredi načrt vključitve, pomagamo tudi pri pogovorih s starši, ter svetovanju družini, kako iskati poti, pri vključevanju v družbo, predvsem v smeri za učenje jezika, v kolikor jih družine ne najdejo že same. Odvisno od tega, od kod otrok prihaja. Otroci hitro najdejo načine, da mu pokažejo, kaj želijo. Večinoma pristopajo spontano. Vzgojitelji poskrbijo, da je prisotne več igre, preko katere so otroci bolj sproščeni. Pri pogovoru si sprva pomagajo tudi s slikanicami, didaktičnim materialom in podobno.

Otroci so do otrok vedno odprti, prijateljski in zaupljivi. Večinoma pristopajo s pričakovanjem, da se bodo razumeli in igrali, včasih pa so ta pričakovanja potem prevelika, saj ugotovijo, da bo treba nekaj potrpljenja in učenja, da se bodo lahko igrali. Nekateri pa so do vseh bolj zadržani in tudi v teh primerih pristopijo počasi in opazujejo bolj od daleč.

Otroke v skupini moramo pripraviti na to, da so novi prijatelji drugačni, da je potem čim manj težav. Vedno se lahko pojavijo težave. Včasih so jezikovnim barieram pridružene tudi druge težave, ali celo motnje v razvoju. Za vsakega otroka je potrebno narediti nek načrt dela. Da otroke obravnavamo kot individuum, vsakega posebej, vsakega s svojimi potrebami.

Predšolski otroci imajo razvojne značilnosti in vsaka vzgojiteljica jih prepozna, zato hitro ve in se odzove, če se pri družini ali otroku pojavi kakšno odklonilno vedenje. Pri takih situacijah je nujna podpora in dobro sodelovanje tudi s starši. Otrok, ki ne razume, je lahko zadržan, bolj občutljiv, razdražljiv, jokav ali pa se odzove z jezo, agresijo. Doživlja stisko, ki je ne more izraziti z besedami. Mlajši otroci čustvenih stanj ne znajo izraziti in ubesediti, to velja tako za slovenske kot tujejezične otroke. Čustveni razvoj se najintenzivneje razvija v predšolskem obdobju.

Vzgojiteljice pri uvajanju otroka v skupino običajno izhajajo iz otrokom znanega v manj znano, kar pomeni, da mu z različnimi vsebinami širijo obzorje in odpirajo različne teme. Sprejemanje drugačnosti in medsebojno spoštovanje sta ključna, da skupina lahko deluje. To je nekaj, kar otroci najprej spoznajo. Iščemo podobnosti in razlike. Vsi smo različni, po videzu, željah, čustvovanju, zmožnostih in tako dalje. Otroke družijo podobna zanimanja, igra, pogovori in skupne naloge. Prijateljstva so lahko zgolj kratkotrajna, za namen igre ali pa trajnejša, ko se dva otroka zares dobro ujameta in dopolnjujeta, imata več skupnih zanimanj. Med prijatelji obstajajo pravila, meje in dogovori. Otroci se dogovarjajo, se prepirajo, sklepajo kompromise, preizkušajo potrpežljivost, tudi na neprimerne načine in podobno. Spontano, preko osnovne otrokove dejavnosti - igre.

Vzgojiteljice pripravljajo razne kotičke za igro, igro vlog, kot ji rečemo, preko katere zlahka opazujemo, kako se otroci odzivajo, navezujejo stike, kje se pojavljajo težave in podobno. Tako se lahko z otrokom individualno pogovarjajo in mu pomagajo vzpostavljati konstruktivne stike in razreševati konflikte na konstruktiven in družbeno sprejemljiv način.

Izrednega pomena na hitro učenje jezika ima družina. Starši imajo največji in najmočnejši vpliv. Vzgojiteljica lahko vpliva na dogajanje v vrtcu in se s starši skuša pogovoriti, ampak na vrednote staršev in sprejemanje drugačnosti ima majhen vpliv. Ta odnos staršev se kasneje prenese na otroke. Vzgojitelji in kasneje učitelji odpiramo možnosti za preseganje predsodkov, vendar se moramo zavedati, da smo tudi strokovni delavci samo ljudje, s svojimi pogledi na svet in da imajo starši še vedno najmočnejši vpliv. Pri sprejemanju drugačnosti je še vedno v družbi prisoten strah, nelagodje, ogroženost ... Temu olje na ogenj priliva poplava informacij v globalnem svetu, mediji, družbena omrežja in drugi predsodki in stereotipi, ki jih zavedno ali nezavedno izražamo verjetno vsi.

Vrtec ne more nadomestiti družinske vzgoje in prav tako družinska vzgoja ne more nadomestiti vrtca, v kombinaciji pa nudita otrokom optimalne možnosti razvoja na vseh področjih. Pomembno je dejstvo, da vrtec zagotavlja uresničevanje načela enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki, saj tako omogoča

enakovredne pogoje optimalnega razvoja vsakega otroka in s tem omili primanjkljaje otrok iz socialno-ekonomsko in kulturno manj spodbudnega okolja pred vstopom v šolo. Prav iz tega razloga je bilo v začetku tega stoletja izoblikovano mednarodno priporočilo za razvoj predšolske vzgoje, da je potrebno doseči večjo vključenost otrok v vrtce, predvsem otrok, mlajših od treh let, otrok iz socialno-ekonomsko in kulturno manj spodbudnega okolja, otrok iz tujejezičnega okolja in otrok s posebnimi potrebami (Marjanovič Umek, 2009).

IZZIVI DELA Z OTROKOM BEGUNCEM

Sidonija Bratuša, dipl. vzg. pred. otrok

Biljana Levstik, prof. soc. in ped.

Vrtec Studenci Maribor Prilagajanje učnega okolja za otroke priseljence. Ustvarjanje spodbudne klime in sprejemanje drugačnosti ter različnosti s praktičnimi rešitvami skozi celo šolsko leto. Izzivi za strokovnega delavca, ki v svoj oddelek sprejme tujejezičnega otroka, ki zavrača učenje slovenskega jezika. Sodelovanje strokovne delavke s svetovalno delavko pri vzpostavljanju prvih stikov z novo priseljeno družino.

Število otrok priseljencev se v zadnjih letih v našem okolju povečuje. Posledično postaja vrtec svet v malem, kjer se zaradi različnih vzrokov srečujejo strokovni delavci z otroki priseljencev in z otroki priseljenci. V delo z otrokom je tako neposredno vključenih vse več strokovnih delavcev. V naše okolje prihajajo iz različnih delov sveta in iz različnih vzrokov. Prihajajo kot politični in vojni migranti ali iz ekonomskih in družinskih, osebnih vzrokov.

V Smernicah za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012) je zapisano, da sta vzgoja in izobraževanje za uspešno uresničevanje vključevanja otrok priseljencev tista pomembna dejavnika, ki najučinkoviteje prispevata k zagotavljanju enakih možnosti za uspešen osebni razvoj, vključevanje v delo in družbeno življenje vsem, ne glede na izvor, spol, prepričanje in druge značilnosti.

Tega se v vrtcu zavedamo. S tem namenom se pripravimo na prihod otroka priseljenca v svojo sredino z različnimi dejavnostmi in prilagoditvami metod dela. Najprej, pa je pomembno, da se tudi sami seznanimo s kulturo in okoljem, iz katerega otrok prihaja, da lahko učinkovito pripomoremo že ob prvem stiku otroka s skupino. Otroke v skupini lahko strokovni delavci z različnimi dejavnostmi pripravijo na prihod novega otroka. Prav tako pa je strokovni delavec tisti, ki je odgovoren, da ustvari spodbudno učno okolje za vse prisotne otroke.

LITERATURA:

• https://www.bibaleze.si/malcek/kako-otroke-nauciti-pomembnih-vrednot-in-sprejemanja-drugacnosti.html

• https://www.zd-mb.si/Portals/0/Docs/Razvojna/1Razvoj%20komunikacije_prispevek%20AM_posiljanje.pdf

• Marjanovič Umek, Ljubica, Fekonja Peklaj, Urška (2006). Učinek vrtca na otrokov govorni razvoj. Sodobna pedagogika, letnik 57 = 123, številka 5.

• Marjanovič Umek, Ljubica, Kroflič, Robi. “Predšolska vzgoja v vrtcu.” Sodobna pedagogika letnik 60 = 126. številka 3 (2009) str. 6-16. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8YG4AV9

• Komenský, Jan Amos (1958). Velika didaktika. Ljubljana: Zveza pedagoških delavcev LR Slovenije.

Seznanjanje otrok z različnostjo med nami ne sme biti enkraten dogodek. To zahteva ustvarjanje primernega okolja, v katerem se otroci učijo in živijo. Torej igralnico s knjigami v tujih jezikih, kotiček dom z dojenčki različnih ras, ples ob glasbi iz različnih delov sveta, likovne izdelke, ki ponazarjajo različne kulture (karnevalske maske, afriške pletene košare, kitajske vaze), vizualna ponazorila (slike za rutinske dejavnosti, kotičke, predmete), napise v jezikih, ki jih govorijo.

Otrokom se mora nameniti čas, ki ga potrebujejo za spoznavanje novega, čas tišine, ko si ne upajo govoriti, prostor, kamor se lahko umaknejo, ko je zanje vsega preveč. Dati jim je treba priložnost, da svoje znanje izkažejo na različne načine, če je jezik ovira. Iz nepoznavanja in nerazumevanja jezika se ne sme sklepati o splošnem neznanju otroka. Vključevati jih je treba v vse dejavnosti in le-te organizirati tako, da bodo lahko aktivni in se tako počutili del skupine. Skozi ponavljajoče se rutinske

dejavnosti lahko spoznavajo nove besede, saj tako otrok posluša, posnema in utrjuje. Pri tem je pomembno, da strokovni delavec ne spreminja besednjaka. Pri spontani igri pa ima otrok priložnost, da se uči jezik v kontekstu igre, strokovni delavec se mu takrat lahko individualno posveti. S tem se mu približa, ga uči jezika, pomaga pri vzpostavljanju socialne mreže in vključevanju z igro z drugimi.

Strokovni delavec mora poskrbeti, da se v oddelku dobro in varno počutijo vsi otroci. Otroku beguncu in njegovim staršem smo skušali pomagati skupaj s svetovalno delavko, pri tem smo se oprli na Smernice in nekatere priročnike o zgodnjem učenju jezik (Križ kraž, Poigrajmo se slovensko, Slika jezika). Pripravili smo obrazce v ukrajinskem jeziku, ki smo jih pridobili na spletni strani Ministrstva. V več jezikih imamo tudi zloženko, ki opisuje dan v vrtcu.

Strokovni delavec je pogosto izpostavljen, saj zagovarja vse, kar počne v oddelku, staršem vseh otrok v oddelku, ki opazujejo in podajajo svoja mnenja. Nemalokrat strokovnega delavca postavijo v neprijetni položaj, ker bi želeli pomagati finančno ali z nasveti in niso seznanjeni z vsemi okoliščinami, pa si ustvarjajo napačna mnenja.

Strokovna delavka s kar nekaj izkušnjami pri uvajanju otrok beguncev se sooča s težavami predvsem na področju govora in prilagajanja. Starši otroka begunca delno razumejo slovenski jezik, ko pa gre za kompleksnejši pogovor s starši, starši priskrbijo prevajalca. Pokazali so zanimanje za delo v vrtcu, upoštevajo mnenje vzgojitelja ter so pripravljeni sodelovati. Svetovalna delavka se je pogosto vključevala v življenje oddelka, da smo lahko skupaj iskali primerne rešitve za lažje delo in učenje. Pri otroku beguncu smo poskusili zaradi nerazumevanja jezika s pomočjo slikovnih aplikacij, vendar neuspešno. Otrok ni imel interesa za tovrstno učenje besed ob slikah. Namesto aplikacij mu povedano demonstriramo in zahtevamo, da pokazano ponovi. Uspešno je začel slediti skupini vrstnikov v rutini. Največ težav je pri jezikovnih dejavnostih, saj hitro izgubi interes ob poslušanju pravljice kljub vizualni opori. Zgodbo nato s strokovno delavko ponovi ob slikah še individualno. Pri jezikovni dejavnosti je pogosto otrok zelo nemiren, nerazumevanje in nepoznavanje jezika mu povzroča stisko. Takrat mu omogočimo umik v mehki kotiček, kjer lahko še zmeraj spremlja dejavnosti in se priključi kadar želi. Razume že kratka in enostavna navodila, sledi dnevni rutini, prav tako sodeluje pri vseh dejavnostih, ki ne vključujejo govora, ampak so bolj gibalno usmerjene. Otrok begunec besed v slovenskem jeziku ne želi ponoviti, vztraja pri maternem jeziku, čustveno je zelo predan svoji državi in to pogosto izrazi. Zelo jasno nam pove, da se želi vrniti v svojo domovino. Menimo, da omogočanje izražanja svojih čustev, izražanja v maternem jeziku omogoča, da se počuti sprejet in del skupine. Skupaj z vsemi otroki iz skupine zato pripravljamo plesno predstavo, ki bo zajela tudi glasbo njegove države Ukrajine.

Otrok begunec najpogosteje pokaže stisko z jokom in govorjenjem v svojem jeziku, pri tem ne dovoli tolažbe z objemom. Najraje se umakne v drugi prostor. Ne dovoli bližine, tolažbe in pri tem se strokovna delavka počuti nemočno, saj ne zna njegovega jezika, otrok ne dovoli dotika, ampak potrebuje samo dovolj časa, da se sam na svoj način umiri. Ko napredujemo pri vključevanju, pa otroka ni v vrtec po več dni in tako se celo šolsko leto uvajanje ponavlja, saj otrok ob slovesu od staršev joka in se manj vključuje v dejavnosti. Pri tem stisko doživljajo tudi ostali otroci v oddelku.

Starši ostalih otrok so seveda opazili stisko, jok in odziv otroka in marsikdo, ki ni poznal okoliščin, si je napačno razlagal postopanje strokovne delavke, ki mu je omogočila več umika in ga ni tolažila na način, ki ga je zavračal. Takrat je bilo treba opraviti še poseben sestanek s starši otrok v oddelku, da smo pojasnili drugačen

vzgojni pristop. Tako kot je v družbi, smo tudi med starši v vrtcu zaznali predsodke in stereotipe, ki smo jih poskušali s pogovorom prepoznati in spreminjati, saj bi lahko takšna klima vplivala negativno na delo v oddelku in med otroki.

Zavedati se je treba, da inkluzija od strokovnega delavca zahteva veliko znanja, iznajdljivosti, predvsem pa osebno občutljivost za razlike med otroki, starši in ne nazadnje vseh deležnikov, ki vstopajo v vzgojno – izobraževalni prostor. Šele strokovni delavec z dobro razvitimi interkulturnimi kompetencami bo uspešen pri svojem delu. Zmogel bo preseči lastne predsodke in stereotipe, na spoštljiv način pristopiti k staršem, upošteval bo njihovo stališče in življenjski slog ter okoliščine, v katerih otrok živi. Zavedal se bo, da otroka oblikujeta njegove osebnostne lastnosti, razmere v katerih je živel pred prihodom v Slovenijo in v katerih trenutno živi, travme in izgube, ki jih je doživel, neznanje jezika, nova socialna pravila, socialna izključenost…

Kot so priporočila v Smernicah za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgoji in izobraževanju (2022) glede postopnega uvajanja v vrtec navajala, sta se strokovni delavki osredotočili na pridobivanje pozitivnih izkušenj ob prvem stiku otroka z novim okoljem. Staršem sta sproti predajali informacije o otrokovem počutju v vrtcu. Na željo staršev, pa uvajanje, ki je potekalo postopoma, ni bilo izvedeno ob prisotnosti staršev. Morda se v tem tudi skriva razlog, da se sedaj otrok ob jutrih zelo težko loči od staršev, čeprav se kasneje v oddelku zelo hitro pomiri. Potrebno je seveda upoštevati okoliščine, zaradi katerih je moral zapustiti svoj dom in so ga spremenile, spremenile njegov pogled na svet, mu naložile nove strahove in izbrisale vse kar je do takrat predstavljalo njegov varen svet. Starši so se strinjali z dogovorom, da otrok postopoma vsak dan ostane daljši čas v vrtcu in se tako seznanja z rutino, dnevnim potekom dela v vrtcu in vrstniki. Hkrati se mu je omogočilo, da s seboj prinaša njemu ljube stvari, ki jih je povezoval z domom in starši. Pri počitku se mu je omogočilo, da se pripravi na počitek tako, kot je bil navajen v vrtcu v Ukrajini. Obleče si svojo pižamo in brez težav zaspi. Tudi ostali otroci so to sprejeli kot nekaj kar on potrebuje, da se lažje umiri in se počuti varnega.

Načela, ki jih pri svojem delu upoštevamo, so še toliko bolj pomembna, ko delamo z ranljivi skupinami. Pomembno je, da ohranjamo odprtost in se zavedamo strokovne odgovornosti, da upoštevamo različnosti med otroki in prilagajamo svoje delo, metode in cilje ter spoštujemo otrokovo izvorno kulturo. S svojim delom mora strokovni delavec omogočiti aktivno učenje vsem vključenim, saj je vsak otrok z vključitvijo v vzgojno izobraževalno ustanovo enakovreden drugim udeležencem izobraževanja.

Vrtec mora biti opora družinam, ki iščejo svoje mesto v novem svetu. Kadar se osredotočimo na to, da smo v tem poklicu, pa naj je to strokovni delavec ali svetovalna delavka, da delamo v dobro otroka, potem v tem vidimo izzive, ki so vredni, da zanje poiščemo rešitve, saj s tem osebnostno in profesionalno rastemo tudi mi. Jezik je še najmanjša težava, saj vsi ljudje tega sveta poznamo in razumemo jezik prijaznosti, spoštovanja in strpnosti.

LITERATURA:

Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, ZRSŠ, Ljubljana, 2012

Smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojno – izobraževalne zavode, ZRSŠ, Ljubljana, 2022

Irena Domanjko Seršen dipl.vzg.

Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona

Integracija je proces, v katerem se lahko otrok (učenec, mladostnik) razvija, v katerem lahko razvija svoje psihične in socialne potenciale in s tem povečuje svojo ekonomsko in socialno neodvisnost. Hkrati je integracija tudi proces vzpodbujanja in pridobivanja izkušenj za sobivanje in sožitje, medsebojno razumevanje, sodelovanje, strpnost, stičnost in bližino (Čebulj, Stropnik, 1999, po Babič, 1997). Medkulturni dialog pomeni vzpostavitev odprte in spoštljive izmenjave pogledov med posamezniki in skupinami z različnimi migracijskimi oz. kulturnimi ozadji, ki temelji na medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Uspešna vzpostavitev medkulturnega dialoga je temelj za razvoj in obstoj inkluzivnih družb, ki stremijo k integraciji in družbeni koheziji ter zavračajo marginalizacijo ranljivih družbenih skupin, hkrati pa prispeva k boju proti predsodkom in stereotipom v javnem življenju in v političnem diskurzu. Namen članka je, predstaviti pomembnost vključitve medkulturne vzgoje in izobraževanja v vrtec kot integrirano vsebino pri različnih dejavnostih in predmetih, hkrati pa ponuditi konkretne smernice za implementacijo v praksi.

Ključne besede: medkulturna vzgoja in izobraževanje, kulturna raznolikost, vrtec

UVOD

Mednarodni projekt »Pomahajmo v svet«, spodbuja vrednote spoštovanja, razumevanja, prijateljstva ter strpnosti in povezovanja med vsemi akterji. Prav zaradi svoje specifike je tako zelo zanimiv prav v najnežnejšem obdobju življenja otroka.

Rdeča nit projekta predstavlja pet prstov, pet tem. Vsak prst predstavlja eno temo.

Palec – to sem jaz. Kazalec- jaz in moja družina. Sredinec- jaz in moj vrtec. Prstanec – jaz in moje mesto. Mezinec – jaz in moja država.

Z različnimi, otrokom zanimivimi dejavnostmi, smo razmišljali o sebi, v kakšnih družinah živimo mi in naši prijatelji, temeljito raziskali naš vrtec, odkrivali znamenitosti in običaje našega kraja ter raziskali znamenitosti Slovenije – značilne športe, jedi, zastavo, grb, himno… Sama sem v projekt vključena drugo leto.

Strah mi je zlezel v kosti, ko sem izvedela, da bom imela v oddelku otroka druge narodnosti. Samoiniciativno sem prebrala veliko literature na to temo, kar mi je počasi preganjalo strah pred neuspehom. Dalo mi je zagon in dodatno znanje, ki ga potrebujem za delo z otrokom.

Največje zadovoljstvo mojega dela je gotovo otrokov odziv, saj mi vselej, pa čeprav samo s pogledom veliko vrača. Trenutno mi največje veselje predstavlja trenutek, ko preko dečkovega otroškega govora »slišim sebe«.

Pri delu z otrokom sem si zastavila naslednje prilagoditve in cilje:

• dečka vključevati v vse aktivnosti in mu zagotoviti varno in prijetno počutje;

• omogočiti mu ustrezno socializacijo, da si pridobi izkušnje v oddelku, medsebojno sodelovanje, sprejemanje pravil;

• poskrbeti za ugodno vzdušje v oddelku;

• otrok potrebuje eno ali več ponovitev, dodatno razlago oz. ponazarjanje povedanega iz različnih vidikov in na različne načine;

JEDRO

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je že leta 2009 izdal Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah. Tudi v Vrtcu Manka Golarja Gornja Radgona je to vedno bolj aktualno. Zavedam se, da s prihodom migrantov v Evropi narašča kulturna, jezikovna in etična različnost, zato se zaposleni v vrtcih soočamo z izzivi, ki so s tem povezani. Eden ključnih faktorjev je, da se otresemo stereotipov povezanih s spolom, raso, kulturo in še čim. Če se bomo po vseh svojih najboljših močeh trudili ustvariti vključujočo skupnost, se bo gotovo izboljšalo sodelovanje med starši, vzgojiteljicami in vodstvom. Sama sem mnenja, da se je resnično potrebno zavedati, da je odločitev poiskati boljše življenje v drugi, tuji državi običajno skrajna rešitev, kajti le ti ljudje nimajo druge možnosti. Tudi nekoč so ljudje odhajali na lepše »s trebuhom, za kruhom« in naj nam bo to neko vodilo in zavedanje, kako pomembno je vsakemu takemu človeku pomagati, da se vključi v naše življenje, našo kulturo, ter da spozna našo domačnost. Zavedam se, da so to osebe, ki nimajo slovenskega državljanstva. Naš vrtec kaže posebno mero entuziazma tem otrokom, in ravno s tem namenom se vzgojitelji v tej smeri tudi izobražujemo in tem otrokom namenjamo še prav posebno pozornost. Kakovostno izobraževanje strokovnih delavcev, ki vključuje didaktično in jezikovno znanje ter obvladovanje veščin za medkulturno delovanje pri vzgojnoizobraževalnem delu. Načela za izobraževanje oz. vključitev v vrtec so oblikovana na podlagi dokumentov slovenske šolske zakonodaje in smernic Evropske unije, ki določajo pravice in dolžnosti vsakega otroka na glede na njegov status. Med drugim so mi pri sprejemanju otroka v oddelek v veliko pomoč tudi načela, katera upoštevam. Gre za načelo največje koristi otroka, načelo nediskriminiranosti, načelo pravice do sodelovanja, načelo spoštovanja kulturne identitete, načelo informiranosti ter načelo izobraževanja, usposabljanja in samoizobraževanja. Pri svojem delu v oddelku mi je v veliko pomoč otrokov portfolio, ki poleg vseh zanimivih otrokovih stvari in izdelkov vsebuje tudi otrokove podatke v skladu z zakonskimi predpisi. Ob prihodu otroka romunske matere in očeta Slovenca, ki je bil sicer zaposlen v Avstriji se je v meni začel porajati strah, nemoč…, tisoč in eno vprašanje, ki se je vselej zaključilo z besedami…, bom zmogla? Ni bilo izhoda. Zavihala sem rokave in v svojem Letnem načrtu dela oddelka zapisala najrazličnejše prilagoditve. Prilagodila sem način dela individualnim značilnostim in potrebam otroka, ga vključevala v zanj primerne dejavnosti ter mu pripravljala spodbudna učna okolja in dejavnosti s katerimi sem mu omogočala socialno in jezikovno integracijo, dnevno beležila, spremljala napredek otroka, njegove dosežke. Zavedala sem se, da to ne bo šlo kar tako na hitro, ampak bo potreben čas. Dala sem mu čas in obdobje, ustrezno obdobje prilagajanja. Dečku sem omogočala, da se je izražal na sebi lasten način, v materinem jeziku. Ob vpisu v vrtec mi je oče namreč dejal, da deček govori bolj malo, da je sramežljiv. Minevali so dnevi, meseci, deček je pričel kazati nenavadne gibe, se izražati oz. kričati, ni sedel na stolu, kljub svojim petim letom, nenehno se je vrtel, imel plenice. Poiskala sem pomoč svetovalne delavke. Tudi sama je opazila podobno izražanje otroka, ki ni bilo v skladu z otrokovim razvojem. Otroci v oddelku so ga zelo lepo sprejeli ter bili do njega zelo tolerantni. Želeli so si njegove bližine, igre z njim, borili so se, kdo bo ga držal za roko na sprehodih, kdo mu bo ponudil krožnik, lonček, hrano…

Velik poudarek sem namenjala tudi otrokovim staršem, predvsem mamici, ki je vsakodnevno prihajala v vrtec. Vselej sem spoštovala njihovo zasebnost, kulturo, jezik, svetovni nazor in vrednote. Mamica je imela sprva veliko pomislekov. Želela je, da bi bil otrok kmalu brez plenice, da bi jedel vso hrano, ki mu je v vrtcu ponujena, da bi pričel govoriti, da bi se igral s prijatelji, in še marsikaj. Vsak ujeti trenutek sem posnela ali fotografirala in ga ob prihodu pokazala mamici. Sprva ni poznala nobene slovenske besede. Neverbalna komunikacija je bila tista, ki naju je povezala. Sledile so besede, izvoli, prosim, hvala, dober dan, adijo… Tudi sama jih je počasi pričela uporabljati. Povabila sem jo v oddelek, kjer je z nami preživela celo dopoldne. Bila je nasmejana, vesela in ponosna, da to sme. Dobila je uvid, da je njen fantek sprejet, da ga imamo vsi radi, da je še kako pomemben člen našega oddelka. Čeprav drugačen, vedno dobrovoljen in nasmejan. Tekli so meseci in mamica se je naučila že nekaj slovenskih besed. Sama sem se z njo pogovarjala počasi, ob fotografiji, sliki. Imeli smo prvo pogovorno uro. Mama je pokazala hvaležnost, solze so jih privrele iz oči, ko je videla, kaj vse njen fantek v vrtcu počne.

Vzgojiteljice imamo zelo pomembno vlogo pri podpori otrok in družin priseljencev. Biti prijazen, dostopen in spoštljiv do drugih kultur pa je gotovo vrlina, preko katere se razvije občutek zaupanja in pripadnosti otroka in njegovih staršev. Spremljati nas mora dejstvo, da se moramo seznanjati z navadami drugih narodov, s kulturnimi razlikami in z njihovimi vrednotami. Biti moramo odprte do drugačnih družin. Z družinami moramo vselej delati na razvoju pozitivnih odnosov, kajti le tako bo lahko spoštovanje drugačnosti vzajemno. V komunikaciji moramo biti premišljeni in naj bo na našem obrazu nasmeh.

ZAKLJUČEK

Biti vzgojiteljica v vrtcu je poslanstvo ter neizmerna ljubezen do dela z najmlajšimi, marljivost, vztrajnost zagnanost in moč. Moč stopiti iz cone udobja. Nedvomno pa velika mera težnje h kakovosti predšolske vzgoje, ki zajema vse njene deležnike. Zase lahko z gotovostjo trdim, da nisem samo vzgojiteljica v vrtcu, ampak tista, ki večino dni iz službe odhajam nasmejana, izpopolnjena, bogatejša za nepozabne spomine, iskrene otroške komentarje in objeme. To vsekakor ni samoumevno, za to sem hvaležna.

Eno izmed temeljnih načel in izhodišč vzgoje in izobraževanja, in tudi šolske zakonodaje, je načelo enakih možnosti in nediskriminacije. V zvezi s tem se poudarja dolžnost države, da zagotovi optimalen razvoj vsem otrokom in mladostnikom (ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno kondicijo). Vzgoja in izobraževanje sta za uspešno uresničevanje vključevanja otrok priseljencev v slovensko družbo tista dva pomembna dejavnika, ki najučinkoviteje prispevata k zagotavljanju enakih možnosti za uspešen osebni razvoj in k vključevanju v delo in družbeno življenje (Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah, 2009). Vrtec kot odprt, a hkrati tudi varovalni prostor mora poskrbeti za pogoje, ki omogočajo, da otroci priseljenci lahko dosežejo cilje in standarde znanja in se učijo (in tudi dobro naučijo) jezik okolja. Večkulturno in raznojezično okolje je pogoj za uspešno integracijo otrok priseljencev v novo življenjsko okolje. Poti do tega, kako to postane vsakdan posameznega vrtca, pa so seveda zelo različne, in te, ki so predstavljene v tem prispevku, so samo drobni kamenčki v mozaiku različnih možnosti, idej in rešitev.

Članek sem zapisala predvsem zato, da opogumim tudi tiste vzgojiteljice, ki bodo s strahom v srcu postavljene pred podobno nalogo. Drugačnost je potrebno sprejeti in dnevno živeti z njo. Tudi za otroka pomeni vrtec posebno izkušnjo. Obdobje, ki ga preživlja z nami pozitivno vpliva na njegov razvoj in samostojnost. Z gotovostjo lahko trdim, da me je vključevanje otroka v oddelek osebnostno in profesionalno obogatilo, v smislu, da sem lahko dala več in boljše tudi ostalim otrokom.

LITERATURA:

Diplomska naloga: Čebulj, J. in Stropnik, M. (1999). Diplomska naloga; Integracija otrok s posebnimi potrebami in njihov položaj med vrstniki; Univerza v Mariboru.

Prispevek: Fidler, A. (2013 ). Z igro do pravilnega govora, Dostopno na strani http://www2.arnes.si/~mbosgusi1s/radovednez/z_igro_do_ pravilnega_govora.pdf pridobljeno 30. 10. 2013

Knjiga: Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke. (2006). Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. Spletna stran: Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami. (2003), Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, 2013. Ur. l. RS 52/2013.

Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah, 2009. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo

SODELOVANJE S STARŠI OTROK PRISELJENCEV V OSNOVNI

ŠOLI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM

Nataša Planko, magistrica profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike Osnovna šola 27. julij

V teoretičnem delu naloge smo skušali osvetliti formalne kot neformalne načine sodelovanja med starši in šolo. Sodelovalni odnos med starši in šolo je pomemben za vse učence, posebno za tiste s posebnimi potrebami. Posebej smo želeli poudariti pomen sodelovanja pri vključevanju otrok priseljencev iz drugojezičnih okolij, v obstoječ šolski sistem. Pojasnjujemo pomen “odprte šole” v smislu aktivnega sodelovanja staršev s šolo, poudarimo pomen učiteljevega odnosa do staršev, kot enega glavnih motivacijskih dejavnikov za uspešno sodelovanje staršev s šolo. Pri učencih s posebnimi potrebami zaradi drugojezičnosti pojasnjujemo razliko med pojmoma: “učni in socialni jezik” ter predstavimo možne strategije pomoči za premagovanje težav, ki nastanejo zaradi nerazumevanja jezika. Posvetimo se tudi ozaveščanju vrstnikov pri vključevanju učencev priseljencev ter predlagamo možne rešitve za razvijanje multikulturnosti z upoštevanjem priporočenih smernic, ki vključujejo tudi poznavanje zakonodaje in možnih sistemov pomoči.

V praktičnem delu naloge podrobneje predstavimo dva intervjuja. Prvi je intervju z materjo, albansko priseljenko, katere deklica je vključena v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom.

Drugi intervju je prav tako z materjo, bosansko priseljenko, katere sin je pred kratkim postal učenec osnovne šole prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom.

Iz intervjujev je možno povzeti ugotovitve iz teoretičnega dela naloge. Težave nastajajo predvsem zaradi nerazumevanja jezika. Težav je manj pri neizobraževalnih predmetih. Večinoma je sodelovanje staršev s šolo v domeni mater, možje se redkeje vključujejo, čeprav jezik bolje razumejo. V enem primeru je oče prisoten le ob vikendih, ker je zaposlen v tujini. Obema družinama je skupno to, da materi nista zaposleni, kar je posledica neznanja jezika.

Dodali smo naša prizadevanja za uspešno vključevanje otrok priseljencev v naš šolski sistem in ga zapisali zaključek s pozitivnimi in negativnimi izkušnjami.

1. UVOD

Živimo v času velikih migracijskih premikov, ki so odraz našega odnosa do sveta in sprejemanja življenja z vidika vrednot individualistične kulture.

Slovensko okolje je kljub svoji majhnosti zelo raznoliko po etnični, verski in kulturni plati. Prizadevamo si za vključevanje oziroma inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v redne šole, hkrati pa smo nestrpni do drugačnosti. Izziv je pogosto prezahteven in vse več otrok je po letu ali dveh obiskovanja redne osnovne šole usmerjenih v posebne programe.

2. JEDRO

2.1. Teoretični del 2.1.1 Sodelovanje med starši in šolo

Šola in starši naj bi v skrbi za otroka razvijali partnerski odnos, saj je njihova skupna vez oz. skupni interes posameznik, ki ga spremljajo starši doma in učitelji v šoli. (Kalin, 2008).

Za uspešno vzgojo otrok je pomembno prav sodelovanje med starši in šolo. Vec poudarja pet načel, ki morajo biti izpolnjena:

• da starši svoje otroke, kolikor je le mogoče, dobro pripravijo na šolo in v njih vzbudijo veselje do šole,

• da otroke pridno in redno pošiljajo v šolo,

• da v navzočnosti otrok o šoli in njenih delavcih lepo in spoštljivo govorijo,

• da se zanimajo za otrokovo delo v šoli,

• da se pri učiteljih zanimajo za svojega otroka (Vec, 2009, str.64).

• Vec (2009) tako govori o dveh temeljnih pogledih na sodelovanje šole in doma:

• šola obravnava starše kot tiste, katerih sodelovanje je nujno za boljše, lažje, hitrejše, učinkovitejše doseganje svojih ciljev,

• šola pristaja na svojo storitveno funkcijo; v osnovi se mora prilagajati potrebam, zahtevam, ciljem uporabnikov (družinam in lokalnim skupnostim), ker je namenjena njim, jim mora slediti z načinom svojega delovanja (Vec, 2009).

Za učence s težavami pri učenju je odnos med šolo in domom oz. učitelji in starši še pomembnejši in odločilnejši kot za njihove vrstnike (Magajna idr., 2008).

2.1.2 Formalne in neformalne oblike sodelovanja

V šolah se spodbujajo različni načini sodelovanja s starši, ki jih v prvi vrsti delimo na formalne in neformalne oblike sodelovanja.

Med formalne oblike sodelovanja štejemo tiste, ki so zakonsko predpisane in to so roditeljski sestanki, govorilne ali pogovorne ure in pisna ali telefonska sporočila. Neformalne oblike sodelovanja pa so po mnenju Intihar in Kepec (2002) vse tiste, ki so se in se še vedno razvijajo v zadnjih letih kot posledica večje odprtosti šol do staršev. Vse neformalne oblike sodelovanja so načrtovane kot bolj sproščene in nudijo staršem priložnost za aktivno vključitev v učenčev šolski dan. Starši tako bolje spoznajo učitelje, ter druge starše in prične se graditi most spoštovanja, zaupanja in sodelovanja.

Tudi neformalne oblike sodelovanja imajo natančno opredeljene cilje in namene. Sem vključujemo: dan odprtih vrat, sodelovanje staršev na razstavah in šolskih prireditvah, vključevanje staršev v projekte, sodelovanje in pomoč staršev v delovnih in zbiralnih akcijah, obiski staršev pri pouku, dnevi dejavnosti skupaj s starši, starši vodijo interesne dejavnosti, svetovanje staršem za kvalitetnejšo pomoč otroku doma (Intihar in Kepec, 2002, 123).

7.2 Sprotna podpora učencem priseljencem

Srečanja z mentorji vzorniki še vedno potekajo nekje na vsakih štirinajst dni (po potrebi prej). Učenci vzorniki so tudi vsakodnevno na voljo učencem priseljencem pri spoznavanju šole, težavah pri razumevanju snovi, delanju domačih nalog, socializaciji …

Učenci sproti poročajo o napredku ali morebitnih težavah, ki se pojavljajo pri učencih priseljencih in jih sproti rešujemo. Podpora za usmerjanje in konzultacije je planirana tudi v prihodnje.

Ob koncu šolskega leta bomo naredili še refleksijo vseh dosedanjih srečanj in celotnega poteka mentorstva učencev vzornikov (kaj jim je bilo všeč in kaj ne, kaj bi želeli spremeniti ipd.).

Metoda se je izkazala za zelo inovativno in uporabno. Ta pristop nam je vsem vključenim zagotovo že podal nova orodja in ideje za učinkovito delo z otroki tujci, ki jih lahko kadarkoli uporabimo.

2.1.3 Učne težave zaradi drugojezičnosti in socialno-kulturne drugačnosti

Da bi razumeli posebne potrebe drugojezičnih oz. socialno – kulturno drugačnih učencev je zelo pomembno poznavanje razlik med socialnim jezikom, ki ga učenec uporablja v komunikaciji z vrstniki in zahtevnost učnega jezika, s katerim se mora izražati pri pouku. Pogosto pozabimo, da učenec sicer obvlada socialni jezik /dobro komunicira z vrstniki), ne obvlada pa učnega jezika.

»Socialni jezik je podprt s poznavanjem razmer, s fizičnimi in vizualnimi oporami.«

»Učni jezik je abstrakten in terja zapleteno strukturo povedi, bogato besedišče ter daje malo vizualnih opor«.

Ko učitelj razume razliko med tema dvema jezikoma, je naredil prvi korak k razumevanju posebnih potreb teh učencev. Iskati lahko začne različne uspešne oblike podpore in pomoči.

2.1.4 Ozaveščanje sošolcev do vključevanja učencev priseljencev

Kako bo učenec napredoval v šoli in novem okolju je zelo pomembno od sprejetosti med vrstniki in počutja v razredu. Pri razumevanju kulture nam zelo veliko lahko pomagajo starši priseljenih otrok. Z njihovo pomočjo in sodelovanjem, lažje razvijamo multikulturnost:

• predstavimo učenca priseljenca v razredu,

• spoznavamo različnosti in značilnosti posameznih jezikov

• uporabimo metode poučevanja, ki spodbujajo povezovanje med različnimi kulturami,

• spodbujamo vrstnike k medkulturni komunikaciji in k sodelovanju v mednarodnih projektih,

• spodbujamo komunikacijo z družino - z vsemi člani družine.

2.2 PRAKTIČNI DEL

2.2.1 Opredelitev problema

V referatu sem želela preveriti stališče ter pogled dveh mam. na sam proces vključevanja v VIZ proces.. Prve priseljene iz Albanije in druge iz Bosne. Prvi intervju sem izvedla s pomočjo sorodnice, ki je prevajala, v drugem intervjuju pa je mama vprašanja razumela, sicer sem ji skušala pomagati z njenim jezikom.

Opisala sem tudi svoje izkušnje in spopadanje z izzivom vključevanja otrok priseljencev Poudarila sem sodelovanje s starši.

2.2.2 Intervju z mamama otrok priseljencev

1. Kako je potekalo vključevanje vašega otroka v šolo? Je bil/a pred šolo vključen/a v vrtec?

mati Albanka (A): V vrtec ni hodila. Jezik se je hitro naučila in še zdaj ga govori samo ona in sin, ki hodi v 3. razred. Ampak v šoli ji ni šlo, mi ji pa nismo mogli pomagati.

mati Bosanka (B): Pri sinu smo imeli kar nekaj težav že v Bosni, saj pred vstopom v šolo ni hodil v vrtec in ni bil navajen večjega števila otrok in tega sistema. Slabo je govoril tudi bosansko. Tu mu je bilo še težje, saj tudi midva s možem še nisva znala govoriti prav dobro in ga nisva mogla naučiti. Tako, da sva se v petem razredu kar mučila in mali je ponavljal, potem pa sploh ni hotel več hoditi v šolo. Velikokrat sem ga šla iskat že po drugi uri, ker je jokal. Mož še danes ne govori slovensko, saj dela v Avstriji in tam ne potrebuje slovenščine, jaz pa razumem. Pomaga pa tudi hči, ki hodi v 8. razred. Ona je šla brez težav v slovensko šolo pa veliko lepše govori slovensko.

2. Ste bili ob vključevanju v šolo deležni pomoči in podpore? Čigave?

A: V šoli so jo posebej učili slovenščino, jaz pa nisem šla na tečaj, ker sem imela majhne otroke. Mož je delal. Ker ji ni šlo, je imela dodatno strokovno pomoč, a ni bilo dovolj. Zato je šla na drugo šolo. Tukaj ji gre bolje.

B: Imeli smo zelo dobro učiteljico, nam je veliko pomagala, sploh ko je bilo treba kaj pomembnega podpisati ali napisati, si je vedno vzela čas in mi razložila, na začetku je zelo hitro govorila in sem res hitro spustila kakšno stvar potem sem počasi kar vse zastopila. Tudi otroku je zelo pomagala pa mu večkrat razložila in ko na začetku še ni imel toliko prijateljev, je pripravila takšne dejavnosti da se je tudi on vključil. Ampak otroci ga niso razumeli in počasi so ga začeli izključevati. V šolo s prilagojenim programom hodi rad. Tu z njim dela učiteljica posebej in se uči slovensko, pomaga mu logopedinja in še socialna pedagoginja. Včasih je jezen, če mu kaj ne gre. Ampak tu ima tudi prijatelje. So tudi Bosanci in ga razumejo.

3. Kaj so bile glavne ovire oziroma izzivi s katerimi ste se srečevali?

A: Tudi v šoli niso znali našega jezika in težko je vedno prosit sorodnike, da pomagajo. Zdravnik, banka, pošta, papirji… Zdaj mi že prevaja hči.

B: Zelo me je bilo strah, da bom kakšno stvar narobe razumela ali pa spustila. Nisem želela, da bi ostali starši name gledali drugače ali pa na otroka. Največ težav sem imela z vsemi temi papirji pa ne samo na šoli tudi na pošti pa banki pa v trgovini, vse je bilo novo zame, malo sem že znala slovensko samo sem porabila res veliko

več časa, ko sem šla v trgovino oziroma kam drugam.

4. Ste imeli občutek, da so vam bili pedagoški delavci pripravljeni prisluhniti?

A: Nekaj časa ja, potem pa vedno manj. Tukaj zdaj je bolje, a nimam časa, ker imam dojenčka in včasih delam.

B: Tako kot sem že rekla je učiteljica na prvi šoli zelo pomagala, drugi pa niti ne. Velikokrat je to prepričanje: Oni so prišli, oni naj se naučijo jezika. Jaz sem se trudila hitro naučiti, ampak v šolo sem pa vseeno mogla dati otroke, preden sem se sama naučila toliko. Zelo različni so učitelji eni zelo pomagajo, drugi sploh ne. Na tej šoli mojemu sinu zelo pomagajo. Upam, da bo uspešen.

5. Ima vaš otrok v šoli možnost, da izraža ter živi svojo kulturo ter navade?

A: Ne, v šoli mora govoriti slovensko.

B: Ne tega pa še nisem zasledila. Niti nisem o tem nikoli razmišljala. Pa saj če dobro pomislim, a mehiško pa ameriško ‘’musko’’ lahko poslušajo pred našo so pa predsodki.

6. Kako so vašega otroka sprejeli vrstniki?

A: Smo na vasi in tam nas ne sprejmejo. Na tej šoli ima tudi prijateljice, ki niso Slovenke.

B: Najprej zelo dobro, nikoli nisem imela občutka, da ne bi bil sprejet in tudi rekel nikoli ni nič. Ampak, ko mu ni šlo, so ga pa otroci izločili. Večji je bil, slabše je bilo. Zdaj se mi malo zdi, da mu kdaj kdo tako grdo reče, da ni Slovenec in podobno. Ga kar prizadene, čeprav ga učim, da pač ga to res ne sme prizadeti in naj bo ponosen nase in na nas.

7. Kaj bi si želeli v teh prehodnem obdobju vključevanja v novo okolje?

A: Pa ne vem, kaj bi si želela, kakšnega prevajalca. Mogoče bi takrat res morala na tisti tečaj, da bi se naučila govoriti. Mogoče bi si želela kakšne skupine, da bi me vključili in bi si malo tako pomagali.

B: Prav bi mi prišla pomoč moža.. Pa želela bi si več denarja, da bi šla lahko večkrat na obisk domov. Mi je bilo velikokrat težko pa hudo in bi mi bilo to všeč. Pa da bi hitro dobila službo, je malo problem ker nisem znala govorit in veliko so želeli, da bi to znala.

8. S kakšnimi občutki ste se srečevali?

A: Vse je bilo novo in bilo me je strah. Še dobro, da imam tukaj sorodnike.

B: Strah me je bilo, zame za otroka pa tudi za moža, ki ni bil z nami. Ko sem na začetku šla iz bloka, so se mi kar roke tresle, sem imela tremo. Tako novo je vse bilo.

Pa ko sem šla prvič v šolo sem imela občutek, da vsi gledajo samo mene pa me je bilo strah, da bi kaj narobe naredila pa bi se že takoj zamerila komu. Samo potem ni bilo tako, so bili res prijazni.

9. Če bi lahko svetovali drugim staršem otrok, ki se srečujejo s podobno situacijo, kaj bi jim rekli?

A: Če imajo majhne otroke, naj jih dajo v vrtec.

B: Ja, da je res dobro otroka hitro dati v vrtec, tam se zelo veliko nauči, sploh jezika.

Pa da se tudi oni potrudijo vključit, ker potem je to tudi za otroka lažje.

10. Kaj pa je tisto, kar bi želeli sporočiti učiteljem?

A: Da naj razumejo, da ne morem vedno priti in dobiti sorodnice, ki bi mi prevajala. Otrok ni kriv, da je tako.

B: Da naj nas ne imajo vse za takšne, ki se ne želimo lepo razumeti, pa živeti tukaj.

Jaz si želim čim prej služiti denar in otrok res ni nič kriv. Da smo tukaj je moja pa moževa odločitev, zato mu lahko pomagajo. Pa kdaj je samo lepa beseda dovolj, da je otrok bolj zadovoljen pa gre bolj rad v šolo.

2.2.3 Aktivnosti ob vključevanju otroka v osnovno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom

Oba učenca sta bila ob prihodu družine v Slovenijo vključena v program redne osnovne šole. Nihče od njiju ni dosegel minimalnih standardov znanj in zato sta ponavljala razred, v katerega sta bila prvotno vključena. Deklica iz Albanije 4. razred, deček iz Bosne pa 5. razred. V času ponavljanja razreda sta bila v usmerjena v prilagojeni program.

2.2.3.1 Sodelovanje s starši

V prilagojenem programu sem kot razredničarka sodelovala samo z materama. Sodelovali smo predvsem preko pogovornih ur. Zapisi in roditeljski sestanki se niso obnesli, saj ženski jezika nista zadostno razumeli. Deček iz Bosne tudi sam ni znal prevesti, deklica iz Albanije pa je moje zapise razumela, a jih mami pogosto prevedla narobe, prilagojeno v svoje dobro.

Naše sodelovanje sem skušala okrepiti z nekaterimi neformalnimi oblikami sodelovanja.

• Pripravila sem predstavitev držav, iz katere je prišel novi učenec (lega, značilnosti, prebivalstvo, simboli, naravne in kulturne znamenitosti, običaji, glasba, hrana).

• Mami sem prosila, da mi pomagata pri predstavitvi njihove države. Odziv ni bil tak, kot sem pričakovala. Mati iz Bosne je spekla špinačno pito.

• Povabila sem ju, da sta prisotni en dan pri pouku, a se nobena ni odzvala povabilu.

• Povabila sem ju, da gresta z nami na Stari grad, hrib nad Kamnikom, kamor gremo enkrat tedensko v okviru športa, a se prav tako ni nobena odzvala.

• Individualno sem jima svetovala za kvalitetnejšo pomoč otroku doma. Tu gre predvsem za logopedske vaje pri dečku in pridobivanje besedišča pri obeh.

2.2.3.2 Delo z otrokom priseljencem

Ob vstopu otroka priseljenca v naš program se trudimo, da ga najprej dobro spoznamo in poskrbimo, da se dobro počuti. V sodelovanju s starši prepoznavamo učenčeve posebne potrebe in močna področja.

Dovolimo, da je učenec tiho, dokler ne obvlada jezika toliko, da se v njem upa izraziti tudi pred razredom. Dovolimo mu tudi, da se izrazi v svojem jeziku, da se v svojem jeziku pogovarja s sošolci, ki ga razumejo. Hkrati pa njegov jezik prevajamo in mu povemo, kako bi to povedal v slovenščini. Upoštevamo učenčev tempo in ne hitimo.

Učencu skušamo priskrbeti individualne ure za učenje jezika, sicer pa mu namenimo individualno delo v času dopolnilnega, dodatnega pouka ali pa med urami podaljšanega bivanja.

Pri omenjenih učencih je bilo delo zelo različno. Deklica iz Albanije je že imela osvojeno osnovno besedišče, deček iz Bosne pa ni poznal nič slovenskih besed. Bila

sem presenečena, saj je že več kot eno leto obiskoval slovensko šolo.

Za osnovo učenja sem vzela učbenik Križ kraž, ki je učbenik za začetno učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Besedišče širiva vsakodnevno in upoštevam program »Petih prstov«. Ker je deček na naši šoli komaj dva meseca sva obravnavala le tri prste:

• TO SEM JAZ (palec)

• JAZ IN MOJA DRUŽINA (kazalec)

• JAZ IN MOJA ŠOLA (sredinec)

Ker ima otrok tudi govorno jezikovno motnjo vsakodnevno ob pridobivanju besedišča izvajava tudi logopedske vaje. Enkrat tedensko učenca obravnava tudi logopedinja.

Vsi učitelji, ki učimo v oddelku se trudimo, da učencem priseljencem besedišče snovi, ki jo obravnavamo približamo s konkretnim materialom, posnetki, fotografijami, slikami in risbami.

3. ZAKLJUČEK

3.1. Interpretacija intervjujev

Odgovorov na naša vprašanja v intervjujih, ki smo jih opravili, ne moremo posplošiti na celotno populacijo zgolj z dvema opravljenima intervjujema. Pa vendar lahko zaključimo, da je predvsem jezik tisti, ki dela tako staršem kot učencem veliko težav. Predvsem je težko, če je otrok rojen v tuji državi in je prva leta življenja izpostavljen albanščini oz. bosanščini. Pomembno je, da je učitelj v tem obdobju učenja ter prilagajanja razumevajoč ter podpora otroku in družini.

Ugotovili smo, da starši doživljajo veliko stisko ter strah pred popolnoma vsakdanjimi situacijami. Pa tudi strah ter popolnoma nepoznano ter novo, ko otrok vstopa v šolo.

Če si zastavimo vprašanje: »Ali starši drugojezičnih ter priseljenih otrok vidijo pedagoške delavce kot pomoč in podporo pri vključevanju v novo okolje?«, na osnovi intervjujev ne moremo odgovoriti ne negativno, ne pozitivno. To je zelo odvisno od učitelja, vendar je to zelo pomemben faktor, ki pomembno vpliva na vključevanje otroka pa tudi na sodelovanje s starši, kar je prav tako eden pomembnejših faktorjev uspešnosti učenca.

Vključevanje otrok priseljencev je proces tako za starše kot otroke in za celo družino predstavlja zelo težko obdobje.

3.2. Interpretacija aktivnosti

Kot specialna pedagoginja delam z otroki s posebnimi potrebami že slabih trideset let. V posebnem programu z nižjim izobrazbenim standardom sem učila na začetku svoje kariere, enako delo pa opravljam zadnjih sedem let. Naši oddelki so bili vedno kulturno mešani, a šele v zadnjem času se pri svojem delu pogosto srečujem z učenci, ki so priseljenci.

Prizadevam si sodelovati s starši in kot že omenjeno, so to po večini mame. Le te niso pripravljene sodelovati v tolikšni meri, kot bi si želela. Žal se spopadajo s številnimi strahovi, poleg tega pa so mame naših učencev tudi same manj izobražene in imajo tudi intelektualne primanjkljaje.

Ustvarjanje ustrezne pozitivne socialne klime v razredu ni najbolj enostavno in uspe le včasih. Učence pripravim na spremembo v razredu, a vsaka sprememba vpliva na klimo, ki jo je zaradi posebnih potreb vseh naših učencev vedno znova težko vzpostaviti. Najmanjša sprememba zahteva prilagoditve in ogromno dela. Vključevanje učenca priseljenca v razred zahteva polno angažiranost in dodatno delo razrednika in ostalih strokovnih sodelavcev.

Vedno se na pot postavlja veliko ovir. Najtežje je slediti minimalnim standardom pouka.

Moti me, ker otroci priseljencev vstopijo v redno osnovno šolo in nekateri so leto ali več tam zelo neuspešni. Zaradi neuspeha se jim v tem letu nacepijo čustveno vedenjske težave, ki jih razvijejo kot obrambni mehanizem. Pogrešam dobro diagnostiko in ustrezno usmeritev otroka že takoj ob vstopu in všolanju v Slovenijo.

LITERATURA:

• Alič, T.,Kern, D., Knez, M., Klemen, M. (2020). Križ kraž 1 - Učbenik za začetno učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

• Intihar, D., Kepec, M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom : priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.

Kalin, J. (2003). Različnost pričakovanj, možnosti in izzivi pri sodelovanju razrednika s starši, str. 135 – 148. V: Trnavčevič, A. (ur.). Sodelovanje s starši, da, toda kako?. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

• Kalin, J., Resman, M., Šteh, B., Mrvar, P., Govekar-Okoliš, M. In Mažgon, J. (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

• Koncept dela: učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: ZRSŠ, 2008.

• Novak, B. (1998). Oblikovanje partnerstva med šolo in starši. Družina-šola. Založba Družina: Pedagoški inštitut.

• Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

• Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. Smernice za celostno vključevanje priseljencev (otrok, učencev in dijakov) iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2012. Strategije vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007.

• Vec, T. (2009). Partnerstvo med šolo in starši- enoznačni cilj in različnost poti. V Cankar, F. in Deutsch, T. (Ur.): Šola kot stičišče partnerjev; sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok (str. 63-82). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

UVAJANJE

OTROKA PRISELJENCA V SKUPINO OTROK 1� STAROSTNEGA OBDOBJA IN ODZIVI OTROK V SKUPINI

Nika Colja, mag. prof. zgod. učenja, vzgojiteljica predšolskih otrok Osnovna šola Ivana Roba Šempeter pri Gorici, Vrtec Šempeter

Vstop v vrtec predstavlja vsakemu otroku veliko spremembo in nov korak v njegovem socialnem raziskovanju okolja. Ob tem je prvič zaupan v varstvo odraslim, katerih ni vajen in so zanj neznanci. Z vsakodnevnim prihodom v vrtec otrok pridobi zaupanje v ta nov svet, okolje, ki ga poimenujemo vrtčevsko okolje. Tu pa se prvič preizkusi v vzpostavljanju stikov, torej oblikuje prve socialne veščine.

Tako kot je to velik korak za otroka, je tudi za nas odrasle. Tu imamo v mislih tako starše, kot tudi vzgojitelje. Starši v vrtec pripeljejo otroka s svojimi navadami in kulturnimi olikami. Kolikor je otrok v skupini, toliko je tudi različnih kulturnih oblik in navad. Vrtčevsko okolje je velikokrat prepojeno tudi z otroki priseljenci, ki navadno prinašajo še drugačne kulturne navade, kot tudi druge jezike sporazumevanja. Ob tem se vzgojitelji izkažejo za prave mojstre pri ustvarjanju in oblikovanju okolja, ki je za vse otroke prijazno. Navadno govorimo o spodbudnem in varnem učnem okolju, kjer se otrok počuti varno in mu samo okolje ponuja priložnost za učenje.

Vključevanje priseljencev v vrtec je vedno aktualna tematika izobraževalnega sistema, saj priseljevanje narodov ne bo nikoli zamrlo. Ljudje so se priseljevali že v preteklosti iz različnih razlogov, prav tako se bodo tudi v prihodnosti.

Da bi bilo to vrtčevsko okolje prijetno tudi za otroke priseljence, smo vzgojitelji vodilni vezni člen v verigi izobraževanja, da otroku ponudimo popolno sprejetje ob vstopu v vrtec, tj. z vsemi njegovimi navadami, kulturnimi in jezikovnimi razlikami.

Integracija priseljencev v vrtec je zelo širok pojem. Gre za strmenje k sprejetju in oblikovanju otroku prijaznega okolja, ker se bo otrok priseljenec počutil prijetno in se bo lahko vključil v samo rutino dela in življenja v vrtcu. Od vzgojitelja terja veliko vpletenosti v sam proces, kot tudi v spoštljiv odnos do vsakega otroka posebej.

V referatu bomo osvetlili tematiko vključevanja otroka priseljenca skozi pogled vzgojitelja. Opredelili se bomo v tematikah sprejemanja rutine za otroka priseljenca in njegove odzive, kot tudi odzive drugih otrok na navade, jezik in vključevanje otroka priseljenca v vrtčevsko skupino.

Ključne besede: 1. starostna skupna, integracija priseljencev, integracija v vrtcu, inkluzija v zgodnjem otroštvu

Integracija pomeni na nak način vključevanje, združitev v neko večjo enoto. Z novo paradigmo pedagogike od leta 1975 se je razvila inkluzivna pedagogika. Ta omogoča vse otrokom vstop v osnovne šole, torej tudi otrokom s posebnimi potrebami. Inkluzija je nadgradnja integracije v okolje, ki spreminja okolje v tej meri, da posameznik s svojimi značilnostmi lahko aktivno sodeluje v osnovnošolskemu okolju. Sama definicija po Unescu jo opredeljuje kot proces naslavljanja in odzivanja na raznolike potrebe vseh otrok, mladostnikov in odraslih skozi naraščajočo participacijo pri učenju, v kulturi, skupnosti, omejevanju in odstranjevanju izključevanj z in iz izobraževanja. Le-ta vključuje spremembe (modifikacije) v vsebinah in pristopih. Stremi se k strukturam in strategijam s skupno vizijo, da dosežejo vse otroke določene starosti in prepričanje, da je odgovornost sistema izobraževanja izobraziti vse otroke.

Z integracijo priseljenca se srečujemo vsakoletno. Proces priseljevanja narodov je nekaj, kar ni nikoli zamrlo. Skoraj zagotovo lahko trdimo, da bo priseljevanje zaradi boljšega življenja in same boljše blaginje družine v državi, ki staršem omogoča boljši ekonomski status, vedno aktualna tematika v izobraževanju.

V referatu smo se osredotočili na integracijo priseljencev, ki potrebujejo topel sprejem, občutek, da so dobrodošli in pomoč, da se ujamejo z drugim jezikom okolja, v katerem poteka izobraževanje. Jezik je otrokom priseljencem navadno neznan. V vrtcu se otroci priseljenci navadno vključijo v čim krajšem času od prihoda v novo državo. Navadno se prej ne srečajo s slovenskim jezikom. Prav zato moramo biti vzgojitelji še toliko bolj pripravljeni sprejeti stiske teh otrok. Pojavljajo se stiske zaradi ne razumevanje jezika okolja, torej slovenskega jezika, kot tudi zaradi mnogih kulturnih razlik. Navadno je otrokom v vrtcu splošno nepoznana postavljena rutina, ki jo morajo najprej spoznati, nato sprejeti in ji kasneje tudi slediti.

Navadno je v regiji, v kateri izobražujemo, največ priseljencev iz Balkana, torej držav Srbije, Makedonije, Albanije in Kosova. Ob tem nismo nikoli začutili »poklicne tesnobe«, saj sprejemamo priseljevanje kot nekaj, kar je dalj časa prisotno v našem okolju. Poznavanje jezika priseljencev je sicer odlična rešitev, vendar pa strokovni delavci nismo poznavalci vseh jezikov. Zato je potrebno več prilagajanja pri priseljencih, katerega jezika ne poznamo. Prilagajanje pa naj bo razvidno iz obeh strani, saj se gradi odnos iz obeh strani interakcije v dialogu.

2. UVAJANJE OTROKA PRISELJENCA V SKUPINO OTROK 1. STAROSTNEGA OBDOBJA IN ODZIVI OTROK V SKUPINI

Z decembrom smo v prvo starostno skupino sprejeli otroka priseljenca. Otrok je iz države bivše republike Jugoslavije. Starša imata sicer različna državljanstva. Eden od staršev živi in dela v Sloveniji več od deset let. V Slovenijo se je družina oziroma drugi starš z otroki preselil zadnji teden novembra. Slovenski jezik mu je sicer poznan, vendar se v slovenskem jeziku ne sporazumeva.

S tem smo se kot strokovni delavci spoprijeli tako, da smo razumeli stisko priseljenca. Vsi se zavedamo, kako velik stres je zamenjava okolja za celotno družino. Spopadajo se z oblikovanjem novega družinskega okolja in z umestitvijo v novo jezikovno okolje.

1. UVOD

Iz družine sta v vrtec sprejeta dva otroka, vendar zaradi starostne razlike nista v enaki starostni skupini.

Da bi otrok lažje sprejel vrtec, ki je popolnoma drugačen, kot ga je navajen, smo se odločili, da bom otroka podprli z besedo v njegovem jeziku. Kljub temu, da nam je jezik tuj, se bomo potrudili po najboljših močeh.

Prav ta beseda, ki jo sliši tudi doma, otroku priseljencu ponudi občutek domačnosti in se tako nekoliko bolj sprosti v neznanem okolju. Empatija in sprejetje tujejezičnega otroka oblikuje prijeten pozitiven odnos. Pozitiven odnos do vseh udeležencev v izobraževanju pa poda pozitivno klimo do medkulturnega okolja.

Kljub temu, da je otrok v svoji državi obiskoval vrtec, smo zaznali nekatera odstopanja v izpeljavi vsakodnevne rutine. Otrok je velikokrat izsiljeval pozornost prav z nezaželenim vedenjem, kot so glasno kričanje in odklanjanje določenega navodila. Da bi otroku ponudili občutek varnosti, smo ga večkrat prijeli v naročje. Skušali smo mu odgovoriti v njemu razumljivem jeziku. Otrok ni bil navajen take rutine, zato smo mu skušali tudi povedati, kaj sledi. Prav s sledenjem je otrok pridobil občutek moči v dani situaciji.

2.1 Rutina v vrtcu

V vrtcu imamo določeno rutino, ki je tudi del vsakodnevnega ritma in dejavnosti. Otroke pripravljamo na samo rutino v vrtcu že od samega vstopa v vrtec. Vsak tandem si oblikuje rutino, ki je primerna za določeno starost otrok. Vsak otrok ima svoj simbol in oblikovali smo hiško, v katero otrok v jutranjem krogu vstavi svoj znak.

Cilj dejavnosti je, da otrok prepozna simbol, ki ga ima v vrtcu in s katerim so označene njegove stvari. S simbolom sta označena otrokova omarica in ležalnik.

Otrok priseljenec je v skupino prišel z mesecem decembrom in je hitro usvojil sistem zakov. Prav tako kot vsi ostali otroci si je lahko skupaj s starši izbral svoj znak, v naboru še prostih znakov.

Otrokom smo izbrali preproste simbole, ki prikazujejo risane živali. Otroci jih prepoznajo. Živali že poimenujejo po svojih zmožnostih. Otrok priseljenec tudi prepozna svoj znak in ga poimenuje. Na srečo se žival enako poimenuje tako v slovenskem jeziku, kot tudi v njegovem maternem jeziku. Otrok poimenuje

tudi druge živali na znakih. Sicer imata jezika veliko podobnosti in otrok je po

naravi zelo zgovoren ter hitro ponavlja za vzgojiteljico, kar mu omogoča, da spozna in usvoji nove besede slovenskega jezika.

2.2 Uvajanje barv

Od samega začetka v skupini prvega starostnega obdobja, z otroki starimi od dveh do treh let sledimo cilju usvajanja poimenovanj osnovnih barv. Najprej smo začeli s tremi barvami, kasneje pa smo barve dodajali.

Usvajanje barv poteka skozi različne igre in z različnimi pristopi. V skupini Čebelice imamo pripravljena vedra z barvami in panje, označene z barvami. Gre za igro razvrščanja po barvah. Igro smo izvedli kot glavno dejavnost. Otroci igro obožujejo. Nekateri poleg razvrščana barv tudi samostojno poimenujejo vse barve, drugi le iščejo prave barve panjev. Otroci tako primerjajo barve in iščejo par.

Otrok priseljenec tudi samostojno poimenuje barve. Najprej jih je poimenoval v svojem jeziku, nato smo ga začeli popravljati. Primer dialoga:

Otrok: »Ovo je žuta.«

Vzgojitelj: »To je rumena, po slovensko poimenujemo to barvo rumena. Ponovi za menoj, rumena.«

Otrok: »Rumena.«

Jezikovna bariera v tem primeru ni tako zelo velika, saj si je besedišče obeh jezikov nekoliko v sorodu. Nekatere besede, ki jih otrok govori v svojem jeziku, strokovni delavci tudi razumemo. Mogoče naša izgovorjava besed v njegovem jeziku ni tako dobra. Otrok se ob naši izgovorjavi večkrat tudi nasmehne. S tem želimo približati otroku njemu tuj jezik okolja. Podati mu želimo občutek varnosti, da je razumljen, čeprav ne govori enakega jezika. Mora pa se potruditi ponoviti besede tudi v slovenskem jeziku, saj se bomo tako bolje razumeli v skupini in ga bodo razumeli tudi njegovi prijatelji.

Posebnega iskanja otrokovih močnih področji nismo izvajali. Hitro smo začutili, da je otrok veliko bolj zgovoren, kot večina otrok v skupini, gre torej za njegovo močno področje. Ker je zgovoren, tudi rad ponovi besede za nami in to mu omogoča hitrejše usvajanje slovenskega jezika. V vrtcu je učenje jezika prepleteno z igro ter dialogom med vzgojiteljem in otrokom. Dialog je vedno pristen stik z otrokom, ki omogoča razvoj varne navezanosti.

Slika 1: Rutina hranjenja (avtor: Colja N.).

Slika 2: Rutina preobuvanja in pospravljanja copat (avtor: Colja N.).

Slika 3: Igra Čebelice 1 (avtor: Colja N.).

Slika 4: Igra Čebelice 2 (avtor: Colja N.).

V skupini sledimo smernicam kurikula za vrtce. Ta opredeljuje odnos med otroki, med otroki in odraslimi, načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma (Kurikul za vrtce, 1999, str. 12).

Ob tem ne smemo pozabiti na sodelovanje s starši. V kurikulu je sodelovanje s starši in vrtcem opredeljeno kot pomemben pokazatelj kakovosti predšolske vzgoje. Ta se mora dopolnjevati in temelji na deljenju odgovornosti pri vzgoji.

2.3. Odzivi drugih otrok na odzivanje otroka priseljenca

S prihodom novega varovanca v vrtec se je dinamika skupine nekoliko spremenila. Skupina je jaslična, vendar so to nekoliko starejši otroci, ki v tekočem letu dopolnjujejo 2 leti, nekateri pa tudi že 3 leta. Nekateri otroci že dobro in razločno govorijo, torej sestavljajo pomenske besedne zveze. Drugi otroci še ne govorijo oz. se odzivajo s krajšimi odgovori, kot so prosim, hvala, da in ne. Otroke v tej starostni skupini navajamo na vljudnostno odgovarjanje in s tem jih nekako pripravljamo na odgovarjanje na vprašanja. Cilj navajanja na vljudnostno odgovarjanje je navajanje na bonton obnašanja.

Otrok priseljenec v začetku ni razumel, kaj smo od njega želeli. Nagovarjal nas je navadno z odgovorom: »Šta?« Z opazovanjem drugih otrok in našim večkratnim opominjanjem, je otrok tudi začel odgovarjati na vprašanja.

Vljudnostno odgovarjanje pri malici ali kosilu je bil trši oreh. Navadno nas je, ko je končal jesti ter je želel dodatek, nagovoril z besedami: »Dami še,« ali »gladan še.«

Otroku smo večkrat povedali, da ga ne razumemo, če samo ostro odgovori z: »Dami še.« Lepše se sliši, ko odgovori kot vsi otroci: »Prosim še.« Ko je kateri od ostalih otrok prosil za dodatek z besedami: »Prosim še,« smo ga pohvalili in tuje govorečemu otroku pojasnili, da je tako prav.

Vljudnostno odgovarjanje je tudi eden izmed ciljev, ki jim sledimo v skupini in kot strokovnim delavcem nam je zelo pomembno, da vsi otroci razumejo in usvojijo vljudnostno odgovarjanje, kot del usvajanja bontona obnašanja in lepega vedenja.

Drugi otroci v skupini sicer ne zaznajo, da je otrok priseljenec drugojezičen. Zaznali pa smo, da ga med igro popravljajo. Ko na primer pride do tega, da si želi igračo, ki jo ima drugi otrok, navadno ogovori drugega otroka z: »Dami.« Otroci ga popravijo z nagovorom: »Prosim se reče.«

Otrok je dobro sprejet v družbi otrok iz skupine. Se popolnoma enakovredno vključuje tako v vodeno igro, kot v prosto igro z vrstniki.

Razvoj otroka je splet okoliščin, ki ga oblikuje tako domače okolje, kot socialno okolje otroka v družbi. Pomemben je stik vzgojitelja s starši ter pretok informaciji med njima.

Vendar opažamo, da je navadno pri otrocih in starših priseljencih prisotna stiska zaradi migracije. Kot strokovni delavci lahko ponudimo formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši. Po načelu sodelovanja s starši pa vrtec ne sme posegati v družinsko zasebnost, ampak mora spoštovati njihove značilnosti, kot so kultura družine, identiteta, jezik, navade, običaji, vrednote in prepričanja.

Pomembne stvari, ki jih želimo, da jih starši izvejo od poteka dneva v vrtcu, posredujemo staršu na čim bolj jasen in neposreden način. Najbolje tistemu staršu, ki bolje razume slovenski jezik. Tako ne tvegamo nesporazuma, saj si tudi zase želimo, da smo sprejeti v okolju.

Primer predaje informacija staršem je sledeč. Bilo je le nekaj dni od tega, ko je otrok bil prvič vključen v vrtec in je v vrtcu jokal. Ko smo starše s tem seznanili, naslednji dan otroka ni bilo v vrtec. Staršu smo želeli podati informacijo o tem, kaj se dogaja v vrtcu. Želeli smo, da se z otrokom pogovori, da v vrtcu počaka dokler ne pridejo ponj ter da ima tukaj prijatelje. Starš je razumel, da je otrokova stiska močna in zato ga je zadržal doma. To ne popravlja dane situacije, ampak jo nekoliko podaljša, saj vsak otrok potrebuje določen čas, da se navadi na novo okolje in družbo v vrtcu. Dobra komunikacija vzgojitelja s starši otrok priseljencev pomaga pri sprejemanju novega okolja otroku priseljencu.

Sama integracija priseljenca v vsako skupino je tako posebna, kot je vsak otrok. Od tega, kako je pripravljen za sprejemanje novega okolja, kulture in rutine, ki mu je nepoznana. V Republiki Sloveniji obstajajo različni programi uvajanja oziroma uspešnega vključevanja v šolski sistem, ki imajo dobro oblikovane delavnice za otroke, učence in starše.

Povezovanje v projekt »Pomahajmo v svet« je dobrodošla. V projektu spoznajo otroci vključeni v sam projekt tako lastno državo, kot okolje, v katerem se otrok trenutno nahaja. Tako tudi otrok priseljenec spozna okolje na drugačen način, kot ga pozna od doma. Otroku ponuja širši pogled na okolje in ga hkrati lahko spozna v bolj kulturnih oznakah.

LITERATURA:

Integracija, povzeto po spletnem mestu: https://fran.si/iskanje?View=1&hs=1&Query=integracija dne: 4. 2. 2023.

Kisilak Nina. (2021). Diplomsko delo: Vključevanje otrok priseljencev v vrtec. Maribor: Univerza v Mariboru.

Kurikulum za vrtce. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Priročnik za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev. (2015). Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja. Ljubljana: ISA inštitut.

Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012). Smernice za celostno vključevanje priseljencev (otrok učencev in dijakov) iz drugih jezikovnih in kulturnih okolju v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

3. Zaključek

VSI OTROCI SVETA MAHAJO S PIKO NOGAVIČKO

Olga Debeljak Babnik, profesor razrednega pouka

OŠ Prule

OŠ Prule se s priseljenci srečuje že vrsto let. Otroci priseljenci se šolajo v slovenskih šolah, kjer je učni jezik slovenščina. In prav zato imajo težko nalogo, saj se morajo naučiti novega, za njih tujega jezika, ki jim pomaga pri aktivnem vključevanju v novo šolsko okolje. K učenčevi uspešni integraciji v slovensko učno okolje v veliki meri pripomoremo učitelji, svetovalni delavci, ravnatelji, pomočniki ravnateljev, knjižničarji, ki predstavljajo most med priseljenci in drugimi deležniki. Učitelji so postavljeni pred mnoge izzive, saj se porajajo vprašanja, kot so: kako poučevati učenca priseljenca, katere metode uporabiti, kako prilagoditi učno snov in predvsem, kako učenca uspešno vključiti v razred, kjer se bo počutil varnega in sprejetega.

Veliko pozornost namenjamo medsebojni podpori med vrstniki, prav tako je pri integraciji ključnega pomena vloga učitelja. Večina naših priseljencev je iz Hrvaške, Bosne, Srbije in jih iz komunikacijskega stališča sploh ne doživljamo kot priseljence, drugače je z učenci iz Ukrajine, Kitajske. Zaradi neznanja jezika jim šola nudi pomoč pri premagovanju ovir in hitrejšemu usvajanju slovenskega jezika. Prav tako se vsak razrednik od 1. do 9. razreda na podlagi učenčevega predznanja odloči, ali je smotrno, da učenca ocenjuje številčno ali spremljamo samo njegov napredek, seveda vse potrdi učiteljski zbor, ki je seznanjen z učenčevim napredkom in njegovimi močnimi področji. Sama sem se odločila, da priseljencem v petem razredu pomagam na drugačen način, z igro vlog v gledališki predstavi.

Gledališka vzgoja je čudovita aktivnost, ki učencem priseljencem v interakciji z ostalimi učenci pomaga pri premagovanju strahov pri usvajanju slovenskega jezika ter jih posredno pripravlja na odraslo življenje. Prav tako preko gledališke igre vsi učenci spoznavajo svoje telesne in duhovne sposobnosti, se urijo v komunikaciji, so v nenehnem gibanju in raziskovanju. Z igro se potrjujejo, si oblikujejo samozavest ter si gradijo pozitivno samopodobo ne glede na jezik.

1. TEORETIČNI DEL

1.1 Uvod

Vključevanje otrok priseljencev v pouk, jutranje varstvo in podaljšano bivanje je priložnost, da je otrok več časa v šolskem prostoru, kjer se lahko druži, igra, posluša in pogovarja v novem, neznanem jeziku z vrstniki. Med poukom in v času PB ima učenec možnost napisati nalogo ob vodenju in podpori učitelja in sošolcev, ki si med seboj pomagajo in se ob tem učijo strpnosti, sodelovanja in nudenja medsebojne pomoči. S tem učenci in učitelji spoznavajo njihova močna področja. Ker učenci najlažje in najraje pridobivajo nova znanja in spoznanja preko gibanja, izkustev, igre, sem se odločila za gledališko igro. Preko gledališke igre so se učenci priseljenci v interakciji s prisotnimi učenci urili v medsebojni komunikaciji. Začetki so bili zadržani, včasih malce nerodni, pogosto stresni in podkrepljeni s tremo, vendar z vajo, strpnostjo so premagali strahove in šli naprej. V igri Pika na OŠ Prule so se učenci OŠ Prule z učenci priseljenci učili deliti, zmagovati, izgubljati, sodelovati. Med učiteljem in učencem se je stkala neverjetna vez, vez, ki povezuje, zbližuje in spoštuje. Učenci priseljenci so na odru rastli, se potrjevali, si oblikovali samozavest ter gradili pozitivno samopodobo. S pomočjo ustvarjalnega izražanja so širili meje domišljijskega sveta in usvajali prostor okoli sebe.

1.2. Jedro

Šola igra pomembno vlogo pri integraciji učencev priseljencev, saj nudi pomoč in podporo slehernemu otroku, še posebno na področju jezikovnih in učnih primanjkljajev.

Med temeljnimi cilji za izobraževanje otrok priseljencev, ki se nanašajo na področja dela v šolah je pomembno:

• zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo,

• vzgajanje za medsebojno strpnost,

• razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi,

• spoštovanje otrokovih in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin,

• razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi.

Pravice do vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem urejajo Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (več na spletni strani Priseljenci v izobraževanju).

Naloga učiteljev, ki vzgajajo in izobražujejo, je v prvi vrsti, da mladim priseljencem nudijo toplo besedo, sprejetost v skupino, zavedanje, da so pomembni v razredni skupnosti in vredni. Prav zato sem se lotila naslednje naloge v okviru razredne skupnosti. Odločila sem se, da bomo skupaj ustvarili razredno igro: Pika na OŠ Prule in jo ponudili na ogled staršem kot tudi učencem in učiteljem razredne stopnje. Po ustvarjenem scenariju sem previdno razdelila vloge vsem učencem petošolcem, ne glede na bralno predznanje, zavedanje, ali je posameznik vešč nastopanja ali ne.

1.3. Formulacija hipotez in metod dela

Postavila sem dve hipotezi:

• Pri vključevanju učenca priseljenca imajo učitelji, ki ga poučujejo, pomembno vlogo.

• Pri vključevanju učenca priseljenca v razredno skupnost so njegovi sošolci izrednega pomena.

1.4. Metode, s katerimi sem raziskovala, analizirala in razreševala začrtane hipoteze, so:

• Metoda dela s tekstom (literatura, splet).

• Metoda grafičnih del – anketni vprašalnik: analiza anketnega vprašalnika.

• Praktična izvedba vaj:

- delavnica: izdelava scene in kostumov

- delavnica: gledališka igra Pika na OŠ Prule

- delavnica: dihanje, igra vlog, artikulacija, zavzemanje prostora

- Statistična metoda (izdelava grafikonov)

• Metoda opazovanja izvedenih poskusov, analiza, ugotovitve:

- ogled predstave

Ključne besede: priseljenci, strpnost, gledališka predstava, medsebojni odnosi

Kje in kako začeti?

Tukaj nam je pomagala dramaturginja v MGL, Ira Ratej, ki nas je peljala v zakulisje priprave odrske uprizoritve, predstavila nekaj ključnih ljudi in faz dela, brez katerih gledališke predstave ne bi bilo. Pogledali smo si delo kostumografa, se preizkusili v vlogi scenografa, izvedeli, kaj je delo režiserja, tehnika za luč, si ogledali vajo uprizarjanja gledališke igre in se za nekaj minut tudi pridružili igralski zasedbi. Bilo je drugače, pravljično, vzneseno.

Učenci priseljenci so s sošolci izvedli nekaj obraznih vaj in bili pripravljeni na prvo branje. Začeli so z obrazno mimiko – grimasami,

• Premikanje: usta - levo, desno; glava - gor, dol; ramena - dol, gor; roke - dvig, spust; dlani - gor, dol, pest.

• Dihalne vaje za lepši glas; temu rečemo tudi energetska uglasitev. Ob vdihu dvignemo desno roko, ob izdihu jo spustimo.

• Igra čustev. Na obrazu in telesu vidimo pojme: veselje, žalost, vzvišenost, radovednost, prijaznost, nestrpnost, ljubezen, jeza …

• Tehnika izgovorjave oziroma dikcije: Z JEŽCE ČEZ CESTO V STOŽCE PO ROŽCE.

• Končno dramsko besedilo.

Ob opazovanju učencev priseljencev in njihovih sošolcev je bilo zaznati veliko dobre volje in spontanih nasmehov na njihovih obrazih.

Začeli smo s prvim branjem, upoštevali didaskalije (igralske opazke, ki so v dramskem besedilu napisane v oklepaju in igralce usmerjajo, kako naj kaj rečejo in kaj naj naredijo). Mnogi učenci priseljenci so se lažje izražali preko igre, preko maske, ki je prikazovala neko drugo osebnost, bitje ali stvar. Na ta način so rastli in postajali samozavestnejši, pokončni, se zavedali svojih kvalitet, medsebojno so si pomagali in bili ponosni, da so del tega gledališko-vzgojno-izobraževalnega procesa.

Oder jim je nudil zatočišče tudi pri pouku glasbe in slovenskega jezika. Učenci so uživali v deklamaciji na odru, ko so zrli v neko točko in jih publika ni zmotila kljub tremi in včasih nelagodnemu občutku. Imeli so se lepo in so uživali.

Učenci priseljenci so na odru spoznavali značilnosti odra, orientacijo na odru in interakcijo z ostalimi nastopajočimi. Spoznavali so lastno telo, govorne in gibalne sposobnosti. Preko igralskih improvizacij so vstopali v prostor igre, v prostor gledališča.

Oder je učencem ponudil nekaj več, nekaj kar si bodo zapomnili za vedno, nekaj kar je več kot samo učenje slovenskega jezika, nekaj, kar je več kot spoznavanje samostalnika, nekaj kar lahko doživijo, nekaj, česar se neizmerno veselijo, nekaj, kjer se lahko preobrazijo v drugo osebo, nekaj, kjer so lahko neizmerno uspešni, izpopolnjeni, nagrajeni kljub temu, da njihove ocene v redovalnici niso petice.

1.5. Oder je odličen poligon za življenje

Poleg tega je gledališki oder tudi simbolno pomemben prostor. Gre za prostor boja in premagovanja lastnih strahov, ki ponuja neprecenljive osebne zmage za otroka. Lahko bi rekli, da stopiti na oder pomeni izstopiti iz lastne cone udobja, kar je za otroka priseljenca ogromen korak. Ko si na odru, si viden, si opazovan, si drugim na ogled; z vsem, kar imaš pri sebi rad, pa tudi z elementi, ki jih ne maraš. In zdržati v tej vlogi ni enostavno, je pa prav zato lahko pomembna osebna potrditev, sploh če je pospremljena s pozitivno povratno informacijo s strani učitelja in sošolcev. Oder je odličen poligon za nadaljnje življenje priseljencev in vseh učencev. Uči te poznavanja samega sebe in svojih doživljanj, strahov, a te hkrati, korak za korakom, opremi z zaupanjem v lastno zmožnost premagovanja samega sebe.

1.6. Nastop priseljencev in sošolcev na Malem odru OŠ Prule

Na Malem odru so učenci 5. b-razreda v mesecu decembru in januarju z gledališko igro Pika na OŠ Prule razveseljevali starše, učence OŠ Prule, Centra Levec in male nadebudneže iz vrtca na Prijateljevi ulici. VSI učenci 5. b razreda (priseljeni in nepriseljeni) so svoje prijatelje prijazno sprejeli in jim zaželeli veliko zabave ob gledanju gledališko-glasbene plesne predstave.

Anica: Kaj neki bi se danes igrala?

Tomaž: Lahko bi se šla kepat ali pa delat snežaka.

Anica: Ah, meni je to dolgočasno. Kaj pa, če greva delat angelčke v sneg?

Slika 1: Vila Čira Čara – scena (avtor: Olga Debeljak Babnik, profesor razrednega pouka)

1.7. Anketni vprašalnik (razredna stopnja na OŠ Prule):

• Kakšno vlogo imajo pri vključevanju učenca priseljenca učitelji?

a) Nimajo posebne vloge.

b) To je stvar ravnateljice.

c) To je stvar svetovalne službe.

d) Vsak učitelj ima pomembno vlogo.

• Kakšno vlogo imajo pri vključevanju učenca priseljenca njegovi novi sošolci?

a) Nimajo posebne vloge.

b Vsak učenec ima pomembno vlogo.

1.8. Analiza anketnega vprašalnika ( razredna stopnja na OŠ Prule):

• Kakšno vlogo imajo pri vključevanju učenca priseljenca v prvem letu njegovega šolanja učitelji, ki ga poučujejo, in to ne glede na predmet, ki ga učijo?

a) Nimajo posebne vloge. 9 %

b) To je stvar ravnateljice. 10 %

c) To je stvar svetovalne službe. 23 %

d) Vsak učitelj ima pomembno vlogo. 58 %

Graf 1: Vloga učitelja pri vključevanju priseljenca v VI proces.

UGOTOVITVE: Graf 1 prikazuje podatke o tem, komu učenci - petošolci pripisujejo najpomembnejšo vlogo pri vključevanju učenca priseljenca. Učenci so lahko izbirali med več možnimi odgovori. Največ učencev (58 %) je odgovorilo, da ima vsak učitelj pomembno vlogo. Ta podatek je spodbuden, saj pove, da se učenci zavedajo pomembne vloge učitelja pri vključevanju učenca priseljenca v vzgojno-izobraževalni proces. Predvidevam, da je 23 % pripadalo svetovalni službi, ker le ta resnično skrbi za vključitev otroka v VI proces, ga spremlja in pomaga pri morebitnih težavah.

Kakšno vlogo imajo pri vključevanju učenca priseljenca njegovi novi sošolci?

a) Nimajo posebne vloge.

b) Vsak učenec ima pomembno vlogo.

Slika 3: Analiza gledališke igre ( avtor: Olga D. Babnik, profesor razrednega pouka)

2: Učenci v igri ( avtor: Olga D. Babnik, profesor razrednega pouka)

Slika 4: Narobe obrnjena hiša Pike Nogavičke ( avtor: Olga D. Babnik, profesor razrednega pouka)

UGOTOVITVE: Graf 2 prikazuje podatke o tem, kako učenci čutijo svoj vpliv na učence priseljence. Sami so ovrednotili svoje delo, v 88 % menijo, da so prav oni tisti, ki lahko vplivajo na svojega sošolca priseljenca in mu pomagajo pri vključevanju v razredno skupnost.

Strpnost je harmonija različnosti. Omogočajo jo znanje, odprtost, komunikacija in svoboda misli, zavesti in prepričanj. Strpnost je aktivna drža, ki je posledica zavedanja pomena univerzalnih človekovih pravic in svoboščin ne le zase, temveč predvsem za druge.

Menim, da bi bilo v bodoče spodbudno, da bi učenci priseljenci pred vstopom v osnovno šolo že poznali nekaj osnov slovenščine. Le te bi lahko pridobili na tečaju slovenščine. Teh tečajev naj se udeležijo tudi starši učencev priseljencev, saj je težava v komunikaciji z njimi ravno zaradi njihovega nerazumevanja slovenskega jezika. Zaželeno bi bilo, da bi učence priseljence pred vključitvijo v osnovno šolo med seboj spoznali in novega učenca predstavili razredu, ter mu razkazali šolske prostore, tako bi se učenec priseljenec počutil bolj varnega, saj bi s prvim šolskim dnem vstopil v razred in v šolske prostore, ki bi jih vsaj malo poznal. K uspešnemu vključevanju učencev priseljencev prispevamo vsi učitelji, ki jih poučujemo, vsak na svoj način. Petošolci smo poskusili preko igre.

Gledališki oder je mistični prostor na OŠ Prule, ki vsem otrokom nudi zatočišče in možnost preobrazbe. In prav tu nastopijo naši priseljeni učenci. Gledališka vzgoja je tista aktivnost, ki pomaga vsem otrokom pri tako napornem odraščanju in jih pripravlja na odraslo življenje v drugi deželi z drugim jezikom. Učenci so se verbalno izražali, gibalno ustvarjali, instrumentalno in pevsko nadgrajevali igro. Učenci so se medsebojno spoznavali, postali prijatelji in mentorji otrokom priseljencem, stkali so nova poznanstva, prijateljstva, se učili, spoznali skupno odgovornost, saj je igra odvisna od vseh akterjev in vsak najmanjši delček je pomemben.

STROKOVNI VIRI IN LITERATURA:

Dekleva, B., Razpotnik, Š. (2002). Čefurji so bili rojeni tu. Pedagoška fakulteta: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana.

Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib - tretja razsežnost pouka: učinki ustvarjalnega giba na nekatere vidike intelektualnega, emocionalnega in socialnega razvoja otroka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. ISBN 961-6294-13-X.

Leskovšek, V. (ur.) (2005). Mi in oni, nestrpnost na Slovenskem. Mirovni inštitut, Ljubljana.

Motik, D., Veljič, I. (2007). Spoznavam sebe, tebe, nas: priročnik za učitelje za delo z učenci in starši. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Radmelič, N. (1999). Na šolskem odru: delovni zvezek za izbirni predmet gledališki klub za 7., 8. in 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus. ISBN 961-209-120-X.

Smernice za vključevanje otrok priseljencev. Dostopno na spletnem naslovu: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/ media/pdf/smernice/cistopis_Smernice_vkljucevanje_otrok_priseljencev.pdf

2. ZAKLJUČEK

Graf 2: Vloga sošolca pri vključevanju priseljenca v VI proces.

Slika 5: Gledališka predstava ( avtor: Olga D. Babnik, profesor razrednega pouka)

INTEGRACIJA OTROK PRISELJENCEV

Sandra Žužul Jovanović, profesorica razrednega pouka

OŠ Sostro – PŠ Lipoglav

Vključevanje učencev priseljencev vedno zahteva temeljit razmislek učitelja o učencih v svojem razredu. Učence je potrebno usmeriti, da si vsi skupaj prizadevajo, da se učenec, ki ne pozna slovenskega jezika počuti sprejetega in dobrodošlega v razredu. S skrbno načrtovanimi dejavnostmi in s spodbujanjem učenca priseljenca in vseh ostalih učencev ter učiteljev, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, je bilo doseženo, da je učenka razvila pozitivno samopodobo in postala samozavestna pri komunikaciji v slovenskem jeziku. Preko različnih metod in spodbudne klime v razredu je učenka napredovala tako pri usvajanju jezika, asimilaciji in postala del skupine na PŠ Lipoglav. Ob koncu šolskega leta je bila zaradi velikega uspeha in napredka nagrajena s knjigo.

1 UVOD

Sem učiteljica razrednega pouka. Poučujem v kombiniranem oddelku 1. in 2. razreda na podružnični šoli Lipoglav. V zadnjih 4 letih so na našo šolo vpisani učenci priseljencev, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine. V svojem prispevku bom poskušala orisati izkušnjo učenke, svoj pogled, delo z učenci priseljenci, metode dela in napredek učenke. Pri povezovanju otrok iz različnih, predvsem tujih okolij me največkrat spodbudi citat Gotheja: Stori vse, za kar misliš ali sanjaš, da je v tvojih močeh. V drznosti se skrivajo genialnost, moč in čarobnost.

2 PRIHOD UČENKE NA ŠOLO IN UVAJANJE V NOVO OKOLJE

Pred 4 leti se je na našo šolo vpisala učenka, ki v Sloveniji ni obiskovala vrtca in ni poznala slovenskega jezika, zato se je njen prvi stik z otroci, ki so že asimilirani oziroma rojeni v slovensko okolje, pričel, ko se je vpisala na PŠ Lipoglav. V Slovenijo je prišla, saj se je tako družina pridružila očetu, ki je v Sloveniji pridobil zaposlitev. Deklica se je vpisala v 1. razred, natančneje v kombinirani oddelek 1. in 2. razreda, kjer je bilo takrat skupaj vpisanih 14 otrok.

2.1. Težave in opažanja

Sprva je bila kot učenka bila zelo boječa, postopno zaupanje je najprej pridobila do mano, saj se je navezala name kot na razrednika. Prvenstven razlog za to je bila moja zmožnost, da sem z njo komunicirala v njenem maternem jeziku. Preko mojega tolmačenja je tako začela postopno asimilacijo v slovensko okolje in tudi sama začela usvajati slovenski jezik. Izkazovala je predvsem strah pred neznanim, saj se je bala se je vseh dejavnosti, ki jih ni poznala.

Na začetku se je težko (predvsem zaradi jezikovne ovire in novega okolja) povezala z drugimi strokovnimi delavci, kar se je največkrat pokazalo takrat, ko so ti vstopili v učilnico in v učilnici izvajali različne dejavnosti (gasilci, učiteljica ki poučuje v oddelku podaljšanega bivanja, psihologinja, idr.). Opaziti je bilo torej mogoče, da je nezaupljiva do neznanih situacij in oseb. Tudi sistematski zdravstveni pregled ji je predstavljal veliko oviro. Odločila sem se, da ji ponudim podporo, zato sem z njo vstopila v ordinacijo. Čeprav je najprej zaradi hude stiske želela jokati, se je ob moji prisotnosti nato pomirila in nemoteno opravila zdravstveni pregled.

2.2. Napredek učenke

Učenka trenutno obiskuje 4. razred naše podružnice. V slovenskem okolju sedaj funkcionira nemoteno, njeno poznavanje slovenskega jezika je močno napredovalo. Dodatno spodbudo ji predstavljajo tudi starši, ki so se bili prav tako željni naučiti jezika in se asimilirati ter zaposliti v Sloveniji. V vrtcu na Lipoglavu ima sedaj tudi mlajšega brata, ki bo prihodnje leto prav tako nadaljeval šolanje na naši podružnici.

3 UČITELJEVA PERSPEKTIVA

Že na začetku sem opazila, da je bilo s strani učenke vedno prisotno zaupanje do mene, zato ji prvenstveno oporo nudila kot razrednik. Menim, da je učenka najbolj cenila dejstvo, da sem si vedno vzela čas zanjo, ko me je potrebovala in vse razlage poskušala prilagoditi njeni stopnji razumevanja. Ob moji pomoči je svoje ovire premostila in se lahko vključila tudi v dejavnosti, ki bi ji predhodno povzročile velik stres in nemir.

Čeprav so mi drugi strokovni delavci na začetku, ko ob kateri od dejavnosti nisem mogla biti prisotna, poročali o njenem nemiru in težavah s soočanjem z različnimi situacijami, jih sama kot učiteljica s 25 letnimi izkušnjami večinoma v njeni prisotnosti nisem opazila. Kot omenjeno menim, da je razlog ravno to, da se je zaradi mojega poznavanja mešanice hrvaškega in srbskega jezika najlažje sporazumela z mano in natančno izrazila svoje potrebe, želje in misli.

Kot učitelj sem bila najbolj ponosna na njeno konstantno napredovanje. Ob tem pa sem bila zelo vesela, saj so bili ostali učenci na njen prihod dobro pripravljeni in so se naučili veliko o strpnosti in morebitnih stiskah, ki jih lahko občuti nekdo, ki se iz svoje matične države preseli v popolnoma neznano okolje.

4 MEDKULTURNO OKOLJE IN METODE DELA

4.1 Pomembnost medkulturnega okolja

Ob vpisu učenke na šolo sem zaznala pomembnost strpnosti in medkulturnega okolja. Z izzivom medkulturnega razreda sem se soočila na več različnih načinov. Zastavila sem si načrt dejavnosti za razvoj odnosov med učenci in medkulturnim ozaveščanjem posameznika. Medkulturne odnose smo začeli krepiti že prvi šolski dan, saj smo velik poudarek namenili strpnosti in potrpežljivosti v medosebnih in medsebojnih odnosih.

Prostor za večkulturno ozaveščenost in povezovanje oddelka sem ustvarila z naslednjimi smernicami: razvoj socialnih in čustvenih veščin ter vzpostavljanje odnosov z vrstniki, prepoznavanje raznolikosti, razumevanje otrok, ki se še ne znajo sporazumevati v slovenskem jeziku, ustvarjanje mirnega okolja, ki spodbuja otroke k razvoju in upoštevanju pravil vedenja v razredu.

4.2. Izdelava slovarja in podajanje snovi

Na začetku smo v učilnici izdelali slovar v treh jezikih: slovenščini, bosanščini in angleščini. Učenka se je s pomočjo slovarja učila slovenščine in angleščine, drugi učenci pa so se učili bosanščine in angleščine. Učenci so se tako srečali z bilingualnim (oziroma dvojezičnim) okoljem, spoznavali pomembnost znanja različnih jezikov, pogovarjali pa smo se tudi o razlikah in podobnostih med njenim okoljem in Slovenijo. Učenci so ob tem skali prijateljske vezi in spoznali tudi druga okolja, okrepili so tudi svoje kognitivne sposobnosti in s tem krepili sposobnost memoriranja različnih besed in njihovih pomenov.

Učenki sem se na začetku prilagodila tudi pri podajanju in preverjanju snovi. Učenka je imela možnost odgovarjanja na vprašanja v svojem maternem jeziku, saj takrat še ni poznala besedišča in se drugače ni znala izraziti. Pri obravnavanju daljših in krajši besedil, na primer razumevanje pravljice, je uporabljala svoj materni jezik, vendar pa se ob tem naučila številne slovenske besede in pričela s konceptualiziranjem slovenščine. Tudi drugi učenci so na ta način spoznali veliko besed, ki jih prej niso poznali. Pomagala sem si s primerjalno lingvistiko, kjer so učenci ugotavljali, da so si nekatere besede v slovenščini in bosanščini zelo podobne, nekatere pa se zelo razlikujejo. Spoznali so tudi, da je tvorba besed odvisna od jezika in se naučili, da se tudi stavki in druge strukture tvorijo drugače.

4.3 Razvoj močnih področij

Veliko pozornosti sem namenila razvoj močnih področij učenke tujke in ostalih otrok v oddelku. Izbrala sem tako individualen kot skupinski način dela. Pri individualnem delu sem vsakega posameznega učenca individualno spodbujala in poskušala motivirati k razvoju močnih področij. To sem največkrat počela pri dodatnem pouku in sprotnem delu. Pri dopolnilnem pouku pa sem vse otroke spodbujala, da svoja šibka področja razvijajo v bolj močna področja. Učenci so pri tem pogosto sodelovali in si pomagali, zato so ob usvajanju novih znanj krepili tudi svoje socialne veščine.

4.4 Ugodna klima v razredu Ugodno socialno klimo sem ustvarjala z različnimi dejavnostmi, ki so učence povezovale, in sicer iskanje parov črk, številk, ženski par moškemu. Spoznavali smo različna imena in jih primerjali, učenci so mi razložili svoje ime in pomene imen v različnih jezikih. Pomembno se mi je zdelo predvsem, da so se učenci v skupinah medsebojno učili novih besed, ki so poznane v njihovem jeziku. Ravno preko medsebojne pomoči in skupinskega dela so učenci krepili psihično dispozicijo altruizem oziroma nesebičnost.

S spoznavanjem različnih tem so vsi učenci pridobili bolj poglobljeno besedišče in zmožnost situacijskega pogovarjanja (tj. pogovarjanja v različnih situacija). Veliko besedišča so usvojili z dramatizacijo pravljic in deklamacijo pesmi. V manjših skupinah so učenci uprizorili različne predstave, deklamirali različne pesmi. Obravnavali smo hrano in prehranjevalne navade iz vsega sveta, kjer so se učenci v manjših skupinah pogovarjali, kaj so zajtrkovali in ugotavljajo različne navade in običaje. Tema igre z vsega sveta je otrokom predstavila različne igre iz različnih držav in kultur. Učenci so se v manjših skupinah igrali izbrano igro. Spoznali so tui glasba z vsega sveta: po predvajanju glasbe so učenci ugotavljali od kod prihaja predvajana glasba. V manjših skupinah so ustvarili ples na določeno glasbo ali narisali risbico.

Ugodno socialno klimo so ustvarjali tudi drugi strokovni sodelavci in spodbujali močna področja otrok ter jih tako še bolj povezovali med seboj. Menim, da je ravno zaradi tega učenka, ki je prišla iz tujine z precejšno lahkoto premostila ovire in se asimilirala v okolje. Stkala je prijateljstva z drugimi učenci, ki jo tudi sedaj spodbujajo, v kolikor naleti na oviro.

4.5 Plakat: Kako smo danes?

Ker se zavedam pomena regulacije in poznavanje čustev, smo z učenci izdelali plakat z naslovom Kako smo pa danes?

Otroci so kadarkoli v določenem delu dnevu postavili čustvo na ustrezno mesto in tako drugim sporočili, kako se počutijo. S tem so se učili o počutju drugih, naučili pa so se tudi ubesediti zakaj so se na nek dan odločili za določeno čustvo in poskušali najti načine, ki bi jim pomagali pri regulaciji negativnih čustev (predvsem, v kolikor bi v medsebojnih odnosih ali pa do učenke tujke postali nestrpni).

5 INKLUZIJA OTROKA

Za učinkovito delo in inkluzijo otrok tujcev so zelo dobrodošle manjše podružnične šole, kjer poučujejo učitelji s srcem, ki znajo povezati otroke med seboj in med otroki razvijati raznolikost, ki nas bogati. Glede na dejstvo, da je vsak otrok pomemben, da starejši otroci postanejo mentorji mlajšim otrokom, ki se tako lažje vključijo in prilagodijo na vzgojno-izobraževalni proces, je integracija otrok priseljencev lažja in so ti otroci sprejeti v večjo družino.

Za vzpodbujanje inkluzije otroka sem na začetku sledila kratkoročnim ciljem (pet prstov). Teme smo obravnavali kot del pouka, na začetku pa so se učenci najbolj učinkovito povezali preko teme Jaz in moja družina, kasneje pa Jaz in moja šola. Cilje individualnega načrta sem uresničevala v sodelovanju s starši in z različnimi predstavitvami, govornimi nastopi, plakati, dramatizacijami.

Slika 1: Avtorska slika iz razreda PŠ Lipoglav.

Za učenca tujca je ključno, da se preko spodbudnega okolja uspe asimilirati v novo okolje. K temu močno pripomore dobra razredna klima in razrednik, kot tudi drugi delavci šole, ki se trudijo otroku pomagati z različnimi metodami. Otrok se veliko nauči od svojih sovrstnikov, zato je potrebno tudi njih spodbujati k potrpežljivosti, altruističnemu vedenju in pripravljenosti priskočiti na pomoč. Veliko tega je mogoče doseči s skupinskim delom, kjer se otroci povežejo med sabo, spoznajo podobnosti in razlike različnih kulturnih okolij, se naučijo sodelovanja, ob enem pa usvajajo tudi jezik.

Kot najbolj uspešni metodi svojega dela, za kateri menim, da sta tudi najbolj inovativni bi izpostavila trojezični slovar, kjer so se otroci naučili besedišča treh jezikov (slovenščine, angleščine in bosanščine), pri sami izdelali slovarja pa so tudi medsebojno sodelovali in krepili kognitivne sposobnosti. Druga uspešna metoda je bila izdelava plakata z naslovom Kako smo pa danes? Otroci so se tako naučili veliko o čustvih, predvsem pa se naučili svoje počutje ubesediti in postati strpni ter umirjeni.

Program Petih prstov se mi zdi izjemno pomemben, saj nudi učiteljem smernice in ideje, kako naj preko tematik, otroku pomaga pri povezovanju s sošolci in asimilaciji. Omogoča namreč sistematično spoznavanja različnih značilnosti oseb, družin in življenja učencev ter seznani učenca tujca z kulturo, običaji in znamenitostmi v Sloveniji. Ker so zastavljeni zelo široko, učitelju omogočajo, da si lahko podrobnosti in metode dela zastavi sam in jih prilagodi skupini in okolju v katerem deluje. Sama sem največ poudarka namenila ‘kazalcu’, ki predstavlja tematiko Jaz in moja družina, kar se je izkazalo za zelo uspešno.

Kot učiteljica z dolgoletnimi izkušnjami zaznavam tudi številne nove in inovativne možnosti dela z učenci priseljenci. Učencem se lahko pomaga z vajami iz učbenikov za učenje slovenščine kot tujega jezika, ki so prilagojeni njim in jim zadeve razložijo sistematično in prilagojeno, vsebine pa so podkrepljene z nalogami. Učinkovito je tudi medgeneracijsko povezovanje, kjer učenec tujec spozna raznolike osebe, poklice in je postavljen v različne situacije, kar pripomore tudi k poglobljenemu usvajanju slovenskega jezika. Kot zadnjo veliko prednost naše šole pa vidim tudi povezovanje z vrtcem, ki se nahaja v sklopu iste zgradbe, v kateri je tudi PŠ Lipoglav. Otroku tujcu je tako omogočen lažji prehod med predšolskim in šolskim obdobjem, spozna tudi otroke, ki bodo postali njegovi sošolci, kar pripomore k preprečevanju morebitnih stisk učenca tujca.

SLIČNI, A TOLIKO RAZLIČITI

Rad s djecom useljenika kroz projekt Pomahajmo v svet

Tatjana Kovač Jurić, odgojitelj mentor i Ana Škrpec, odgojitelj Dječji vrtić Bukovac, Zagreb, Hrvatska

Dječji vrtić Bukovac iz Zagreba godinama njeguje multikulturalan pristup radu s djecom predškolske dobi. U skupini djece Bundeve osim na hrvatskom radimo i na engleskom jeziku što olakšava pristup djeci useljenika budući da roditelji često osim materinjeg govore ili bar razumiju engleski jezik. Tijekom godina imali smo više djece roditelja useljenika a u ovom članku smo izdvojile dvije djevojčice s izraženim jezičnim, kulturnim i individualnim razlikama. U skupini su prisutna djeca od 3 do 6 godina a od 2015. godine smo redovno uključene u projekt „Pomahajmo v svet“. U razdoblju u kojem smo radile s djevojčicom iz Mađarske (2018.- 2020. godine) bile smo partneri s vrtićima iz Slovenije i Latvijie a u razdoblju u kojem smo radile s djevojčicom iz Turske (2020.- 2022. godine) surađivale smo s vrtićima iz Litve i Slovenije. U radu smo se fokusirale na pronalaženju odgovarajućeg pristupa djetetu i roditeljima kroz njihovu prilagodbu novom okruženju te u stvaranju osjećaja pripadnosti istom. Cijelo vrijeme smo procjenjivale svoj rad, unapređivale ga i mijenjale prema potrebi. Istovremeno smo radili i na kulturološkom senzibiliziranju ostalih roditelja iz skupine uz stalnu pomoć stručnog tima vrtića.

Jezična barijera ili manjak jezičnih vještina roditelja useljenika predstavlja glavnu prepreku u snalaženju u novoj sredini. Osjećaj bespomoćnosti koji osjećaju roditelji u takvoj situaciji nesvjesno prenose na svoje dijete. Upis i prvi dolazak u vrtić, kada je dijete najčešće prvi put suočeno s odvajanjem od roditelja donosi još jedan teret s kojim se dijete mora nositi. Od njega se očekuje da sve prihvaća lakše jer su djeca „snalažljiva“, „brzo se uklapaju s vršnjacima“, „zaboravljaju teške trenutke“... Upravo suprotno, svaka veća promjena ostavlja svoj trag. Takvi tragovi ostavljaju posljedice na kvalitetu djetetovog života.

LITERATURA IN VIRI:

1. FINI zavod Radeče. (b. d.). Kratkoročni cilji (Pet prstov). http://www.sayhellototheworld.eu/si/projekt/projekt-pomahajmo-po-sloveniji/ kratkorocni-cilji-pet-prstov

2. UNHCR. (2017). Poučevanje o beguncih.

3. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. (b. d.). Priporočila za delo z učeni priseljenci. https://jeziki-stejejo.si/wp-content/ uploads/2022/02/Priporocila-za-delo-z-ucenci-priseljenci.pdf

4. Sladjana Jović Mićković, mag., prof., multiplikatorka projekta Izzivi medkulturnega sobivanja. (b. d.). Program dela z otroki priseljenci za področje osnovne šole. https://lezdrugimismo.si/uploads/files/NOVA%20e-ucilnica/Raznolikost/Gradiva/Program%20dela%20z%20 otroki%20priseljenci%20v%20osnovni%20%C5%A1oli.pdf

Tijekom ranog predškolskog odgoja djetetu pružamo mogućnost za potpuni socijalni i kognitivni razvoj te otvorena vrata za usavršavanje svih potencijala djeteta. Koliko je dijete useljenika u mogućnosti razviti svoj osobni potencijal prije svega ovisi o roditeljima a osobito o nama odgojno obrazovnim radnicima koji često predstavljaju i jedini most između dvije kulture s kojima se dijete susreće. U današnjem, nemirnom međunarodnom okruženju sve se više naglašava potreba razvoja kompetencije odgojitelja, učitelja, profesora u smijeru kulturne osjetljivosti u radu s obiteljima različitog porijekla i različitih potreba.

Skupina Bundeve/ Pumpkins dječjeg vrtića Bukovac u Zagrebu se kao dvojezična skupina tijekom godina susretala s nekolicinom djece useljenika. Naš vrtić dugo godina njeguje interkulturalni pristup radu u odgojnim skupinama što je obogaćeno i redovitim uključivanjem u projekt „Pomahajmo v svet“. Budući da smo skupina koja u radu s djecom koristi i engleski jezik, pristup djeci i roditeljima drugačijeg govornog područja je olakšan zbog mogućnosti komuniciranja na engleskom jeziku.

Svaki susret s roditeljima i djecom iseljenika je u nama izazivao podijeljene osjećaje: uzbuđenje zbog mogućnosti obogaćivanja osobnih pristupa u radu s predškolskom djecom, ali i veliku odgovornost da i dijete i njegova obitelj osjete potpunu pripadnost kako skupini u vrtiću tako i novoj okolini u koju su doselili.

Svjesni kako nema univerzalnog pristupa ostvarivanju suradnje između vrtića i roditelja i djece useljenika,ovdje želimo istaknuti razlike u procesu prilagodbe djeteta iseljenika kroz dva primjera. Djevojčica Izabella iz Mađarske je došla kao radoznala,živahnog temperamenta, spremna na suradnju i učenje kroz igru. Azra, djevojčica iz Turske, introvertirana, tiha, uljudna.

Njihov prvi susret s vrtićem prošao je različito. U oba slučaja je bila istaknuta jezična barijera s obzirom da niti roditelji niti djeca nisu govorili hrvatski ali smo se uspijevali manje više sporazumjeti na engleskom jeziku. Roditelji kao glavni nositelji dječje dobrobiti su kod prvog susreta s vrtićem pokazali razliku, prije svega kulturološku:

• Roditelji djevojčice iz Mađarske bili su otvoreni za svaku sugestiju, htjeli su odmah što više aktivno sudjelovati u socijalizaciji i drugim odgojnim aspektima dječjeg boravka u vrtiću. Aktivno su sami učili hrvatski jezik, na druženjima roditelja i djece u vrtiću rado su se upoznavali s drugom djecom i njihovim roditeljima, poticali prijateljstva i druženja djece izvan vrtića. Često su naglašavali sličnosti između hrvatske i mađarske kulture, pronalazili povijesne i životne sličnosti između dvije nacije. Zajedno smo planirali načine rada i pristup djevojčici s ciljevima koji bi bili dovoljno djelotvorni u socijalizaciji i razvoju svih potencijala njihove djevojčice. Redovito smo se sastajali, izmjenjivali informacije o njezinom napretku, planirali iduće korake.

• S druge strane roditelji djevojčice iz Turske su s dosta opreza pristupili vrtiću, uglavnom smo komunicirali s ocem, druženja izvan vrtića su u početku odbijali te su smatrali cjelokupni boravak u vrtiću samo nužnim prijelaznim periodom do polaska djevojčice u školu. Naravno da smo u našem pristupu roditeljima i djetetu pokušali što više zadovoljiti različite potrebe, uvažiti različite stavove, donekle i različite religijske zahtjeve. Naš stav je bio da objeručke prihvatimo sve razlike kao nešto što bi nas obogatilo u našim znanjima i razmišljanjima. Glavni ciljevi su nam bili pronaći najbolji način kako pomoći djevojčici pronaći najlakši prijelaz između načina života vezanih uz staro i novo kulturalno okruženje, te razviti osjećaj pripadnosti kroz socijalizaciju i druženje s vršnjacima.

Projekt „Pomahajmo v svet“ svojom strukturom, mogućnostima i širinom sadržaja nam je pružio odličnu osnovu za rad . Izdvojili smo neke aktivnosti kojima su naše dvije djevojčice, Izabella i Azra, osobito profitirale tijekom prilagodbe na život unutar naše male vrtićke zajednice.

1.prst: To sam ja

Prva komunikacija s Izabellom je krenula preko njezine omiljene aktivnosti korištenja ljuljačke na dvorištu. Ljuljačka (mađ. – hinta) je bila prva riječ koju smo naučili na mađarskom jeziku. Tako smo se dosjetili da joj ponudimo slikovne prikaze određenih aktivnosti među kojima će ona izabrati svoje omiljene te smo ih imenovali na hrvatskom jeziku svaki put kada bi ih koristila. Nastao je Izabellin poster s njezinim omiljenim aktivnostima što je bio motiv za drugu djecu da svatko napravi svoj poster sa svojim omiljenim aktivnostima.

Azra, sputana sramežljivošću, u početku nije komunicirala s drugom djecom. Ali je uz pomoć odgojitelja napravila svoj poster s kojim se predstavila i našim prijateljima iz Slovenije, tadašnjim partnerima u projektu „Pomahajmo v svet“. Na posteru je nacrtala sebe, svoju omiljenu životinju i boju (sl.1).

2.prst: Ja i moja obitelj

Azrini roditelji su prvi put pokazali interes za aktivnim sudjelovanjem u radu skupine kada smo ih zamolili da nam približe svoju tradiciju obilježavanja blagdana Bajrama. Tako smo se upoznali s vremenom posta i molitve u krugu obitelji i islamske zajednice. Azra je sa svojom mamom pripremila svoje omiljene poslastice baklavu i pismanije, tradicionalne turske slatkiše, i podijelila ih je s nama. Naučili smo i čestitati blagdan: „Bayraminiz kutlu olsun“ –„Neka je sretan Bajram“. Roditelji su uz slatkiše darovali djecu simboličnim poklonima kao što je tradicija Bajrama.

Izabella se rado uključila u aktivnost „Prijatelj u obitelji“. Lutka koju smo nazvali Leon je član naše skupine i svaki tjedan ide u posjet jednoj obitelji. Za vrijeme posjeta roditelji zajedno s djetetom dokumentiraju tijek događanja slikama, crtežima i pismeno(sl. 2). Tako je i Izabella odvela Leona u svoju obitelj. Njeni su roditelji u bilježnicu pisali kako je prošao tjedan s Leonom. Doznali smo da su za vikend otišli u Budimpeštu, u posjet Izabellinoj baki, a pri povratku su svratili na skijanje.

3.prst: Ja i moj vrtić

Tijekom ove faze projekta naglasak smo stavljali na međusobnu povezanost i suradnju djece iz skupine. Djeca u skupini nikada nisu pokazala netrpeljivost prema novim prijateljima, prirodna radoznalost i otvorenost prema novom, neistraženom dala je beskrajne mogućnosti suradnje. Djevojčice su brzo stekle prijatelje bez obzira na jezičnu barijeru. Igra je osobita vrsta komunikacije koju dijete najbolje razumije. Mogli bismo zaključiti da je najbolja povezanost naših djevojčica roditelja useljenika i ostale djece iz skupine nastala tijekom aktivnosti iz područja Ja i moj vrtić. Aktivnost „Biraj pozdrav“ daje djetetu mogućnost da kod dolaska u vrtić među slikovno ponuđenim načinima pozdrava (rukovanje, pozdrav malim prstom, zagrljaj, pljesak rukama itd.)

Slika 2 – Naš prijatelj Leon (autor: Ana Škrpec).

Slika 3- Prvi pozdrav (autor: Ana Škrpec).

Slika 1 – To sam ja, Azra (autor: Tatjana Kovač Jurić

izabere na koji način će pozdraviti odgojitelja i prijatelje. Azra kao veoma senzibilna djevojčica pokazala je izuzetnu bliskost s nekolicinom djece tražeći obavezno zagrljaj kao prvi pozdrav (sl.3).

Izabella je uživala u nešto živahnijim aktivnostima. „Balon dolje!“ je igra kada dijete izabere par s kojim će čuvati balon od pada balansiranjem istoga bilo kojim dijelom tijela osim rukama. Kada balon padne na tlo dijete govori „Balon dolje“ i par kojem je balon pao ispada iz igre. A pobjednik je onaj par kojem balon ne pada na tlo do kraja igre (sl 4). Ili igra „Ne lomi krug“ u kojoj djeca prenose obruč od jednog do drugog držeći se čvrsto za ruke (sl 5).

4.prst: Ja i moj grad

Azrina obitelj je poziv na svadbenu svečanost u Istambulu podijelila s nama te su nam rado pokazali kako izgleda svadbena proslava a zatim i sam grad Istambul. Tu se već pokazala veća otvorenost cijele obitelji prema vrtiću i samom boravku u našoj sredini. Azri je taj način komunikacije pomogao da se osjeća prihvaćenom, povezanom i voljenom od strane svog novog okružja. Pružajući uvid u svoju obitelj i njeni roditelji su pokazali bliskost s nama kao dijelom svoje nove životne okoline. Naravno da smo u sklopu projekta iskoristili priliku da usporedimo tri grada: Zagreb grad domaćin, Kopar grad prijatelja iz Slovenije i Istambul Azrin rodni grad. Velikim bogatstvom smatramo otvorenost prema novim spoznajama koju su sva djeca naše skupine pokazala te beskrajnu znatiželju i žeđ za novim saznanjima koja su stekla kroz ove sadržaje.

5.prst: Ja i moja država

Za obje djevojčice je bilo bitno da čujemo pa i naučimo neke riječi iz njihova materinjeg jezika. Na taj način smo mogli Izabellu i Azru potaknuti na učenje hrvatskog jezika potrebnog za osjećaj potpune pripadnosti zajednici. Oba jezika, mađarski i turski su osobito teški za govornike hrvatskog kao materinjeg jezika mada u skupini kao što su Bundeve, gdje osim hrvatskog govorimo i engleski jezik te dugo godina surađujemo s vrtićkom djecom različitih država kroz projekt „Pomahajmo v svet“ osjeti se posebna otvorenost za slušanje, shvaćanje pa onda i pamćenje različitih jezičnih struktura bilo kojeg stranog jezika. Ne samo da su djeca naučila neke fraze nego su i roditelji gotovo sve djece bili uključeni u učenje novih jezika. Naime djeca su svoju radoznalost donosili doma te dalje prenosili roditeljima potrebu za znanjem i istraživanjem. Roditelji sve djece iz skupine su tako postala senzibilizirana da bi zajedno s nama poštivali i cijenili različitost

Riječi i fraze koje smo naučili:

HRVATSKI MAĐARSKI TURSKI

Bok! Helló! Merhaba!

Volim te. Szeretlek. Seni seviyorum.

Kako si? Hogy vagy? Nasilsin.

Idemo se igrati. Játsszunk. Hadi oynayalim.

Doviđenja. Viszontlátásra. Güle güle.

Radeći s djecom useljenika shvatili smo da svi imaju istu potrebu, osjećati se prihvaćenima u novoj sredini. Ali ne postoji jedinstveni pristup kojim će se u potpunosti zadovoljiti sve potrebe svakog djeteta. Učimo kroz rad, kroz susrete s različitim kulturama, običajima, tradicijama. Obogaćujemo svoja znanja i pristupe šireći osobne vidike. Prvi susreti s vrtićem za djecu su ponekad teški, a u slučaju djece useljenika jezična barijera se čini kao nepremostiva prepreka. Pravilnim, fleksibilnim i individualnim pristupom možemo pomoći djeci i njihovim roditeljima premostiti sve prepreke, osjećati se punopravnim članovima nove životne zajednice. Djeci je nužno dati mogućnost razvoja svih potencijala.

Projekt „Pomahajmo v svet“ je tako dobro uvrstio bit interkulturalizma u rad predškolskih i školskih ustanova. Svojim širokim sadržajima unutar strukture pet prstiju daje beskrajne mogućnosti u radu s djecom. Mi smo ih našle osobito korisnima u radu s djecom roditelja iseljenika. Kroz primjer naše dvije djevojčice smo pokušale pokazati svu širinu različitosti temperamenta, kulture iz koje dolaze djeca, obiteljskih navika i običaja koje donose sa sobom. Trudile smo se kao njihovi i odgojitelji druge djece u skupini Bundeve što više senzibilizirati djecu, roditelje i bližu okolinu za prihvaćanje svih različitosti. Različitosti nas obogaćuju, oplemenjuju, čine boljim ljudima. Ponosne smo što smo imale priliku raditi s djecom otvorenog uma, nadamo se da smo osnažile njihovu vezu s novom okolinom i sigurne smo da ćemo ostati u njihovim srcima kao što su one zauvijek u našima.

LITERATURA:

1. Miljak, A (1996) Humanistički pristup teoriji i praksi predškolskog odgoja. Zagreb: Persona

2. Žižak, A. et al. (2012) Što nam djeca govore o udomiteljstvu u Hrvatskoj s pretpostavkama za unapređenje. Zagreb: Ured UNICEF-a za Hrvatsku

3. Priručnik o pravima djeteta u europskom pravu (2020). Agencija Europske unije za temeljna prava

4. Šeparović, G (2021) Kompetencije odgojitelja u radu s djecom migrantima u ustanovi ranog i predškolskog odgoja i obrazovanja. Diplomski rad, Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Učiteljski fakultet

5. Pećnik, N Snalaženje roditelja imigranata/ izbjeglica u promijenjenom prostoru roditeljstva.

https://www.irh.hr/menu-sadrzaj/2/integracija/955-snalazenje-rodititelja-imigranata-izbjeglica-u-promijenjenom-prostoru-roditeljstva# posjet (2023-02-25)

Slika 4- Balon dolje (autor: Tatjana Kovač Jurić).

Slika 5- Ne lomi krug (autor: Tatjana Kovač Jurić)..

INTEGRACIJA OTROK PRISELJENCEV V POVEZAVI S PROJEKTOM POMAHAJMO V SVET

Tia Ambrožič, dipl. vzg. predšolskih otrok Vrtec Pod Gradom

V projektu »Pomahajmo v svet« sem prvič sodelovala v lanskem letu. Oddelek je homogen, v njem so otroci v starostnem razponu od pet do šest let. Povezovali smo se z vrtcem iz Slovenije. V strokovnem prispevku bom opisala dejavnosti v okviru palca s tematiko To sem jaz, prstanca s tematiko Jaz in moje mesto ter mezinca s tematiko Jaz in moja država. Pri aktivnostih vseh prstov bom opisala, kako so bili vanje načrtno vključeni otroci priseljenci in pomembnost sodelovanja s starši.

3. VKLJUČITEV OTROKA PRISELJENCA V SKUPINO

Ob prvem srečanju z vključitvijo otroka priseljenca v skupino sem si pomagala z različno strokovno literaturo, sledila sem Smernicam za vključevanje otrok priseljencev v vzgojno izobraževalni proces in se udeležila izobraževanj na to tematiko.

Otroku priseljencu sem želela čim bolj olajšati prehod v novo okolje, zato sem načrtovala razne prilagoditve glede na njegove individualne značilnosti, sposobnosti in potrebe. Pri vzpostavljanju začetne komunikacije sem si pomagala z vizualnimi pripomočki, predvsem za prikaz dnevne rutine in osnovnih potreb otroka. Pri komunikaciji sem uporabljala kratke in preproste stavke in jasna navodila, po potrebi sem uporabila tudi sporazumevanje z gibi, kretnjami ...

Načrtovane dejavnosti sem prilagodila z uporabo slikovnega gradiva, poenostavljenim besediščem in uporabo besed v jeziku otroka priseljenca. Na različne načine sem jih spodbujala h komunikaciji v slovenskem jeziku; uporabila sem delo z lutko, jezikovne igre, slikovno gradivo, plesne in likovne dejavnosti in hkrati vključevala dejavnosti, ki so jim omogočale vzdrževati njihovega maternegajezika.

Pri svojem delu vzgojiteljice se v zadnjih desetih letih srečujem z vse večjim deležem otrok priseljencev, menim, da predvsem zaradi večje socialno kulturne pestrosti prebivalstva. V skupino so bili vključeni otroci različnih nacionalnosti: srbske, ruske, ukrajinske, sirske in bangladeške. Pogosto je bila vzrok selitev celotne družine zaradi službenih obveznosti enega ali obeh staršev, družina enega otroka je v Slovenijo prišla kot begunska družina pod mednarodno zaščito. Ker se zavedam, da otrok ob odhodu iz poznanega okolja v novo državo z drugačno kulturo in jezikom doživi neke vrste kulturni šok, sem si prizadevala, da bi otroci dobili občutek, da so v skupini dobrodošli in sprejeti.

2. PRIPRAVA OTROK V SKUPINI NA VKLJUČITEV OTROKA PRISELJENCA

Pri vključevanju otroka priseljenca v skupino sem še posebej sledila dvema načeloma Kurikuluma za vrtce: načelu enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelu multikulturalizma.

Pred prihodom otroka v skupino se mi je zdelo pomembno, da ostale otroke pripravim na njegov prihod. Na zemljevidu smo si ogledali, od kod prihaja, podala sem jim tudi osnovne podatke o njihovi kulturi, navadah in jeziku. Otrokom sem preko pogovora poskušala približati počutje otroka, ki pride v novo okolje, v katerem nikogar ne pozna. Povedala sem jim, da otrok priseljenec še ne zna slovenskega jezika in se ga šele uči. Otroci so se odzvali s predlogi, katere igre se bodo igrali z otrokom priseljencem, česa ga bodo naučili, kako ga bodo razveselili in mu tako olajšali prve dni. Ob prihodu smo mu pripravili dobrodošlico, naučili smo se tudi nekaj besed v njegovem jeziku.

Priprava otrok se mi zdi pomembna, saj se tako otroci srečujejo z medkulturno vzgojo in krepijo veščine strpnosti, sprejemanja in spoštovanja različnosti.

Skozi celo leto sem pri otrocih spodbujala sprejemanje različnosti, igralnica je bila opremljena s fotografijami otrok različnih ras, otroci so se lahko igrali z lutkami in dojenčki različnih spolov, kultur ... Hkrati je bil velik poudarek tudi na seznanjanju s slovensko kulturo, navadami in jezikom.

4. SODELOVANJE S STARŠI

Kurikulum za vrtce pri udejanjanju načela sodelovanja s starši priporoča, naj vrtec ne posega v zasebnost družine, temveč spoštuje njihove značilnosti, kot so kultura družine, identiteta, jezik, navade, običaji, vrednote in prepričanja. Prav tako morajo starši spoštovati strokovno avtonomnost institucije (Kurikulum, 1999, str. 10).

V strokovni literaturi zasledimo smernice kakovostnega sodelovanja s starši:

- izčrpen pogovor ob prvem srečanju,

- informiranje staršev o slovenskem vzgojno izobraževalnem sistemu in podpori, ki jo pričakujemo od njih pri vključevanju njihovega otroka,

- po potrebi sodelovanje s posrednikom pri pogovoru,

- različne oblike sodelovanja s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure, sodelovanje pri medkulturnih urah in pri nabavi gradiva v maternem jeziku),

- uporaba dvojezičnosti pri vabilih in obvestilih za starše,

- podpora staršem priseljencem pri učenju slovenščine kot drugega jezika,

- povezovanje z drugimi starši priseljenci in lokalnimi organizacijami,

- uporaba spletne strani Informacije za tujce (M. A. Vižintin, 2017, str.303).

Pred vstopom otroka v vrtec pridobim osnovne informacije o državi in kulturi, iz katere prihaja otrok. Z njegovimi starši se najprej srečamo na individualnem razgovoru, na katerem se dogovorimo za postopno uvajanje v vrtec. Starši podajo informacije o razvojnih značilnostih, kulturnih in prehranskih posebnostih, zdravju otroka ... Predstavim jim slovenski vzgojno izobraževalni sistem, delovni čas in dnevno rutino vrtca. V primeru nerazumevanja jezika staršev priseljencev jim predlagam, da je prisoten prevajalec.

Med pogovorom lahko naslovimo tudi njihove morebitne strahove in pričakovanja. Pomirim jih z zagotovilom, da bo otrok ohranjal svojo kulturo, jezik in identiteto ter hkrati spoznaval slovensko kulturo.

1. UVOD

V času sodelovanja v projektu Pomahajmo v svet, je bila v skupino vključena deklica ruske narodnosti. Ob prihodu v skupino je bila stara tri leta in ni razumela slovenskega jezika, bila pa je komunikativna in je govorila rusko. Oče je govoril tudi angleški jezik, mama pa le ruski, tako da je komunikacija sprva potekala predvsem z očetom. Mama se je sčasoma naučila nekaj slovenskih besed in je lahko vzpostavila z nami osnovno komunikacijo. Oba starša sta se čez nekaj časa udeležila tudi tečaja slovenskega jezika.

O svojih opažanjih o vključevanju deklice v skupino sem se pogovarjala z njenim očetom, ki mi je povedal, da deklica doma veliko pripoveduje o vtisih iz vrtca in da je zadovoljna. Ob opazovanju njene igre sem opazila njeno veliko zanimanje za glasbo in ples, ob rajalnih igrah, prepevanju pesmic in poslušanju glasbe je kar zažarela. Rada je tudi likovno ustvarjala, pri čemer je bila zelo vztrajna in kreativna. Njena prva beseda v slovenščini je bila pozdrav, oče pa je povedal, da si doma prepeva pesmice v slovenščini. Postopno se je njeno besedišče razširilo še na druge besede: kosilo, nehočem (nočem), rada bi ... Kadar je nisem razumela, sem se nanjo obrnila s kakšno besedo v ruskem jeziku. K uspešni integraciji deklice v skupino je pomembno prispevalo sodelovanje s starši. Starši so spremljali njen razvoj in nam posredovali opažanja, deklico pa ves čas spodbujali k verbalni in neverbalni komunikaciji.

Pri načrtovanju dejavnosti projekta Pomahajmo v svet sem izhajala iz predpostavke, da je ključ napredovanja vseh otrok v skupini zavedanje, da je vsak otrok v skupini drugačen, vsak ima svoja močna in šibka področja in v skladu s tem različne potrebe. Vzgojitelji smo tisti, ki igro in dejavnosti usmerjamo v skladu s potrebami otrok. V nadaljevanju bom opisala nekaj dejavnosti, ki so prispevale k enakovredni vključenosti vseh otrok, otroci so krepili občutek pripadnosti skupini, empatijo in sprejemanje drug drugega.

TO SEM JAZ

Skupini, s katero smo sodelovali v projektu, so se otroci predstavili z avtoportreti. Želeli sva, da je predstavitev novim prijateljem za otroke prijetna izkušnja in da bodo ob tem krepili pozitivno samopodobo.

Likovno upodabljanje samega sebe je odličen način, da otrok opazuje in prepoznava dele in strukturo svojega obraza in telesa. Otrok lahko išče podobnosti in razlike med njim in med vrstniki ter spoznava, da je vsakdo poseben na svoj edinstveni način. Omogočimo mu, da se upodobi na kakršenkoli način želi, tako da privre na dan njegova samopodoba, njegova čustva in se izrazi njegov notranji svet. Otroci so ustvarjali podobo samega sebe z različnimi materiali (papir, vrvice, vijaki, matice, drevesni listi, plodovi …) in na kreativen način prikazali, kako vidijo sami sebe.

Deklici vsakodnevno omogočamo, da se ustvarjalno in likovno izraža preko usmerjenih dejavnosti kot tudi preko dejavnosti, ki potekajo spontano, saj je to njeno močno področje. Pri izdelavi avtoportreta se je poglobila v ustvarjanje svoje podobe z različnimi podrobnostmi (trepalnice, sponke za lase, čevlji ...), pri ustvarjanju je bila videti zadovoljna in ponosna na svoj izdelek.

JAZ IN MOJE MESTO

V okviru četrtega prsta Moje mesto smo spoznavali mestne znamenitosti s pomočjo lutke zmajčka, ki smo ga vzeli s seboj na potep po Ljubljani. Dogovorili smo se, da bodo otroci pomagali zmajčku spoznavati nove besede tako, da mu bodo opisovali, kaj so videli in doživeli. Otroci so svojo vlogo vzeli zelo resno in širili zmajčkovo besedišče, ob tem pa je nove besede spoznavala in utrjevala tudi deklica, brez da bi se počutila preveč izpostavljeno.

Izdelali smo tudi album s fotografijami arhitekturnih znamenitosti mesta, ob katerem so otroci utrjevali svoje znanje o kulturni dediščini, usvajali nove besede in besedne zveze ter to znanje prenašali na deklico. Na ta način sem zagotovila varno okolje, v katerem so lahko otroci izražali svoje pobude, deklica pa se je ob tem še učila jezika.

JAZ IN MOJA DRŽAVA

V okviru petega prsta s temo Moja država sem načrtovala aktivnosti, ki bi tudi deklici nudile možnost predstavitve države, od koder prihaja in izražanja v njenem maternem jeziku. Staršem sem predlagala, da deklica v vrtec prinese stvari, ki ji veliko pomenijo in ji predstavljajo vez z njeno državo. Prinesla je različne stvari: najljubšo slikanico v ruskem jeziku, zgoščenko, babuške, punčke, fotografije ... Otroci so si z zanimanjem ogledovali babuške, ki so bile oblečene v ruska tradicionalna oblačila. Na zemljevidu smo poiskali, kje leži Rusija. Otroci so radi poslušali zgoščenke z rusko glasbo, ob njih se je deklica vrtela in plesala, pri tem so se ji pridružili tudi ostali otroci. Otrokom je zapela rusko pesem in jih učila šteti v ruskem jeziku.

Vsi otroci so se na ta način bogatili: deklica je krepila svojo samopodobo, ostali otroci pa so spoznavali drugo kulturo, jezik, navade in odkrivali svojo nacionalno pripadnost

Slika 1: Likovno upodabljanje samega sebe (vir: Tia Ambrožič).

Slika 2: Zmajček spoznava Ljubljano (vir: Tia Ambrožič).

Vključevanje otroka priseljenca v vrtec predstavlja izziv tako za otroka kot za vzgojitelja. Z vidika vzgojitelja je pomembno, da se zna vživeti v vlogo otroka, mu prisluhne in razume njegovo stisko.

Ključno je prepoznavanje otrokovih močnih področij, saj mu lahko na ta način ponudimo možnost izražanja in krepimo njegovo samopodobo. Pomembno se mi zdi, da takega otroka načrtno spremljamo, opazujemo in podpiramo, ostale otroke v skupini pa spodbujamo k spoštovanju drugačnosti, strpnosti in prijateljstvu z otrokom priseljencem.

Veliko vlogo pri delu z otroki priseljenci ima tudi sodelovanje s starši, njihovo vključevanje v vrtčevske dejavnosti in izmenjava mnenj. S pomočjo projekta Pomahajmo v svet smo vsi skupaj rasli in se bogatili. Spodbujal nas je k sprejemanju in razvijanju drugačnosti ter edinstvenosti ter k usvajanju vrednot, kot so prijateljstvo, spoštvovanje in solidarnost.

JEZIKOVNA IN KULTURNA PESTROST V ODDELKU

Urša Sitar, diplomirana vzgojiteljica

Vrtec Otona Župančiča Ljubljana

(vir: Tia Ambrožič).

Temelj za pisanje članka je bil usmerjen v metode vključevanja otrok priseljencev v slovenski vrtec. Metode vključevanja so izhajale tudi iz dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta »Pomahajmo v svet«. V projekt se kot vzgojiteljica vključujem drugič. Prvič sem sodelovala s skupino 2-3 letnih otrok, ko smo »mahali« po Sloveniji. Tokrat pa s skupino 4-5 letnih otrok »mahamo« po svetu in sicer sodelujemo z vrtcem iz Sarajeva. V skupino je vključenih 19 otrok, od tega so 4 otroci slovenskih družin, 1 deklica je iz nemško govoreče družine, ostali otroci (14) pa so iz družin, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Vključevanje teh otrok v skupino mi predstavlja velik izziv, saj se srečujem predvsem z oviro jezikovnega nerazumevanja ter kulturno drugačnostjo. Vse te ovire smo premagovali tudi preko dejavnosti »petih prstov« projekta Pomahajmo v svet. Morda najbolj uspešni pa smo bili pri »petem prstu« - Jaz in moja država.

Ključne besede: predšolski otroci, otroci priseljenci, vključevanje, integracija, medkulturna zmožnost

Otroci priseljenci v vrtcu

Glede na statistične podatke se delež otrok priseljencev v slovenskih vrtcih vsako leto viša. V Slovenijo se priseljuje največ oseb iz območja nekdanje Jugoslavije (SURS, 2021). Otroci priseljencev imajo kot ostali otroci v Sloveniji pravico do vzgoje in izobraževanja. Vsi otroci priseljenci so vpisani v osnovno šolo, saj je obvezna za vse otroke. Vedno več staršev priseljenih predšolskih otrok vpisuje otroke tudi v vrtec (Perić, 2017). Otroci priseljenci običajno ne znajo ali imajo pomanjkljivo znanje jezika okolja, zato se nekoliko težje vključujejo v širše socialno okolje (Satler, 2020). Vključevanje v vrtec predstavlja težek izziv za otroka priseljenca kot tudi za nas –strokovne delavce. S kulturno mešanim oddelkom se srečujem zdaj že četrto leto. Sprva je bil to zame precej velik izziv, saj sem bila prej vajena izključno oddelkov s slovensko govorečimi otroki. Srbskega in hrvaškega jezika sama ne govorim, zato sem si pomagala predvsem z neverbalno komunikacijo, z mimiko, gestami, s slikovnim gradivom ipd. Pri govoru z otrokom priseljencem sem se na začetku posluževala kratkih, preprostih stavkov, kasneje pa sem postopoma dodajala kakšno novo besedo. Z deklico, ki prihaja iz nemško govoreče družine mi je bilo iz vidika jezika lažje, saj govorim nemško in sem se ji z jezikom lahko približala. Njeno uvajanje v skupino je bilo posledično veliko krajše in je potekalo bolj mirno.

LITERATURA:

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Vižintin, M. A. (2017). Medkulturna vzgoja in izobraževanje. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Velik delež otrok priseljencev ob prihodu v Slovenijo ne zna jezika okolja. Učenje slovenščine kot jezika okolja se za otroke priseljence običajno prične z vključitvijo v vzgojno-izobraževalni sistem (Jelen Madruša in Majcen, 2018). Otroci priseljenci se jezika okolja v vrtcu učijo nezavedno, s pomočjo usmerjenih dejavnosti, dnevne rutine in proste igre. Doma običajno govorijo svoj materni jezik, v vrtcu pa jezik okolja in s tem postanejo dvojezični govorci.

Slika 3: Moja država – iskanje na zemljevidu

OTROCI PRISELJENCI V NAŠI SKUPINI

Delo z otroki priseljenci je vključeno tudi v Kurikulum za vrtce (Bahovec idr., 1999), ki predstavlja strokovno podlago za delo v vrtcih. V Kurikulumu za vrtce je delo z otroki priseljenci obravnavano znotraj ciljev, načel in področij dejavnosti jezik in družba. Pri ciljih lahko izpostavim cilj: »Oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik (ne diskriminiranost glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo).«

Na področju načel se na otroke priseljence vežeta predvsem:

• Načelo enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki ter načelo multikulturalizma (Bahovec idr., 1999, 12) in znotraj tega: upoštevanje skupinskih razlik (glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor ipd.) in ustvarjanje pogojev za njihovo izražanje, upoštevanje načela različnosti ter multikulturalizma na ravni izbora vsebin, dejavnosti in materialov, ki naj otrokom omogočajo izkušnje ter spoznanja o različnosti sveta (stvari, ljudi, kultur) (prav tam).

• Načelo sodelovanja s starši in znotraj tega: pri stiku s starši je treba spoštovati zasebno sfero družin, njihovo kulturo, identiteto, jezik, svetovni nadzor, vrednote, prepričanja, stališča, navade in običaje, dosledno upoštevati njihovo pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov (Bahovec idr., 1999 , 15).

V skupini sva s sodelavko integraciji otrok priseljencev namenili velik poudarek. Kot sem omenila že v povzetku otroci priseljencev sestavljajo večino skupine in prav sestava skupine je bila letos moj povod za sodelovanje v projektu »Pomahajmo v svet«. Ta projekt se mi je zdel odličen kot metoda za vključevanje otrok priseljencev z vidika, da so vsi otroci, ne glede na to od kod prihajajo, otroci v bistvu pomena te besede. Da se ne glede na jezik vsi radi igrajo, plešejo, pojejo, družijo.

Ob prijavi sem izpostavila narodno sestavo naše skupine in željo, po povezavi z vrtcem iz okolja, iz katerega izhaja večina otrok priseljencev v naši skupini. Povezali so nas z vrtcem iz Sarajeva in otroci so se že ob prvem srečanju lahko vsak na svoj način poistovetili z jezikom v katerem je potekalo srečanje. Ko so ob prvem srečanju otroci predstavljali vsak sebe, smo ugotovili, da se v obeh skupinah ponavljajo imena in celo dva priimka otrok. Odzivi otrok v naši skupini so bili pozitivno presenečenje in izraz neke umeščenosti v okolje, ki ga otroci priseljencev v skupini pogosto lahko pogrešajo.

Otroci so sproščeno klepetali v svojem maternem jeziku ob vsakem našem srečanju in prav v zadovoljstvo nama je bilo opazovati, kako so se veselili vsakega našega video srečanja, saj so vedeli, da lahko pričakujejo nekaj njim »domačega«. Ko se ne bodo počutili kot otroci, ki »ne spadajo v to okolje«, ko se jim ne bo treba truditi s slovenskim jezikom. Tudi iz tega razloga so bili ob izvajanju dejavnosti v okviru tega projekta vidno bolj motivirani ter ob srečanjih zelo sproščeni.

Otrokom so bile najbolj zanimive dejavnosti »petega prsta – moja država«. Preko tega »prsta« sem lahko tudi najbolj učinkovito vzpodbudila inkluzijo otrok priseljencev, saj so to kulturno raznolikost lahko ne le slišali (drugačni jeziki) ampak so jo tudi okušali (različnost okusov, jedi). Spoznavali smo države iz katerih prihajajo otroci v naši skupini. Seznanili smo se s Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo in Avstrijo. Vse države smo poiskali na zemljevidu sveta, spoznali smo, kakšno zastavo ima katera država in katere so tri jedi, ki so najbolj »znane« v posamezni državi.

K sodelovanju sem povabila tudi starše in brez zadržkov so se odzvali ter nam pomagali pri izbiri jedi, najbolj značilnih za posamezno državo. Slovenijo so »predstavljale« potica, goveja juha in žganci, Bosno in Hercegovino so »predstavljale« pite iz vlečenega testa, različnih okusov, baklava in čevapčiči, Avstrijo pa so »predstavljali« Dunajski zrezek, Sacher torta in kvašen cmok.

Otroci so tako tudi preko drugih lastnih čutil (okus) spoznavali kulturno različnost in se hkrati poistovetili s svojo.

Preko sodelovanja s starši so bili tako v integracijo posredno vključeni tudi starši priseljenci. Ves čas dela v kulturno mešanem oddelku zagovarjam dejstvo, da je še posebej pomembno tudi sodelovanje s starši otrok priseljencev. Če starši začutijo sprejetost, ne glede na njihovo »nacionalno drugačnost«, bo sodelovanje z njimi bistveno bolj uspešno kot v primeru, da začutijo odpor in nezmožnost prilagajanja strokovnega delavca. Velik izziv sicer predstavlja jezik komunikacije. Priseljene družine namreč pogosto ne govorijo slovensko, v vrtcih pa nimamo zaposlenega prevajalca ali kulturnega mediatorja. Način komunikacije je tako prepuščen posameznikovi iznajdljivosti. V mojem primeru sem se za pomoč pri Srbskem in Hrvaškem jeziku obrnila na sodelavko, nemško pa govorim sama, zato je bila komunikacija s starši lahko ustrezna tako na dnevni ravni kot tudi na skupnih druženjih in pogovornih urah.

Živimo v času, ko je preseljevanje nekaj povsem običajnega, zato bo število otrok priseljencev zagotovo še naraščalo. Vključevanje teh otrok mora biti dvosmeren proces. Bistvena pri procesu vključevanja otrok priseljencev sta vzpostavitev »relativno stabilnega življenja« in »vkoreninjenost« v novo okolje.

Pri vsem tem jim strokovni delavci v vrtcih lahko zelo pomagamo, saj smo pogosto prvi člen v vzgojno-izobraževalni verigi, s katerimi stopijo v stik tako starši kot tudi otroci.

Ključnega pomena je na otroka osredotočen pristop, ki upošteva otrokova mnenja in izkušnje. Pri otrokosrediščnem pristopu se osredotočamo na to, kako otrok konceptualizira (ne)uspešno integracijo in kaj mu daje občutek varnosti, pripadnosti in vključenosti v družbo (Gornik idr. 2019, Sedmak in Gornik 2019, Sedmak in Gornik 2018).

Integracija priseljenih otrok je žal pogosto dojeta le kot proces učenja slovenščine. Večina časa, pozornosti je usmerjenih v to dejavnost, ostali vidiki pa so lahko popolnoma spregledani (npr. psihološka podpora, širša socialna vključenost, ohranjanje matične kulture). Le če smo pozorni tudi na ta področja, bo otrok resnično dobro, sproščeno in uspešno integriran v novo okolje

INTEGRACIJA OTROK PRISELJENCEV V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE

Valerija Šijanec, vzgojiteljica predšolskih otrok

Osnovna šola Kajetana Koviča Radenci

Kot druga strokovna delavka v prvem razredu in učiteljica podaljšanega bivanja se s kulturno mešanimi oddelki srečujem že več deset let. Največ otrok prihaja s Kosova, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Stari so šest ali sedem let ob vstopu v šolo. Uspešnejši so učenci, ki pred vpisom v šolo obiskujejo vrtec. Pri delu je zelo pomembna pravilna vključenost učencev v socialno klimo razreda in razvijanje socialnih veščin. Dejavnosti naj potekajo preko igre, gibanja, slikovnega materiala, likovnega in glasbenega izražanja. Občutek sprejetosti je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj otroka in njegovo psihično blagostanje. Učna uspešnost otroka je odvisna od njegove intelektualne sposobnosti, dela doma s starši, prilagoditev pri pouku in znanja slovenskega jezika staršev.

Ključne besede: integracija, socialna sprejetost, učna uspešnost, dejavnosti

1. UVOD

LITERATURA:

Bahovec, E., Bregar, K., Čas, M., Domicelj, M., Japelj, B., Kranjc, S. idr. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo Gornik, Barbara, in dr. (2019): Analiza potencialov otrokosrediščnega pristopa pri preučevanju integracije otrok migrantov. V: M. Ignjatović, A. Kanjuo-Mrčela, R. Kuhar (ur.): Znanost in družbe prihodnosti. Slovensko sociološko srečanje, Bled, 18.-19. oktober 2019. 1. natis. 205 – 210. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo, 2019.

Jelen Madruša, M. in Majcen, I. (ur.). (2018). Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ljubljana: ISA inštitut.

Perić, V. (2017). Igra in učenje slovenskega jezika kot drugega tujega jezika skozi igro. V M. Željeznov Seničar (ur.), Igra in učenje predšolskih otrok: zbornik/X. mednarodna strokovna konferenca vzgojiteljev v vrtcih (str. 202–205). Ljubljana: Mib.

Satler, N. (2020). Otroci s tujim državljanstvom, vključeni v vrtce RS Vzgojiteljica, XXII(6), 29–31.

Sedmak, Mateja, in Gornik, Barbara (2018): Migrant Children and Communities in aTransforming Europe. Project Proposal for Horizon 2020 Research and Inovation Call H2020-SC6-MIGRATION-2018 Call. Annex No. 822664 Micreate.

Sedmak, Mateja in Gornik, Barbara (2019). The Potentials of a Child-centred Approach tothe Integration of Migrant Children. V: M. Bufon, K. Nemac, I. M. Cavaion (ur.).International Conference Societies and Spaces in Contact: Between Convergence andDivergence, 16 - 20 September 2019, Portorož, Slovenija, Trst, Italy. Koper: Science andResearch Centre, Editorial house Annales ZRS. http://www.zrs-kp.si/wp-content/uploads/2019/09/Zbornik-povzetkov-SOCIETIES-AND-SPACES-2019.pdf. (2. 72020)

Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2011). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, http://www.zrss.si/ default.asp?rub=4493 (14. 2. 2014).

Statistični urad Republike Slovenije. 1. januarja 2021 v Sloveniji 2.108.977 prebivalcev ali 0,6 % več kot eno leto prej. Pridobljeno 20. 3. 2021 iz https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9212

Statistični urad Republike Slovenije. 1. oktobra 2020 V 2019 se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 127 slovenskih in 163 tujih državljanov. Pridobljeno 5. 4. 2021 iz https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8929

Statistični urad Republike Slovenije. Glavni razlog za izdajo prvega dovoljenja za prebivanje je bila zaposlitev. Pridobljeno 7. 4. 2021 iz https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9272

Pomembno je, da otroka še preden se vpiše v osnovno šolo spoznamo že v vrtcu, če je vključen vanj. Prav tako je pomembno sodelovanje šolske svetovalne službe z vrtčevsko svetovalno službo, vzgojiteljicami in bodočimi prvošolci. Z razredničarko sva skupaj obiskali vrtec in spoznali bodoče prvošolce, med katerimi sta bili tudi deklici staršev priseljencev. Opazovali sva ju lahko v sproščenem okolju med igro in komunikacijo s sovrstniki. Ena deklica je govorila pomanjkljivo slovenščino, druga pa nič, le angleški jezik in sporazumevala se je z mimiko. Deklica se je spomladi prihajala igrat na šolsko igrišče s sestro in mamo, ki tudi ne govori slovensko, oče pa komunicira le v nemščini.

Najprej je bilo potrebno vzpostaviti čustveno bližino z deklico. Veliko smo se družili na šolskem igrišču s prvošolci še pred njenim vstopom v šolo. Deklica se je prihajala igrat spomladi, ob lepem vremenu tudi večkrat tedensko. Tudi stanuje blizu šole in sosede so njene narodnosti in starejše tako, da ni bilo nekih težav.

V začetku marca popoldan pripravimo na šoli za bodoče prvošolce tudi likovne delavnice z dramatizacijo Trije metulji. Ravnateljica starše seznani z osnovnimi podatki o šoli, urniku, obšolskih dejavnostih. Meseca maja povabimo bodoče prvošolce v šolo, da začutijo utrip pouka in si ogledajo šolske prostore. Pripeljejo jih njihove vzgojiteljice in šolski novinci, razdeljeni po razredih razredne stopnje rešujejo učne liste s starejšimi učenci. V jedilnici spoznajo tudi kuharice in se okrepčajo s sadjem in vodo. Petošolci jim pripravijo zabavne športne igre in na koncu jim podelijo ročno izdelane medalje. Tako se počasi spoznamo in dve šolski uri mineta hitro kot bi trenil. Starši so zelo zadovoljni, prav tako otroci in tudi mi. Tudi prvi šolski dan pripravijo učenci razredne stopnje program z različnimi glasbenimi točkami za šolske novince in starše. Obe deklici nista imeli nikakršnih zadržkov in sta se lepo vključili v vse dejavnosti, tudi samostojno prišli na oder na podelitev rumene rutice. Prvi meseci spoznavanja v šoli so minili ob odkrivanju dekličinih močnih in šibkih področij. Najprej sta deklici sedeli skupaj, nato pa sta si izbirali tudi druge sošolke za igro. Izkazalo se je, da ugodno vpliva na vedenje, če si sami izbirata prijateljice za igro. Pri sklepanju prijateljstev gre za psihološko povezanost – otrok začne razvijati občutke zaupanja in razumevanja pravil, dolžnosti in pridobitev, ki jih prinesejo ti odnosi. Pri razvijanju prijateljstev pomembno vlogo igrajo veščine komuniciranja, spretnost prevzemanja vlog ter empatija. (Warden & Christie, 2001) Zato je zelo pomembno razvijati pri otrocih socialne veščine za pozitivno socialno klimo v razredu.

21 bistvenih socialnih veščin ( McGrath in Francey 1996)

1. upoštevanje drugih

Znati se igrati:

2. znati zmagati

3. znati prenesti izgubo

4. pozitiven zgled

Biti pozitiven:

Tvegati:

Sodelovati:

5. dajanje in sprejemanje poklonov

6. približati se in sodelovati

7. govoriti pred drugimi

8. pogajati se

9. ravnati s konflikti in nestrinjanji

10. sugerirati in prepričevati

11. skupinsko odločanje

12. upoštevati mnenja drugih

13. deliti

14. vključevati druge

15. poslušati in spraševati

Vse dejavnosti, ki so možne naj vključujejo gibanje. Gibanje je lahko uspešen pripomoček za boljšo koncentracijo, za spodbujanje sodelovanja in s tem dobrih medsebojnih odnosov v razredu in kot motivacija za delo. Z gibanjem si otroci razvijajo intelektualne sposobnosti, igra in gibanje pa imata pomembno vlogo pri socialnem in emocionalnem razvoju. Pri igri je otrok ustvarjalen in aktiven in si lažje zapomni. Z gibanjem na prostem in v družbi vrstnikov otrok sprošča napetosti in krepi se mu imunski sistem. Z gibanjem pridobiva motorične veščine, senzorične izkušnje in si ustvarja številna spoznanja o sebi in svetu. Izkušnje naj bodo čim bolj raznolike in ne nujno prijetne. Pripravijo naj otroka in opremijo za življenje tako, da doživlja uspehe in poraze. Osnovne oblike gibanja kot lovljenje, tekanje, premagovanje različnih ovir na prostem otroka obvarujejo pred različnimi zdravstvenimi težavami, otrok lažje naveže stike s sovrstniki, se sprosti.

Veliko smo se tudi sprehajali in na tak način lahko deklica naveže stike s pogovorom. Je tudi drugače zelo družabna in samozavestna.

Posluževali smo se veliko iger kot so: pantomima, socialne igre: telefon, prodajalna barv, spomin, domine, človek ne jezi se… na sprehodih smo peli, pri glasbi smo uporabljali slikopis, če se je dalo, pesem En ten tenera je odlična za razvijanje samozavesti nastopanja pred skupino, predstavili smo tudi himne držav in njihove zastave, značilni ples, pesmi, izštevanke, jedi in kulture. Pri slovenščini smo uporabljali Google prevajalnik, naučili smo se osnovnih besed v njunem jeziku. Tudi ostale učence smo preko NMK, naše male knjižnice ozaveščali o različnih kulturah (pravljica Hiša), posluževali smo se tudi knjige Čustva, založbe Rokus Klett.

ABECEDA KARTICE, PLONK LISTKI S POZDRAVI, UKAZI

Deklici sta deležni tudi učne pomoči med in izven pouka, dodatne razlage, individualnih pogovorov, na razpolago imata slikovni material, prilagaja se jima tudi preverjanje znanja, oziroma ena učenka je neocenjena v prvem letu šolanja. Dodatna strokovna pomoč obsega 70 ur slovenskega jezika. Zelo rada se igra s črkami in besedami in na obstoječe besede smo pripisali tudi besede v njenem jeziku. V začetku leta sva pripravili tudi plonk listke s pozdravi. Pozdrave je hitro osvojila, tudi na vprašanje o počutju je kar hitro odgovarjala. Sedaj zna že razložiti, da pride mama po kosilu in gresta k zobozdravniku, seveda ne zna še sklanjati in uporabljati dvojine. Zna tudi zelo dobro opazovati in se takoj znajde ob različnih obiskih na primer zobne asistentke ali obisku novinarke.

Biti zanimiv:

16. pripovedovati zanimive zgodbe

17. zanimivo se pogovarjati

18. preprečiti, da bi te drugi jezili

19. ne zmeniti se za tistega, ki ti povzroča probleme

Zavzeti se zase:

20. reči NE

21. prositi odraslega za pomoč

Zelo dobrodošlo bi bilo, če bi druga strokovna delavka v prvem razredu nudila pomoč učencem v oddelku ves čas pouka, posebno še v oddelku kamor je vključen otrok priseljenec, v našem primeru celo dve.

Domače naloge opravljajo v šoli, praviloma po kosilu, tako se lažje pomaga učenki, ker je oče službeno odsoten, mama pa ne zna slovensko. Najmanj težav je pri matematiki, športu, likovni umetnosti, glasbi, angleščini, nemščini, več pa pri slovenščini, vendar pa ima deklica posluh za jezike in ji dobro gre. Sposobna je tvoriti že enostavne povedi, težave ji dela sklanjatev. Z otroci iz drugih višjih razredov komunicira spontano v angleščini, v razredu pa izključno v slovenščini, razen, ko ji določene pojme razloživa z razredničarko v angleščini ali si pomagava z Google prevajalnikom, da slišimo tudi izgovorjavo v albanščini. Kadar deklica dobi obvestilo ali vabilo za starše se poslužujemo pomoči starejših učencev, ki znajo njihov jezik, poznajo starše in v našem primeru stanujejo skupaj v isti hiši. Pogovornih ur se udeležuje oče in z njim komuniciramo učiteljice v nemščini.

3. ZAKLJUČEK

Sklepanje pozitivnih odnosov z vrstniki je ključnega pomena za delovanje otroka na socialnem področju: otrok se od prijateljev uči, razvija socialne veščine, občutek odgovornosti, hkrati pa na ta način zadovoljuje tudi temeljne potrebe po sprejetosti oziroma pripadnosti .Občutek sprejetosti je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj otroka in njegovo psihično blagostanje.( Milharčič Hladnik, 2001)

Socialna sprejetost otroka je odvisna od osebnosti otroka, njegovih socialnih veščin, vključenosti v obšolske dejavnosti, pomoči sošolcev, stališča drugih do priseljencev. Nižja motivacija za šolsko delo in obisk šole izvira iz njihove družine oziroma izobraženosti staršev.

Učna uspešnost otroka priseljenca je odvisna od intelektualne sposobnosti otroka, dela doma s starši, prilagoditev pri pouku, znanja slovenskega jezika pri starših.

Biti učitelj je zelo kompleksna naloga, biti uspešen pri integraciji otroka priseljenca v razred pa toliko bolj. Za svoje delo potrebuje učitelj ustrezna pedagoško – psihološka znanja, zelo pomembno je sodelovanje s starši, s širšo družino otroka priseljenca, s svetovalno službo in s celim kolektivom šole.

INTEGRACIJA OTROK PRISELJENCEV – UVAJANJE PRISELJENCA IZ AVSTRIJE S POMOČJO PROJEKTA »POMAHAJMO V SVET«

Vesna Kržičnik Mirt, dipl. vzg. Vrtec Levček pri Osnovni šoli Podbočje, skupina Mavrice

V vrtcu se zavedamo pomena vključevanja otrok priseljencev. Pri tem razmišljamo in delujemo načrtno ter uporabljamo različne pristope v vseh pomembnih korakih vključevanja otrok v vrtec. S tem otrokom omogočimo prijazno in spodbudno okolje, v katerem se počutijo varne in sprejete ter dovzetne za nove izzive. Uvajanje poteka v sodelovanju s starši. V veliko pomoč nam je njihov doprinos pri kulturnem bogatenju vsakdanjega življenja. Izkušnje so pokazale, da lahko posamezne vsebine, cilje in teme v izvedbenem kurikulu vrtca povezujemo z različnimi kulturami, pri čemer otroci bogatijo vrednote in širijo svoj pogled na razumevanje sveta. V vrtcu Levček pri Osnovni šoli Podbočje že tretje leto pridobivamo izkušnje s sodelovanjem v projektu »Pomahajmo v svet«. Pri tem sva se vzgojiteljici menjali tako, da sem jaz letos prvič v tem projektu. V prispevku je opisan postopek dela in vključevanje otrok priseljencev skozi dve temi projekta, in sicer «to sem jaz«, »jaz in moja družina«.

Na začetku kurikuluma za vrtce je zapisano, da mora biti posebna pozornost namenjena tudi tistim otrokom, ki jim slovenščina ni materni jezik, da lahko nadoknadijo morebitni primanjkljaj v znanju slovenščine (Kurikulum za vrtce, 2011).

»Pomahajmo v svet« je kakovosten projekt, s katerim lahko otroku približamo slovenski jezik. Skozi dejavnosti znotraj programa »Pet prstov« otrok pridobiva na besedišču, na samopodobi, na pozitivnih medsebojnih odnosih z vrstniki in vzgojitelji, saj so teme skupne vsem otrokom ne glede na to, kakšen je njihov materni jezik.

V vrtcu se srečujem s kulturno mešanimi oddelki že deset let. V vsaki skupini se najde vsaj en otrok, ki je priseljenec in govori v svojem maternem jeziku. Imela sem romske otroke, otroke iz Bosne, trenutno pa imam dva otroka priseljenca iz Hrvaške in Avstrije. Oba zelo malo govorita slovenski jezik. V našem vrtcu je najpogostejša romska in bosanska nacionalnost.

STROKOVNI VIRI IN LITERATURA:

- Hosta, M.,Jesih, E.T., Leben,K., Prevec,p., Komovec, M. (2017). Gibalna abeceda

- McGrath in Francey ( 1996) Prijazni učenci, prijazen razred

- Menendez Ponte Maria (2018) Pisani svet čustev, založba Rokus Klett

- Namizna stavnica piši-briši s priloženim flomastrom, Založba Mladinska knjiga

- NMK naša mala knjižnica, KUD Sodobnost International, Ustvarjalnik 1

- Warden, David. Christie, Donald. (2001). Spodbujanje socialnega vedenja: dejavnosti za spodbujanje prosocialnih medosebnih spretnosti in vedenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti

Vse fotografije v prispevku so last avtorice prispevka Valerije Šijanec

Ob seznanitvi, da bom imela v skupini tudi otroka iz Nemčije, ki ne govori slovensko in zelo malo razume slovenski jezik, je bila moja prva misel, da se moram naučiti nekaj osnovnih besed v nemškem jeziku.

To sem tudi storila. Izposodila sem si nekaj literature, pobrskala po internetu in s pomočjo prevajalnika PONS prevedla nekaj besed.

Vrtec je del šole, kjer imamo učiteljico, ki poučuje nemški jezik. Prosila sem jo za pomoč pri prevajanju, če bo ta potrebna.

V začetku decembra je mama prišla z otrokom na obisk, na ogled vrtca in naše igralnice. Obema sem se najprej predstavila in jima razkazala igralnico. Prvi stik je

bil izjemen, saj je otrok že ob samem obisku navezal stik z mano, in ko sem mu za dobrodošlico izročila balon, se je zahvalil v slovenskem jeziku in sva si dala petko. Ostali otroci so bili tisti čas na igrišču z vzgojiteljem pomočnikom, tako da sem se jima lahko v miru posvetila. Z mamico sva se dogovorili, da pride naslednji dan, ko bo imel fantek prvič uvajanje v vrtec in prinese list, kjer naj napiše osnovne stavke v nemškem jeziku, da se jih lahko naučim in tako lažje komuniciram z otrokom. Napisala je res vsakodnevne stavke, ki jih dnevno uporabljamo pri komuniciranju z otroki (npr. »Komm, wir waschen uns die Hände«. Pridi, gremo si umit roke.) Stavki so mi bili res v pomoč pri komuniciranju z njim, ko njegova mama ni bila več prisotna v skupini.

Mamica otroka priseljenca je bila prisotna pri uvajanju otroka v vrtec prve tri dni. Ker je mamica Slovenka, sva tako brez težav komunicirali in izmenjavali informacije o samem otroku in njegovem napredku. Omenila sem ji projekt, v katerem sodelujemo s poljskim vrtcem, in se je strinjala, da tudi njen otrok sodeluje pri tem. Razložila sem ji, da za samo izvedbo projekta in posamezne dejavnosti petih prstov potrebujem njeno pomoč in sodelovanje.

Pri prvi dejavnosti »to sem jaz« je mamica pomagala otroku, da je lahko sodeloval pri srečelovu, kjer sta doma skupaj pripravila darilo in ga prinesla v vrtec. Doma mu je mami pomagala, da je utrjeval že slišane besede v vrtcu, ko so se ostali otroci predstavljali v jutranjem krogu.

Ko je bil na vrsti, da se predstavi, sem najprej jaz predstavila sebe v nemškem jeziku, nato sem enako ponovila v slovenskem jeziku. Otrok je nato ponovil za mano, povedal je, kako mu je ime, koliko je star in kje živi v slovenskem jeziku.

Pri drugi dejavnosti »jaz in moja družina« je mamica sodelovala tako, da sta doma skupaj pripravila plakat o njegovi družini in družinskih članih. Ker je mamica samohranilka in na plakat nista nalepila sliko očeta, je bila to naša naslednja tema, da smo se z otroki pogovarjali o različnih oblikah družine.

Z mamico sva si vsakodnevno izmenjavali informacije in po mojih navodilih je mamica tudi razlagala otroku v nemškem jeziku, kako bo potekal naslednji dan. Mami se je odločila, da bo otrok prisoten v vrtcu do kosila. Vsak dan po kosilu je vesel in razigran odhitel v mamin objem in je hitel z razlaganjem, kaj vse je počel, s kom se je igral, kaj je doživel. Pogovor med njima je potekal v nemškem jeziku.

Zelo sem si prizadevala, da sem otroka spoznala, kaj ima rad, s čim se najraje igra in kakšne so njegove želje pri sami igri z vrstniki. Ostale otroke sem spodbujala k igri z njim. Pri tem niso imeli težav, vsi so ga lepo sprejeli mu pomagali. Večkrat so ga poklicali k simbolni igri, kjer so se igrali zdravnika ali policaje. Zelo rad se lovi, zato smo se večkrat igrali igro »kdo se boji črnega moža«. S fantom, ki je prav tako priseljenec, se večkrat igrata barvni taktilni spomin z zamaški, kjer otroci urijo fino motoriko in utrjujejo barve ter spoznavajo svoja čutila. Rad ima avtomobile in železnico. Pri igri z avtomobili je v večini igra s fanti, železnico pa sestavljajo tako fantje kot punce. Med njimi poteka pogovor, dogovarjanje in medsebojno učenje. Pri tem fant aktivno sodeluje, opazuje in posnema.

Pri dejavnostih »to sem jaz« so otroci podrobneje spoznali sebe, svoje telo, svoje sposobnosti in spoznali različne banse, pesmi, rime, deklamacije, izštevanke in se naučili pozdraviti v poljskem jeziku.

Otroci so se veselili srečanja z otroki iz Poljske. Pri prvem javljanju smo se jim predstavili v prazničnem vzdušju. Imeli smo božične kape in izdelali smo palčke s svojim obrazom, s pomočjo katerih smo se lažje predstavili otrokom iz poljskega vrtca. Zapeli smo jim pesmico v angleščini »Body parts« in božično pesmico »Cin Cin Cin«. Vsi so sodelovali, tudi oba otroka priseljenca. Zelo so bili navdušeni, ko so se predstavili otroci iz Poljske, ko so nam pokazali svojo igralnico, so otroci opazili, da so pri njih že imeli sneg.

Slika 1: Prvo javljanje na Poljsko z vrtcem Travellers group & Champions Academy International Wilanów (foto: Anemari Furar).

Slika 2: Otroci se predstavijo s pomočjo palčka (foto: Monika Kunc). Slika 3: Otroci iz Poljske se predstavijo (foto: Vesna Kržičnik Mirt).

Otrokom ta projekt prinaša širino, spoznavanje samega sebe in drugih ter okolja, v katerem živijo. Imajo možnost razvijanja jezikovnih kompetenc, širijo besedišče in se seznanijo z različnimi jeziki in kulturami, učijo se strpnosti, pripadnosti in solidarnosti.

Če otroka sprejemamo v vsej svoji veličini ne glede na pripadnost, vero in kulturo in ga res začutimo, mu damo vedeti z vsem svojim bitjem, da ga imamo radi takšnega, kot je.

To je pot do boljše komunikacije, hitrejšega učenja, boljše samopodobe in klime v skupini. Ko smo odrasli strpni, potrpežljivi, odprti in damo otroku čas, je to pot do svetlobe, ki posamezniku prinaša varnost, srečo in zadovoljstvo.

Z otroki se v skupini veliko pogovarjamo o sprejemanju vsakega posameznika, nudenju pomoči drug drugemu in o medsebojnem spoštovanju. Pri dejavnostih v vrtcu že tretje leto uvajam spoznavanje angleškega jezika. Spoznavamo ga preko gibalnih dejavnosti, pesmic, slikovnega gradiva in s pomočjo knjig v angleškem jeziku. Pred pripovedovanjem pravljice v angleškem jeziku otrokom najprej približam besedilo preko gibalnih dejavnosti oziroma iger, ki imajo poudarek na besedišču, ki ga vsebuje knjiga in vsebine v sami pravljici. Šele nato otrokom povem pravljico v tujem jeziku. V skupini otroci spoznavajo besede v hrvaškem, angleškem in nemškem jeziku. Trenutno se v povezavi s projektom «Pomahajmo v svet« in v povezavi s poljskim vrtcem seznanjajo tudi s poljskim jezikom.

Slika 4: S pomočjo globusa spoznavamo naš planet in države, otroci se podrobneje seznanijo z razdaljo med Slovenijo in Poljsko (foto: Gregor Travnikar).

Slika 5: Otroci preko igre spoznavajo poklice in iščejo predmete, ki spadajo k različnim poklicem (foto: Vesna Kržičnik Mirt).

Slika 6: Predstavitev plakata o družini (foto: Vesna Kržičnik Mirt).

Slika 7: Obisk frizerke Alenke Vučič (foto: Gregor Travnikar).

Za otroka je igra temeljna spoznavna izkušnja in hkrati osnova za proces učenja.

Kot navaja Caon (2008), ima igra pri učenju jezika poseben pomen, saj je raba jezika pri podajanju navodil za igranje neizbežna, poleg tega pa tudi večina iger med samim potekom predvideva rabo jezika, predvsem za interakcijo med (so) igralci. Gre torej za dvojno vključevanje posameznika v igro, in sicer na sinhronem nivoju (med igro), ko je posameznik v igro vključen z več čuti in je zato motiviran, ter na diahronem nivoju (pri ponovnem igranju in ustvarjanju igre), ko se zmožnosti nenehno razvijajo in motivacija vodi v preseganje praga znanja posameznika, kar vodi v dinamično učenje.

Pri igri gre torej za igralne in raziskovalne dejavnosti, metode in tehnike dela, ki spodbujajo interes za spoznavanje jezika in razvijanje sporazumevalne zmožnosti.

LITERATURA:

Bahovec, D. E. (et. al.). (2011). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, Urad Republike Slovenije za razvoj šolstva.

Caon, F. (2008). Gioco e itercultura. Medved Udovič,V., Cotič, M. in Cenčič, M. in Cenčič, M. ( ur.). Sodobne strategije učenja in poučevanja. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, 98–105.