73 ČEVLJARSKA INDUSTRIJA
ČEVLJARSKA TRADICIJA POČASI IZUMIRA ČEPRAV JE ČEVLJARSTVO ENA OD NAJSTAREJŠIH OBRTI, JE NE ČAKA SVETLA PRIHODNOST JANJA SIMONIČ
janja.simonic@finance.si
Čevljarstvo je ena od najstarejših obrti. Če se ozremo v zgodovino, je bila prva zaščita nog pred vremenskimi nevšečnostmi narejena iz celega kosa kože, odrte z živali. Pravi čevlji so nastali s kombinacijo kožnatih nogavic in opank z vrvicami; še danes jih uporabljajo marsikje po svetu. Najstarejše podatke o obutvi imamo iz Azije, stari Grki in Rimljani so nosili sandale, Bizantinke pa so navduševali koničasto oblikovani čeveljci iz raznobarvnega usnja in brokata. To obliko so v 12. stoletju križarji prinesli v Evropo, kjer se je hitro razširila.
foto: Bloomberg
Od domače obrti do industrije Pričevanja o čevljarjih kot samostojnih obrtnikih na naših tleh segajo v 15. stoletje, ko so se povezovali v cehe. Po njihovi opustitvi leta 1859 se je domača obrt za izdelovanje in popravilo obutve razmahnila, oblačilne stroke pa so bile do druge svetovne vojne združene v zadrugo. Po letu 1900 so v Sloveniji nastale prve tovarne čevljev, ki so se razvile v pravo industrijo. Ta je v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno
FT_72_75_cevljarska.indd 73
izdelala več kot 1,6 milijona parov čevljev na leto. Po zadnjih podatkih (za leto 2008) se pri nas s proizvodnjo obutve ukvarja 28 podjetij, med temi so tri velika in dve srednji, večina je manjših. Vsa skupaj zaposlujejo približno dva tisoč delavcev in ustvarijo dobrih 124 milijonov evrov prihodka. Ta se je v primerjavi z letom prej zmanjšal za dobrih pet odstotkov, medtem ko je bil dobiček za 35 odstotkov manjši in je predlanskim znašal 2,8 milijona evrov.
Priložnost so zahtevne tržne niše »Zdaj je treba slovensko obutveno industrijo gledati ne le z vidika gospodarske krize, ampak tudi globalizacije, ki traja dlje kot kriza. Najvidnejša posledica globalizacije so pritiski z Daljnega vzhoda, kjer ima obutvena industrija močno tradicijo,« pravi Jožica Weissbacher, samostojna svetovalka v združenju za tekstilno, oblačilno in usnjarsko industrijo pri GZS. Težava naših podjetij pa ni le uvoz iz Kitajske, ampak tudi dokup obutve v Italiji, Avstriji in Nemčiji. »Ne moremo konkurirati na ravni nizkocenovnih in velikoserijskih izdelkov. Edina možnost je usmeritev v zahtevne tržne niše in izdelke z visoko dodano vrednostjo ob uporabi visokotehnoloških materialov in najsodobnejših tehnologij,« meni Weissbacherjeva.
Povezovanje in sodelovanje Podjetja v obutveni industriji so se ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja organizirala v grozd, iz katerega je pozneje nastal razvojni center IRCUO, nekatera pa tudi uspešno sode-
foto: Urban Štebljaj
S
lovenska obutvena industrija je tradicionalno izvozno naravnana in zdaj doživlja enako usodo kot evropska. Vsako leto izvozi več kot 60 odstotkov svojih izdelkov, zlasti na evropske trge. Za uspešno prodajo čevljev pa zdaj ni dovolj le zaščita noge, pomembni so tudi oblikovanje in modne smernice.
>> Višji stroški poslovanja bodo povzročili podražitev obutve v trgovinah, je napovedala Marta Gorjup Brejc, predsednica uprave Peka.
4/19/10 4:45:25 PM