Trendi

LETNIK: II ŠT.: 3 SEPTEMBER 2010

I N T E R I E R I

I nter v j u z A l enk o K ra g e l j E r ž en , S tudi o K ra g e l j arhitekti

Ljubljana ne potrebuje arhitekturnih provokacij

F eti š i

I N

Od ‘vulkanske’ mize do seksi zofe

A R H I T E K T U R A

V o d v etni š ki p isarni Zidar K l e m en č i č

F I N A N C E

T R E N D I

–

Živahen delovni prostor

Urbani eko

Sodobno in funkcionalno stanovanje

svetila s konceptom

kopalnice s konceptom

Moderna d.o.o., oprema s konceptom, UD]VWDYQL VDORQ 3HULĂŠHYD 6, /MXEOMDQD

7UHQGL LQGG

7 7

info@moderna.si www.moderna.si

ALEŠ ČAKŠ, UREDNIK

1

foto: Irena Herak

ales.caks@finance.si

Č

e posamezniku ni vseeno, v kakšni hiši, bloku ali stolpnici živi, kakšna je okolica stavbe, v kateri biva, in kako ima opremljeno stanovanje, mu tudi ni vseeno za arhitekturo, za notranji dizajn, za kulturo bivanja.

V novih TRENDIH pišemo o položaju arhitekture pri nas, zanimajo nas smernice v arhitekturi in notranjem dizajnu, katere stavbe v tujini in doma so arhitekturni presežki, kaj pomeni trajnostna gradnja, zakaj je les bolj varčen pri gradnji in tudi zakaj Ljubljana recimo ne sledi španskemu Bilbau in Metzu v Franciji ter ne zgradi novega Guggenheimovega muzeja ali centra Pompidou.

Alenka Kragelj Eržen, direktorica in glavna arhitektka v Studiu Kragelj arhitekti, pravi, da Ljubljana ne potrebuje arhitekturne provokacije. Da je čudovito mesto, ki ima značilne arhitekturne posebnosti, pa Plečnikove stavbe, ekološko ozaveščene in napredne arhitekte ter nove arhitekturne pridobitve, ki dajejo pešcem več prostora za gibanje in dopolnjujejo šarm glavnega mesta.

Pa smo v arhitekturi dovolj drzni, si v prestolnici in drugih krajih urbanisti upajo več, si upajo graditi arhitekturno inovativne in drugačne objekte? Si Ljubljana upa narediti sodoben muzej, kot je Kunsthalle v bližnjem Gradcu? Dvomim. Sodoben prizidek k stari operni hiši v Ljubljani so popljuvali številni arhitekti. Nekateri so rekli, naj opera ohrani pridih klasike, drugi, naj bo povsem sodobna, večina pa se strinja, da je preplet starega z novim v enem objektu napačna odločitev.

In kaj si upamo doma, v svojih hišah in stanovanjih? Smo pri gradnji hiš in opremljanju stanovanj Slovenci inovativni, sledimo trajnostni gradnji, smo zavezniki lesa, izbiramo čim več barv za stene, ki nas obkrožajo?

Enostanovanjske hiše v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju. Barve nekaterih so strupene in razprave o tem, ali lahko vsak svojo hišo po-

ARHITEKTURA BIVANJA barva tako kričeče, so se že razvnele – tudi zato, ker v tujini obstajajo zakonske določbe, kako pobarvati hišo, da ne bo po tej plati pretirano silila v ospredje in motila drugih prebivalcev.

V Skandinaviji so takšne določbe že tradicija, a je tudi njihov estetski čut povsem drugačen, izdelan. To ni čudno, saj denimo v Helsinkih ali Köbenhavnu najdete izjemno veliko prodajaln z vrhunskim pohištvom in dizajnom, ki narekujejo oblikovalske smernice vsemu svetu, divje pobarvanih hiš v mestih in manjših krajih pa ne boste opazili.

Smernice v arhitekturi in notranjem oblikovanju našim arhitektom seveda niso tuje, daleč od tega. Imamo nekaj arhitektov in birojev (Bevk in Perović, Sadar in Vuga, Ofis arhitekti in še in še), ki so s svojo arhitekturno vizijo, znanjem in poznavanjem razvojnih smernic prodrli na zahteven mednarodni arhitekturni trg, opozorili nase s svojimi projekti in zanje dobili prestižne arhitekturne nagrade.

Zdaj mora občutek za lepo prodreti še v naše glave, predvsem pa nam arhitekti med drugim svetujejo, naj pri gradnji hiš ne pozabimo na energetsko varčnost in trajnostno gradnjo kot najznačilnejša dejavnika sodobne arhitekture na vseh ravneh. Če bomo to upoštevali, si bomo izboljšali arhitekturo in kulturo bivanja.

www.finance.si/trendi Številka: 3, september 2010 LETNIK: II ŠT.: 3 SEPTEMBER 2010

I N T E R I E R I

INTERvjU z AlENKo KRAgElj ERžEN, STUDIo KRAgElj ARHITEKTI

LjUbLjana ne potrebUje arhitektUrnih provokacij

FETIšI

I N

od ‘vULkanske’ mize do seksi zofe

A R H I T E K T U R A

v oDvETNIšKI pISARNI zIDAR KlEmENčIč

F I N A N C E

T R E N D I

–

Živahen deLovni prostor

Urbani eko

Sodobno in funkcionalno stanovanje Foto: URBAN ŠTEBLJAJ Naslovnica: MAJA PERKO

Finance Trendi je brezplačna revija Časnika Finance, d. o. o.

Urednik revije Finance TRENDI: ALEŠ ČAKŠ UREDNIŠTVO: Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545, e-pošta: ales.caks@finance.si Oblikovna zasnova: MOJCA ZAVOLOVŠEK Tehnična urednica in prelom: MAJA PERKO Fotografi: ALEŠ BENO, URBAN ŠTEBLJAJ, IRENA HERAK Obdelava fotografij: SANDI BAUMKIRHER Jezikovna urednica: TATJANA HABINC Oglasno trženje: TOMAŽ ČEPON, vodja oglasnega trženja telefon.: 01 30 91 457, tomaz.cepon@finance.si ALEKSANDRA HORVAT, vodja projekta telefon.: 01 30 91 472, aleksandra.horvat@finance.si

PISMO UREDNIKA

Vodja trženja naklade: MIHA ERŽEN, telefon: 01 30 91 456, e-pošta: miha.erzen@finance.si Naročnine: SVETLANA MITRIĆ, telefon: 01 30 91 577, e-pošta: narocnine@finance.si Tisk: Unioninvestplastika, d. d., Sarajevo, Bosna in Hercegovina Naklada: 30.000 izvodov ISSN 1844-7422 Izdal in založil: ČASNIK FINANCE, D. O. O., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana Direktor in odgovorni urednik: PETER FRANKL TransakcijskI račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842 Revija Finance Trendi upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www. finance.si/portfelji).

2 KOMPAS

T R E N D I ,

Š T . 3 ,

S E P T E M B E R

2 0 1 0

foto: Irena Herak

F I N A N C E

INTERVJU: ALENKA KRAGELJ ERŽEN Studio Kragelj arhitekti 16–25

URBANI EKO

Sodobno in funkcionalno stanovanje 49 – 56

ARHITEKTURNI FETIŠI

V ODVETNIŠKI PISARNI

8 – 11

72–76

Od »vulkanske« mize do seksi zofe

Živahen delovni interier

S T A R C K I N R I K O : P R O J E K T T H E L A K E S 1 2 –1 4 ARHITEKTURNI PRESEŽKI: G U G G E N H E I M O V M U Z E J V B I L B A U N A P R V E M M E S T U 2 6 –2 8 V A R Č N A H I Š A N A K R A S U 3 2 –3 3 V R T O V I : N I K O L I K O N Č A N A Z G O D B A 4 0 –4 1 T R E N D I V S T A N O V A N J I H 5 8 –6 2 »NORE« LUČI IN SVETILA INGA MAURERJA 66 » O D P R T E « P I S A R N E 7 0 –71

4 DROBIŽ

Arhitektura v fotografiji

Poslovni objekt arhitektov Behnisch v Hamburgu

A. Č.

Do 15. oktobra bodo v ljubljanskem Jakopičevem drevoredu razstavljene fotografije projektov Global Award for Sustainable Architecture. Razstavo pripravljajo Monochrome arhitekti iz Ljubljane. Svetovna nagrada za sonaravno (trajnostno) arhitekturo je ena najprestižnejših za dosežke v tej vrsti arhitekture. Je priznanje za svetovno znane arhitekte, ki se v dolgoletni karieri z inovativnimi pristopi ukvarjajo z okoljsko problematiko, različnimi socialnimi vprašanji in z ekonomsko zaostalimi območji. Glavni namen nagrade je izpostaviti projekte kot dokaz, da sta estetika in funkcionalnost arhitekture dosegljiva tudi s spoštovanjem narave in okolja ter sobivanja z njima. Razstava je sestavljena iz 120 avtorskih fotografij na panojih in 15 filmov s portreti posameznih arhitektov, ki jih vrtijo v MGLC. A. Č.

V Londonu prodali najdražje stanovanje na svetu Avgusta so v osrednjem Londonu za 140 milijonov funtov (168 milijonov evrov) prodali najdražje stanovanje na svetu. Dvonadstropno stanovanje v One Hyde Parku ima čudovit razgled na London, zasebno vinsko klet in podzemno povezavo z restavracijo znanega kuharja Hestona Blumenthala. Sodi v kompleks 86 stanovanj, ki so delo arhitektov Christiana in Nicka Candyja iz podjetja Rogers Stirk Harbour and Partners, med drugim pa ima tudi »sobo za paniko«. V ceno stanovanja so všteta še parkirišča ter dostop do centra dobrega počutja in

igrišč za skvoš, stanovanje pa ima še zasebno dvigalo, 24-urno osebno postrežbo in varnostnike. Za varnost je tudi sicer dobro poskrbljeno, saj so povsod nameščeni očesni čitalniki, vsa stekla pa so neprebojna. Novi lastnik še ni znan, britanski mediji pa ugibajo, da bi lahko bil kakšen ruski ali arabski milijarder. Večina stanovanj v kompleksu je že prodana, vseljiva bodo konec tega leta, povprečna cena preostalih stanovanj pa je okoli 20 milijonov funtov.

L. D.

</?;6A2

5?/2A

=<C=?20ë 7B " " ( $ &

%!# '

! !

4

!

"

Finance 3 ! # 0 # + ( ) # 0 & 1 # , - 1 ( 6 & .-50# ,#0#+()# /0&1#,-1(% '(,#,%& /( 0&+

!& / , # ( 2 ) # * & . - 5 0 # 1&/,# $(2)#* '(,#,%& /( 0&+

7 DROBIŽ

Googlov brezplačni program za ljubiteljske arhitekte Spletni strežnik Google ljubiteljem arhitekture ponuja svoj brezplačni program za tehnično risanje, poimenovan SketchUp. Program je preprost za uporabo in ne zahteva tehničnega predznanja, čeprav je opisan kot pripomoček za tehnično risanje. Omogoča tridimenzionalno risanje s preciznimi merami. Z miško je mogoče narediti skico hiše, pohištva ali uporabnega predme-

ta. Uporabniki lahko dodajajo in odvzemajo elemente, predmet opazujejo z vseh strani, barvajo, dodajajo teksture, senčijo … Na voljo je tudi pomoč z videoinštrukcijami. Uporabniki objavljajo svoja izbrana dela v katalogu. Program si lahko snamete z naslova (http:// sketchup.google.com). Na voljo je tudi profesionalna različica, ki pa je plačljiva.

Sodoben prizidek k domu upokojencev

Maja so v Šmarju pri Jelšah odprli nov del doma za starejše občane. S projektom, ki je nastal v pisarni Jereb in Budja arhitekti, so starostniki pridobili težko pričakovane dodatne zmogljivosti. Dom starejših, ki je bil zgrajen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ima pritličje, dve nadstropji in mansardo. Glavni vhod je na sredini kompleksa. Prizidek sledi zazidavi in z izmikom tlorisnega gabarita na vzhodnem delu zaključuje promenado pred kompleksom. Njegova zadnja etaža je terasa z rožnim vrtom, ki se uporablja za delovno terapijo. Vzhodna fasada prizidka sledi obliki dvokapnice, s čimer se novi del oblikovno navezuje na starega. Fasada je lesena, kar ustvarja domačno ozračje. Novi del ima devet postelj za oskrbovance in dvorano za družabna srečanja. Ob vhodu so parkirišča, okoli doma pa številne pešpoti. Recesija je sicer upočasnila gradnjo domov za ostarele in varovanih stanovanj. Ta hip po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) na posteljo v domovih za ostarele po vsej Sloveniji čaka več kot 17 tisoč ljudi.

Spodbujanje trajnostne gradnje v Alpah Vlada Kneževine Liechtenstein je objavila razpis Konstruktivno, na katerem bo podelila nagrade za arhitekturo, ki temelji na trajnostni gradnji in prenovi stavb. Nagradni sklad znaša 50 tisoč evrov. Z natečajem želi vlada zgraditi most, ki bi presegal državne meje in povečal ozaveščenost graditeljev o odgovorni in trajnostni gradnji v celotnem alpskem prostoru. Zmagovalcem se obetajo tri nagrade v vrednosti 25, 15 in 10 tisoč evrov. Predložitev kandidatur je v prvem krogu natečaja zelo preprosta in jo je mogoče opraviti zelo hitro. Mednarodna žirija bo v drugem krogu izbrala najboljše projekte, njihove predstavnike pa povabila, da o teh pre-

dložijo natančnejše informacije. Večina izbranih projektov bo predstavljena v posebni številki revije Hochparterre, švicarskem časopisu za arhitekturo in oblikovanje. Razpis se nanaša predvsem na celosten trajnostni razvoj: sem sodi energijsko učinkovita gradnja, a tudi izbira do okolja prijaznih gradbenih materialov in dobra dostopnost s sredstvi javnega potniškega prometa. Ker je prav pri prenovi starih stavb veliko možnosti za izboljšave, je mogoče na natečaju poleg z novimi kandidirati tudi s prenovljenimi stavbami.

Nagrade bodo podeljene na konferenci okoljskih ministrov in ministric alpskih držav marca 2011 v Sloveniji.

pripravila:

NATAŠA BOLARIČ

natasa.bolaric@finance.si

8 FETIŠI

HERMINA KOVAČIČ finance@finance.si

ČRNA BARVA JE OSTRA IN ELEGANTNA. ZAHTEVNA IN PREPROSTA, SKRIVNOSTNA IN ODKRITA, ČAROBNA IN NEVTRALNA. ČRNA BARVA JE VEČNA, V VSEH SVOJIH ODTENKIH IN INTENZIVNOSTI. OSVOJILA JE TUDI SVET NOTRANJE OPREME.

MASTERS

FACTOR

Knjižne police so ravne in visoke, včasih nedosegljive. Factor je drugačna. Upognjena približa knjige vaši roki, pa tudi preglednost je večja.

Novo ergonomijo si je za Driade zamislil Jonathan Olivares.

MENU

Asketska, funkcionalna, pregledna, preprosta in dovolj velika, da vanjo vključite vse, kar potrebujete pri pripravi hrane.

Oblikovalka Paola Navone je prepričana, da lahko že postavljenemu sestavu dodate kakšen element kuhinje menu. Izdeluje jo Bontempi.

Stol masters bolj kot sedalo deluje kot umetniški objekt, ki bi ga namesto za mizo najraje posadili na piedestal. Njegova posebnost je naslonjalo, v katerem se v čudovitem vzorcu prepletata praznina in polnost. Iz polipropilena so ga izdelali pri Kartellu, pod njega pa se je v sodelovanju z Eugenijem Quitlletom podpisal Philippe Starck.

9 FETIŠI

TOOL

Kralj džinsa Diesel tako kot pri oblačilih tudi pri notranji opremi išče navdih v svetu delavcev in mehaničnih delavnic.

Svetila tool prinašajo robustno geometrijo iz gume, kovine in cementa.

DRAIN

Marcel Wanders se je z občutkom za kiparstvo lotil oblikovanja jedilne mize. Nastala je svetleča se drain, ki prinaša vizijo bruhajočega vulkana. Tu luknjo zakrijete s steklom. Mizo izdelujejo pri Cappelliniju.

10 FETIŠI

GREGOR DROBNIČ finance@finance.si

KUHINJA LUCE

Slogovno dodelano italijansko oblikovanje: osnovni material kuhinjskih elementov je steklo, ki podpira vse glavne funkcije kuhinje.

ZOFA UNIVERSAL

Ertl & Furch sta za danskega proizvajalca oblikovala zofo, ki se sestavlja po želji in z moderno obliko še poudarja svojo uporabnost.

Cena: 5.110 evrov.

MOŠKI ARHITEKTURNI FETIŠI: ‘STEKLENA’ KUHINJA, PRILAGODLJIVO ZLOŽLJIVA ZOFA, SVETILO ‘VELIKA NOGA’, PVC-STOLI IN ELEGANTNA ZOFA, PRIMERNA ZA VSE INTERIERE.

11 FETIĹ I

SVETILO BIG FOOT

STOL PASHA

Stol v novi in moderni preobleki iz PVC v prostor vnese pridih klasike. Cena: 252 evrov.

Big foot je svetilo, ki ponazarja sodoben Ĺživljenjski slog. Poleg zanimive oblike ponuja tudi optimalno osvetlitev prostora. Cena: 996 evrov.

ZOFA ASPEN

Tale elegantna zofa, primerna za vsak interier, je nastala po zamisli oblikovalca Jean-Maria Massauda.

Cena: od 2.590 evrov.

12 STARCK IN RIKO

>> Domiselne hiše projekta The Lakes v slikovitem angleškem Cotswoldsu so zatočišče za utrujene poslovneže s slogom in njihove družine.

HERMINA KOVAČIČ finance@finance.si

foto: arhiv The Lakes

AVANTGARDA IN PAMETNA TEHNOLOGIJA SLOVITI FRANCOSKI ARHITEKT IN OBLIKOVALEC PHILIPPE STARCK SI JE ZA RIKO HIŠE ZAMISLIL ENERGETSKO UČINKOVITO NASELJE THE LAKES V NARAVI, 150 KILOMETROV STRAN OD LONDONA.

S

tarck je velik v oblikovanju, Riko pri izdelavi hiš – in združitev dveh močnih blagovnih znamk rodi tretjo, s katero lahko osvojijo svet. Najlepše v tej zgodbi je, da je vanjo vključena tudi slovenska pamet.

Blagovna znamka Starck with Riko

»Nismo mi, on je prišel do nas!« se nasmeji Janez Škrabec. S slavnim francoskim oblikovalcem in arhitektom so se seznanili pri projektu The Lakes, zatočišču za utrujene sodobne poslovneže in njihove družine, postavljenem v čudovito okolje angleškega Cotswoldsa. Okrog jezera na-

Og

Oglas K Gradvest Finance oktober.indd 1

21.9.2010 15:19:06

14 STARCK IN RIKO

staja naselje lesenih hiš po načelu »prej opazite drevesa in vodo kot ljudi in stavbe. Narava in najboljše iz sodobnega oblikovanja delujeta kot v partnerstvu,« pravijo avtorji projekta. Navdih za The Lakes, le uro in pol vožnje iz Londona, sta podjetji Yoo in The Raven Group našli v pregovorno idiličnem življenju na podeželju.

Seveda pa lesene vile, ki jih je zgradil naš Riko in ki upoštevajo sodobne smernice ekologije in energetske varčnosti, niti najmanj ne spominjajo na vaške hišice.

Z oblikovalskim dotikom Philippa Starcka, Jade Jagger (hčerke razvpitega Micka in njegove prve žene Biance) in Toma Bartletta so postale nadvse moderna, urbana, prefinjena, prestižna

v avtomobilski industriji. Obstajalo bo deset čim bolj standardiziranih osnovnih modelov, velikosti od 90 do 450 kvadratnih metrov, ki jih bo mogoče nadgraditi z »dodatno« opremo. Hiše bodo narejene na ključ ter bodo imele osnovno kopalniško in kuhinjsko opremo. Razporeditev prostorov ter uporabo materialov, opreme in barv sten bo mogoče prilagajati željam kupcev. »Hiše Starck with Riko prinašajo avantgardno oblikovanje in pametne tehnologije, kar izraža bivanjsko kulturo prihodnosti. Poudarek je na svetlobi – poleg lesa bo v konstrukcijo vpetega veliko stekla – in uporabi obnovljivih virov energije,« pravijo v Riku. »Gotovo pomeni revolucijo v gradbenih standardih.«

foto: arhiv The Lakes

Samozadosten in podjeten dom

Kljub uporabljenim materialom bodo hiše Starck with Riko energetsko učinkovite, saj bodo uporabljene fotovoltaika, toplotne črpalke, solarne zaščite stekla, imele bodo celo polnilnik za električni avtomobil. Hiše bodo same proizvajale sončno in vetrno energijo, kupci pa se bodo lahko odločili, ali to shraniti v baterije ali prodati v omrežje.

prebivališča, namenjena predvsem za vikendaške in poletne oddihe njihovih lastnikov, ki imajo za svoj odmor na voljo kar 15 kilometrov pohodniških in kolesarskih poti. Po obširnem jezeru lahko tudi plavajo in se vozijo s čolni.

Vselej elegantni direktor Rika pove, da projekt zaradi gospodarske krize in upada povpraševanja na trgu nepremičnin ne teče v tako polnem zamahu, kot so pričakovali, so pa že postavili kakšnih 50 hiš. A nekega dne ga je poklical Philippe Starck, ki je že imel novo idejo. »Najini filozofiji sta se združili. Skupaj smo ustvarili svetovno blagovno znamko Starck with Riko.«

Odgovorna hiša

Philippe Starck si je namreč zamislil odgovorno demokratično ekološko hišo, ki bi združevala vrhunsko arhitekturo in najnovejšo tehnologijo, za povrh pa bi bila dosegljiva širšemu krogu kupcev. Zanjo je skupaj z ekipo iz Rika postavil devet načel. To so: okoljska in družbena odgovornost, brez ogljika, visoka energetska učinkovitost, dosegljiva brezčasna arhitektura, dosegljivi visoki bivanjski standardi, sodobna tehnologija, po meri narejene montažne hiše, prihranek časa in denarja ter popolna podpora naročniku v celotnem procesu nastajanja hiše. Proizvodnja bo organizirana podobno kot

Hiše bodo energetsko učinkovite, saj bodo uporabljene fotovoltaika, toplotne črpalke, solarne zaščite stekla, imele bodo celo polnilnik za električni avtomobil. Hiše bodo same proizvajale sončno in vetrno energijo, kupci pa se bodo odločili, ali to shraniti v baterije ali prodati v omrežje.

Zato so v razvoj vključili ugledna podjetja, specializirana za posamezna področja.

Zdaj končujejo projektiranje prve hiše, ki jo bodo do začetka prihodnjega leta postavili na obrobje Pariza, na hribček v mondeni soseski blizu Versaillesa. Tehnične rešitve, ki jih bodo uporabili pri prvi hiši, bodo lahko s pridom izkoristili tudi pri drugih. Izvem še, da je prvo domovanje s podpisom Starck with Riko namenjeno prav velikemu Philippu Starcku. »Moje izkušnje z njim so odlične,« dodaja Janez Škrabec. »Čim večji so ljudje, bolj preprosti so. Starck upošteva določena načela, zahteva strokovnost, kakovost, točnost, garanje. Od pozdrava do slovesa je vedno trdo delo, nobenega veseljačenja. Zelo me spominja na velikega dirigenta Valerija Gergijeva, na katerega imam še sveže poletne spomine. Za njegovim uspehom so velika energija, ustvarjalnost in trdo delo.

Oba potrjujeta, da aroganca in vzvišenost nista jamstvo za uspeh.« Zato pravi uspeh pričakuje šele čez pet let. »Tudi nas čaka še ogromno trdega dela. Čeprav nikoli ne izključujem možnosti še za kakšen projekt s Starckom, moram priznati, da je zadnji zelo obsežen. Morda povsem dovolj za eno življenje.« Projekt inovativne demokratične ekohiše, katere ciljna skupina so predvsem petični kupci, torej od srednjega višjega sloja navzgor, in ki bo lahko vpeta v vsako pokrajino, je ta hip del zanimivosti na šanghajski razstavi Expo. Slovenski paviljon, narejen v slogu odprte knjige, namreč gosti to hišo kot eno izmed naslovnic paviljona.

Lido POČITEK V ŽIVLJENJU

®

16 INTERVJU

LJUBLJANA NE P ARHITEKTURN I ARHITEKTURA JE BILA NEKOČ UMETNOST, ZDAJ JE ŽE PRAVA ZNANOST, PRAVI ALENKA KRAGELJ ERŽEN. ALEŠ ČAKŠ

ales.caks@finance.si

17 INTERVJU

foto: Irena Herak

Alenka Kragelj Eržen: »Predvsem v predmestjih in na podeželju imamo poplavo enodružinskih hiš.

Slovenci smo rekorderji po predimenzioniranih hišah.

Ne vem sicer, kako se je to zgodilo, saj so izhodišča slovenske tradicionalne podeželske arhitekture povsem drugačna.«

E POTREBUJE N IH IZZIVANJ

A

lenka Kragelj Eržen je direktorica in vodilna arhitektka v Studiu Kragelj arhitekti, kjer izdelujejo načrte za poslovne objekte, večstanovanjske stavbe in enodružinske hiše. Z njo smo se pogovarjali

o sodobni arhitekturi pri nas, kako vpliva na gradnjo v Sloveniji, pa o tem, kako ocenjuje nekatere arhitekturne rešitve večjih gradbenih projektov, in tudi, zakaj Ljubljana še nima Guggenheimovega muzeja.

18 INTERVJU

Stanovanjska hiša Mini Studia Kragelj arhitekti: simbioza hiše z naravo, nebom, soncem in vrtom.

Kakšen je položaj slovenske arhitekture? Kje smo v primerjavi s tujino?

Moje mnenje je pozitivno. Slovenska arhitektura, ki se je nekoč že kosala z najboljšo evropsko arhitekturno prakso, v zadnjih desetih letih spet pridobiva veljavo. V tem kratkem obdobju je vrsta mladih arhitekturnih birojev dobila veliko priložnosti in s temi nase prevzela tudi veliko odgovornost. V naš prostor so

vnesli svežino in drugačno razmišljanje.

Objave njihovih projektov v uglednih arhitekturnih publikacijah po svetu kažejo, da so slovenski arhitekti na pravi poti.

Zdaj je treba k temu dodati še boljše razumevanje načel zelene, trajnostne gradnje, jih prevesti v ekonomske koristi za naročnike ter tem zagotoviti tudi hitrejšo, cenejšo in kakovostnejšo izvedbo projektov.

19 INTERVJU

in osemdesetih letih prejšnjega stoletja – in zelo pogosta tudi danes – daje stanovalcem teh hiš neverjetno nizko bivalno vrednost.

Vsaj kar zadeva vložek časa in denarja. In seveda dela. Bivalni prostori so v visokem pritličju ter prvem in celo drugem nadstropju, balkoni so ozki in razen za razstavo cvetja neuporabni. Okna so razmeroma majhna z visokimi parapeti, v notranjosti pa najdemo labirint majhnih, ozkih in z naravno svetlobo slabo osvetljenih prostorov. Hiše so brez pravega stika z vrtom in dvoriščem, s prostorom, ki hišo obdaja.

Bistvo hiše pa je prav povezanost stanovalcev z vrtom, naravo, nebom, soncem. Če tega ni, živimo v stanovanju, ne v hiši.

In živeti v dobrem stanovanju je vsekakor bolje kot živeti v slabi hiši. In ceneje!

Torej je preveč slabih enodružinskih hiš …

Predvsem v predmestjih in na podeželju imamo poplavo tovrstne gradnje. Slovenci smo rekorderji po predimenzioniranih hišah. Ne vem sicer, kako se je to zgodilo, saj so izhodišča slovenske tradicionalne podeželske arhitekture povsem drugačna.

Miselnost o zidanju »za zalogo« in navdu-

Specialisti za leseno stavbno pohištvo in lepoto doma

Foto: arhiv Studio Kragelj arhitekti

STEKLENA VRATA po meri z vzorcem po želji

Kakšne stavbe prevladujejo pri nas: enodružinske ali večstanovanjske hiše, poslovni objekti?

Vsekakor enodružinske hiše, kamor lahko prištejemo še počitniške hišice in zidanice, ki so glede na razširjenost slovenska posebnost. Ljudje so prepričani, da stanovanjska hiša ponuja najkakovostnejše bivanje, kar pa v praksi ni nujno res. Tipična slovenska gradnja iz časov samograditeljske mrzlice v sedemdesetih

Salon oken in vrat TULIP Ormoška cesta 5, PTUJ 02/620 97 94, 051/61 74 71 salon@tulip-projekt.si

S tem kuponom podarimo

51 €

pri nakupu nad 500 € do 15.10., a ne za izdelke v akciji

Imamo najbolj informativne spletne strani:

www.tulip-projekti.si

20 INTERVJU

Foto: arhiv Studio Kragelj arhitekti

Poslovni objekt INT v Todražu v Poljanski dolini: proces načrtovanja traja od šest mesecev do enega leta. Če arhitekt naredi dober načrt, bo gradnja cenejša, hitrejša in z manj napakami.

šenost nad izumetničeno, kvazisodobno tipsko gradnjo sta dodobra uničili čudovito slovensko pokrajino, ki je – oziroma je bila – eden najlepših kotičkov tega planeta. V zadnjih letih se je temu pridružila še fascinacija nad mavričnimi barvami in zdaj Slovenci veselo barvajo svoje stare in nove fasade v vse mogoče in nemogoče barve, proizvajalci in trgovci barv pa to početje s svojim oglaševanjem nekritično spodbujajo. O tem se je na srečo vsaj začelo govoriti in upam, da bomo našli pot, da se to regulira, kot to delajo v državah, kjer imajo razvit odnos do svoje naravne in arhitekturne dediščine.

Kakšno je sploh zavedanje naročnikov enostanovanjskih hiš in drugih gradenj? Kako pomemben je zanje arhitekturni vidik?

Izhajam lahko le iz izkušenj z našimi naročniki. Ti večinoma prihajajo k nam po priporočilu ali krajšem ali daljšem brskanju po naših spletnih straneh. Imajo visoka pričakovanja in vsaj v grobem vedo, kaj želijo. Vedo, da arhitekt lahko prihrani čas in denar ter prepreči napake in zaplete.

Zavedajo se, da so mogoče velike razlike v kakovosti končnega izdelka. Cena sto-

ritve zato ni nikoli najpomembnejša pri odločanju. Na prvem mestu je vrednost, ki jo pričakujejo.

Trudimo se snovati objekte, ki oblikujejo naše naročnike v pozitivno smer.

Objekte in interierje, ki navdušujejo, pomirjajo, navdihujejo, ki potegnejo najboljše iz človeka, ga naredijo bolj pozitivnega, bolj ustvarjalnega, bolj ljubečega. Večina investitorjev zelo dobro ve, da lahko gradbeni projekt, če je slabo načrtovan in izveden, negativno vpliva na ljudi. Da je lahko veliko slabe volje in nezadovoljstva zaradi zamud in napak pri izvedbi projekta, da so lahko naraščajoči stroški obratovanja in vzdrževanja povod za nesoglasja med lastniki in uporabniki, da neposrečeno zasnovani prostori neugodno vplivajo na razpoloženje stanovalcev in storilnost zaposlenih. Morebitni naročniki se tega zavedajo, zato jih zelo zanima, s kom bodo intenzivno sodelovali leto, dve ali celo več, kakšen bo finančni in operativni načrt ter kakšno vrednost lahko pričakujejo ob koncu projekta. Vse to je v ospredju, šele nato arhitekturna forma.

Ta je za naročnike vsekakor pomembna, a menim, da nobenega naročnika, ki pride k nam, ne skrbi, da njegov novi stanovanjski

21 INTERVJU

Slovenska arhitektura se je nekoč že Kakšne so ta hip arhitekturne smernice? Zdi kosala z najboljšo se, da so vse novogradnje kockaste, veliko je evropsko arhistekla in lesa. tekturno prakso Zelo bi bila zadovoljna, če bi bilo tako.

Ne bi rekla, da smernice določajo obliko in v zadnjih de– različne oblike so vedno bile in bodo. setih letih spet Določena oblika je večinoma posledica zahpridobiva veljavo. tev, ki jih narekujejo arhitekturne rešitve V tem kratkem notranjih prostorov, torej je v ozadju želja obdobju je vrsta po večji uporabnosti prostora. Obliko lahko mladih arhiteknarekujejo tudi podnebne razmere ter ekonomski in tehnološki razlogi. Glavna smerturnih birojev nica v arhitekturi je zdaj vsekakor zelena dobila veliko trajnostna gradnja. To je nova identiteta priložnosti in s in novo, trajno poslanstvo arhitekturne temi nase prevstroke. Arhitektura bo zelena arhitektura ali pa je ne bo. Tudi pri nas, o tem ni no- Kako bi arhitekturno opisali našo prestolnico zela tudi veliko benega dvoma. oziroma katero mesto ima dobro in katero pov- odgovornost. V sem zgrešeno arhitekturno podobo? naš prostor so Na kaj vse mora biti pozoren arhitekt pri izdeLjubljana je čudovita! Zame je ob ka- vnesli svežino lavi načrta za gradnjo? teremkoli času dneva užitek sprehod po in drugačno Ta stavek večkrat izrečem: arhitektura njenem prenovljenem jedru. Zdi se mi, razmišljanje. je bila nekoč umetnost, zdaj pa je prava kot da je oživela in pridobila še več šarma, ali poslovni objekt ne bi bil arhitekturno in estetsko dodelan.

mojem videnju stvari danes ne premoremo tako kakovostne arhitekture za individualno in večstanovanjsko gradnjo, zlasti če upoštevamo, da so na voljo vsa mogoča tehnična in poslovna orodja. Dobra arhitektura zahteva čas za premislek in za posvetovanje, čas pa je denar in mnogi naročniki tega časa niso pripravljeni plačati. Inovativnost zame ne pomeni, da si inovativen samo v formi in materialih. To je arhitektura, ki je sama sebi namen. V stroki, pri nas in po svetu, je še vedno preveč larpurlartističnega razmišljanja. Narediti objekt, ki je funkcionalen, estetski, trajnostno zasnovan, energijsko učinkovit, prijazen do uporabnikov in okolja ter končan v roku in v okviru proračuna ... doseči vse to v enem projektu, to je inovativnost.

znanost. Denimo izvedbeni proces načrtovanja, projektiranja in gradnje zelenega poslovnega objekta ima 12 korakov in v okviru teh skoraj 150 aktivnosti. Brez skrbnega in metodičnega načrtovanja se hitro kaj izmuzne. Nekatere glavnih nalog arhitekta pri takem projektu so: razumevanje potreb naročnika, sodelovanje pri določanju ciljev projekta, analiza lokacije in druge analize, preverjanje predpisov in pravilnikov, izbira projektnega tima, izobraževanje članov projektnega tima, analiza možnih nizkoenergijskih in pasivnih strategij, analiza morebitnih zelenih in trajnostnih koristi, izdelava projektantskih rešitev, vodenje in koordiniranje tima, obveščanje naročnika, optimizacija predlaganih rešitev, izdelava projektne dokumentacije, pridobitev soglasij in dovoljenj, pomoč pri izvedbi razpisov, projektantski nazor, poročanje investitorju, ocena uspešnosti po končani izvedbi.

zdaj ko je s preureditvami tudi pešec dobil drugačno vlogo in več prostora. Seveda ni

Ali so slovenski arhitekti pri vsem tem inovativni? Kaj danes pomeni biti inovativen v arhitekturi?

Slovenski arhitekti so bili vedno inovativni, začenši s Plečnikom in nato Ravnikarjem, Severjem, Miheličem in drugimi. Če študirate njihovo delo, morate biti očarani nad izvirnostjo tlorisov, domiselnostjo detajlov in funkcionalnostjo objektov. Po

Izolacijske super folije!

Toplotna izolacija prihodnosti – večslojna izolacija za strehe, zidove in tla, ki izhaja iz Nasinih vesoljskih programov: SF 19 – 19 slojev, debeline 38 mm, učinek izolativnosti je enak 275 mm steklene volne

SF 40 – 36 slojev, debeline 60 mm, učinek izolativnosti je enak 450 mm steklene volne

SF UF – talna večslojna izolacija, posebej primerna za izvedbe s talnim gretjem

Prodaja v Sloveniji: Globtrade Ljubljana d.o.o., Šmartinska 130, 1000 Ljubljana www.izolacijske-superfolije.si info@globtrade.si www.SuperFoil.co.uk

22

Foto: arhiv Studio Kragelj arhitekti

INTERVJU

Zasnova večstanovanjske zgradbe na Dolenjskem: trajnostna gradnja sledi nizkoenergijskim standardom v arhitekturi.

vse rožnato in o razvoju Ljubljane bi lahko govorili ure, a splošna smer je, vsaj zame, prava. Kritična pa sem do enega najlepših slovenskih krajev, ki ga je zajela gradbena stihija s projekti slabega okusa. To je Kranjska Gora. Od te nekoč idilične alpske vasice ne po urbanistični ne po arhitekturni plati ni več kaj dosti ostalo.

Recimo, da gradite enostanovanjsko hišo. Koliko časa mine od načrta do končnega izdelka in koliko stane tak projekt v celoti?

Čas izvedbe je odvisen od velikosti in zahtevnosti objekta. V povprečju vzame načrtovanje približno šest mesecev, z vsemi vmesnimi administrativnimi in birokratskimi postopki, temu pa je treba prišteti še vsaj tri mesece za pridobitev gradbenega dovoljenja, z veliko truda in sreče tudi manj. Kar zadeva gradnjo, je z dobrim načrtovanjem mogoče končati montažni objekt v šestih do osmih mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja, pri

klasični gradnji pa se časovno vse skupaj podaljša na leto in več. Tudi pri financah je vse odvisno od tega, kaj kupujemo – ali želimo malega volkswagna ali razkošnega mercedesa. Imamo nadvse zadovoljne mlade družine, ki živijo v svoji sanjski mali, od 120 do 150 kvadratov veliki hiši, za katero so z vsemi stroški razen parcele plačale manj kot 200 tisoč evrov. Kadar pa so prostorske potrebe večje in se izbirajo najboljši materiali in prvovrstna oprema ter so še želje po bazenu in podobno, gredo številke od 500 tisoč evrov navzgor.

Kako je s tem, ko gradite velik poslovni objekt?

Poslovne stavbe so zapleteni in kompleksni objekti. Veliko različnih sistemov mora delovati v sozvočju, da nam uspe ustvariti najugodnejše razmere za produktivno delo zaposlenih. Tega ravnotežja ni lahko doseči, popravljati stvari pa je drago, zamudno in pogosto le na pol uspešno. To

23 INTERVJU

pomeni, da je dobro načrtovanje odločilno.

Boljše bo načrtovanje, hitreje, ceneje in z manj napakami bo objekt postavljen ali prenovljen. Proces načrtovanja v povprečju traja od šest mesecev do enega leta, čas gradnje pa je odvisen od dobre priprave v fazi načrtovanja ter od kakovosti in izkušenosti izvajalcev. Trajnostna zelena arhitektura je prinesla izrazito drugačen pristop k organizaciji in vodenju projektov gradnje in prenove poslovnih objektov.

Imenujemo ga IPIP – integrirani proces izvedbe projektov – in je pomembno orodje za uresničitev strateških ciljev gradbenih projektov. Pravzaprav glavnih koristi zelene gradnje – nižjih obratovalnih stroškov in večje storilnosti zaposlenih – sploh ni mogoče doseči s tradicionalnim pristopom.

Kaj je za vas primer dobre, sodobne arhitekture v Sloveniji in kateri projekti so z arhitekturnega vidika povsem zgrešeni?

Foto: arhiv Studio Kragelj arhitekti

Še vedno doživljam kot zelo sodobno arhitekturo nekaj objektov, ki so z nami že mnogo let. Predvsem objekte Edvarda Ravnikarja in Savina Severja. Ti me še vedno navdušujejo s koncepti, razmislekom in

detajli. Bili so izredno napredni za svoj čas in so še danes sveži in inovativni. Iz zadnjega obdobja bi težko postavila v ospredje le en primer dobre sodobne arhitekture, ker je v zadnjih dveh desetletjih s svežim valom mladih birojev nastalo veliko dobrih objektov. Na primer objekt GZS Sadar Vuga arhitektov, nizozemska ambasada Bevk Perović arhitektov, objekt Šmartinka A.biroja, prenova Mestnega muzeja Ofis arhitektov ...

Pri arhitekturnih stranpoteh bi se kritično opredelila do množične pozidave za trg, ki je prav tako zaznamovala zadnje obdobje, še zlasti zadnjih deset let. Taka gradnja je v precej primerih šla prek vseh meja, brez kakršnegakoli odnosa do prostora – tako pri individualnih hišah kakor pri večstanovanjski gradnji. Gre za maksimiranje gostote pozidanosti in minimiziranje stroškov, tudi z izbiranjem najcenejših projektov. Seveda je nujno, da so projekti finančno donosni, a je v celoti gledano projekt lahko uspešen le, če so doseženi cilji na vseh ravneh, če pridobijo vsi, ki so vpleteni v projekt: investitor, kupci oziroma najemniki, projektanti, izvajalci, dobavitelji in tudi uporabniki

Pri arhitekturnih stranpoteh je kritična množična pozidava za trg, ki je zaznamovala zadnje obdobje, zlasti zadnjih deset let. Taka gradnja je v precej primerih šla prek vseh meja, brez kakršnegakoli odnosa do prostora – tako pri individualnih hišah kakor pri večstanovanjski gradnji. Gre za maksimiranje gostote pozidanosti in minimiziranje stroškov.

pttvylu{ê ê}htpê%lꤪêsl{ z êp êhn±ê ê ê ê ê : ê êl êi ê êz ±ê ê ꤪê ê ê ­êê v ê ê ê ê ê O ê W ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê : ê ê ê ê ê : ­ Leto 1970 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot izjemno posebno. Tega leta je Evropska unija začela svojo pot k skupni valuti. Ženske so v sedemdesetih letih po vsem svetu začele dobivati bitke na poti proti svoji emancipaciji. Televizijsko občinstvo je leta 1970 lahko prvič v barvah spremljalo nogometno svetovno prvenstvo v Mehiki. Istega leta pa je v poslovni svet vstopila tudi nova družba Immorent, ki bo letos praznovala že svoj 40. rojstni dan. Majhni koraki avstrijske družbe so postopoma postali veliki projekti in omogočili širitev Skupine Immorent še v 13 držav srednje in vzhodne Evrope, kjer danes svojim poslovnim partnerjem zagotavljajo rešitve v okviru celotnega spektra financiranja in investiranja v nepremičnine.

Letos mineva 11. leto, odkar je družba navzoča tudi na slovenskem trgu. Leta 1999, ko je avstrijsko pokrajino zatemnil prečudovit sončni mrk, je v Sloveniji stekel prvi projekt hčerinske družbe Immorent Slovenija – gradnja nakupovalnega središča Europark Maribor. Sledilo je desetletje uspešnih projektov, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, v sklopu katerih je družba pomembno pripomogla k razvoju lokalnih skupnosti, mest in mestnih središč.

ê ê W êp ês Eden od zadnjih izjemnih projektov Immorenta Slovenija v sodelovanju s prof. Borisom Podrecco in arhitektom Sandijem Piršem je poslovni center Severna vrata, ki bo zacvetel v samem srcu Ljubljane.

Ob tej pomembni prelomnici sta direktorja Immorenta Slovenija mag. Boris Tuma in mag.

Andreja Triller Tonin soglasno pozdravila dosedanje uspehe in se uzrla v prihodnost: »Družba Immorent stoji na trdnih temeljih. Zaupamo in

verjamemo v svoje zaposlene, s katerimi smo skupaj ustvarili izjemno pozitivno delovno okolje, ki nas motivira in spodbuja za še uspešnejšo prihodnost.

Recept doseganja naših ciljev je prav vera v to, kar delamo, hkrati pa pričakujemo, da bo prihodnost prinesla nove izzive in s temi tudi nove uspehe.« Skupina Immorent tako danes, po 40 letih delovanja, s svojimi strokovno usposobljenimi zaposlenimi in poslovnimi partnerji zagotavlja varno in uspešno poslovanje.

24 INTERVJU

Kakšen se vam zdi prizidek k ljubljanski operi, glede na to, da se poznavalci in del stroke nad njim precej zgražajo?

Za prizidek k operi je bil narejen javni natečaj in stroka je ocenila, da je to najboljša rešitev. Ni dvoma, da je bil izbran pravilen vodilni koncept, da je staro staro, novo pa novo, da mora biti novo zgrajeno v spoštovanju do starega in da je treba paziti, da nas ne zanese v eno od dveh skrajnosti – da se bodisi poskuša rekonstruirati staro bodisi se izvajajo eksperimenti in ekshibicije s formo in materiali. S tega vidika ocenjujem prizidek kot optimalen. Opera je nujno potrebovala globlji in višji oder, ustreznejšo tehnično opremo, dodatne vadbene prostore in razširjene površine za obiskovalce. Za vse to pa je potreben prostor, volumen. Ne moremo izhajati iz zunanje oblike, ker potem notranji prostori ne bodo optimalno delovali, ne bodo pokrivali vseh potreb, ki jih, to moramo upoštevati, v celoti pozna in razume le vodstvo opere. Lahko nas zmoti črna barva zunanjosti, opero obiskujemo predvsem zvečer. Takrat je tenkočutno osvetljena in žari v svojem polnem sijaju, nov prizidek pa se bo prav zaradi izbrane temne barve zlil z nočjo in tako bo glavni objekt v ospredju tako kot leta 1892, ko je bil zgrajen.

Pa novi, razvpiti športni park Stožice ali načrt za novi Kolizej?

>>Dobra arhitektura zahteva čas za premislek in za posvetovanje, čas pa je denar in mnogi naročniki tega časa niso pripravljeni plačati. Tako pravi Alenka Kragelj Eržen.

Arhitekturna pisarna Sadar Vuga je opravila odlično delo. Kot Ljubljančanka sem vesela in ponosna, da smo v prestolnici dobili sodoben športni objekt, ki je velika pridobitev predvsem za mlade športnike.

Dobro je, da je v Stožicah javni prostor urejen kot park ter je kljub obsežnim športnim in komercialnim programom zagotovljenih veliko zelenih površin. Do projekta za novi Kolizej pa sem bolj zadržana. Bližja mi je bila kakšna druga natečajna rešitev, ki je bila bolj diskretna in preprosta, manj »glamurozna« od zmagovalne. V samo mestno jedro po mojem mnenju sodijo bolj preproste sodobne strukture, take, kakršen je prizidek k operi. V središče Ljubljane sodi sodobna arhitektura, ki se ne baha ter ne poskuša prevladati in zasenčiti vsega okrog

sebe. Upam in želim si, da bi bil program, ki je v njem predviden in dragocen za Ljubljano na tej lokaciji, izpeljan z drugačno arhitekturno rešitvijo.

Zakaj se Ljubljana ne spomni narediti nekaj podobnega kot španski Bilbao z Guggenheimovim muzejem ali francoski Metz z novim centrom Pompidou?

Bilbao je s svojim muzejem dosegel, kar je želel. Ali pa tudi ne. Iz povprečnega postindustrijskega mesta je postal oblegana turistična točka. Kot kaže, v Metzu upajo, da se bo pri njih zgodilo podobno. Ljubljana je v drugačnem položaju. Je prestolnica, hkrati pa ima v primerjavi z Bilbaom in Metzem tudi to srečo, da ji ni treba iti na nož s konkurenčnimi mesti. Poleg tega ima bogato zgodovino in kulturno dediščino, po katerih je znana pri ljubiteljih in poznavalcih starih evropskih mest. Ima pravljično staro mestno jedro z Ljubljanico in mostovi ter mogočnim Ljubljanskim gradom za piko na i. Ima šarm in lepoto, kar vsako leto odkrije vse več popotnikov z vsega sveta.

Ljubljana zaradi svoje privlačne vsebine – dogodkov, zgodovine in tudi odlične kulinarike – ne potrebuje arhitekturnih izzivanj, da bi se zapisala na zemljevid priljubljenih turističnih krajev.

Vsak prostor in tudi vsako mesto ima omejene zmogljivosti. Če so te meje presežene, se začne ravnotežje podirati. To se potem izraža v cenah in kakovosti storitev, prehodnosti mestnih ulic, čistoči in splošni prijaznosti ljudi.

Kakšna je plača arhitekta v Sloveniji in v tujini?

Odgovor ne more biti enoznačen, ker je prihodek večinoma odvisen od statusa arhitekta – ali gre za redno ali honorarno zaposlitev. Arhitektura je projektno delo in honorar sodelavcev je vezan na projekt. Prihodek je odvisen tudi od velikosti in trajanja projekta. Med arhitekti je razmeroma malo rednih zaposlitev, tudi v večjih birojih, zato se ekipe v teh veliko menjajo. Zagovarjam stališče, da je nemogoče uspešno delati resne projekte brez stalne in uigrane ekipe, zato v našem biroju honorarnega dela ne poznamo. V Sloveniji se plače arhitektov, če govorimo o rednih zaposlitvah, začnejo nekje pri 1.100 ali 1.200 evrih bruto brez dodatkov, v tujini pa nekje pri tri tisoč evrih bruto in navzgor. Kjer ni rednih zaposlitev, pa honorarji močno nihajo.

foto: Irena Herak

javnega prostora v urbanih središčih ter naravno okolje na podeželju. Projekta, ki ne dosega minimalnih standardov energijske učinkovitosti in načel zelene, trajnostne gradnje, prav tako ne moremo imeti za uspešnega.

foto: Irena Herak

25 INTERVJU

26 ARHITEKTURNI PRESEŽKI

LONDONSKA »KUMARICA« JE NAJ NEBOTIČNIK V BARCELONI BO 5. NOVEMBRA NA FESTIVALU SVETOVNE ARHITEKTURE ZNANO, KATERE SO TA HIP NAJBOLJŠE STAVBE NA SVETU. lana.dakic@finance.si

Londonska 40nadstropna »kumarica« je tudi na seznamu najlepših nebotičnikov na svetu.

K

o gre za stavbe, arhitekti in poznavalci le težko najdejo skupni jezik. Medtem ko so pri nas Plečnikove stvaritve še vedno zelo cenjene, se je v tujini že zgodil miselni preskok in med najboljše uvrščajo stavbe sodobne arhitekture.

Na tretjem festivalu svetovne arhitekture, ki bo od 3. do 5. novembra v Barceloni, bodo razglasili

najboljše stavbe na svetu. Komisija, v kateri je 90 strokovnjakov, bo izbirala med več kot 100 stavbami. Lani so za najboljšo izbrali kulturni center v južnoafriškem narodnem parku Mapungubwe, delo arhitekta Petra Richa in sodelavcev. Leto prej sta nagrado prejeli arhitektki Yvonne Farrell in Shelley McNamara iz družbe Grafton Architects za fakulteto na milanski Univerzi Luigija Bocconija.

Po svetu je tako kar nekaj arhitekturnih biserov, preverili pa smo, kateri najbolj blestijo.

foto: Bloomberg

LANA DAKIĆ

27

Nekatere najboljše stavbe na svetu je oblikoval kanadsko-ameriški arhitekt Frank Gehry. Konec junija je revija Vanity Fair s pomočjo 52 strokovnjakov objavila seznam 21 največjih sodobnih arhitekturnih čudes. Na prvo mesto so postavili Gehryjev Guggenheimov muzej v Bilbau, ki je bil končan leta 1997. Ob odprtju sredi oktobra 1997 so stavbo takoj razglasili za eno najbolj spektakularnih na svetu, izjemoma pa so imeli vsi kritiki,

akademiki in javnost o njej isto mnenje. Stavba, velika 24 tisoč kvadratnih metrov, od teh jih je 11 tisoč namenjenih razstavam, je znana po značilnih krivuljah iz titana in stekla. Narejena je bila po naročilu, saj so želeli v Bilbao privabiti čim več turistov – in to jim je tudi uspelo, saj so že prvo leto našteli več kot 1,36 milijona obiskovalcev.

Gradnja je stala 100 milijonov dolarjev, v stavbo pa so vložili še 118 milijonov dolarjev. Gehry je med drugim znan še po praški »plesni stavbi« Tančići

Ljubljanski TR3 je po mnenju slovenskih arhitektov med arhitekturno prodornejšimi stavbami v Ljubljani.

foto: Urban Štebljaj

Ko kritiki in akademiki obmolknejo

foto: Bloomberg

Dubajski Burj Khalifa (levo), Guggenheimov muzej v Bilbau (zgoraj desno), Stadion Ptičje gnezdo v Pekingu

foto: Bloomberg

foto: Bloomberg

ARHITEKTURNI PRESEŽKI

28

foto: Aleš Beno

ARHITEKTURNI PRESEŽKI

Zgradba Gospodarske zbornice Slovenije arhitektov Sadar in Vuga velja za prelomnico v naši arhitekturi

Nebotičniki osvajajo svet

Dum (1996) in ameriški The Ray and Maria Stata Center v Cambridgeu (2004).

Med najboljše se prišteva še nekaj stavb, med drugim 40-nadstropni nebotičnik na 30 St Mary Axe v finančnem delu Londona. To tako imenovano kumarico so odprli konec maja 2004, oblikovala pa sta jo britanska arhitekta Norman Foster in Ken Shuttleworth. Stavba je prejela kar nekaj nagrad za najboljši nebotičnik, februarja 2007 pa so jo prodali za 630 milijonov funtov, s čimer se je zapisala v zgodovino kot najdražja poslovna stavba. Foster je med drugim oblikoval še eno najboljših stavb na svetu – The Hearst Tower v New Yorku.

Na lestvicah najboljših smo opazili še muzej sodobne umetnosti v New Yorku (MoMa), nekateri pa med najboljše prištevajo tudi svetovno znan nebotičnik v Dubaju. Poleg prestižnega hotela Burj Al Arab so v začetku tega leta odprli še več kot 800 metrov visok nebotičnik Burj Khalifa, za katerega so zapravili okoli poldrugo milijardo dolarjev.

Glavni arhitekt 160-nadstropne stavbe je Američan Adrian Smith, ki je sodeloval z oblikovalci iz družbe Skidmore, Owings and Merrill.

Pomemben del arhitekture so tudi stadioni

In medtem ko so si bili akademiki edini o najlepši oziroma najboljši stavbi, so mnenja o prvi peterici zelo različna. V anketi Vanity Faira so med prvo peterico uvrstili leta 1987 zgrajeno Menil Collection v Houstonu, delo arhitekta Renza Piana, sledijo terme v švicarskem Valsu, ki jih je leta 1996 končal Peter Zumthor, in stavba banke HSBC v Hongkongu iz leta 1985, delo Normana Fosterja, ter osrednja knjižnica v Seattlu, ki jo je leta 2004 oblikoval Rem Koolhas.

Na lestvico se je uvrstilo tudi Ptičje gnezdo – eden najbolj znanih olimpijskih stadionov, ki so ga za olimpijske igre leta 2008 zgradili v Pekingu. Arhitekti se večinoma strinjajo, da se stvaritev Jacquesa Herzoga in Pierra de Meurona uvršča med najboljše in najlepše stavbe. Največji stadion v Pekingu – ime je dobil po prepleteni obliki jeklenih cevi – je stal pol milijarde dolarjev, po poletnih olimpijskih igrah pa je postal turistična zanimivost. Sprejme lahko kar 91 tisoč ljudi, gradili pa so ga štiri leta.

Esmeralda, prelomnica v slovenski arhitekturi

foto: Barbara Reya

Zavarovalnica Triglav je bila zgrajena leta 1926. Arhitekt: Jože Plečnik.

foto: Urban Štebljaj

Slovenski arhitekti so si enotni: Plečnikov NUK je najpomembnejša zgradba pri nas.

In pri nas? Po mnenju arhitektov je prelomnica v slovenski arhitekturi stavba Gospodarske zbornice Slovenije, znana tudi kot Esmeralda, ki sta jo leta 1999 v Ljubljani oblikovala arhitekta Jurij Sadar in Boštjan Vuga. Obnova je stala takratnih 240 tisoč tolarjev na kvadratni meter. Slovenski arhitekti se večinoma strinjajo, da je naš glavni arhitekt Jože Plečnik, najpomembnejša stavba pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Sledijo še nedavno prenovljeni Nebotičnik iz leta 1933, ki ga je oblikoval Vladimir Šubic, avstralski Slovenec Anthony Tomažin pa je za obnovo odštel šest milijonov evrov, ter stolpnici na Trgu republike iz leta 1976, delo Edvarda Ravnikarja, in Plečnikova stavba Zavarovalnice Triglav iz leta 1928. Med najlepšimi poslovnimi stavbami se omenjata še petnadstropna garažna hiša arhitektov Mateja Blenkuša in Miloša Florijančiča Šentpeter v bližini UKC Ljubljana, kjer ima na vrhu prostore Anderličeva Kranjska investicijska družba, ter poslovna stavba Primorja v Ajdovščini, delo arhitekta Borisa Podrecce.

4e[\gX^gheT-

BE<:<A4?A4 ?H@4E G8;AB?B:<=4 CB I4 <; <A7<I<7H4?A<; 8?=4;

<A7<I<7H4?

;\ÖT ?h`Te <A7<I<7H4? ]X _T[^b aTeX]XaT cbifX` cb iTÖ\ `Xe\! ÝX ce\ eXT_\mTV\]\ mT`\f_\ iT` _T[^b cb`TZT`b m \mU\eb Te[\gX^gT _T[^b cT ghW\ gb bceTi\gX fT`\ \a aT` WbfgTi\gX X \mWX_Ta ceb]X^g mT iT b ceTi cbfXUab [\ b!

PASSIV HAUS

geeignete

geprüfter Anschluss

Komponente

Dr. Wolfgang Feist

G- #% '%$ )* (# <- jjj!_h`Te!f\

\iXg\ aT]Ub_]X

30 KOMENTAR

Poslovna zgradba Torre Marenostrum v Barceloni

Umazana umetnost

K

BOR PUNGERČIČ finance@finance.si

Pogosto se sliši, da se arhitekti radi »podpisujejo« s stavbami. Nekaj je na tem, a pomembneje je, da arhitektura vgrajuje smisel v prostor, kjer živimo.

Bor Pungerčič je arhitekt in performer, ustanovitelj studia Scapegoat Architects.

Zdaj živi v Barceloni.

akšne so razlike med inovativno špansko in slovensko arhitekturo? Na prvi pogled absurdna ideja za pisanje. Vsak projekt v arhitekturi je namreč unikaten in vsakršno problematiziranje lahko vodi k posplošitvam in stereotipom.

A to je pogled arhitekta. Pogled pisca pa zahteva prepoznavanje razlik in podobnosti.

Arhitektura je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prešla skozi hudo krizo lastne identitete tudi zato, ker je najmanj od vseh »umetniških« disciplin ločena in neodvisna od širšega družbenega konteksta. Slikarji lahko ustvarjajo in razstavljajo v praznih belih prostorih; skladatelji skladajo v svojih glavah in izvajajo svoja dela v dvoranah, kjer bi sicer vladala tišina. Medtem pa arhitekt nikoli, tudi če uresniči svoje delo v najbolj odmaknjenem kotičku Zemlje ali celo v galeriji, ne more ubežati tokovom svetlobe, zvokov in ljudi.

Ob odprtju odlične razstave arhitektov Ivanšek v Moderni galeriji marca letos sem se z gostujočimi študenti iz Velike Britanije pogovarjal, kako druge discipline morda res ponujajo več »umetniške svobode«, a jim nobena druga smer ne ponuja izziva izmojstritve v preigravanju tako številnih registrov, kot jih ima arhitektura. Ne le barva, oblika, kompozicija, tudi otip, zvok, občutek gibanja in orientacije v prostoru, poti uporabnikov ob različnih časih ... vse to so razsežnosti, ki jih lahko in morajo arhitekti oblikovati v celoto.

Kaj ima to opraviti s špansko in slovensko arhitekturo? Arhitektura ni čista umetnost. Je »umazana« že od začetka do bridkega konca. In tu umazanijo razumem tako v konceptualnem kakor v dobesednem pomenu. Arhitekt ne bo nikoli uresničil svoje zamisli brez vmešavanja investitorja, gradbenega inženirja, strokovnjaka za požarno varnost, strojnika, pravnika, politika in – uporabnika. Kajti tudi ko je izdelana, njegova »mojstrovina« ne bo zavita v vato čakala večnosti v muzejskem hramu, temveč bo ob pogledih mimoidočih prehajala skozi svoja življenjska obdobja: gradnjo, odprtje, uporabo, predelavo, obnovo in – rušitev. To je dejstvo, ki se ga v Špa-

niji bolj zavedajo kot pri nas. V Sloveniji gradimo stavbe za 200 let in se ne pogovarjamo o smrti. V Španiji gradijo stavbe za 50 let in so pred kratkim denimo legalizirali evtanazijo.

Arhitektura ni čista umetnost. Zaznamovana je s poslom in denarjem, malto in zakonodajo ter z osebnimi interesi različnih županov. Španski odziv na to je značilno dvoznačen. Na eni strani birokracija, ki je tako zapletena, da večkrat sama sebe izloči iz procesa z uporabo postopkov »za posebne primere«. Na drugi dvorezni meč zaupanja in odgovornosti, položen v roke arhitekta.

Ta je zavezan sam nadzorovati izvedbo svojih del, a ima pri tej tudi zadnjo besedo.

Kaj je razlika med špansko in slovensko arhitekturo? Prva je materializacija avtorstva, druga večinoma posledica nerazpoznavne množice kolektivnih odločitev. Po angleško bi se to zadnje imenovalo »design by commitee«. Oblikovanje, ki nima jasne smeri in je posledica pretehtavanja neštetih mnenj. Kar je morda slišati demokratično, a Danci nimajo brez razloga pregovora, ki pravi, da kdor, ko gradi, posluša vsakega, ki pride mimo, ima na koncu prepišno hišo.

Arhitektura nujno nastaja v dinamičnem, razgibanem okolju. Da bi v takšnih razmerah lahko ohranila jasnost in prepoznavnost, potrebuje vizijo in nekoga z znanjem, da jo uresniči.

V nasprotnem primeru je posledica prostor, zaznamovan in preplavljen s hiperprodukcijo anemičnih, generičnih projektov, ki delajo naše življenjsko okolje vse bolj brezoblično, dolgočasno in neprepoznavno.

KLI_L

vruhêrspê¾êuhnyhqluhêpuv}h{p}uvz{ w êvruhêrspês ±ê ­ê ­ê ­±ê ê ꤣ­ê ê ê êÂtvzÃê êj ê ê ê ê O ê O ±ê ê ê ê : ê ê O ê ê ê ê ¾ : êÀê ê O ê ê ê ê ê O ê ê ê ­ ¹p ê ê rspºê ê ¾ ê ê ê O ê ±ê ê ê ê : ê ê : ¾ ê ê ê ±êê ¾ ê ê ­

w}jê êrsp¨¨ êê ê ê ê ê

ê ê êw}jê ­êu ¾ ê ê ê : ê ¾ ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­êp ê ê ê ±ê ê ê ê ê : ê ê¹n ¾ ºê ê ê ê : ê ­êw ¾ ê ê ê ê ê O ±ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­

s ê êrspêl êlꧨê ê ¾ ê ê ê : ê ê ê :¾ ê ê ê ê ê | êÓꪱ©¨ê~½ ¢r­ê } ê ê ê : ê ¾ ê ê ê ê ¾ ê ê ê : ê ±ê ê ê êW ê ­ê t ê ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê ¾ ­ê v ê ê ê ê ê ê ê ê ê ¾ : ­ê}ê ê ê ê ê ê ê : ¾ ê ê ê : ±ê ê ê : ê ê  ê ñê ê ê : ê ê : ê ­ê }ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­ê ê ê :ê ½ ê ±ê: ê ê ê ¸ê p ê êrspê ê : ê ê ±ê ê ê ê ¾ ê ê ê O ê ê ê ê ê êvruhê rspês ê ê ­

w êrsp¨¨ ê ê ê ê ¾ ê ê ¦Ð¡­ê n ê ê ±ê ¾ O ê O ê ê O ê: ±ê ê ê ê ê ê ê ê ¾ : ê ê ê ê ê ­ê u ê ê ê : ê ê ê ¾ ê ±ê ê ê : ê ê ê ê ê ­ p ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­ w êêrsp¨¨ ê : ê ê ê ê ꢤê ê¥¢ê ­ê ê ê ê ê| êÓꪱ¥ê~½ ¢rê ê : ê{npÃê W ê ê ê | ê Óê ª±§§ê ~½ ¢rê  ê ê ê ê ê í

v ±ê ê ê êW êê ­êp êê ­êvruhêrspês é­ê

0 ' % +

1

... '$& $%" *"

'$+' ), ' +&" & '$& %" +)'*%'#& / *+ $%"+ - 1

' & $,(, % * &"! '$ &

! # """

KLI_Logatec_210x297_190.indd 1

v080 12 44

22.09.2010 14:49:20 Uhr

32 VARČNA HIŠA NA KRASU

KRAS MED MORJEM IN CELINO, KRAS S POGLEDOM PROTI TRSTU, KRAS MED RURALNIMI IN URBANIMI VREDNOTAMI DANES IN JUTRI. KAJ JE PRAVZAPRAV ARHITEKTURA KRASA? Matej Mljač

finance@finance.si

foto: Matej Mljač

HIŠA, KI SE VSAK DAN SPREMINJA

Hiša, ki se vsak dan spreminja s svetlobo in diha z barvami letnih časov.

33 VARČNA HIŠA NA KRASU

foto: Matej Mljač

Iz kleti se stopnice povzpnejo v pritličje in ob zidu v nadstropje, kjer se končajo s teraso in – nebom.

T

ista, ki ni del zgodovinskega vaškega jedra, kjer so pravila igre, razmerja, barve in volumni znani? Kakšni so sodobno bivanje na Krasu, trajnostni razvoj, učinkovita izraba naravnih virov energije? V čem in kako smo dediči modernizma Maksa Fabianija, Avgusta Černigoja, Srečka Kosovela?

Ta vprašanja so pomagala pri snovanju enodružinske hiše v Lokvi na Krasu. Na robu vasi, kjer so edina referenca smeri neba, dneva in

kot glasba, kjer s postavitvijo enega specifičnega zvoka ob drugega oba skupaj zvenita vedno drugače. Enako je z volumni in odprtinami hiše HMM, ki so uglašeni z naravo, v katero je postavljena. Kakor pri glasbi gre tudi pri arhitekturi za ritem, dinamiko, kompozicijo, zven dura in mola, ki se prepleta z življenjem v njem.

foto: Matej Mljač

foto: Matej Mljač

Sonce ogreva prostor

noči, subtilni relief terena, letno in zimsko sonce, pogled na zahod, burja. Referenca naj bi bila tudi odgovor na vprašanje, kaj je in kako je sploh organizirana enodružinska hiša danes.

Hiša, ki se vsak dan spreminja s svetlobo in diha z barvami letnih časov. Hiša, ki se pred naravo brani in jo hkrati objema.

Hiša HMM je zasnovana na trapeznem travniku z vrtačo, ki se prelije v kletne prostore.

Duh kraja ali genius loci je tisti prvi dialog ali meditacija o hiši, ki noče biti hiša, temveč prilagodljiv okvir sodobnega življenja. Arhitektura je

Hiša, ki v sebi nosi bogato kulturo bivanja in odnos do prostora, je skladna z naravo in s sodobnim bivanjskim slogom.

Vertikalna komunikacija je v hiši postavljena ob hrbtenico vzhod–zahod. Iz kleti se stopnice povzpnejo v pritličje in ob zidu v nadstropje, kjer se končajo s teraso in – nebom. Tako je dolina povezana z nebom. V pritličju določa hišo kamnit kraški zid, ki je hkrati reciklaža izkopanega materiala. V nadstropju pa je nanj postavljen izdolben rahlo moder volumen, ki prekriva odprte in zaprte prostore pritličja.

Kot kontrast je v pritličju južna stena odprta, v nadstropju pa zaprta in deluje kot brisolej poletnemu soncu, ki ne sega v hišo. S tem seže zimsko sonce po celotnem tlorisu notranjega odprtega prostora in prostor ogreva. Volumen enotnega prostora galerijskega dela, kjer je ob najvišji steni nameščen litoželezni kamin, je oblikovan tako, da je omogočeno naravno kroženje toplega in hladnega zraka, ki daje prostoru posebno ugodje poletja in zime. Stene pritličja so zgrajene po načelu »sendvič konstrukcije«, v nadstropju pa kot dvojna stena z zrakom. S premišljeno postavitvijo v prostor, zasnovanimi volumni, odprtinami in komunikacijo z naravo dosega hiša vse značilnosti nizkoenergijske gradnje.

Hiša, ki v sebi nosi bogato kulturo bivanja in odnos do prostora, ki je skladna z naravo, z razumom, s sodobnim bivanjskim slogom, s smernicami trajnostnega razvoja, a žal ne tudi z absurdno prostorsko zakonodajo in togimi lokalnimi subjekti Krasa.

34 HIŠE NA PRIMORSKEM

HIŠA V SOŽITJU Z NARAVO KAJA CENCELJ

VSAKA NOVA URBANISTIČNA UREDITEV RURALNIH NASELIJ MORA UPOŠTEVATI ARHITEKTURNO PODOBO, LEGO IN GABARIT OBJEKTOV, NOVOGRADNJE PA MORAJO BITI KOMPOZICIJSKO USKLAJENE S CELOTNO PODOBO NASELJA V KRAJINI.

Matej Mljač: »Vsaka nova urbanistična ureditev ruralnih naselij mora upoštevati arhitekturno podobo, lego in gabarit objektov, novogradnje pa morajo biti kompozicijsko usklajene s celotno podobo naselja v krajini.«

o so naši predniki postavljali svoje hiše, so upoštevali kulturno krajino, gradili funkcionalno, prilagojeno naravnim danostim, okolju in načinu življenja, ter uporabljali material iz okolja. Arhitekt Matej Mljač meni, da je treba tudi danes arhitekturni slog prilagoditi domačemu okolju in ustvariti prostoru lastno arhitekturo. Ker se Mljač osredotoča na razvijanje arhitekture, ki temelji na intenzivnih raziskavah arhitekturnih in urbanističnih praks, dobro pozna možnosti za razvoj našega urbanega in ruralnega prostora.

K

V minulih desetletjih so bile številne novogradnje slabo načrtovane in pogosto se zdi, da ne sodijo v okolje. Zato bi zdaj težko določili primorsko ali kraško arhitekturno identiteto in tudi prevladujočo gradnjo hiš na Primorskem. »Žal se Kras in tudi druga primorska regija ne moreta prav pohvaliti z novimi, inovativnimi, energetsko varčnimi in oblikovno estetskimi hišami,« pravi Mljač. »Še predobro poznam nazadnjaški in aroganten odnos do arhitekture, ki bi lahko kulturni krajini dala dodano vrednost in nakazala smernice sodobnega regionalizma.

Glavna težava je v občinskih aktih, ki jih je že zdavnaj povozil čas in rabijo le še špekulacijam s prostorom. Poskus, da bi naredili hišo, ki je v skladu z naravo in razumom ter ustreza potrebam sodobnega bivanja, trči ob takšne in drugačne birokratske ovire.« Za temi ovirami po Mljačevih besedah vedno stoji človek – občinski svetnik, predvsem župan, ki se »praviloma ne zaveda, da se razvoja človeštva ne da ustaviti, da se narava in prostor nenehno spreminjata, da je treba arhitekturo in urbanizem jemati veliko bolj resno, kot ju jemljemo pri nas«.

foto: Aleš Beno

finance@finance.si

Stavbna dediščina vaških jeder

Vsaka nova urbanistična ureditev ruralnih naselij mora upoštevati arhitekturno podobo, lego in gabarit objektov, novogradnje pa morajo biti kompozicijsko usklajene s celotno podobo naselja v krajini. Z vaško arhitekturo morajo biti skladni tudi arhitekturni elementi novega objekta in kompozicija teh, uporabljeni materiali avtohtoni, zunanja ureditev pa ne sme motiti celotne podobe vasi. »Treba je ločiti historična vaška jedra, kjer bi morala veljati določena pravila, in poiskati glavne parametre, ki takšnemu prostoru določajo identiteto. In to identiteto – stavbno dediščino – je treba znati nadgraditi,« poudarja Mljač. Pravi, da je treba poiskati sodobne programske in tehnološke rešitve, ki bi ponujale odgovor na potrebe sodobnega bivanja, prostoru pa dale dodano vrednost. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila tipska gradnja, ki naj bi reševala socialna vprašanja in v razmeroma ugodnih gospodarskih razmerah večini ponudila veliko bivalno kvadraturo. »Žal je takrat kultura bivanja zdrsnila globoko pod raven in pojavilo se je pravilo

JELO

USTVARJENA IZ VAĹ IH SANJ

HIĹ A JELOVICA

Individualen pristop h gradnji Jelovica je v svoji petinpetdesetletni tradiciji zgradila Ĺže 12.000 hiĹĄ. Velik obseg referenÄ?nih projektov in ĹĄirok spekter tipologij zgrajenih hiĹĄ sta vzvoda visoke kakovosti, znanja in izkuĹĄenj, ki vsako hiĹĄo Jelovica opremijo z garancijo na zadovoljstvo. NaÄ?in pristopa k vsakemu posameznemu projektu temelji na upoĹĄtevanju individualnosti Ĺželja in potreb stranke. Individualen pristop je vsekakor prednost, ki Jelovico loÄ?i od ostalih ponudnikov serijskih energijsko varÄ?nih objektov. HiĹĄe Jelovica, katerih veÄ?ino podjetje izvozi na zahtevno nemĹĄko, ĹĄvicarsko in italijansko trĹžiĹĄÄ?e, uĹživajo vedno veÄ?ji ugled in zaupanje, ki se kaĹže tudi v zahtevnih in ambicioznih projektih gradnje nizkoenergijskih objektov, ki jih podjetje Ä?edalje uspeĹĄneje pridobiva.

Celoten sistem zasnove in izvedbe projekta temelji na ideji, da se hiĹĄa ustvarja iz Ĺželja in potreb strank. Prednost novega koncepta gradnje energijsko varÄ?nih hiĹĄ Jelovica je v tem, da se je podjetje oddaljilo od osnovnega modela gradnje tipskih hiĹĄ.

Vsaka stranka je deleĹžna celostne storitve, ki obsega vse aktivnosti, kljuÄ?ne za oblikovanje hiĹĄe po meri. Velik poudarek podjetje namenja predvsem dejstvu, da sanjske hiĹĄe ni moĹžno ustvariti mimo tesnega sodelovanja celotne strokovne ekipe s stranko.

Jelovica uspeĹĄno sodeluje z domaÄ?imi in tujimi arhitekti iz deĹžel kot so Italija, Avstrija, Ĺ vica, NemÄ?ija in TurÄ?ija, kar dokazuje fleksibilnost naÄ?ina dela in raznolikost v modeliranju in gradnji hiĹĄ.

Koncept energijsko varÄ?ne moderne hiĹĄe, ki so ga razvili v podjetju Jelovica v osnovi temelji na standardih pasivne hiĹĄe, vendar je slednji podrejen aktivnemu naÄ?inu Ĺživljenja, torej sodobnemu Ä?loveku, ki se z naÄ?inom bivanja in Ĺživljenja ne Ĺželi prilagajati svoji hiĹĄi, temveÄ? je osredotoÄ?en na svoje Ĺželje in potrebe. Z oblikovanjem novega naÄ?ina dela in preoblikovanja celotne infrastrukture, v kateri osrednjo os predstavlja individualnost, se podjetje diferencira od ponudnikov tipskih hiĹĄ in si tako pridobiva pomembno prednost pri uresniÄ?evanju idej arhitektov in Ĺželja posameznikov.

JELOVICA_210x297_190.indd 1

23.09.2010 17:09:45 Uhr

36 HIŠE NA PRIMORSKEM

udari dialog s historičnim stavbnim tkivom,« razlaga Mljač. Kraška hiša je vpeta v svoje naravno okolje, izhaja iz naravnih danosti, omejitev, gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih okoliščin. Njeno temeljno gradivo je kamen, gradnja pa je estetska in trajnostno naravnana. Po njej se lahko zgledujejo tudi priljubljene nizkoenergijske ali pasivne hiše, ki zmanjšajo toplotne izgube in izkoristijo naravne vire toplotne energije iz okolja, to-

Kraška hiša kot trajnostna gradnja

rej sonce, vodo in zrak. Mljač se strinja, da gre pri energetsko varčni gradnji za svetovno smernico. Takšne hiše bi želelo imeti vse več naročnikov, a tudi arhitektov, ki se ukvarjajo s takšnimi tehnologijami in oblikami hiš. »Take hiše zahtevajo preproste volumenske rešitve, natančno postavitev v prostor in uglašenost s smermi neba – kot je zasnovana historična kraška hiša.« Po Mljačevem mnenju se je naravi težko upreti, zato je najbolje, da se ji prilagodimo in z njo sobivamo v ruralnem in urbanem okolju. »Kras in Mediteran sta že v osnovi relief s šarmom, zato vidim prav tu urbanistične in arhitekturne priložnosti,« še dodaja Mljač.

foto: Aleš Beno

cenenega tipskega projekta, ki ga je vsak predelal zase. To pravilo se je uveljavilo od Furlanije do Bitole in nastale so katastrofalne stavbne kreature enodružinskih bivališč,« pripomni arhitekt. »Ta miselnost prevladuje še danes in k temu pripomorejo predvsem togi lokalni veljaki.« Po Mljačevem mnenju bi bilo treba spodbujati in nagrajevati arhitekturno inovativnost, kar si želijo tudi mlade generacije, ki razumejo posebnosti ruralno-urbanih vrednot.

Kraška hiša je vpeta v svoje naravno okolje, izhaja iz naravnih danosti, omejitev, gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih okoliščin. Njeno temeljno gradivo je kamen, gradnja pa je estetska in trajnostno naravnana.

Težava torej ni le v ohranjanju vaških jeder, temveč tudi v novogradnjah, ki obkrožajo ta del vasi. Stara kraška vaška jedra so praviloma stisnjena na kamnu, hiše so s hrbti obrnjene proti severovzhodu, od koder pozimi piha burja. Zasnova te hiše je bila vedno prožna, pomenila je trdoživo enoto, ki se je skozi stoletja ves čas prilagajala reliefnim in podnebnim razmeram regije. Uničevati so jo začele šele hitre spremembe v drugi polovici 20. stoletja, zdaj pa spet stopajo v ospredje značilnosti tradicionalne kraške gradnje. »Tako kakor historična je tudi sodobna kraška hiša odgovor naravi. Ozira se proti soncu in burji ali pa po-

Untit

Untitled-11 1

22.09.2010 12:30:58 Uhr

38 NIZKOENERGIJSKE HIŠE

LESENA GRADNJA JE PRIHODNOST finance@finance.si

Čez manj kot deset let bo v Evropi v celoti začela veljati direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki za javne zgradbe že od leta 2018, za stanovanjske pa od leta 2020 zahteva skoraj nično rabo primarne energije.

Tu ima les kot slovenski nacionalni material nesporno priložnost, poudarja Manja Kitek Kuzman.

LESENA HIŠA MOČNO PRIPOMORE K ZMANJŠANJU IZPUSTOV OGLJIKOVEGA DIOKSIDA IN TRAJNOSTNEMU GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V ČASU PODNEBNIH SPREMEMB.

Č

eprav več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, raba lesa za posek še zaostaja za prirastkom. Na tem področju pa je pričakovati velike spremembe, saj bi lahko z uporabo domačega lesa kot naravnega gradbenega materiala pomembno pripomogli k manjši onesnaženosti okolja.

Številne prednosti lesa

Uporaba lesa za energetsko učinkovito gradnjo zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov in omogoča razvoj celotne gozdno-lesne proizvodne verige, meni arhitektka Manja Kitek Kuzman, predavateljica na oddelku za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, urednica spletnega portala Lesena gradnja in avtorica monografij Gradnja z lesom – izziv in priložnost za Slovenijo ter Les v sodobni arhitekturi 2000–2010. Les postaja vse bolj priljubljen visokotehnološki izdelek, novi lesni materiali in sodobne tehnologije obdelave pa skupaj s tradicionalnimi metodami omogočajo gradnjo kakovostnih lesenih stavb z visoko dodano vrednostjo.

foto: Matej Leskovšek

KAJA CENCELJ

Sodobna lesena konstrukcija ima v primerjavi s klasično številne prednosti. Les ima namreč vrsto dobrih lastnosti, ki omogočajo raznoliko funkcionalno uporabnost. »Razlogi za gradnjo sodobnih lesenih objektov, ki izpolnjujejo vse strožje svetovne okoljevarstvene zahteve, so dobre gradbeno-fizikalne lastnosti lesa (visoka nosilnost glede na lastno težo), ekološka neoporečnost vgrajenih materialov, precej manjša poraba energije že pri pripravi materialov za vgradnjo, hitrost gradnje, večja uporabna površina pri enakih zunanjih gabaritih objekta, požarna varnost, trajnost, potresna varnost in ne nazadnje zelo kakovostni proizvajalci,« našteva Kitek Kuzmanova. Lesene montažne hiše se zaradi dobrih toplotnoizolacijskih lastnosti uvrščajo med najboljše stavbe. »Energijsko varčna gradnja zdaj ni več luksuz, temveč standard, lesena hiša pa izdelek, v katerem je največ dodane vrednosti in največja poraba lesa,« meni strokovnjakinja.

Prijazno do okolja

Z gradnjo energijsko varčnih in do okolja prijaznih hiš lahko pripomoremo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in hkrati privarčujemo pri letni porabi energije. »Lesena hiša je zgrajena z malo porabljene energije, zaradi izolacije ima manjšo porabo pri ogrevanju in hlajenju, v letih uporabe pa skladišči od 10 do 25 ton ogljikovega dioksida,« pojasnjuje Kitek Kuzmanova. S takšnimi lastnostmi precej pripomore k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida in trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi v času podnebnih sprememb.

Prednosti lesa se najlaže ponazorijo s primerjavo količine sive energije, potrebne za pridobivanje in pripravo materiala, ter z analizo življenjskega cikla. »Siva energija za aluminij ima vrednost kar 515.700 megadžulov na kubični meter, za jeklo 151.200, za žagani les iglavcev, sušen na zraku, pa le 165

39 NIZKOENERGIJSKE HIŠE

megadžulov,« pravi sogovornica. Zato je dobrodošlo spodbujanje uporabe lesa na vseh področjih.

Zanimanje za gradnjo nizkoenergijskih lesenih objektov se je v zadnjem času že povečalo, kar dokazujejo tudi statistični podatki izdanih gradbenih dovoljenj. Po besedah Kitek Kuzmanove se je število eno- in dvostanovanjskih objektov lani sicer zmanjšalo, okrepil pa se je delež novozgrajenih lesenih nizkoenergijskih hiš. K temu pripomorejo nepovratne finančne spodbude ekosklada in program dodeljevanja nepovratnih sredstev občanom za izboljšanje energetske učinkovitosti zaradi varčevanja z energijo. Program sledi izvajanju finančnih instrumentov nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016.

V prihodnosti več javnih objektov

Zaradi prednosti lesene gradnje lahko pričakujemo povečanje te, kmalu pa naj bi celo presegla klasično gradnjo. »Čez manj kot deset let bo v Evropi v celoti začela veljati direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki za javne zgradbe že od leta 2018, za stanovanjske pa od leta 2020 zahteva skoraj nično rabo primarne energije. Tu ima les kot slovenski nacionalni material nesporno priložnost,« zagotavlja Kitek Kuzmanova. Stavbe se

bodo vrednotile glede na vpliv njihove izdelave in rabe na okolje, ki po mnenju strokovnjakinje temelji na načelu vzemi-naredi-odloži. Preverjali se bodo poraba in vrsta energije, uporabljeni materiali ter možnosti njihove vnovične uporabe in uničenja po odsluženju. Spodbujanje nizkoenergijske gradnje in uvajanje novih, inovativnih rešitev za uporabo obnovljivih virov energije bo še intenzivnejše. »Načrtovana je energijsko učinkovita prenova zdajšnjega stavbnega fonda, kjer pomeni uporaba lesa tudi veliko priložnost za lesene nadgradnje, toplotne sanacije, napredne fasadne ovoje, energetsko učinkovita lesena okna, toplotne izolacije podstrešij …« Sogovornica opozarja, da je treba izvesti tudi projekte lesene gradnje za javne stavbe, na primer vrtce in šole, večnadstropno gradnjo in povečati ozaveščenost o tem, da je les kakovosten, poceni in energetsko učinkovit gradbeni material. »Uporabo lesa kot gradbenega materiala je treba povečati na raven, primerljivo z drugimi gradbenimi materiali,« pravi Kitek Kuzmanova.

Sodobna lesena hiša v okolici Ajdovščine: konstrukcija je v celoti narejena iz križno lepljenih KLH-plošč iz masivnega lesa.

u ê ê O ê ê ê ê

ê : ê êjkê ê ê O êztzê ê ê ê ê ê ꪣ¡ê¦¦ªê§¨¥­ zhsvuêwvop {}hêhryvu±êy ê ꢱês ±ê ­êª¡ê¥¡¥ê¥¡ê£ª±ê ꪤ¡ê§¤¡ê©¡¡ hz{vwuprp®êsq|isqhuhêi{j±êw ±ê ê¡¥¢±êo ꡪ±ê ­êª¡ê¥¤¡ê¡¨ê¢ª÷êuv}vêtlz{v±êh ±êm ꡪ±ê ­êª§ê££¨êª¢ê¨¢ê÷êthypivyê {l uv±êt ±êo êu ꣨±ê ­êª¢ê¤¦¢ê¢¥ê¢¡ê÷êthypivyêjlu{ly±êpuê ê ±êt ê ê¡±ê ­êª¢ê¢¢¨ê£¤ê¦ªê÷êjlsql±êp ±êr : ê ¡¢±ê ꪣ¡ê£££ê¡©¦ê÷êyptzrlê{vwspjl±ê ±ê ꡧ±ê ­êª£ê¥§£ê¦£ê¢¨ê÷êqlzlupjl±êh ±ê{ ꥣ ±ê ­êª¤ê¥¨¦ê¦¥êªªê÷êrvwly±êt ±êr W ê ¦¢±ê% ±ê ­êª¥ê¦¢¨ê¨¡ê¡¨ê÷êtv pyql±êv ±êj­ê êy W ꣤±ê ­êª£ê¨£©ê¤©ê¦£ê÷êuv}hênvypjh±êh ±êw ꤨ±ê ­êª¥ê£££ê£¢ê¢¥ê÷êryhuqêÀê rvmqhêsvrh±êw ±êk ꡧ±ê% ±ê ­êª¤ê¥ª¢ê¡©êªªê÷êryhuq±êz ê ê ±ês êo ê¤ ±ê ­êª¥©ªê££ê§¦ª÷êz ê êi ±êi ꢩ¢±ê ­êª¤ê¢£¤ê£¥ê¤ª÷êrpzv}lj±êk ¾ ¾ ±ês ê ê ꢣ ±ê ­êª¥©§ê£¡ê£¢¢ê÷êslukh}h±êr ±êr ê£ ±ê ­êª¢ê¥§§ê£©ê¢ªê÷êzsv}luqênyhklj±ê y ±ên ê ꢦ±ê ­êª£¡ê£§ªê¦§¨ê÷êrv l}ql±êq ±êr ꡦ ±ê ­êª¡ê¨©¥ê¤ªê¤ªê÷êwvz{vquh±êu ê ±êu ê ê§±ê ­êª¥ê§¢¡ê¢£ê¥ª ê ±ê ê ê O ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê : ê ê ê ê ê êh ê ­ ­ ­

­ ­

40 NA VRTU

NIKOLI KONČANA ZGODBA DOBER VRTNI ARHITEKT PRI NAČRTOVANJU VEDNO UPOŠTEVA TUDI NEPOSREDNO OKOLICO VRTA IN KRAJEVNE OZIROMA REGIONALNE ZNAČILNOSTI KSENJA TRATNIK

ksenja.tratnik@finance.si

Z

elenica ali pokrita tla? Visoko grmovje ali pisano cvetje v gredicah? Minimalistični slog ali vrt, poln palčkov, skal in rož?

To so le nekatera vprašanja, ki si jih postavlja vsakdo, kdor načrtuje urejanje okolice doma. Že bežen pogled na lepo urejene vrtove in terase številnih hiš razkriva, da smo Slovenci veliki ljubitelji vrtnarjenja in urejanja okolice svojih domov. Ne nazadnje gre za odlično rekreacijo in kakovostno preživljanje prostega časa. A za lično urejeno okolico je potrebno skrbno načrtovanje, zato se številni obrnejo po pomoč h krajinskim arhitektom. Izkušnje teh kažejo, da je čedalje več zanimanja za lepo zasajeno okolico hiše. O tem pričajo tudi številne revije o urejanju vrta in okolice domov.

Nekateri poiščejo strokovno pomoč, ko že imajo izdelano vizijo vrta in jim jo krajinski arhitekti potem pomagajo le uresničiti, spet drugi strokovnjakom prepustijo urejanje vrta v celoti.

Lepo urejen vrt in terasa morata izražati želje in značaj stanovalcev, hkrati pa biti usklajena s prostorom. Dober vrtni arhitekt namreč pri načrtovanju vedno upošteva tudi neposredno okolico vrta in krajevne oziroma regionalne značilnosti. Ob tem mora upoštevati še dvoje: da so sodobni vrtovi in terase ob stanovanjskih hišah v povprečju veliko manjši ter da imajo lastniki mnogo manj časa za delo na vrtu kot nekoč. Vrtovi vedno odsevajo čas, v katerem so nastali.

Vrt naj pripoveduje zgodbe

Pri oblikovanju vrtov in odprtih prostorov je bolj kot moda pomembna brezčasnost, pravita krajinska arhitekta Gregor Vreš in Mitja Škrjanec iz podjetja Landscape. Sodobni bivanjski slog narekuje določene smeri v oblikovanju, vendar pa je po njunem prepričanju najpomembneje, da je vrt oblikovan kot kompleksen, večpomenski prostor, ki pripoveduje zgodbe. Za nekatere je vrt kraj druženja z družino ali prijatelji, za druge kraj aktivnega preživljanja prostega časa, za tretje kraj sproščanja bodisi z ležanjem bodisi z vrtnarjenjem. »Prizadevamo si, da s sodobno reinterpretacijo dediščine – tradicionalnih in avtohtonih značilnosti prostora – ustvarjamo razkošne in poetične krajine, ki poživljajo način bivanja,« filozofijo svojega ustvarjanja razkrivata Vreš in Škrjanec. Ob tem dodajata, da je izbor materialov za vrtove zelo širok, od toplega lesa, brezčasnega peska do sodobne kovine in stekla, posebno ambientalno noto pa da vrtu tudi ustrezna razsvetljava.

Manj časa za vzdrževanje

Vrtovi morajo biti preprosti za vzdrževanje, in ker so manjši kot nekoč, bolj domišljeno zasajeni, pravi Andreja Kalan Lovšin iz Arboretuma Volčji Potok. Podobno kot preostala sogovornika meni, da smernice v vrtnem oblikovanju niso modna muha. Po njenih besedah je še največ smernic, predvsem barvnih, pri balkonskem in sezonskem cvetju. Pri urejanju okolice vrtov je pogosta uporaba kamna in dekorativnih peščenih površin, ki so velikokrat

41 NA VRTU

dopolnjene z okrasnimi travami ali bambusi, razlaga sogovornica in dodaja, da trato izpodrivajo tlakovane površine različnih materialov.

Veliko vlogo igra tudi vrtno okrasje, od loncev in posod do skulptur, klopi in sedežnih elementov, pergol in opor za plezalke. Terasa je podaljšek notranjega bivalnega prostora, opremimo pa jo barvno usklajeno s cvetjem, blazinami in drugo opremo, pojasnjuje Kalan Lovšinova.

Podoba vrta naj bo usklajena z arhitekturo hiše

Vrt in terasa morata kljub vsemu ostati enovita, skladna estetska celota. »Zahtevnejši naročniki razumejo, da mora biti arhitektura vrta usklajena z arhitekturo hiše.« Vrt ni nikoli končana zgodba, vsak letni čas mu lahko do-

damo enoletnice, čebulnice, pa tudi trajnice, pravi Kalan Lovšinova, s tem pa vnesemo barvitost, kar daje videz sprememb. Ljudje so ob prebiranju revij o hišah in vrtovih na tekočem s prevladujočimi smernicami, veliko pa jim pomaga tudi to, da pri uvozu in naročanju rastlin in opreme iz tujine ni več ovir, pojasnjuje Kalan Lovšinova. Vse več ljudi se tudi zaveda vloge krajinskega arhitekta. Da strokovno pomoč poiščejo tisti, ki želijo nekaj več, oziroma tisti, ki se zavedajo, da je za vsako področje potreben ustrezno usposobljen strokovnjak, se strinja tudi dvojec Vreš-Škrjanec. Prepričana sta, da krajinski arhitekt s svojimi oblikovalskimi zamislimi in videnjem prostora združuje tako značilnosti in kakovost krajine in arhitekture kakor tudi potrebe uporabnikov.

Vrtovi morajo biti preprosti za vzdrževanje, in ker so manjši kot nekoč, bolj domišljeno zasajeni.

42 MATERIALI

NARAVNO SE MEŠA Z UMETNIM NATAŠA BOLARIČ

MATERIALI V ARHITEKTURI IN GRADBENIŠTVU SE RAZVIJAJO GLEDE NA FUNKCIONALNOST IN POTREBE. KLASIČNI MATERIALI, KOT SO BETON, ŽELEZO IN PLASTIKA, SO NEPOGREŠLJIVI.

natasa.bolaric@finance.si

D Voda sama po sebi ni material za gradnjo, jo pa štejejo med naravne materiale, nepogrešljive pri izdelavi umetnih materialov in mnogih gradbenih postopkih.

Arhitekti in gradbeniki veliko pozornosti posvetijo izbiri materialov. Veliko je umetnih, nekaj naravnih, najpogostejša pa je kombinacija obojih. Plastične mase so zelo pomemben material v gradbeništvu. Približno 20 odstotkov vse plastike, uporabljene v Evropi, se porabi za izdelke v gradbeni industriji. Ta je po uporabi plastike na drugem mestu, takoj za embaliranjem. Plastika se uporablja za vodovodne in kanalizacijske cevi, okna, ki tako pridobijo dobro toplotno in zvočno izolativnost, za talne obloge, izolacijske mase za hiše, pa tudi za temelje in fasadne barve. Strokovnjaki pravijo, da je plastika v gradbeništvu primerna predvsem zato, ker je zelo lahka in zahteva zelo malo vzdrževanja.

Ima tudi dve zelo dobri lastnosti: ne rjavi in ne trohni. Obstaja več kot 50 vrst plastičnih mas in vsaka ima v gradbeništvu svojo vlogo.

Med umetnimi materiali v gradbeništvu in arhitekturi najpogosteje srečujemo še steklo, železo in jeklo. Železo in jeklo sta zmanjšala težo in obseg konstrukcij, pomagala premoščati velike razpone ter povečala trdnost in stabilnost stavb. Kot pravijo na Gradbenem inštitutu ZRMK v Ljubljani, je tudi beton eden nepogrešljivih materialov v gradbeništvu in arhitekturi. Čeprav je pogosto deležen kritik, ker naj bi bil škodljiv, omogoča predvsem cenejšo in varnejšo gradnjo. Nepogrešljiv je na primer

foto: Dreamstime

obri lastnosti plastičnih mas sta lahkost in odpornost. Beton je nepogrešljiv pri gradnji na visokopotresnih območjih. Železo in jeklo pa sta v arhitekturi in gradbeništvu zmanjšala težo in obseg konstrukcij, pomagala premoščati velike razpone ter povečala trdnost in stabilnost stavb.

Približno 20 odstotkov vse plastike, uporabljene v Evropi, se porabi za izdelke v gradbeni industriji.

na območjih, kjer je potrebna visoka stopnja zaščite pred potresi, poplavami in drugimi naravnimi nesrečami.

Naravni materiali

V gradbeništvu označujemo za naravni tisti material, ki se lahko uporabi v bolj ali manj nepredelani obliki, kot je bil odvzet iz naravnega okolja. Voda sama po sebi ni material za gradnjo, jo pa štejemo med naravne materiale, nepogrešljive pri izdelavi umetnih materialov in mnogih gradbenih postopkih. Zelo pogost naravni gradbeni material je glina. Ponavadi jo uporabljajo v notranjosti stavb za različne obloge, pa tudi za izdelavo opečnatih zidakov in blokov.

PROSTOR JE

PRAZNINA IN

SVETLOBA ...

EKO-VIGNUDA ŠEMPETER PRI GORICI 05 39 36 460

EKO-VIGNUDA SALON SVETIL I Leskovškova 12 LJUBLJANA 040 20 30 15

44 INTERIERI NA KRATKO

Prednosti umivalnika iz avtomobilskih gum sta mehkoba in preprosto čiščenje

Umivalniki iz avtomobilskih gum Izdelki Muji so prijazni do okolja in posnemajo japonski življenjski slog.

Skrb za okolje je postala glavno vodilo številnih oblikovalcev, med njimi tudi ameriškega arhitekturnega biroja Minarc. Izdelkom iz recikliranih materialov se je tako pridružil umivalnik iz avtomobilskih gum. Te so najprej temeljito očistili, pri čemer so odstranili železna vlakna,

ki omogočajo oprijemljivost gum na cestišču, in stopili.

Nov material so potem vpeli v različne okvirje – lesene, železne ali iz kakšnega drugega materiala. Glavni prednosti takih umivalnikov sta mehkoba in preprosto čiščenje.

Japonski Muji osvaja svet

Veriga Muji je specializirana za poceni pohištvo in dodatke s poudarkom na unikatnem oblikovanju in kakovostni izdelavi. Vsi izdelki so označeni kot do okolja prijazni, saj v podjetju sledijo vsem svetovnim pohištvenim smernicam. Blagovna znamka je zaživela na Japonskem že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do zdaj pa se je razširila že v dobršen del Evrope, ZDA in drugje po svetu. Trgovine so odprli v Milanu, Parizu, Londonu, Stockholmu, Oslu in Berlinu. Izdelki znamke Muji so preprosti in posnemajo japonski življenjski slog.

Med materiali so ostanki tekstilne industrije, iz katerih nastajajo bombažna, lanena in sintetična oblačila po vzoru japonskih delavcev, tako imenovana oblačila za eno miljo. Kroji so klasični in naravni, barve svetle in nevsiljive. Iz odpadnega tekstila izdelujejo še igrače, nogavice in majice. Veliko izdelkov je iz recikliranega nebeljenega kartona oziroma papirja, med njimi tudi eden najbolj priljubljenih, zvezek z bež ali črnimi platnicami. Drugi materiali so prozorna ali matirana plastika.

Na svetu že deluje društvo ljubiteljev omenjenih izdelkov, ki sami sebe imenujejo »mujijers«.

46 INTERIERI NA KRATKO

Slovenski podpis na domiselnih posteljah

zice. Nuša Jelenec je na letošnjem milanskem oblikovalskem tednu za svoje postelje dobila mednarodno nagrado elle decor.

foto: Bloomberg

Nuša Jelenec je prejela odlične kritike za oblikovanje postelj za italijansko podjetje Lago, ki je znano po sodelovanju z nadarjenimi mladimi oblikovalci. Diplomantka ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje je linijo zanimivih postelj poimenovala Col-Letto Bed, kar pomeni postelja z ovratnikom. Domiselne postelje omogočajo veliko kreativnosti tudi uporabniku, ki lahko poljubno premika »ovratnik« postelje, to je zunanji del postelje, narejen iz blaga in pene. Nenavadne postelje so odlična izbira predvsem za tiste, ki se bojijo, da bi padli z ležišča, saj »ovratnik« poskrbi za varen spanec. Poleg postelj, pri oblikovanju katerih se je Jelenčeva zgledovala po želvah, bodo uporabnikom na voljo tudi dopolnjujoče nočne mi-

Mahagonijeve naslonjače so preoblekli v usnje

Nova podoba Ovalne pisarne Znamenita Ovalna pisarna, delovni prostor predsednika Združenih držav Amerike, je doživela temeljito prenovo.

Barack Obama se je po dobrem letu in pol predsedovanja odločil za preureditev pisarne in delo prepustil notranjemu opremljevalcu Michaelu S. Smithu, ki je že prenovil tudi zasebne prostore Obamove družine v Beli

hiši. Smith ni imel lahkega dela, saj mora biti preureditev skladna z željami in modnimi smernicami, hkrati pa zaradi zgodovinske vloge pisarne ne preveč opazna.

V novi pisarni je tako zdaj po pisanju ameriških medijev manj rdeče, bele in modre barve, mahagonijeve naslanjače so preoblekli z usnjem peščene barve.

Kuhinje Erjavec Koreninova 13 1000 Ljubljana, Slovenija T/ 01 256 67 26 F/ 01 256 67 27 E/ info@kuhinje-erjavec.si W/ www.kuhinje-erjavec.si

Vabimo vas, da si ogledate novosti Kuhinj Erjavec v času Sejema pohištva – Ambient Ljubljana, ki bo potekal od 9. do 14. 11. 2010.

ýODQ VNXSLQH

ELYDQMH V VWLORP

48 INTERIERI NA KRATKO

Nenavadno mizo »skupaj držijo« prave drevesne veje

Stik z naravo tudi pri obedu narejene iz steklenega pokrova in akrilnih stranskih plošč, veje pa ležijo pod steklenim delom mize. Cene miz, ki jih Begin izdeluje tudi po željah kupcev, se začnejo pri 11 tisoč dolarjih.

Nova zvezda na oblikovalskem nebu

Nazaj k bralnim užitkom

Nekoč so bivališča aristokratov in bogatašev krasili dnevni počivalniki, zdaj pa je povsem drugače. V vse hitrejšem tempu življenja si večina le redko vzame čas za branje, časa za poležavanje pa skorajda ni. A morda se bo to spremenilo po zaslugi mladega Izraelca Inbarja Paradnyja Kalomidija, ki je oblikoval funkcionalen in privlačen bralni kotiček. Sestavljajo ga moderno zasnovan počivalnik in knjižne police, združeni v eno, ergonomično oblikovano ležišče pa omogoča odlično bralno izkušnjo.

Objeti je družinsko podjetje iz Ohia, ki ga je lani ustanovil Američan slovenskega rodu Joseph Ribic, ukvarja pa se z oblikovanjem pohištva in notranje opreme. Na letošnjem mednarodnem sejmu sodobnega pohištva v New Yorku je podjetje s svojimi izdelki navdušilo obiskovalce in prejelo uredniško nagrado za novega oblikovalca. Ribic se je po diplomi iz arhitekture na univerzi v Ohiu leta 2001 odpravil v Los Angeles, po osmih letih dela v enem izmed birojev pa se odločil za samostojno pot. Še prej je bil na polletnem potovanju po Turčiji, ki ga je po njegovih besedah zelo navdihnilo, saj je tam dobil zamisel za oblikovanje svetilk iz blaga soft tools, ki so eden njegovih najbolje prodajanih izdelkov. Ribiceva filozofija oblikovanja je preprosta: iz tega, kar imamo na voljo, narediti uporaben izdelek.

foto: Urban Štebljaj

Bralni počivalnik in knjižna polica kot ena enota.

Ameriški oblikovalec pohištva John Begin zbuja veliko pozornosti s svojimi nenavadnimi mizami, ki jim je dodal prave veje. »Želel sem oblikovati pohištvo, v katerem bodo naravni elementi v svoji prvinski obliki,« pravi 48-letni Begin. Mize, poimenovane Počivajoče veje, so

foto: Urban Ĺ tebljaj

URBANI EKO

50 TRENDI STANOVANJE

KO SE ZDRUŽITA KUHINJA IN DNEVNA SOBA D. G.

finance@finance.si

ČRNA BARVA V STANOVANJU NI NUJNO DEPRESIVNA; V SOŽITJU Z LESOM LAHKO DELUJE TOPLO, ESTETSKO IN – SOFISTICIRANO.

Fotografije:

URBAN ŠTEBLJAJ

Dnevni prostor

Prenova stanovanja je sledila naročnikovi želji po temeljiti spremembi koncepta bivanja. Stanovanje je bilo opremljeno v slogu poparta z močnimi barvami, umetnimi materiali in

opaznejšimi kosi pohištva. Naročnik je želel drugačne materiale, izčiščen tloris, bolj umirjeno barvno lestvico in rdečo nit, ki bi povezovala prostore.

51 TRENDI STANOVANJE

52 TRENDI STANOVANJE

Kuhinja in bivalni prostor

Kuhinja, bolj v vlogi zajtrkovalnice, in dnevni prostor sta bila pred prenovo ločena. Naročnik je izrazil potrebo po večjem jedilnem prostoru in kuhinji, ki omogoča hiter in preprost dostop do hrane in posode. Zato smo podrli večji del stene med sobama ter kuhinjo in dnevni prostor povezali v celoto. Kjer je bila prej stena, je zdaj večja miza za štiri osebe, ki se lahko razširi, postavi pravokotno med nekdanji dnevni prostor in kuhinjo ter tako gosti do osem ljudi.

Kot osnovni material za kuhinjo je arhitekt Gregor Drobnič izbral oljen naravni les akacije, brez dodatnih lakov. Tako obdelan les diha s prostorom in daje celotnemu stanovanju bolj naraven, umirjen videz. Kuhinja

je odprta, brez zgornjih elementov, z dodatnimi izvlečnimi delovnimi površinami, kar omogoča hitro in preprosto uporabo pri pripravi hrane.

Optika in material se nadaljujeta v jedilno mizo, ki podpira celoto. Kot kontrast barvi lesa je črna tabelna barva na vodni osnovi. Stena oziroma tabla je namenjena zapisovanju idej ali nakupovalnega seznama. Črna barva se ponovi v jedilniških stolih, v keramiki na kuhinjskih tleh, domačem kavču in spet na večji steni s tabelno barvo v dnevnem prostoru. Ta je izčiščen, ima zgolj osnovno opremo, ki pa se lahko spreminja glede na namen: gledanje televizije, branje oziroma druženje ob večerjah.

I

D d v (B

P

P in lj w

plura_

Intuo. Samo ena kuhinja je taka.

Design in kakovost izdelave sta tisto, kar naredita kuhinjo Intuo edinstveno. Vsak njen detajl bo poskrbel za vaše kuharske mojstrovine, od 22 milimetrskega pulta pa do vgrajenih kuhinjskih aparatov. Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu (BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) ali na spletu: www.rolf-benz.si

Plura. Več kot sedežna garnitura.

Plura je s svojo zmožnostjo spreminjanja navdušila na pohištvenih sejmih v Milanu in Kölnu. Sedenje ali poležavanje? Naj bo izbira vaša. Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu (BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) ali na spletu: www.rolf-benz.si

plura_intua_oglas_finance_2010_09_11.indd 1

23.9.2010 16:33:31

54 TRENDI STANOVANJE

Domača pisarna oziroma delovni kabinet V najmanjšem prostoru stanovanja je bil izziv združiti dve delovni mesti z manjšo knjižnico in prostorom za shranjevanje. Prostor je ozek in dolg, zato linije polic in linija novih enotnih delovnih površin sestavljajo sklenjeno celoto.

Arhitekt je uporabil klasično OSB-ploščo v beli barvi. Končni rezultat so površine, ki z nesimetričnim reliefom podpirajo celotno idejo stanovanja. Leseni elementi se vizualno skrijejo ob podobni barvi stene in ne zapirajo prostora. Do višine prvih polic je na stenah olivno zelena, ki kot tretja barva dopolnjuje celotno barvno paleto stanovanja.

P

Lido d.o.o.

Drenov Grič - Lesno Brdo 55 1360 Vrhnika

®

Lido POČITEK V ŽIVLJENJU

56 TRENDI STANOVANJE

Spalnica Prostor za spanje je bil že pred prenovo ekološko navdihnjen – stene so bile pobarvane s kraško zemljo. Kljub naročnikovi želji po spremembi smo to ohranili, saj se povsem zlije z novo zasnovo stanovanja. Dodana je nova postelja iz oljenega lesa akacije (kot v kuhinji) in indirektno razsvetljavo, ki optimalno osvetli prostor. Ob vgradni omari in postelji je tu le še fotelj, ki s svojo barvno kombinacijo podpira celostno podobo stanovanja.

Kopalnica Kopalnica je majhna in je zaradi nove razporeditve potrebovala nekaj vizualnih elementov in barv.

Zelena, ki je bila osnova že v delovnem kabinetu, je uporabljena na vratih.

KUHINJA HACKER EM 3065/5080

KERIN.POVIRK

KERIN.POVIRK D.O.O., MENGEŠKA CESTA 15, 1236 TRZIN, T: 01 564 44 55, INFO@KERIN-POVIRK.SI, WWW.KERIN-POVIRK.SI

58 SODOBNA STANOVANJA

SVETLOBA, LES, OTOK IN DOMAČI WELLNESS KAJA CENCELJ

finance@finance.si

SLEDITE MODNIM SMERNICAM IN SI POPESTRITE DOM Z DETAJLI IZ MODERNIH MATERIALOV, ŽIVIH BARV IN NENAVADNIH OBLIK.

N

ove smernice pri opremljanju stanovanja so usklajene z zahtevami sodobnega življenja. Poudarek je na večji funkcionalnosti, čim večjem udobju in preprostosti vzdrževanja. Dnevna soba naj omogoča gibanje, sodobne kuhinje se z estetskimi in dekorativnimi elementi vključujejo v družabno dogajanje v stanovanju, kopalnica in spalnica pa sta še vedno najudobnejša prostora.

Vsako stanovanje ali hiša je unikaten prostor. Prenovo tega lahko najbolje projektirajo le vrhunski arhitekti, kakovostno pohištvo po meri pa izdelajo mizarski mojstri.

Od dnevne sobe do odprtega dnevnega prostora

Zaradi življenjskega sloga je v sodobnem stanovanju oziroma hiši vse pogostejši in tudi najprimernejši velik, odprt dnevni bivalni prostor, v katerem je dnevna soba s sedežno garnituro, morda še z delovnim kotom ali otroškim kotičkom, združena s kuhinjo in jedilnico.

Tej razporeditvi je prilagojena tudi oprema, ki se med posameznimi prostori skoraj ne loči.

Pogosto je pohištvo v vseh prostorih iz istega materiala, barv in istega sloga. Še vedno sta zelo moderni bela in črna barva, tudi lakirane površine v matirani ali svetleči izvedbi. Hladne barve lahko izvrstno kombinirate s pohištvom

iz masivnega lesa toplejših odtenkov, s pohištvom iz umetnih mas, ki dopuščajo uporabo najrazličnejših barv, ali z omaricami s steklenimi površinami.

Ker je dnevna soba javni prostor v stanovanju, naj bo svetla, s čim več sončne svetlobe, morda povezana z balkonom, teraso ali zimskim vrtom. Najpomembnejši in nepogrešljiv kos pohištva je udobna sedežna garnitura, predvsem kot sedežni sistem, ki omogoča različne postavitve, prilagojene aktivnostim in počutju.

Mnogi si v neposredni bližini zaželijo še sodobne kamine ali kaminske peči in tehnične naprave, denimo velike ploske televizorje ali domači kino. Medtem ko pri velikih kosih pohištva še vedno prevladuje minimalizem, to ne velja za dekorativne dodatke, ki so prilagojeni okusu in željam posameznika. Vračajo se tudi nekoč zelo priljubljeni dekorativni elementi, kot so tapete ali zavese iz različnih materialov in oblik, ki lahko delujejo kot navidezna pregrada.

Po svojem okusu lahko dodajate še nesimetrične regale, oblazinjeno pohištvo z živahnimi vzorci oddaljenih kultur in klubske mizice ali luči živahnejših barv in drznejših oblik, kar bo osvežilo prostor in mu dalo osebni pečat.

Otok, središče sodobne kuhinje

Tudi kuhinjo oziroma kuhinjski del dnevnega prostora še vedno določa preprostost, za katero pa se skriva visoka tehnologija. Vse

59 SODOBNA STANOVANJA

več je elementov, ki so opremljeni s sistemi za samodejno odpiranje in zapiranje na tipalo ali celo daljinsko upravljanje. Tehnološko napredna je tudi tehnologija LED, ki je varčnejša in trajnejša razsvetljava, diode pa lahko prižiga in ugaša senzor gibanja. Moderna osvetlitev ni namenjena le osvetljevanju prostora in majhne luči so vgrajene tudi v notranjost omaric in predalov. Pogosto se kuhinjske omarice nadaljujejo v dnevno sobo in v takšnih odprtih kuhinjah je v središče postavljen kuhinjski otok. Ta je nekakšna delna pregrada in hkrati povezuje prostore, predvsem pa je glavni oblikovni motiv kuhinje, ki je lahko ustvarjen z več svobode kot drugi deli kuhinje. Najprimerneje ga je postaviti v sredino prostora, v majhnem prostoru pa je izvedljiv polotok, ki je z najožjim delom prislonjen k zidu. V prostornih kuhinjah

je otok dostopen z vseh strani in tako postane družabni prostor, kjer pripravljamo hrano, zajtrkujemo ali poklepetamo ob prigrizku. A središče doma je še vedno jedilna miza. Tudi tu prevladujejo gladke in preproste oblike svetlih barv, najpogosteje v naravnih odtenkih lesa, pa tudi v visokem sijaju, ki doda prefinjenost.

Izdelane so lahko iz masivnega lesa, ki otopli minimalistično zasnovo kuhinje. Priljubljene so tudi eksotične vrste lesa, kot so indijsko jabolko, afriški oreh, kanadski javor ali wenge. V prestižnejših stanovanjih pa je miza pogosto iz barvanega ali potiskanega kaljenega stekla.

Odmaknjena zasebnost v spalnici

Spalnica je ponavadi nekoliko odmaknjena od odprtih in prehodnih prostorov. Ker v njej preživimo skoraj tretjino svojega življenja,

Kuhinjske omarice se pogosto nadaljujejo v dnevno sobo in v takšnih odprtih kuhinjah je v središču kuhinjski otok.

60 SODOBNA STANOVANJA

Pogosto je pohištvo v vseh prostorih iz istega materiala, barv in istega sloga. Še vedno sta zelo moderni bela in črna barva, tudi lakirane površine v matirani ali svetleči izvedbi.

Zaradi življenjskega sloga je v sodobnem stanovanju oziroma hiši vse pogostejši in tudi najprimernejši velik, odprt dnevni bivalni prostor.

naj bo opremljena s pohištvom iz naravnih materialov, obdelanim s postopki, ki manj obremenjujejo okolje in človekovo zdravje. Še najboljša izbira bo oprema iz slovenskega lesa, denimo smreke, bukve ali jesena, ki je površinsko obdelana le s premazi na vodni osnovi ali z naravnimi olji in lepili brez formaldehida.

Lahko se odločite tudi za nove vrste furnirja, denimo bukev kern ali zebrano, ki dajejo videz masivnega pohištva. Postelja mora biti povsem prilagojena posamezniku, da mu lahko omogoči kakovosten nočni počitek, nujen za splošno dobro počutje. Temu so prilagojene tudi modne smernice, zato še tako nenavadne in oblikovalsko samosvoje postelje upoštevajo pravilo udobja. Ogrodje postelje je navadno leseno, svetlih barv, v svetleči ali matirani različici.

Za prijetnejše ozračje izberite posteljo, kjer so v naslonu ali policah ob ležišču vgrajene svetilke z razpršeno svetlobo. Počasi se vračajo tudi razkošne postelje, mehko oblazinjene ali z vsaj oblazinjenim vzglavjem, ki imajo lahko tudi zelo rustikalne poteze. Sodobne ženske svojo spalnico rade podaljšajo v garderobno omaro, kjer so oblačila pregledno in dostopno shranjena. Priljubljene so tudi vgradne omare s steklenimi drsnimi vrati, ki pri odpiranju in zapiranju ne posegajo v prostor.

Razvajanje v kopalnici

Kopalnica je najintimnejši del stanovanja, ki ga uporabljamo večkrat na dan, se v njem sprostimo in nabiramo energijo.

V sodobni kopalnici ne prevladujejo več klasične oblike, temveč je prostor veliko bolj prostoren, odprt in funkcionalno razporejen. S pravilnim izborom barv lahko ustvarite še boljši videz svetlosti, s prosojnimi materiali pa prostor optično povečate. Tla v sodobni kopalnici prekriva lesen pod, z lesenimi pulti, omaricami in predalniki, če so skladno izdelani po meri, pa boste v prostor vnesli mehkobo in toplino. Umivalniki, bideji in straniščne školjke so ponavadi še vedno istega sloga in tako sestavljajo kolekcijo sanitarne keramike, ki pa je lahko različnih oblik.

Vse bolj priljubljena je ostra pravokotna keramika, bolj drzni pa si omislijo prave skulpture znanih oblikovalcev. Kadi so večinoma vgrajene, lahko tudi sredi prostora, in v sožitju s preostalo sanitarno keramiko.

Skoraj obvezno imajo različne masažne nastavke, denimo za bioenergetsko masažo ali hidromasažo. Enako razkošje so sodobne prhe, različnih geometrijskih oblik in le na videz minimalistične, v katerih lahko

µj ê ê ê ê O ±ê : O ê ê ê ê ­êq ê : êW ±ê ê ê ê ê O ­´ (Lu t h e r B u r b a n k )

Naravno cvetje v steklu Pre d s t av l j a m o va m p o p o l n o n ovo s t n a s l ovenskem tr žišču - d a r i l n o p a l e to k l a s i č n i h , s o d o b n i h i n d o m išljijsk ih idej za p r i l ož n o s t n e i n t ra j n e j š e a ra n ž m a j e

Obstojno več let

NAR AVN O C V E TJ E V S T E K LU, k i ostane obstojno ne glede na letni čas več let!

Podjetje ARIAN d.o.o. je eksk luzivni za s to p n i k e dinst venega proiz voda v Evropi, dar i l a n a r ave – naravnega c vetja, k i je obstojno več l e t ! ! !

- NARAVNO CVETJE je najboljše darilo za najljubše, obletnico, poroko ali kot poslovno darilo. Lahko je kot samostojno darilo, ali pa kot dekoracija oz. dodatek k darilu.

- NARAVNO CVETJE tako v bivalnih, kot tudi v poslovnih prostorih oživlja, spodbuja, razveseljuje in ustvarja prijetno ozračje. Atraktivne steklene oblike dajejo poseben mik in čar cvetju, ki je že samo po sebi lepo.

- POSAMEZNI ARANŽMAJI so več namenski, saj jih je moč uporabiti kot svojevrsten svečnik.

P E Š e n č u r, D e l avs k a ce s t a 2 6 , 4 2 0 8 Š enčur Te l. : 0 5 9 0 3 4 4 4 4 031/742-008,

Faks: 05 90 34 445, E-pošta: info@ar ian.si I nternet: w w w.ar ian.si

V sodobnih spalnicah so priljubljena velika okna in drsna vrata, ki pri odpiranju in zapiranju ne posegajo v prostor.

SODOBNA STANOVANJA

Ogrodje postelje je ponavadi leseno, svetlih barv, v svetleÄ?i se ali matirani razliÄ?ici.

Za prijetnejĹĄe ozraÄ?je izberite posteljo, kjer so v naslonu ali policah ob leĹžiĹĄÄ?u vgrajene svetilke z razprĹĄeno svetlobo.

Tla v sodobni kopalnici prekrivajo velike ploĹĄÄ?ice ali lesen pod, z lesenimi pulti, omaricami in predalniki, Ä?e so skladno izdelani po meri, pa boste v prostor vnesli mehkobo in toplino.

voda priteÄ?e s stropa, v obliki deĹževne ali masaĹžne prhe, pod njimi si lahko privoĹĄÄ?imo aromaterapijo, barvno terapijo ali posluĹĄamo glasbo. Ä&#x152;e imamo na voljo dovolj prostora, si lahko v kopalnici omislimo wellness ter poleg masaĹžne kadi in prhe

Ă&#x2026;LPILSKFÂ&#x2022;PFPQBJÂ&#x2022;+BO@>QLOÂ&#x2022;A A

Â&#x2022;"RK>GPH>Â&#x2022;@ Â&#x2022; Â&#x2022; Â&#x2022;*GR?IG>K>

62

vgradimo ĹĄe savno, finsko ali infrardeÄ?o.

Za dve ali tri osebe potrebujemo pribliĹžno sedem kubiÄ?nih metrov, uÄ?inki segrevanja in razporejanja toplote pa bodo boljĹĄi, Ä?e je savna bolj kockaste, ne preveÄ? podolgovate oblike.

$P

Ã&#x2026;LPILSKFÂ&#x2022;PFPQBJÂ&#x2022;+BO@>QLOÂ&#x2022;A A

Â&#x2022;"RK>GPH>Â&#x2022;@ Â&#x2022; Â&#x2022; Â&#x2022;*GR?IG>K>

*FKFG>Â&#x2022; K@GCLRÂ&#x2022;WAORÄ&#x201C;RGBÂ&#x2022;JLABOKBÂ&#x2022;QOBKALSPHBÂ&#x2022; FWABIHBÂ&#x2022;W>Â&#x2022;ALJÂ&#x2022;FKÂ&#x2022;DLPMLAFKGPQSL Â&#x2022; ,>Â&#x2022;SLIGLÂ&#x2022;SÂ&#x2022;+Â&#x2022;!BKQOFEÂ&#x2022;1BEKFHBÂ&#x2022;FKÂ&#x2022;&FMBOJ>OHBQFEÂ&#x2022; +BO@>QLOÂ&#x2022;PÂ&#x2022;QLSOPQKLÂ&#x2022;MLKRA?L

ASLGK> L?BÄ&#x2018;>IK> HIGRH>

KLPFIB@ W> QBHLÅ&#x2022;B JFIL P P>QFKFO>KL PQBHIBKL MLPLAL

$PELHQW $ LQGG

MLSBÅ&#x2022;BS>IKL LDIBA>IL

L?BÄ&#x2018;>IL W> ?OFP>Å&#x2022;B

DF?IGFSL Â&#x2022;ASLGKL Â&#x2022;ALIÄ&#x201C;FK>Â&#x2022; Â&#x2022;@J

KLPFIB@ QL>IBQKBD> M>MFOG> P MLHOLSLJ

4 Ä&#x2018;Å&#x2022;BQH>

KLPFIB@ W> HOQ>Å&#x2022;HB P HLW>O@BJ

KLPFIB@ P MLAPQ>SHLJ W> JFIL

Q>IK> MOBMOLD>

?OFP>Å&#x2022;>

Â&#x2022;UÂ&#x2022; Â&#x2022;@J Â&#x2022; Â&#x2022;Â&#x2022;ѵÂ&#x2022;?LJ?>Ä&#x201C;

SBÅ&#x2013;Â&#x2022;?>OS

MOBJBOÂ&#x2022; Â&#x2022;@J

Â&#x2022;Â&#x2022;ѵÂ&#x2022;?LJ?>Ä&#x201C;

SBÅ&#x2013;Â&#x2022;?>OSÂ&#x2022;FKÂ&#x2022;AFJBKWFG

64 PARKETI, SVETILA, KAMINI

PARKET NA STROPU ALI NAROBE SVET

KLASIKA – PARKET ZGOLJ V SPALNICAH IN DNEVNIH PROSTORIH – SE POSLAVLJA. MODNE SMERNICE SE SPREMINJAJO. PARKET V KOPALNICI NI VEČ NOVOST.

tanja.srnovrsnik@finance.si

V kuhinji se najpogosteje uporabljajo ploščice, a se trendi spreminjajo in zato prihaja parket tudi v – kuhinje.

V

sak prostor v stanovanju ima svoj namen in na tej podlagi se navadno odločamo za vrsto svetil in talnih oblog. V zadnjem času je najbolj priljubljen parket, pri svetilih pa je v ospredju varčevanje z energijo.

obsežna ponudba slogov, barv in kakovosti parketa.

Tega je mogoče dobiti tako rekoč v vseh uporabnih odtenkih, s končno obdelavo pa ga lahko prilagodimo slogu interierja, pojasnjuje. Kot še opaža, se ljudje počasi navajajo na nelakiran oziroma oljen parket, ki je primeren tudi za frekventnejše prostore. Visokokakovostni parket lahko polagamo celo v kopalnice, ne samo na talno gretje. »Zanimiva, zelo moderna in tudi zelo ekstravagantna je namestitev parketa na strop,« poudarja Kozlevčar. Če to kombiniramo z zelo fino belo keramiko po tleh, dobimo narobe svet, dodaja.

Nekateri dajejo prednost obstojnosti in trajnosti, zato se recimo v kuhinji ne odločijo za les, temveč kamnito talno oblogo ali talno keramiko. »Proizvajalci keramike ponujajo obsežno izbiro talne keramike, ki na otip in po videzu spominja na naravne materiale,« pravi Lotričeva. Obstajajo še druge talne obloge, kot so poliuretanski tlaki ali tlaki iz epoksidnih smol, ki se ponavadi bolj uporabljajo v poslovnih prostorih, dodaja Blažičeva. Najnovejša smernica na področju ploščic je asimetrija, kar pomeni, da ima vsaka ploščica svojo obliko in mero. Še vedno pa so, tako pri ploščicah kakor pri parketu, moderni tudi veliki formati.

Pri izbiri talnih oblog je pomembna namembnost prostora. V dnevnih prostorih, kot so kuhinja, jedilnica, dnevna soba, kopalnica in vhodna veža, se ponavadi uporabljajo ploščice, v spalnem delu (spalnice, otroške sobe, tudi kabineti in nočni hodniki) pa parket, pravi Blažičeva. Seveda obstajajo tudi izjeme. Kozlevčar in Lotričeva ugotavljata, da se naročniki odločajo za parket v večjem delu svojih stanovanj. Kozlevčar meni, da je razlog za to

Zaprt kamin je varnejši

foto: Bloomberg

TANJA SRNOVRŠNIK

Za prijeten občutek ob prasketanju ognja v zimskih dneh si lahko omislite kamin. Kljub širokim možnostim izkoriščanja grelne moči kamina (voda, zrak in celo hranjenje toplote) se ljudje za tega pogosto odločajo zaradi videza in čustvenih razlogov, manj zaradi gretja samega, opažajo v Notru. Pri izbiri kamina je pomembno določiti velikost kurišča in obliko, ki se mora ujemati s preostalim pohištvom oziroma slogom opreme v prostoru. Velikost in oblika kamina naj bi bili v sorazmerju z velikostjo prostora, svetuje Blažičeva.

Najbolj priljubljen je zaprti kamin, predvsem iz

65 PARKETI, SVETILA, KAMINI

Pri izbiri kamina je pomembno določiti velikost kurišča in obliko, ki se mora ujemati s preostalim pohištvom oziroma slogom opreme v prostoru.

foto: Bloomberg

Če želite svojemu stanovanju nadeti dodaten čar, si omislite kamin. Tisti, ki nimate prostora za klasični kamin, lahko uporabite biokamin.

êìê êìê ê êìê ê êìê

r O ê ꡤ ¢£©ªêyh}ulêuhêrvyv rlt ª¢½¨§ªê¦¦ê¡ª ­ ­ nzt®êª¤¡ê§¦©ê§£¤ ¾ O ®ê ­ Í ­

wvop {}vêwvêtlypê hê}zhrêvr|z·

ê : ê O ê ê : ê ê O ê ê ê ê ê ê ê ­êw ê ê ±ê ê ê ê ê êê ê ê ê ê O ­ê| ê ê ê êê ê ±ê ±ê ê ê ±ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê W O: ­

}ê O ê ê ê ê ê ê ê ê ­ê jly{pmprh{êpzvꩪª¡®¢ªª¨êqlêwv{ykp{l}ê uh lêwvzsv}ulêvksp uvz{p­

PARKETI, SVETILA, KAMINI

Svetila svetovno znanega in inovativnega oblikovalca Inga Maurerja so estetska pika na i v ambientih. foto: arhiv Ingo Maurer

66

varnostnih razlogov. Steklena vratca onemogočajo poškodbe, ki jih sicer lahko pri odprtih kaminih povzročijo ogorki na parketu. Težava pri teh kaminih so lahko tudi saje v prostoru, če dimne tuljave ne vlečejo dovolj dobro, dodaja Blažičeva. In če ste naveličani kamnitih kaminov, imate po Kozlevčarjevih besedah na izbiro kovinske obloge, aluminij, jeklo … Če postavitev klasične oblike zaprtega ali odprtega kamina ni mogoča, se lahko odločite za biokamin, ki ohrani plešoče ognjene plamene v intenzivnih naravnih odtenkih. Njegova skrivnost je v ekološkem tekočem gorivu na osnovi etilnega alkohola. Tak kamin ne proizvaja ogljikovega dioksida, namesti pa se lahko v steni, kot klasični kamin, postavljen samostojno v prostor, ali kot majhen dodatek na mizi, pravi Lotričeva.

Kako postaviti svetilo

Pred izbiro svetil je pomembno vedeti, čemu bo prostor namenjen. Ločimo namreč med splošno, delovno in ambientalno svetlobo.

Delovna svetloba je primerna za kuhinjske pulte, pisalne mize, kopalnice, torej povsod, kjer potrebujemo dobro osvetlitev, medtem ko z ambientalno svetlobo poudarjamo likovne stvaritve ali površinsko različno obdelane stene, pojasnjuje Maja Blažič iz MA.K Interier Designa. Pomembna je tudi postavitev svetila.

Denimo pri kuhinjskem pultu je po besedah Blažičeve najboljša postavitev vgradnega svetila v viseče kuhinjske omarice. »S takšno postavitvijo zagotovimo, da je delovna površina povsem osvetljena,« pravi. V vsakem prostoru je pomembna tudi osrednja razsvetljava, ponavadi je to stropno svetilo.

Poplava svetil

Na trgu sicer vlada prava poplava svetil: od sodobne klasike do igrivih, eksperimentalno oblikovanih svetil ter od minimalističnega, naravnega in preprostega dizajna do avantgardnih svetil, ki pričarajo že skoraj nezemeljsko sceno, našteva arhitektka Andreja Lotrič. Nino Kozlevčar, direktor družbe Notro, opaža, da že nekaj časa prevladujejo minimalistične luči, večinoma vgrajene v strop ali steno, tako da so del prostora. Po njegovih besedah lahko dodamo še kak oblikovalski kos kot dominanto v prostoru, lepo visečo luč, morda kar serijo v jedilnici ali vhodni veži, stoječo luč v dnevni sobi, ki deluje kot skulptura … Vse pomembnejše postajajo tudi tehnologije, ki pripomorejo k varčevanju energije. Tako se vse bolj priporočajo LEDsvetila – zaradi ekološke sprejemljivosti, še bolj pa zaradi prilagodljivosti željam oblikovalca, pojasnjujejo v Notru.

2J

Barvajte v barvah vaĹĄih Ĺželja â&#x20AC;Ś

Casco Adhezivi d.o.o., PE Dekorativni premazi Ĺ pruha 19, 1236 Trzin tel: 01 721 99 85, fax: 01 721 99 86, www.dulux.com

2JODV '8/8; $ PP LQGG

68

UMIRJENOST

BARVE

NI MODNA BARVE VNESEJO V DOM ŽIVLJENJE IN ENERGIJO. V SLOVENSKIH DOMOVIH SE ZA BARVNE STENE NAJPOGOSTEJE ODLOČAJO MLAJŠI. LANA DAKIĆ

lana.dakic@finance.si

Pri izbiri barve bo najbolje, če prislonimo barvno karto na steno, ki jo želimo prepleskati, se nekoliko odmaknemo in si predstavljamo, kaj bo takšna barva pomenila v prostoru in kako bo usklajena s pohištvom.

N

a voljo imamo izjemno široko paleto barv, a pri tem modne smernice niso tako pomembne, saj si raje izberemo tiste odtenke, ob katerih se bomo dobro počutili. »Ker stanovanja ne opremljamo in pleskamo kar vsako leto, se barvne smernice na tem področju ne spreminjajo tako hitro kot pri oblačilih,« pojasnjuje arhitektka Špela Modic iz arhitekturnega biroja Prostorama. Na milanskem sejmu je res bilo videti veliko grafitno sive in svetlo rjave, barve bele kave v kombinaciji z rumeno in kovinsko modrimi odtenki, vendar je bilo opaziti tudi veliko živih barv, od ciklamne in vijolične do pomladno zelene, pravi Modičeva. Pri pleskanju se ne oziramo pretirano na modne smernice, saj vsak izbere barvo, ki mu je všeč, poudarja arhitektka. Ta hip so med najmanj priljubljenimi barva vanilje ter kombinacije češnjevega lesa in modre.

Tudi Slovenci nismo izjema pri pleskanju sten v naših domovih. Barvne stene so pri nas sicer postale stalnica, a se za takšno popestritev odločajo predvsem mlajši, ugotavlja Špela Modic.

Po izkušnjah z naročniki opaža, da je izjemno priljubljena pomladno zelena barva, radi pa imamo tudi vijolične odtenke, rumeno in sploh živahne, tople barve.

Vsak prostor ima svojo barvo

In kako izbrati pravo barvo? Arhitektka svetuje, da si je treba dobro predstavljati, kako bo barva videti na steni. Najbolje je, če prislonimo barvno karto na steno, ki jo želimo prepleskati, se nekoliko odmaknemo in si predstavljamo, kaj

bo takšna barva pomenila v prostoru in kako bo usklajena s pohištvom. Barvni odtenek je namreč odvisen tudi od svetlobe, ki pada v prostor. Če smo v dvomih, Modičeva svetuje, da kupimo kilogram barve in pobarvamo malo večjo ploskev. »Barvnih odtenkov ne izbiramo na pamet v trgovini, saj je vsak prostor specifičen. Pomembno je, da si ob odtenku predstavljamo tudi vse druge materiale v prostoru.«

KAJ NAM GOVORIJO BARVE Bela – pomeni jasnost in nedolžnost. Klasična barva, a preveč beline lahko deluje tudi sterilno. Stene lahko popestrimo s slikami ali drugimi dekorativnimi elementi.

Rumena – pomeni sonce, ki nam daje energijo, kaže pa tudi našo odprtost in samozavest.

Oranžna – izraža veselje do življenja, za take barve pa se odločajo delovni ljudje, polni energije. Priporočljiva je za prostore, v katerih spimo, saj olajša začetek novega dne in zgodnje vstajanje, nekoliko manj pa za jedilnico, saj spodbuja apetit.

Rdeča – poživi in izraža samozavest. Veliko ljudi se odloča za rdečo barvo v spalnici, toda previdno, saj lahko preveč rdeče škodi in moti spanec.

Modra – pomeni mir in sprostitev, zato je primerna za ljudi s stresno službo. Modra barva v jedilnici tudi zmanjšuje tek.

Zelena – pomeni naravo in harmonijo. Po naravno zelenih odtenkih navadno posegajo nežni in sramežljivi ljudje, ki neradi prihajajo v stik s soljudmi. Zelena barva v stanovanju deluje pomirjevalno, zato je primerna za kopalnice ali spalnice.

Vijolična – je barva domišljije, saj izraža ekstravagantnost in željo po prestopanju meja. Vijolična v stanovanju pričara razkošje, skrivnostno ozračje, a tudi tu naj velja zmernost. Črna – ob kombiniranju z drugimi barvami lahko popestrimo stanovanje. Vendar pozor, v stanovanju lahko deluje mračno in dušeče, zato ne barvajte večjih površin v črno.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

1000 idej

za vaš dom na enem mestu.

prodajalna in razstavni salon Dol pri Ljubljani

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Z otvoritvijo novega razstavnega salona JUB Design Studio ponosno zaokrožujemo 135-letnico poslovanja podjetja JUB. Nov razstavni salon je namenjen pridobivanju kreativnih idej za vaš dom, saj boste v njem brez dvoma našli zanimive rešitve za zaščito in dekoracijo notranjih zidnih površin, fasadnih površin, lesa in kovine, ... Vaše želje in ideje vam bodo pomagali udejanjiti arhitekt svetovalec, ki vam bo svetoval pri izboru ustreznih barvnih kombinacij, tehnični svetovalec in prodajno osebje pa vam bodo priskočili na pomoč pri izboru ustreznih materialov za različne podlage.

Obiščite nas v Dolu pri Ljubljani in sami se boste prepričali, da je potreben le majhen korak do velikih sprememb.

V novem prodajno-razstavnem salonu JUB Design Studio nas lahko obiščete vsak delavnik med 7. in 19. uro ter ob sobotah med 7. in 14. uro, brezplačno svetovanje arhitekta in tehničnega svetovalca se prične ob 9. uri.

Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na (01) 5884 390.

Vljudno vabljeni.

Vaš JUB

JUB kemična industrija d.o.o.

Dol pri Ljubljani 28 SI-1262 Dol pri Ljubljani T: 080 15 56, E: info@jub.si Član Skupine JUB

70 V PISARNI

PODJETJA SO ZA ODPRTE PISARNE lana.dakic@finance.si

Filozofija feng šuja (barve, rože in svetloba) v pisarni Microsofta.

VELIKO PODJETIJ PRI OPREMLJANJU PISARN NAJAME STROKOVNJAKE, TUJA JIM NISO NITI NAČELA FENG ŠUJA

V

se več podjetij se odloča za svetle in odprte pisarne, ki spodbujajo storilnost, prožnost in komunikacijo med zaposlenimi. Zanimalo nas je, kako pomembno je za slovenska podjetja opremljanje pisarn in ali pri tem najemajo strokovnjake.

V Krki sta glavni merili pri opremljanju racionalna izkoriščenost prostora in zagotovitev primernega delovnega okolja. Po zakonodajnih predpisih skrbijo za to, da so prostori zračni, primerno osvetljeni in osenčeni ter imajo ustrezno delovno temperaturo. »Pozornost namenjamo ergonomiji, hkrati pa izbiramo opremo, preprosto za vzdrževanje in prijetnih barv. Seveda je

foto: arhiv Microsoft

LANA DAKIĆ

pomembno tudi primerno razmerje med ceno in kakovostjo opreme,« pravijo v Krki. Pri opremljanju prostorov vedno sodelujejo tudi z arhitekti, večino opreme pa kupijo na domačem trgu.

V Mercatorju že dalj časa niso prenavljali pisarn. Pisarne v poslovni stavbi so opremljene preprosto in funkcionalno. »Ko se pojavi potreba po kakšni manjši prenovi, denimo ob selitvi katerega izmed oddelkov ali služb, jo zaupamo naši službi v okviru splošnega sektorja, medtem ko za posebna dela poiščemo zunanjega izvajalca,« so pojasnili v Mercatorju.

Oprema naj bo čim bolj prilagodljiva

Vlaganje v opremo prostorov je pomembna naložba v izboljšanje počutja zaposlenih in

71 V PISARNI

foto: arhiv Trimo

Posebna pisarna podjetja Trimo za tako imenovani brainstorming.

foto: arhiv Microsoft

učinkovitosti njihovega dela, je prepričan Miloš Ebner iz Trima. Po njegovem sta organizacija notranjih prostorov in njihova oprema pomembna dejavnika, ki lahko okrepita tudi komunikacijo, spodbujata ustvarjalnost in model odprtega inoviranja ter širita želeno korporativno kulturo.

V Trimu prisegajo na čim bolj prilagodljivo in večfunkcionalno opremo prostorov, ki omogoča različne prostorske organizacije glede na projekte in različno ambientalnost prostorov glede na naravo dela zaposlenih. Dobra notranja organizacija in pripadajoča oprema morata omogočati in zadovoljevati vse te potrebe, hkrati pa je lahko tudi podoba prostorov jasno sporočilo o temeljnih vrednotah, poslanstvu in strategiji podjetja, pravi Ebner.

Pri opremljanju in notranjem urejanju prostorov v Sloveniji in po svetu uporabijo kar svoje arhitekte,

medtem ko pri novih prostorih in preureditvah najamejo zunanje oziroma avtorje arhitekturne zasnove. V zadnjem času so največ sodelovali z Alešem Prinčičem, ki je projektiral prostore v Srbiji in razvojno-raziskovalni center TRIP.

V Microsoftu so pisarne opremljene po standardih, ki veljajo v korporaciji, v slovenski podružnici pa so upoštevali tudi filozofijo feng šuja.

Pri opremljanju sodelujejo z arhitekti in drugimi strokovnjaki, med drugim z Metodom Vidicem in Tanjo Glažar za področje feng šuja.

Pisarna oblikovalskega studia Toaster: Belina in čistost linij sta prekinjeni z vpadljivo ograjo, ki odprt in živahen prostor razdeli, hkrati pa povezuje.

foto: Primož Zanoškar

Arhitekti sodelujejo tudi z drugimi strokovnjaki

72 USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

BELINA V ODVETNIŠKI PISARNI ALEŠ ČAKŠ

ales.caks@finance.si

N

a Dvořakovi 5 v Ljubljani skupaj delujeta Odvetniška pisarna Zidar & Klemenčič in Inštitut za intelektualno lastnino – Intellectual Property Institute (IPI). Odvetnica Nina Zidar Klemenčič in direktorica inštituta Maja Bogataj Jančič sta iz sivo rjavih »žalostnih« pisarn, ki jih imata v najemu, želeli oblikovati ustvarjalno delovno okolje, ki bo navdihovalo zaposlene, obiskovalce pa presenetilo z izčiščeno podobo in mladostno energijo.

Črno-belo v sprejemnici

V črno-beli sprejemnici je mesto našla klasika Bauhausa: črni Le Corbusierjev trosed LC 2, njemu nasproti pa dva bela fotelja pinto proizvajalca Machalke. Protiutež oblikovalskim so »poceni« kosi iz Ikee: črna konzolna mizica pod ogledalom, steklena čajna mizica in črna luč.

Oblikovalski detajli (ogledalo, vaza, zavese, preproge, blazine, obešalnik) so od vsepovsod.

Bela pisarna

V beli pisarni direktorice IPI prevladujeta bela miza ego zeroventiquattro in bel pisarniški

Fotografije:

ALEŠ BENO

Belina in čistost v sejni sobi.

73 USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

74 USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

stol, bel je tudi trosed twist proizvajalca Tom. Drugo belo pohištvo je Ikejino.

Arhitekturne slike

Izčiščene prostore so z drzno energijo napolnila dela slikarja Andreja Kamnika.

Stalna prodajna razstava, ki je v poslovnem času pisarn odprta tudi za obiskovalce, je sinergija dveh svetov: umetnika, ki je našel stalni razstavni prostor za svoje slike, in dveh uspešnih pravnih pisarn, ki v sodelovanju s slikarjem začenjata izpolnjevati željo, da bi promovirali slovensko umetnost.

Živahna jedilnica

Svetle prostore, ki se na 300 kvadratnih metrih raztezajo čez vse nadstropje, je funkcionalno zasnoval arhitekt Matjaž Jančič. Javni del, ki si ga pisarni delita in je namenjen spre-

76 USTVARJALNO DELOVNO OKOLJE

jemanju strank, ima recepcijo, sprejemnico in dve sejni sobi, ki se lahko povežeta v manjšo predavalnico. Ta del je arhitekt ločil od pisarniškega, ki ima poseben dostop iz recepcije ter deluje ločeno za odvetniško pisarno in za inštitut. Skupna je tudi živahna jedilnica v ciklamni barvi z belo mizo in belimi stoli različnih oblik, kjer se zaposleni srečujejo med listanjem časopisov ob jutranji kavi, med kosilom ali na skupnih zajtrkih, ki jih imajo vsak petek.

Žive barve

Barvno zasnovo je oblikovala arhitektka Petra Gaber Jovanovič iz studia Gaber Jovanovič arhitekti. V pisarnah na prvi pogled prevladujejo bele stene, ki jih presekajo peščeni ali grafitni pasovi, v jedilnici pa so opazne stene v ciklamnih tonih, ki presenetijo tudi na stropih v sanitarijah. Z grafitnimi pasovi, ki delujejo kot stebri, je arhitektka optično povišala standardno višino stropov. Arhitektka je zasnovala tudi črno-bel receptorski pult in opremo v jedilnici.

} ê ê ê O ê ê

IZI mobili, d. o. o., je eden vodilnih proizvajalcev pohištva po meri na slovenskem trgu. Poleg omar z drsnimi vrati izdelujejo tudi ostalo pohištvo za opremo stanovanj in tudi poslovnih prostorov. ê ê êp ê ±ê ­ê ­ê ­±ê ­ ¾ ­ ê ê ê ê ê ê O ±ê ê ê O ê ê ±ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê ±ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê êO ê ê ê ê ­ê } ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ¾ ê ê : ­ê p ê ê ê ê êO ê : ê O ±ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê W ê ê ê : ­ê p ê ê ê ê ±ê ê ê ê ¾ ê ê ê ±ê ê ¾ ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­êw ê ê ê ê ê ê ê O ê ê ê ê ê O ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê ê :±ê ê ê ê ê W O: ±ê ê ê ê : ê ê ê­­­

} :ê ê ¡¢ê ê O ±ê ê ¾ ê ê ê ê ê ê ê ê : ±ê ê ê ê ê ê s ±ê r ±êt ê êt O ê ê ê : ê ­ê}êt O ê ê ê : ¾ ê ê ê :ê ê ¦ªªê ¢ê ê ê ê v ±ê ê ê ê ê ê ±ê ê ±ê : ê ê ¾ ê ê ê ê ê ­ } ê ê Àê ê ê ê ±ê ê ê ê êÀê : ê ê ê ¾ ±ê ê ê ê ê êW ­ê} ê ê ê ê ê ê ê ê ¾ ­êv ê ê ê ê ê ê ê O: ±ê ê O ê: O: ±ê : ê ê ê ê : ê ê ê ê O: ê ­ê } ±ê ê ê ê ê ê ±ê O ê ê ê ê ê ê ¾ ê ê ê ê ê : ê ê ê ­ê u ê ê ê ê : ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê O: ê ê ¾ ê ê ê ±ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ê ¾ ê ê ­êm ê ê ¾ : ê ±ê ê ê ê ê : ±ê ±ê ±ê : ê ±ê ±ê O ê°ê } O ê ê ê ê ê ê ê ¾ ê ±ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ­ê } ê ê ê ê ê ê ¾ : ê ê ê ê ê ê ê ê ê ±ê

}ê ê ê ê ê ê ±ê ê ê ê ±ê ê ê : ê ê ê ê ê ê Àê ¾ ê ê ê ê W O: ±ê ê ê ê ê ê ê ê À±ê ê ê ê ê ±ê W ê ±ê ê ê ê ê ê ê ¾ ±ê ê ê : ê ê ê O ­

Vgradne omare po meri – za popoln izkoristek prostora, notranjo razporeditev in zunanji videz po želji.

ê

O ê ê ê

O êê ê

tlunl z ê ­ê©¦ê ¡¢£¤êt Oê ª¡½§¢£ê§£ê¢ªê ª¡½§¢£ê§¡ê£§ sq|isqhuhêi{jê êl ê ­ê¡¥¢ê ¡ªªªês ê ª¡½¥¨¥ê¢¥ê¥¢ rvwly k ê ­ê¡ ê ¦ªªªêr ê ª¥½¦¢¥ê©¨ê£© thypivy { ê ­ê¤¦ê ¢ªªªêt ê ª¢½££¡ê¤¤ê¡¨

ê ê

£ªÜ

Í ¾ ­ ê ­ ¾ ­

3078

OGLASNE NOVIČKE

OGLASNE NOVIČKE

PRODAJALNA IN RAZSTAVNI PROSTOR JUB DESIGN STUDIO:

LE MAJHEN KORAK DO VELIKIH SPREMEMB!

V septembru smo 135-letnico podjetja JUB zaokrožili z odprtjem prenovljene lastne prodajalne in novega razstavnega salona JUB Design Studio.

Prodajalna in razstavni salon JUB Design Studio je center, ki vam daje možnost za sodelovanje, svetovanje, prenos koristnih informacij in učenje. V njem so na enem mestu na voljo vse informacije za enostavnejšo odločitev o izbiri barvnih kombinacij na fasadi ali v notranjih prostorih, hkrati pa vam bodo naši arhitekti, tehnični svetovalci in prodajno osebje z nasveti pomagali pri izbiri ustreznih izdelkov in s tem uresničili vaše ideje o novem domu.

V novem prodajno-razstavnem salonu JUB Design Studio, ki se nahaja v Dolu pri Ljubljani, nas lahko obiščete vsak delavnik med 7. in 19. uro ter ob sobotah med 7. in 14. uro.

Svetovanje arhitekta in tehničnega svetovalca v razstavnem salonu pa je na voljo od 9. ure.

Vljudno vabljeni!

DOBRA OSVETLITEV PROSTORA JE NUJA Osveščenost nas dandanes sili k optimalni osvetlitvi prostorov s čim manjšo porabo energije.

Pri razsvetljavi lahko veliko prihranimo predvsem z izbiro pravega svetila ter njegovo postavitvijo v kombinaciji z naravno svetlobo.

Z bliskovitim razvojem svetlobnih virov, ki so vse manj energetsko potratni, se je močno razširila izbira oblik in materialov svetil. Zato je danes svetilo predmet, ki obenem osvetljuje in sooblikuje okolico: njegova izbira in umestitev sta pomembni, tako za naše počutje kot za ubranost in namembnost prostora.

Pri tem smo vam pripravljeni pomagati s svojimi bogatimi dvajsetletnimi izkušnjami. www.ekovignuda.com

NOVI NISSAN MURANO Drznite si biti drugačni

Kuhinje Intuo odlikuje izjemno dovršeno oblikovanje in vrhunska izdelava. K temu sodijo poslastice kot je 22-milimetrski pult in vgrajeni kuhinjski aparati. Intuo je narejen za vaše kuharske mojstrovine.

Nissan je s prepletanjem prestižnosti luksuznih športnih limuzin in prednostimi zmogljivih terencev ustvaril prepoznavno novo nišo crossover avtomobilov, ki iz dveh skrajnosti povzemajo najboljše značilnosti.

Vse to se združuje v novem Nissan Muranu, ki ga odlikujejo zmogljivost, prestižnost in rafiniranost.

Sedežne garniture Rolf Benz s svojo inovativnostjo navdušujejo na sejmih po Evropi in svetu. Težko bi si zamislili sedežno garnituro, ki natančneje ustreže vašemu domu in življenjskemu slogu.

Obiščite galerijo Rolf Benz v ljubljanskem Domodromu (BTC City), v Murski Soboti (Obrtna ulica 11) ali na spletu: www.rolf-benz.si

Novi Murano je poleg posodobljene in še bolj elegantne zunanjosti na slovenski trg pripeljal tudi dolgo pričakovano dizelsko različico, kar pomeni zmanjšanje emisij in porabe goriva. www.nissan.si

30

79 OGLASNE NOVIČKE

OGLASNE NOVIČKE

ENERGETSKO VARČNA STANOVANJA V BLIŽINI LJUBLJANE

EKO - Gradvest, podjetje za izgradnjo in upravljanje objektov d.o.o., Ljubljana, smo ustanovili z namenom investiranja v nepremičninske projekte, konkretno v izgradnjo bivalnega naselja v Komendi pri Ljubljani.

KUHINJE ERJAVEC Ponašajo se s pestro izbiro materialov, oblik in tehnoloških rešitev ter vam ponujajo visokokakovostno po meri izdelano pohištvo. Pri načrtovanju nove kuhinje pa so vam v pomoč strokovnjaki, ki znajo združiti funkcionalnost in estetiko v harmonično celoto.

Najpomembnejši dejavnik je ustrezna razporeditev kuhinjskih elementov, s katero se zagotovi funkcionalnost, ki uporabniku omogoča učinkovito in prijetno delo. Poleg tega se lahko izbor materialov in oblik v kuhinji prenese še na pohištvo v jedilnici in dnevni sobi, kar na koncu ustvari funkcionalno in estetsko opremljen integralni bivalni prostor.

Pomemben vidik funkcionalne in estetske kuhinje so tudi tehnološko dovršeni gospodinjski aparati, ki jih poskušamo po načelu delovnega trikotnika razporediti čim bolj funkcionalno.

Pri načrtovanju nove kuhinje ponujamo tridimenzionalne prikaze, v katere so vključeni izbrani materiali in barvne kombinacije.

Prikaz omogoča realen vpogled v prostor, zato je odločitev za novo kuhinjo laže sprejeti.

V okviru naselja pričenjamo z gradnjo prvega ekološkega, energetsko varčnega večstanovanjskega objekta v Sloveniji, s čimer postavljamo nove standarde v sodobni stanovanjski gradnji pri nas. Sproščeno bivanje, povezanost z naravo in ohranjanje okolja so naša primarna vodila.

Ogledi na lokaciji naselja potekajo vsak delovnik med 8. in 18. uro.

Informacije in najeve po telefonu: 051/ 60 10 20 www.mojnovidom.eu

IZOLACIJSKE SUPERFOLIJE Toplotna izolacija prihodnosti – večslojna izolacija za strehe, zidove in tla, ki izhaja iz Nasinih vesoljskih programov!

OSEBNI PRISTOP, POZORNOST IN PRILAGODLJIVOST Podjetje Kerin.Povirk sredi oktobra v hali 4 ljubljanskega BTC-ja odpira nov salon notranje opreme. Štiristo kvadratnih metrov razstavnih in prodajnih površin salona bo poleg uveljavljene ponudbe kuhinj ter otroškega in vrtnega pohištva kupcem ponudilo tudi pester izbor notranjega pohištva novih blagovnih znamk – od spalnic in kopalnic do jedilnic in dnevnih sob ter bogate izbire dodatkov za dom.

Superfolije imajo izreden izolativni učinek.

Tip SF 19 – 19 slojev debeline 38 milimetrov ima enak izolativni učinek kot 275 milimetrov steklene volne, tip SF 40 – 36 slojev debeline 60 milimetrov pa enak izolativni učinek kot 450 milimetrov steklene volne.

Tip SF UF – talna večslojna izolacija pa je posebej primeren za izvedbe s talnim gretjem.

Z njimi prihranimo dragoceni prostor v stanovanju, montaža pa je izredno enostavna. Režemo jih lahko s škarjami.

Montaža je zdravju prijazna, saj superfolije nimajo nobenih prašnatih delcev ali drugih zdravju škodljivih snovi.

Več informacij na www.globtrade.si.

Osebni pristop, pozornost in prilagodljivost so značilnosti, ki jih v podjetju Kerin.Povirk prenašajo tudi na odnose z naročniki. Njihova filozofija je preseganje vsakdana domačega okolja z estetskim in uporabno dovršenim pohištvom.

Prepričajte se tudi sami, zato vljudno vabljeni k obisku! www.kerin-povirk.si

80 OGLASNE NOVIČKE

CVETJE POVE VEČ ...

- Morda je sveže rezano cvetje predrago za vsakodnevni okras?

- Je kakovost svežega cvetja zadovoljiva?

- Se šopek lahko poškoduje, še preden ga sploh postavim na želeno mesto?

- Ali poznam rastline in posebnosti nege, ki jo zahtevajo različne rastline?

- Imam čas za nego zahtevnih rastlin?

- Bo potrebno nameniti veliko denarja za pogosto menjavanje ovenelih cvetlic?

- Mi sveže cvetje povzroča alergije in se zato odločam za umetno cvetje, pa čeprav mi deluje neokusno?

Naša zbirka NARAVNEGA CVETJA V STEKLU vsebuje kolekcijo več kot 50 različnih vrst vrtnic in orhidej, ki jih krasijo raznolike oblike okrasnega stekla različnih dimenzij za vse priložnosti. www.arian.si

nOVa liniJa dEkOraTiVnE razsVETlJaVE “Serija žarometov Occhio Più nemškega proizvajalca Axelmeiselicht, je v letu 2010 prejela kar dve prestižni oblikovalski nagradi in sicer red dot ter Design Plus.

Occhio Più je zahtevno žirijo prepričal z edinstvenim modularnim konceptom, vrhunsko obliko ter zasnovo, ter s praktično neomejenimi možnostmi za uporabo.

Occhio Più se od povprečja razlikuje zaradi svoje inovativnosti, saj uporablja najnovejšo LED tehnologijo.

To pomeni, da poleg izpolnjuje najvišje zahteve za kakovostno svetlobo. www.occhio.de

Vgradna Omara kOT TraJnOsTni nakuP Podjetje Akron je začelo poslovati pred 19. leti.

Njihove vgradne omare, ki so jih vgradili na začetku svojega poslovanja, v veliko primerih še danes zelo dobro služijo svojim lastnikom. To je dokaz, da gre pri kakovostno zasnovani vgradni omari za trajnosten nakup in za vložek, ki se med uporabo produkta vsekakor povrne. Sicer pa je najpomembnejša lastnost vgradnih omar, da so izdelane po meri.

To ne pomeni zgolj tega, da lahko z njo zapolnimo ves razpoložljivi prostor, ampak predvsem, da lahko notranjo razporeditev prilagajamo specifičnim potrebam in da lahko omara služi toliko namenom kot jih uporabnik pač potrebuje. Druga pomembna lastnost pa so drsna vrata, ki v primerjavi s klasičnim odpiranjem zavzemajo neprimerno manj prostora, kar je sploh v manjših stanovanjih dobrodošla lastnost. Hkrati lahko taka vrata uporabljamo tudi za pregraditev prostorov in s tem omogočamo maksimalno fleksibilnost uporabe notranje arhitekture.

PalETa barV VrhunskE kakOVOsTi za PrOfEsiOnalCE in dOmaČE mOJsTrE: duluX TradE Za končno obdelavo notranjosti je dobro izbrati takšen material, ki kar najbolj skrajša čas dela in tudi čas mukotrpnega čiščenja, ne škodi zdravju in je primeren za vzdrževanje, s čimer mu občutno podaljšamo rok trajanja.

Poleg tega, da vplivajo na razpoloženje ali odražajo posameznikovo osebnost, barve tudi ščitijo površine, na katere jih nanesemo. Tako ne opravljajo samo dekorativne, ampak tudi zaščitno funkcijo.

Skupna značilnost vseh barv DULUX so visoka stopnja prekrivnosti (liter barve zadostuje za 10 do 12 kvadratnih metrov površine), pralnost in pastoznost, zato med nanašanjem ne curljajo in ne kapljajo. Hitro se sušijo, redčijo se z vodo in so skoraj brez vonja, zato je mogoče prostor uporabiti že kmalu po pleskanju.

Program stenskih barv DULUX Colours of the World ponuja 28 tovarniško določenih odtenkov v embalaži velikosti 2,5 litra (dovolj za 16 kvadratnih metrov površine v dveh premazih). Namenjen je uporabi po načelu »naredi sam« in primeren za vse, ki želijo ob največjem možnem prihranku časa in denarja hitro urediti svoj prostor.

+$& -" *)$0 ). - ), -) /0( *3)$2$ .,+ )$-( (11 - 30 -. 4 1 !. .13/-(+ $# ) )$ - 4.+). 6 ,. -(, 4 0 -(, #(6$+1*(, ,.2.0)$, 1 12./$-)1*(, 42., 21*(, ,$-) +-(*., (- (-2$+(&$-2-(, 1(12$,., ++ .#$ 5 ( (6)$,-. 1.812("(0 -.12). ,$'*$& 31-) (- /./.+-.

3&+ $-.12). .1$7 64.* 0! - .#+( -.12 *.2 )$ $ -(*.+( -(12$ 4(#$+(

.0 ! &.0(4 *.,!(-(0 -. +

*, ,(1()$

& *,

0! -/0..% 0$8-$# 0$4$0)$-. 3&+ )$- +(* )$ 1(,!.+- ..!+ $-( 34.6-(* $- 3+2 (11 - +.4$-() # . . 3- )1*

)3!+) -