Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo
z vizijo.
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo
Ljubljana, 2011
CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 677(497.4Ljubljana)(073) NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA fakulteta (Ljubljana). Oddelek za tekstilstvo Z vizijo / Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo ; [urednik Domen Fras ; fotografije Jure Ahtik in arhiv Oddelka za tekstilstvo]. – Ljubljana : Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, 2011 ISBN 978–961–6045–96–4 1. Gl. stv. nasl. 2. Fras, Domen, 1972– 259162368
[ KAZALO ] Z vizijo. 5 Študijski programi in predmetniki Programi prve stopnje Grafična in medijska tehnika 6 Grafične in interaktivne komunikacije 14 Proizvodnja tekstilij in oblačil 24 Načrtovanje tekstilij in oblačil 32 Oblikovanje tekstilij in oblačil 40 Programi druge stopnje Grafične in interaktivne komunikacije 50 Načrtovanje tekstilij in oblačil 58 Oblikovanje tekstilij in oblačil 66 Program tretje stopnje Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje 76
Novi prostori v letu 2011 Fotografski studio 98 Laboratorij za grafično dodelavo 100 Pletilnica 102
Raziskovalna dejavnost Raziskovalna dejavnost programske skupine
104
strokovna in založniška dejavnost Založniška in publicistična dejavnost Inštitut za tekstilno in grafično tehnologijo ter oblikovanje ITGTO 39. mednarodna konferenca IARIGAI – Ljubljana 2012
108 110 112
Uspehi študentov in diplomantov Prešernove nagrade Izjemni dosežki študentov Prvi diplomanti bolonjskih študijskih programov Uveljavljeni diplomanti
114 116 118 122
študentska izmenjava Tuji študenti na izmenjavi pri nas
126
Izbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011 Pleteni modni dodatki 130 Svetloba – Projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil v študijskem letu 2010/2011 132 Tekstilni izdelki za Mercator 136 Mednarodni projekt »Edufashion«, 2009–2011 138 Kreativne in kulturne industrije 140 Aktivnosti Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil 142 3D imena 144 Tipo 3 146
Študentski svet Naravoslovnotehniške fakultete Študentski svet Naravoslovnotehniške fakultete
148
[ z vizijo. ] Na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete na začetku bolonjske reforme nismo bili ne na strani zagovornikov reforme, ki so pretiravali v pričakovanjih niti ne na strani kar številnih nasprotnikov, ki so pretiravali z navajanjem negativnih posledic. Res pa je, da smo zelo resno preverjali argumente tako prvih kot drugih. Dejstvo je, da se je položaj panog, za katere pretežno izobražujemo strokovnjake na dodiplomski in podiplomski stopnji, tako korenito spremenil, da je bilo potrebno postaviti jasno vizijo nadaljnjega razvoja na izobraževalnem, raziskovalnem in umetniškem področju, ki je nakazovala tudi potrebo po posodobitvi in reformi izobraževalnih programov. Napovedana bolonjska reforma je bila tako odlična priložnost, da se tega lotimo. To je bil tudi poglavitni razlog, da smo bili med prvimi, ki so akreditirali nove bolonjske programe. Dialog med pedagoškimi delavci, študenti, diplomanti, delodajalci in tujimi partnerji, s katerimi smo povezani preko mednarodnih združenj (Autex, Iarigai, Cumulus idr.), je pokazal, da se je potrebno reforme lotiti z jasno opredelitvijo znanj, spretnosti in veščin, ki jih diplomant kateregakoli programa ali stopnje mora imeti, da bo konkurenčen na vedno zahtevnejšem trgu dela, na katerem bo vladala vedno večja konkurenca. Tako smo prišli do usklajenega kompetenčnega profila diplomanta, ki je omogočal odstranjevanje nepotrebnega balasta, ki se je z leti nabral v vseh programih. Počasi se je krepilo zavedanje, da so spremembe nujne in tudi zaradi tega je bilo usklajevanje predmetnikov glede deležev posameznih vsebin enostavnejše, kot bi bilo v primeru, če bi se najprej lotili predmetnika. Energijo smo tako lahko usmerili tudi
na druga pomembna področja, kot je na primer uvajanje novih metod učenja in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa, ki dejansko omogočajo razvijanje postavljenih kompetenc. Dejstvo je, da so nove metode učenja tesno povezane z materialnimi pogoji, kajti novih izobraževalnih pristopov ni mogoče izvajati s tablo in kredo, s svinčnikom in skicirko in niti ne v laboratorijih brez ustrezne specifične opreme in sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Tukaj smo, po našem mnenju, pri bistvenemu problemu bolonjske reforme, ki pa ni samo problem reforme, temveč problem financiranja visokega šolstva nasploh. In nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu spremenile. Oddelek zato vsa prosta finančna sredstva, ki jih pridobi z izvajanjem drugih dejavnosti, postopoma, korak za korakom, usmerja v izboljšanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa. Veselimo se vsakega posameznega koraka, ki ga napravimo v tej smeri, tako tudi letošnjega, s katerim smo pridobili nove prostore za izvajanje projektnega in eksperimentalnega dela na področju modne fotografije in videa, grafične dodelave ter oblikovanja pletiv in pletenin. Tudi na ta način razvijamo temeljno vizijo našega delovanja, ki je s povezovanjem znanosti, umetnosti in sodobnih tehnologij razvijati ustvarjalnost in odgovoren odnos naših diplomantov za trajnostni razvoj družbe.
Predstojnik Oddelka za tekstilstvo, NTF prof. dr. Franci Sluga
5
[[1. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – visokošolski strokovni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16203) Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj visokošolskega strokovnega programa Grafična in medijska tehnika je usposobiti strokovnjaka primerne poklicne širine, ki bo sposoben voditi tehnološko zahtevne procese v grafični dejavnosti in z grafiko povezani medijski dejavnosti. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na praktični orientaciji. Zaradi hitrega razvoja tehnoloških postopkov na področju grafične in medijske tehnologije diplomant doseže široko začetno teoretično in strokovno znanje in razumevanje povezano z zavedanjem in sposobnostjo stalnega dodatnega izobraževanja.
6
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
• široko strokovno znanje na področju študija, dopolnjeno z izbranimi znanji s področja naravoslovja, managementa, informacijsko komunikacijske tehnologije, estetike in osnov grafičnega oblikovanja, • sposobnost razumevanja in teoretičnega utemeljevanja strokovnih tem, • praktična spretnost in sposobnost, takoj sprejeti praktične zadolžitve, • sposobnost identificiranja konkretnih in abstraktnih praktičnih problemov, njihove teoretične analize, iskanja rešitev in ustrezno ukrepanje, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, • sposobnost sodelovanja pri razvojnem in raziskovalnem delu in prenašanja razvojnih in raziskovalnih dosežkov v prakso, • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke,
• sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, • razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
• poznavanje in razumevanje zakonitosti delovanja trga grafičnih izdelkov in storitev, • sposobnost funkcionalne uporabe tehnik medosebne komunikacije, pogajanj, timskega dela, vodenja in ustvarjalnega mišljenja, • obvladovanje metodologije priprave poslovnega načrta, • poznavanje strukture, vsebine in možnosti uporabe bibliografskih in faktografskih podatkovnih baz za vsebine študijskega področja.
Predmetno specifične kompetence:
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
• poznavanje in razumevanje temeljev, razvoja in pomena komuniciranja in komunikacijskih tehnologij, razumevanje vizualnega, zvočnega in kombiniranega komuniciranja, procesa vnosa, obdelave in upodabljanja informacij ter značilnosti interaktivnega komuniciranja, • sposobnost splošne in specifične občutljivosti v opazovanju, analiziranju in vrednotenju naravnih, civilizacijskih, oblikovalskih in umetniških vizualnih sistemov, • sposobnost povezovanja naravoslovnih znanj z znanjem drugih (tehnoloških) področij, • sposobnost uporabe in poznavanja tehnoloških postopkov za izdelavo reprodukcij za vse vrste tiska in računalniško oblikovanje slike z različno programsko opremo, • poznavanje in razumevanje konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik, • poznavanje in razumevanje barvne metrike, • poznavanje in razumevanje pomena posameznih elementov tipografije, sposobnost generiranja novih idej (kreativnosti) v uporabi in razporejanju tipografskih elementov za različne grafične izdelke in v različnih medijih, • poznavanje in razumevanje grafičnih materialov, • obvladovanje tehnoloških značilnosti analogno-digitalne pretvorbe originalov za tiskane medije, • sposobnost uporabe teoretičnega znanja pri ocenitvi in reševanju konkretnih ekoloških problemov v grafični industriji, • poznavanje in razumevanje temeljev grafične dodelave, • poznavanje in razumevanje preiskovalnih metod v grafiki, • poznavanje specifičnosti tehnoloških procesov v izdelavi knjige, revije, časopisa, promocijske literature in drugih publikacij za tiskane medije, • obvladovanje temeljnih teoretičnih interdisciplinarnih znanj pri zasnovi, uporabi in evalvaciji uporabniških vmesnikov, • poznavanje in razumevanje postopkov izdelave embalažnih materialov, • poznavanje in razumevanje osnov ter razvoja tiskarskih plošč in tehnologij izdelave tiskovnih form za različne tehnike tiska, • obvladovanje osnovnih pojmov in temeljnih konceptov podatkovnih struktur in prenosa podatkov, • sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov grafične tehnologije z uporabo znanstvenih metod; analiza vrednosti grafičnih izdelkov in storitev, sistemizacija in vrednotenje zahtevnosti dela v posameznih grafičnih oddelkih ter podjetjih, • sposobnost razumevanja sodobnih konceptov sistemov vodenja kakovosti in pojmovanja kakovosti,
V program se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Če se za program prijavi več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na: • splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi – 60 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Grafična in medijska tehnika, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje najmanj srednješolska izobrazba, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu. Poseben primer priznavanja znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, je priznavanje Praktičnega usposabljanja v primeru, da je bil študent(ka) redno zaposlen(a) v organizacijah grafične stroke (ali sorodnih) najmanj 1 leto. Zaposlitev je tem primeru potrebno dokazati z ustreznim dokumentom, iz katerega je razvidno trajanje zaposlitve in dejavnost organizacije.
7
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za napredovanje v programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS: • za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, • za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk iz prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS iz drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Študenti morajo imeti za ponavljanje: • 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, • 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi
2. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi in visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Računalništvo in komunikacije, Medijske komunikacije in programov v okviru mreže IARIGAI) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
3. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (računalništvo, informatika ali mediji), ki imajo tri leta ustreznih delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik. Diplomanti drugih strokovnih področij lahko preidejo v tretji letnik, če imajo pet let delovnih izkušenj, med študijem pa morajo opraviti še šest diferencialnih izpitov (Uvod v grafične medije, Tisk 1, Barvna metrika, Tipografski elementi, Grafični materiali, Standardizacija grafičnih procesov).
4. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju Prehod v drugi letnik visokošolskih strokovnih programov prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (s področja računalništva, informatike ali medijev), če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti, ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
Oblike izvajanja študija
1. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje
Strokovni naslov
Študentom visokošolskih strokovnih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih visokošolskih strokovnih programov prve stopnje (Računalništvo in informatika in programi v okviru mreže IARIGAI) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
8
Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi izredni študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. diplomant grafične in medijske tehnike (VS) oziroma diplomantka grafične in medijske tehnike (VS) Okrajšava: dipl. graf. in med. tehn. (VS)
[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure
[[1. LETNIK ]
Št. p.
Predmet 1. semester
[[2. LETNIK ]
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
195
135
90
30
450
30
900
1
Uvod v grafične medije
30
15
30
15
90
6
180
2
Informacijske tehnologije
30
15
30
15
90
6
180
3
Osnove likovnega izražanja
30
30
0
0
60
4
120
4
Teoretične osnove tiskarskih procesov
75
0
15
0
90
6
180
5
Fotografija 1
30
15
15
0
60
4
120
6
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
165
75
165
45
450
30
900
2. semester 7
Tisk 1
30
15
30
15
90
6
180
8
Barvna metrika
45
15
30
0
90
6
180
9
Tipografski elementi
30
15
45
0
90
6
180
10
Grafični materiali
30
15
30
15
90
6
180
11
Grafična priprava 1
30
15
30
15
90
6
180
Skupaj 1. letnik
360
210
255
75
900
60
1800
3. semester
180
75
150
45
450
30
900
12
Statistika
30
0
30
0
60
4
120
13
Tipografsko načrtovanje
30
15
45
0
90
6
180
14
Likovne analize grafičnih izdelkov 1
30
15
0
15
60
4
120
15
Standardizacija grafičnih procesov
30
15
30
15
90
6
180
16
Fotografija 2
30
15
15
0
60
4
120
17
Programja interaktivnih medijev
30
15
30
15
90
6
180
195
90
135
30
450
30
900
45
15
30
0
90
6
180
4. semester
[[3. LETNIK ]
P
18
Ekologija v grafiki
19
Dodelava grafičnih izdelkov
28
30
15
15
0
60
4
120
Izbirni predmeti
120a
60a
90a
30a
300
20
600
Skupaj 2. letnik
375
165
285
75
900
60
1800
5. semester
0
0
0
0
0
30
900
Praktično usposabljanje
0
0
0
0
0
30
900
6. semester
0
0
0
0
0
0
900
76 a
17 a
360
24
720
Izbirni predmeti Diploma
157 a
110 a
0
0
0
0
0
6
180
Skupaj 3. letnik
157
110
76
17
360
60
1800
Skupaj program
892
485
616
167
2160
180
5400
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
9
[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure
[[2. LETNIK ]
Št. p. Predmet
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
20
Grafične preiskave
30
15
30
15
90
6
180
21
Tisk 2
30
15
30
15
90
6
180
22
Grafična priprava 2
30
15
30
15
90
6
180
23
Interaktivni mediji 1
30
15
30
15
90
6
180
24
Embalaža 1
30
15
15
0
60
4
120
25
Tiskovne forme
30
15
15
0
60
4
120
26
Strukture in prenos podatkov
30
15
15
0
60
4
120
27
Medijske vizualizacije
30
15
15
0
60
4
120
240
120
180
60
600
40
1200
Skupaj
[[3. LETNIK ]
P
29
Interaktivni sistemi 1
30
15
30
15
90
6
180
30
Osnove 3d modeliranja
30
15
30
15
90
6
180
31
Načrtovanje grafične proizvodnje
45
30
15
0
90
6
180
32
Poslovni Informacijski sistemi
30
30
30
0
90
6
180
33
Vodenje kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
34
Embalaža 2
30
15
15
0
60
4
120
35
Oblikovanje medijev
15
30
15
0
60
4
120
36
Ekonomika medijev
30
15
15
0
60
4
120
37
Trženje medijev
30
15
15
0
60
4
120
38
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
39
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
40
Informacijski viri
30
15
15
0
60
4
120
360
270
195
45
870
58
1740
Skupaj
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 2. letniku
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 3. letniku
Grafične preiskave, Tisk 2, Tiskovne forme, Embalaža 1; Grafična priprava 2, Tisk 2, Tiskovne forme, Embalaža 1
Embalaža 2, Vodenje kakovosti, Načrtovanje grafične proizvodnje, Psihologija komunikacije in trženja, Trženje medijev; Poslovni informacijski sistemi, Ekonomika medijev, Podjetništvo, Načrtovanje grafične proizvodnje, Psihologija komunikacije in trženja
Tehnološka usmeritev:
Medijska usmeritev: Interaktivni mediji 1, Grafična priprava 2, Strukture in prenos podatkov, Medijske vizualizacije; Interaktivni mediji 1, Grafična priprava 2, Strukture in prenos podatkov, Embalaža 1
Inženirsko-oblikovalska usmeritev: Medijske vizualizacije, Grafična priprava 2, Embalaža 1, Interaktivni mediji 1; Grafične preiskave, Medijske vizualizacije, Embalaža 1, Grafična priprava 2
10
Tehnološka usmeritev:
Medijska usmeritev: Interaktivni sistemi 1, Osnove 3D modeliranja, Poslovni informacijski sistemi, Načrtovanje grafične proizvodnje; Interaktivni sistemi 1, Osnove 3D modeliranja, Vodenje kakovosti, Načrtovanje grafične proizvodnje
Inženirsko-oblikovalska usmeritev:
6 Strokovna angleščina (4 ECTS)
Oblikovanje medijev, Osnove 3D modeliranja, Embalaža 2, Trženje medijev, Načrtovanje grafične proizvodnje; Oblikovanje medijev, Psihologija komunikacije in trženja, Interaktivni sistemi 1, Informacijski viri, Vodenje kakovosti
Izpopolnjevanje splošnega znanja angleščine na višjo stopnjo strokovnega znanja; strategija branja in uvajanje v diskurz strokovnih besedil; določanje ključnih besed, pisanje povzetkov, sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
Mobilnost
7 Tisk 1 (6 ECTS)
Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja grafične ali medijske dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo IARIGAI. Študent lahko 10 kreditnih točk izbirnega dela programa doseže z izbiro predmetov v drugih programih na Oddelku za tekstilstvo ali z izbiro predmetov na drugih članicah Univerze v Ljubljani, za kar mora pridobiti soglasje matične fakultete.
Spoznavanje konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik; denzitometrija, krmiljenje, regulacija in vodenje procesa; zgradba ofsetnih tiskarskih strojev in rotacij; vrednotenje kakovosti tiska in dejavniki vpliva; plemenitenje tiskovin na tiskarskem stroju.
Kratke vsebine predmetov
1 Uvod v grafične medije (6 ECTS) Spoznavanje vloge grafičnih in interaktivnih medijev v sodobni družbi, temeljev vizualnega, zvočnega in kombiniranega komuniciranja; osnove komunikacijskih tehnologij ter tehnologij, ki se uporabljajo v grafičnih in interaktivnih medijih.
2 Informacijske tehnologije (6 ECTS) Spoznavanje značilnosti, strukture in omejitev informacijskih tehnologij; obravnavanje komponentnih tehnologij; aparaturna in programska oprema; podatkovne zbirke; omrežja, storitve; sodobni razvoj interneta; standardi, formati vsebin; varnost; biometrika; večpredstavnost; interaktivnost.
3 Osnove likovnega izražanja (4 ECTS) Spoznavanje povezav in soodvisnosti temeljnih likovnih prvin in postopkov; osnove likovnega jezika; likovne prvine; čutne in likovne prvine prostora; globinska vodila; likovna materializacija v različnih likovnih medijih.
4 Teoretične osnove tiskarskih procesov (6 ECTS) Spoznavanje osnovnih zakonitosti na področju matematike, fizike in kemije ter razumevanje in utemeljevanje njihovih opažanj pri določenih grafičnih postopkih in materialih; elementarne funkcije, odvod, integral; sila; elastične deformacije; mehanika tekočin; temperatura; tok; nihanje in valovanje; materiali; elementi in spojine; reakcije; prevodnost.
5 Fotografija 1 (4 ECTS) Spoznavanje fotografije kot vizualno-komunikacijskega medija; perspektiva; zgodovina fotografije; analogni fotoaparati, objektivi, osvetlitvene naprave, merilni aparati, leče, barvna sita, snemalne tehnike, fotokemija, reprodukcijska fotografija; osnovni likovni parametri ter likovno-estetska načela v fotografiji.
8 Barvna metrika (6 ECTS) Spoznavanje teoretičnih osnov nastanka barve in zaznavanja barve pri človeku; osnove barvne metrike; kemijski in fizikalni dejavniki, barvna temperatura; teorija barvnega vida, kontrast, konstanca, metamerija; aditivno in subtraktivno mešanje barv; barvni sistemi in prostori; standardizirane barvne vrednosti; metode merjenja barve.
9 Tipografski elementi (6 ECTS) Spoznavanje temeljnih elementov tipografije, deli črk, različice pisave, pisava, oblika znakov, tipografski merski sistem; spoznavanje značilnosti posameznih črkovnih slogov; elementi razporejanja besedila; ligature, inicialke, prostor med vrstami, dolžina vrste, poravnava; mikrotipografija; korektura in korekturna znamenja.
10 Grafični materiali (6 ECTS) Spoznavanje materialov, ki se uporabljajo v tisku in dodelavi grafičnih izdelkov; pridobivanje, struktura in lastnosti materialov; surovine in proizvodnja papirja, kartona, lepenke, polimernih in aluminijastih folij, kombiniranih materialov; sestava, lastnosti tiskarskih barv, lakov, lepil.
11 Grafična priprava 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov v digitalni grafični pripravi za tiskane medije; digitalni opis; aparaturna in programska oprema za izdelavo digitalnega opisa; vhodne in izhodne naprave; skeniranje, vrste skenerjev in uporaba; programska oprema za razvrščanje; RIP; amplitudni in frekvenčni raster.
12 Statistika (4 ECTS) Spoznavanje osnov statistike; podatki, načrtovanje preiskav, uporaba statistične metode; definicija osnovnih pojmov; analiza pogostne razdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.
13 Tipografsko načrtovanje (6 ECTS) Spoznavanje različnih tehnoloških zapisov nabora črkovnih znakov; tiskani in digitalni mediji; uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; vidnost, čitljivost, branje, percepcija; vpliv barve
11
na uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; obdelava in zapisi besedila.
14 Likovne analize grafičnih izdelkov 1 (4 ECTS) Spoznavanje in razumevanje skrivne in vidne konstrukcijske, kompozicijske, estetske in sporočilne značilnosti grafičnega izdelka; povezava likovne teorije, oblikovanja in izvedbe grafičnega izdelka; kompozicijske silnice in strukturalni grafi; likovna analiza.
15 Standardizacija grafičnih procesov (6 ECTS) Spoznavanje standardizacije v grafičnem procesu; nastajanje in uporaba priporočil, specifikacij, standardov; standardi za izmenjavo datotek, izdelavo tiskovnih form, vodenje procesa barvne reprodukcije v konvencionalnem ofsetnem, časopisnem, flekso- in propustnem tisku ter v digitalnih tehnikah tiska.
16 Fotografija 2 (4 ECTS) Spoznavanje in uporaba digitalne fotografije; digitalni aparati in kamere, skenerji, tiskalniki; računalniška uporaba fotografij tehnično in likovno; razlike med digitalno in klasično fotografijo; slog v fotografiji, oprema fotografij, fotografske razstave; kolažna fotografija, razrezi, prelivi ozadja; različna tematika v fotografiji.
17 Programja interaktivnih medijev (6 ECTS) Seznanjanje z uporabo programskih orodij za delo z večpredstavnimi vsebinami; opisi značilnosti programij za delo z avdio in video vsebinami; izpis v MPEG 2 in drugih formatih; zaščita avtorskih pravic; uvod v animacijo in izdelavo spletnih strani; izdelava navigacije po spletišču.
18 Ekologija v grafiki (6 ECTS) Spoznavanje vpliva procesov grafične industrije, odpadkov in izdelkov na okolje; varstvo pri delu; okolju prijaznejši grafični materiali, postopki in izdelki; okoljska analitika; tehnologija čiščenja odpadnih vod in zraka; okoljska zakonodaja in standardi.
19 Dodelava grafičnih izdelkov (4 ECTS) Spoznavanje tehnoloških operacij knjigoveških, kartonažerskih in drugih dodelavnih postopkov; dodelava različnih grafičnih izdelkov (mehko in trdo vezana knjiga, brošura, časopis, kartonske in transportne škatle, etikete, neskončni obrazci); dodelavne linije; izdelava orodij v kartonažni dodelavi.
20 Grafične preiskave (6 ECTS) Seznanjanje z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi metodami preizkušanja grafičnih materialov (mehanske, površinske, optične, prepustne, tiskarske, tiskovne, reološke lastnosti); pomen in uporaba preiskav, standardi, vzorčenje, vrednotenje meritev; spoznavanje lastnosti in interakcij med različnimi materiali.
12
21 Tisk 2 (6 ECTS) Poglobljeno spoznavanje tehnike fleksotiska, sitotiska, tampotiska, elektrofotografije, magnetografije in kapljičnega tiska; analogni fotomehanični in digitalni poskusni tisk; barvno upravljanje; RIP za digitalne in CtP tiskarske stroje; povezava tiska z grafično pripravo in grafično dodelavo.
22 Grafična priprava 2 (6 ECTS) Podrobnejše seznanjanje digitalne priprave za tiskane grafične izdelke; interakcije med programskimi orodji in njihovo uporabo; kontrola kakovosti virov v digitalni pripravi; načini njihove vključitve; programi za RIP.
23 Interaktivni mediji 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; osnove in načini načrtovanja uporabniških vmesnikov, njihova evalvacija; modeliranje uporabnika; uporabniški vmesniki v storitvah naravne interaktivnosti vizualnih komunikacij in založništva.
24 Embalaža 1 (4 ECTS) Spoznavanje vloge prodajne, zbirne in transportne embalaže; surovine za proizvodnjo embalažnih materialov, tehnologija proizvodnje, vrste embalažnih izdelkov, temeljne preiskave lastnosti izdelkov; standardi pri načrtovanju in označevanju embalaže; osnove logistike in optimizacije embalaže.
25 Tiskovne forme (4 ECTS) Spoznavanje različnih vrst tiskarskih plošč in klasičnih ter digitalnih postopkov izdelave tiskovnih form za različne tehnike tiska; tehnologija digitalnega upodabljanja plošč izven tiskarskega stroja in neposredno v tiskarskem stroju.
26 Strukture in prenos podatkov (4 ECTS) Spoznavanje osnovnih podatkovnih struktur in prenosov podatkov; računalniška omrežja, IKS, Internet, Ethernet; tehnologija, velikost, povezave, standardi, modulacija; žični in brezžični prenosi podatkov; varnost, digitalni podpis, varnostni protokoli, požarni zid.
27 Medijske vizualizacije (4 ECTS) Seznanjanje s tehničnimi, oblikovalskimi in vizualno-estetskimi parametri pri ustvarjanju različnih izdelkov s področja vizualnih komunikacij, oglaševanja, predstavitev v javnem prostoru; praktična izvedba tovrstnih projektov; analiza celotnega postopka in končnega rezultata.
28 Praktično usposabljanje (30 ECTS) Preverjanje in izpopolnjevanje teoretičnih znanj v delovnem okolju; organizacija in delovanje podjetja; aktivno vključevanje v proizvodno delovno okolje (spoznavanje strojne opreme, razvoj, načrtovanje, načrtovanje izdelkov, procesov in storitev, vodenje zaključenih procesov, obvladovanje kakovosti).
29 Interaktivni sistemi 1 (6 ECTS) Spoznavanje interaktivnih sistemov, načrtovanje in vloga interaktivnega vmesnika; komponentne tehnologije; večjezikovnost, večmodalnost; digitalni avdio in video (e-učenje); produkcija za CD in DVD; zajem digitalnih večpredstavnih vsebin; izvedba sistema.
30 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS) Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike; koordinatna sistema XYZ in UV; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koža, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.
31 Načrtovanje grafične proizvodnje (6 ECTS) Uporabljanje znanj grafične tehnologije pri načrtovanju grafičnih izdelkov, storitev in proizvodnih procesov; načrtovanje; projektiranje izdelkov in procesov; proizvodni program, zmogljivosti, naložbe, tehnologija skupin, ergonomija, humanizacija, sistematizacija, vrednotenje zahtevnosti dela.
32 Poslovni informacijski sistemi (6 ECTS) Spoznavanje uvajanja informacijskega sistema; sposobnost povezovanja znanj grafične stroke in računalništva; informatizacija; konkurenčna prednost podjetja; načrtovanje, vpeljava, faze, organizacija, varnost, zaščita, etičnost IS, ljudje in IS; različni IS za različna podjetja.
33 Vodenje kakovosti (6 ECTS) Spoznavanje pomena kakovosti; vodenje, sistemi vodenja, zgodovinski pregled sistemov vodenja; konkurenčnost ; razvoj in zahteve standardov (ISO 9000, 9001), presojanje in certificiranje po standardu (ISO 9001); metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.
spremljanje rezultatov poslovanja; izdelava kalkulacije za grafični izdelek in storitev; pravila poslovnega komuniciranja.
37 Trženje medijev (4 ECTS) Spoznavanje delovanja trga, tržnega komuniciranja, trženja grafičnih izdelkov in storitev; ugotavljanje povpraševanja, promocija; različne tehnike trženja različnih grafičnih izdelkov in storitev; zakonodaja pri trženju.
38 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) Spoznavanje osnov duševnih procesov, mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.
39 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/ storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih človeških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.
40 Informacijski viri (4 ECTS) Usposabljanje za samostojno iskanje in obdelavo strokovnih informacij; vrste primarnih virov; priprava referenc, načini citiranja; bibliografske zbirke; profili iskanja; faktografske zbirke podatkov; osnove intelektualne lastnine; metodološki prijemi in programska orodja za predstavitev strokovnih informacij.
34 Embalaža 2 (4 ECTS) Spoznavanje interakcij med izdelkom in notranjo površino embalaže; propustnost; plemenitenje embalažnih materialov; zahteve živilske, farmacevtske idr. industrije za embalažo; zakonodaja in sistemi ravnanja z embalažo; osnove 3D modeliranja pri konstruiranju embalaže.
35 Oblikovanje medijev (4 ECTS) Spoznavanje elementov grafičnega oblikovanja, površina, zrcalo, beline, hierarhija besedila, poudarjanje, različno slikovno gradivo, animacija; predstavitev informacij za različne grafične izdelke in različne medije; izvedbene povezave; analiza dela, dopolnjevanje.
36 Ekonomika medijev (4 ECTS) Spoznavanje osnov poslovanja podjetja; tehnika izdelave poslovnega načrta; obvladovanje stroškov poslovanja, virov, materiala, opreme, prostorov, prodaje;
13
[[1. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16204) Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Grafične in interaktivne komunikacije je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben voditi tehnološko najzahtevnejše procese v grafični dejavnosti in na področju interaktivnih komunikacij ter mu obenem dati ustrezna temeljna naravoslovna in strokovna znanja za nadaljevanje izobraževanja na drugi stopnji. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na usvajanju teoretičnih osnov hitro razvijajočih se tehnologij na področju grafične dejavnosti in interaktivnih komunikacij. Pomembna sestavina programa je razvijanje zavedanja in navajanje študentov na nujnost stalnega dodatnega izobraževanja ter razvijanje veščin uporabe IKT-jev, informa-
14
cijskih virov, poklicne in etične odgovornosti ter privzemanje skupinskega dela.
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
• strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, • sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela, • sposobnost komuniciranja s sodelavci in stro-
kovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, • razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
V primeru omejitve vpisa bodo:
Predmetno specifične kompetence:
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom
• poglobljena znanja matematike, fizike in kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, • znanje in razumevanje tehnoloških parametrov digitalnih medijev v vizualnih in interaktivnih aplikacijah ter storitvah, poznavanje vizualizacije v digitalnih medijih, poznavanje tehnoloških osnov interneta in pridruženih informacijskih storitev, razumevanje večpredstavnosti in interaktivnosti v vizualnih in interaktivnih komunikacijah ter storitvah, • poznavanje in razumevanje fizikalno-kemijskih osnov konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik, merjenja procesnih spremenljivk, krmiljenja, regulacije in vodenja procesa tiska, prednosti in pomanjkljivosti različnih tiskarskih tehnik, • poznavanje lastnosti grafičnih materialov, povezavo med lastnostmi tiskovnih materialov z lastnostmi materialov, s katerimi tiskamo in drugih materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi grafičnih izdelkov, • razumevanje in uporaba metod kritične analize pri uporabi tipografskih elementov, pisave, tipografskega oblikovanja, uporabi grafičnih programov za oblikovanje in prelom besedila, sposobnost generiranja novih idej (kreativnosti) v uporabi in razporejanju tipografskih elementov, • znanja o povezavah in soodvisnostih temeljnih likovnih prvin in postopkov; poznavanje osnov likovnega jezika, tehnik likovnega izražanja in pristopov branja in oblikovanja likovne zasnove, • sposobnost uporabe teoretičnega znanja in ugotovitev za reševanje konkretnih ekoloških problemov v grafični industriji, • razvita sposobnost funkcionalne uporabe tehnik medosebne komunikacije, pogajanj, timskega dela, vodenja in ustvarjalnega mišljenja.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
• kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: • splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu – 60 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk; • kandidati iz točke b) izbrani glede na: • splošni uspeh pri poklicni maturi – 40 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk, • uspeh pri maturitetnem predmetu – 20 % točk.
Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Grafične in interaktivne komunikacije, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Grafične in interaktivne komunikacije, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF.
V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS:
15
• za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, • za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Študenti morajo imeti za ponavljanje: • 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, • 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi
3. Prehodi med višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnje Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (Računalništvo in informatika, Medijske komunikacije), ki imajo tri leta delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik.
4. Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Prehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (Računalništvo in informatika, Medijske komunikacije), če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti (Matematika 1, Kemija 1, Kemija 2, Fizika, Tiskarski postopki 1, Grafični materiali, Grafična priprava 1), ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik.
Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje
Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
Študentom univerzitetnih študijskih programov NTF in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Računalništvo in informatika in programov v mreži IARIGAI), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nove študijske programe NTF, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Študenti visokošolskih strokovnih programov NTF in sorodnih visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (Računalništvo in informatika in programov v mreži IARIGAI), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov NTF. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
16
Načini in oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi izredni študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa.
Pogoji za dokončanje študija
Strokovni naslov Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. diplomant grafičnih komunikacij (UN) oziroma diplomantka grafičnih komunikacij (UN) Okrajšava: dipl. graf. kom. (UN)
[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure Št. p.
Predmet
[[1. LETNIK ]
1. semester
[[2. LETNIK ]
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
225
30
165
30
450
30
900
1
Matematika 1
60
0
30
0
90
6
180
2
Fizika
45
0
45
0
90
6
180
3
Kemija 1
60
0
30
0
90
6
180
4
Informacijske tehnologije
30
15
30
15
90
6
180
5
Tiskarski postopki 1
30
15
30
15
90
6
180
210
45
180
15
450
30
900
2. semester 1
Matematika 1
45
0
45
0
90
6
180
2
Fizika
45
0
45
0
90
6
180
6
Kemija 2
45
15
30
0
90
6
180
7
Grafični materiali
45
15
30
0
90
6
180
8
Grafična priprava 1
30
15
30
15
90
6
180
Skupaj 1. letnik
435
75
345
45
900
60
1800
3. semester
210
90
135
15
450
30
900
9
Statistika
30
0
30
0
60
4
120
10
Tipografija
45
15
30
0
90
6
180
11
Teorija grafičnih procesov
45
15
30
0
90
6
180
12
Interaktivni mediji 1
30
15
30
15
90
6
180
13
Osnove likovnega izražanja
30
30
0
0
60
4
120
14
Fotografija 1
30
15
15
0
60
4
120
165
140
120
25
450
30
900
4. semester
[[3. LETNIK ]
P
15
Programja interaktivnih medijev
30
15
30
15
90
6
180
16
Merjenje barve
45
15
30
0
90
6
180
17
Tiskovne forme
30
15
15
0
60
4
120
18
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
Izbirni predmet 1
30 a
20 a
30 a
10 a
90
6
180
Izbirni predmet 2
30a
15a
15a
0a
60
4
120
Skupaj 2. letnik
375
230
255
40
900
60
1800
5. semester
195
90
135
30
450
30
900
25
Tipografija v različnih medijih
45
15
30
0
90
6
180
26
Interaktivni sistemi 1
30
15
30
15
90
6
180
27
Likovne analize grafičnih izdelkov 1
30
15
15
0
60
4
120
28
Barvno upravljanje
30
15
30
15
90
6
180
29
Fotografija 2
30
15
15
0
60
4
120
30
Informatika in metodologija diplomskega dela
30
15
15
0
60
4
120
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
17
Kontaktne ure Št. p.
Predmet
S
V
D
134
80
68
18
Izbirni predmet 3
35
25
Izbirni predmet 4
35a
25a
Izbirni predmet 5
32a
Izbirni predmet 6
[[3. LETNIK ]
6. semester
P
Σ
ECTS
Ob. š.
300
30
900
23
7
a
90
6
180
23a
7a
90
6
180
15a
11a
2a
60
4
120
32
15
11
2
60
4
120
Diplomsko delo
0
0
0
0
0
10
300
Skupaj 3. letnik
329
170
203
48
750
60
1800
1139
475
803
133
2550
180
5400
Skupaj program
a
a
a
a
a
a
a
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure
[[2. LETNIK ]
Št. p. Predmeti
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
19
Tiskarski postopki 2
30
15
30
15
90
6
180
20
Grafična priprava 2
30
15
30
15
90
6
180
21
Oblikovanje informacij
30
30
30
0
90
6
180
22
Embalaža 1
30
15
15
0
60
4
120
23
Strukture in prenos podatkov
30
15
15
0
60
4
120
24
Medijske vizualizacije
30
15
15
0
60
4
120
180
105
135
30
450
30
900
Povprečje predmetov s 6 ECTS
30
20
30
10
90
6
180
Povprečje predmetov s 4 ECTS
30
15
15
0
60
4
120
31
Ekologija v grafiki
45
15
30
0
90
6
180
32
Preiskave v grafiki
30
15
30
15
90
6
180
33
Poslovne informacijske aplikacije
45
15
30
0
90
6
180
34
Vodenje kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
35
Osnove 3D modeliranja
30
15
30
15
90
6
180
36
Načrtovanje pisav
30
30
15
15
90
6
180
37
Grafična dodelava
30
15
15
0
60
4
120
38
Embalaža 2
30
15
15
0
60
4
120
39
Oblikovanje embalaže
30
15
15
0
60
4
120
40
Ekonomika medijev
30
15
15
0
60
4
120
Skupaj
[[3. LETNIK ]
P
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
18
Kontaktne ure
[[3. LETNIK ]
Št. p. Predmeti
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
41
Trženje medijev
30
15
15
0
60
4
120
42
Grafični inženiring
45
15
0
0
60
4
120
43
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
44
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
465
270
225
60
1020
68
2040
Povprečje predmetov s 6 ECTS
35
25
23
7
90
6
180
Povprečje predmetov s 4 ECTS
32
15
11
2
60
4
120
Skupaj
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 2. letniku Tehnološka usmeritev:
Tiskarski postopki 2, Embalaža 1; Grafična priprava 2, Embalaža 1
Medijska usmeritev: Grafična priprava 2, Strukture in prenos podatkov; Grafična priprava 2, Medijske vizualizacije
Inženirsko-oblikovalska usmeritev: Oblikovanje informacij, Embalaža 1; Medijske vizualizacije, Grafična priprava 2
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 3. letniku Tehnološka usmeritev:
Embalaža 2, Vodenje kakovosti, Načrtovanje grafične proizvodnje, Psihologija komunikacije in trženja, Trženje medijev; Poslovni informacijski sistemi, Ekonomika medijev, Podjetništvo, Načrtovanje grafične proizvodnje, Psihologija komunikacije in trženja
Medijska usmeritev: Interaktivni sistemi 1, Osnove 3D modeliranja, Poslovni informacijski sistemi, Načrtovanje grafične proizvodnje; Interaktivni sistemi 1, Osnove 3D modeliranja, Vodenje kakovosti, Načrtovanje grafične proizvodnje
Inženirsko-oblikovalska usmeritev: Oblikovanje medijev, Osnove 3D modeliranja, Embalaža 2, Trženje medijev, Načrtovanje grafične proizvodnje; Oblikovanje medijev, Psihologija komunikacije in trženja, Interaktivni sistemi 1, Informacijski viri, Vodenje kakovosti.
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja grafične ali z grafiko povezane komunikacijske dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah vključenih v mrežo IARIGAI. Študent lahko 33 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi v drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov 1 Matematika 1 (12 ECTS)
Spoznavanje osnovnih pojmov matematične analize in linearne algebre; števila in funkcije; limiti in zveznost; odvod; integral; funkcije več spremenljivk; uporaba diferencialnega in integralnega računa v stroki; linearna algebra.
2 Fizika (12 ECTS) Dopolnjevanje temeljnega znanja z zahtevami stroke; mehanika točkastega telesa in togega telesa; nihanje; elastične deformacije; mehanika tekočin; valovanje; temperature; energijski in entropijski zakon; električni tok; električno in magnetno polje; EM nihanje in valovanje; valovna optika; fotometrija; zaznavanje barv; atomi in molekule.
3 Kemija 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnovnih zakonitosti kemije; zgradba snovi, elementi in spojine; masni in energijski odnosi pri kemijskih reakcijah, periodni zakon, kemijska vez; idealni in realni plini; voda in raztopine; kristali; kemijska kinetika in ravnotežje; kemija površin; elektroliti, neelektroliti; osnove elektrokemije; ekologija.
4 Informacijske tehnologije (6 ECTS) Spoznavanje značilnosti, strukture in omejitev informacijskih tehnologij; obravnavanje komponentnih
19
tehnologij; aparaturna in programska oprema; podatkovne zbirke; omrežja, storitve; sodobni razvoj interneta; standardi, formati vsebin; varnost; biometrika; večpredstavnost; večmodularnost; interaktivnost.
5 Tiskarski postopki 1 (6 ECTS) Spoznavanje fizikalno-kemijskih osnov in mehanizmov konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik; denzitometrija, spektrofotometrija; slikovna analiza; krmiljenje, regulacija in vodenje procesa; zgradba ofsetnih tiskarskih strojev in rotacij; vrednotenje kakovosti tiska in dejavniki vpliva; plemenitenje tiskovin na tiskarskem stroju.
11 Teorija grafičnih procesov (6 ECTS) Spoznavanje fizikalno kemijskih osnov grafičnih materialov in tehnologije grafičnih procesov; fotokemija; polimerna kemija; mehanizmi sušenja tiskarskih barv in črnil; reologija; koloidni sistemi; površinska kemija in uporaba v grafičnem tehnološkem postopku.
12 Interaktivni mediji 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; postopki zasnove, izdelave in evalvacije uporabniških vmesnikov; vrste interaktivnosti; modeliranje uporabnika; uporabniški vmesniki v storitvah naravne interaktivnosti vizualnih komunikacij in založništva.
6 Kemija 2 (6 ECTS) Spoznavanje pomena organske kemije; kemijska vez in molekulska struktura; nomenklatura, struktura, fizikalne lastnosti in reakcije alifatskih ogljikovodikov, aromatskih ogljikovodikov, heterocikličnih spojin; barva; stereokemija; kemija naravnih in sintetskih makromolekul; stereokemija polimerov.
7 Grafični materiali (6 ECTS) Spoznavanje grafičnih materialov in njihovih lastnosti; pridobivanje, struktura in lastnosti materialov; surovine in proizvodnja papirja, kartona, lepenke, polimernih in aluminijastih folij, kombiniranih materialov; sestava, lastnosti tiskarskih barv, lakov, lepil; povezava lastnosti tiskovnih materialov z drugimi materiali.
8 Grafična priprava 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov v digitalni grafični pripravi za tiskane medije; digitalni opis; aparaturna in programska oprema za izdelavo digitalnega opisa; vhodne in izhodne naprave; skeniranje, vrste skenerjev in uporaba; programska oprema za razvrščanje; RIP; amplitudni in frekvenčni raster; tehnološke značilnosti delokroga digitalne priprave.
9 Statistika (4 ECTS) Spoznavanje osnov statistike; podatki, načrtovanje preiskav, uporaba statistične metode; definicija osnovnih pojmov; analiza pogostne razdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.
10 Tipografija (6 ECTS) Spoznavanje temeljev tipografije; zgodovinski razvoj pisave in tipografskih elementov; deli črk, različice pisave, pisava, oblika znakov, tipografski merski sistem; značilnosti posameznih črkovnih slogov; zgodovinski razvoj pisave; elementi razporejanja besedila; mikrotipografija; korektura in korekturna znamenja (slovenska, mednarodna).
20
13 Osnove likovnega izražanja (4 ECTS) Spoznavanje povezav in soodvisnosti temeljnih likovnih prvin in postopkov; osnove likovnega jezika; orisne likovne prvine, barva, svetlo-temno, točka, linija, oblika, 2D, 3D; čutne in likovne prvine prostora; globinska vodila; likovna materializacija v različnih likovnih medijih (grafičnem in tipografskem oblikovanju); likovna sintaksa, spremenljivke.
14 Fotografija 1 (4 ECTS) Spoznavanje fotografije kot vizualno-komunikacijskega medija; perspektiva in njena zakonitost; zgodovina fotografije; analogni fotoaparati, objektivi, osvetlitvene naprave, merilni aparati, leče, napake leč, barvna sita, snemalne tehnike, fotokemija, reprodukcijska fotografija; osnovni likovni parametri ter likovno estetska načela v fotografiji.
15 Programja interaktivnih medijev (6 ECTS) Seznanjanje z uporabo programskih orodij za kreativno delo z večpredstavnimi vsebinami; opisi značilnosti programij za digitalno pripravo, obdelavo in dodelavo večpredstavnih vsebin za različne digitalne medije; izpis v MPEG 2 idr. formatih; zaščita avtorskih pravic; uvod v animacijo in izdelavo spletnih strani; izdelava navigacije po spletišču.
16 Merjenje barve (6 ECTS) Spoznavanje teoretičnih osnov nastanka barve in zaznavanja barve pri človeku; osnove barvne metrike in metod za numerično vrednotenje barv; svetloba in barva, fizikalno kemijski dejavniki, barvna temperatura; teorija barvnega vida, kontrast, konstanca, metamerija; aditivno in subtraktivno mešanje barv; barvni sistemi in prostori; standardizirane barvne vrednosti; metode merjenja barve.
17 Tiskovne forme (4 ECTS) Spoznavanje različnih vrst tiskarskih plošč za različne tehnike tiska; klasični in digitalni postopki izdelave različnih tiskovnih form; tehnologija digitalnega upodabljanja plošč izven tiskarskega stroja in direktno v tiskarskem stroju; kemijske reakcije in fizikalno kemijske spremembe v posameznih fazah izdelave tiskovne forme.
18 Strokovna angleščina (4 ECTS)
25 Tipografija v različnih medijih (6 ECTS)
Izpopolnjevanje splošnega znanja angleščine na višjo stopnjo strokovnega znanja; strategija branja in uvajanje v diskurz strokovnih besedil; določanje ključnih besed, pisanje povzetkov, sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
Spoznavanje vpliva posameznih umetnostnih slogov in različnih tehnoloških možnosti na tipografijo; različni mediji; umetnostni slogi; uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; vidnost, čitljivost, branje, percepcija; vpliv barve na uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; zapisi obdelanega besedila.
19 Tiskarski postopki 2 (6 ECTS) Poglobljeno spoznavanje fizikalno-kemijskih osnov različnih tehnik tiska (fleksotisk, sitotisk, tampotisk, elektrofotografija, magnetografija, kapljični tisk); analogni fotomehanični in digitalni poskusni tisk; teorija in vodenje procesa barvne reprodukcije, barvno upravljanje; RIP za digitalne in CtP tiskarske stroje; povezava tiska z grafično pripravo in grafično dodelavo.
26 Interaktivni sistemi 1 (6 ECTS)
20 Grafična priprava 2 (6 ECTS)
27 Likovne analize grafičnih izdelkov 1 (4 ECTS)
Podrobnejše seznanjanje digitalne priprave za knjige, revije, časopise, promocijsko in drugo tiskano gradivo; vhodni viri, digitalna priprava in njihovo vključevanje v prelom; interakcije med programskimi orodji in njihovo uporabo; kontrola kakovosti virov v digitalni pripravi; tehnologije RIP.
Spoznavanje in razumevanje vidnih in nevidnih strukturnih konstrukcijskih, kompozicijskih, estetskih in psiholoških značilnosti grafičnega izdelka; vrste grafičnih izdelkov, njihovo oblikovanje; načini razporejanja sestavin vzorčnih enot; vrste vzorcev; kompozicija; zgodovinski pregled stilnih obdobij in njihov vpliv na oblikovanje; likovna analiza.
Spoznavanje interaktivnih sistemov, načrtovanje in vloga interaktivnega vmesnika; komponentne tehnologije; tehnološke vsebine večjezikovnosti in večmodalnosti; digitalni avdio in video (e-učenje); produkcija za CD in DVD; zajem digitalnih večpredstavnih vsebin; uvajanje sistema.
21 Oblikovanje informacij (6 ECTS) Spoznavanje elementov grafičnega oblikovanja in njihove vloga v predstavitvi informacij za različne medije; razporeditev strani, zrcalo, stolpci, beline, hierarhija besedila, poudarjanje, razpredelnice, informacijska grafika, slikovno gradivo, animacija; predstavitev informacij za različne grafične izdelke in za različne medije; izvedbene povezave; analiza dela, dopolnjevanje.
28 Barvno upravljanje (6 ECTS) Spoznavanje standardizacije v grafičnem procesu; nastajanje in uporaba priporočil, specifikacij, standardov; standardi za izmenjavo datotek, izdelavo tiskovnih form, vodenje procesa barvne reprodukcije v konvencionalnem ofsetnem, časopisnem, flekso- in propustnem tisku ter v digitalnih tehnikah tiska.
29 Fotografija 2 (4 ECTS) 22 Embalaža 1 (4 ECTS) Spoznavanje vloge primarne, sekundarne in terciarne embalaže; surovine za proizvodnjo embalažnih materialov (papir, karton, polimerne in aluminijaste folije, plastični materiali, pločevina), tehnologija proizvodnje, vrste embalažnih izdelkov, temeljne preiskave lastnosti izdelkov; standardi pri načrtovanju in označevanju embalaže; osnove logistike in optimizacije embalaže.
23 Strukture in prenos podatkov (4 ECTS) Spoznavanje osnovnih podatkovnih struktur in prenosov podatkov; računalniška omrežja, IKS, Internet, Ethernet; tehnologija, velikost, povezave, standardi, modulacija; žični in brezžični prenosi podatkov; varnost, digitalni podpis, protokoli varnosti, požarni zid.
24 Medijske vizualizacije (4 ECTS) Seznanjanje s tehničnimi, oblikovalskimi in vizualno-estetskimi parametri pri ustvarjanju različnih izdelkov s področja vizualnih komunikacij, oglaševanja, predstavitev v javnem prostoru; praktična izvedba tovrstnih projektov; analiza celotnega postopka in končnega rezultata.
Spoznavanje in uporaba digitalne fotografije; digitalni aparati in kamere, skenerji, tiskalniki; računalniška uporaba fotografij tehnično in likovno; razlike med digitalno in klasično fotografijo; slog v fotografiji, oprema fotografij, fotografske razstave; kolažna fotografija, razrezi, prelivi ozadja; uporaba fotografije v vizualnih komunikacijah; različna tematika v fotografiji.
30 Informatika in metodologija diplomskega dela (4 ECTS) Usposabljanje (informacijsko in metodološko) za izdelavo diplomskega dela; samostojno iskanje in obdelava relevantnih strokovnih informacij; vrste primarnih virov; priprava referenc, načini citiranja; bibliografske zbirke; profili iskanja; faktografske zbirke podatkov; osnove intelektualne lastnine; postavljanje in testiranje hipotez; zgradba in časovno načrtovanje diplomskega dela; predstavitev rezultatov dela.
31 Ekologija v grafiki (6 ECTS) Spoznavanje vpliva procesov grafične industrije, odpadkov in izdelkov na okolje; ekološki problemi v proizvodnji celuloze, papirja, posameznih tehnik
21
tiska; varstvo pri delu; okolju prijaznejši grafični materiali, postopki in izdelki; okoljska analitika; tehnologija čiščenja odpadnih vod in zraka; okoljska zakonodaja in standardi.
32 Preiskave v grafiki (6 ECTS) Seznanjanje z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi metodami preizkušanja grafičnih materialov (mehanske, površinske, optične, sorbcijske, prepustne, tiskarske, tiskovne, reološke, mikrobiološke in kemijske lastnosti); pomen in uporaba preiskav, standardi, vzorčenje, vrednotenje meritev; določanje kakovosti; spoznavanje lastnosti in interakcij med različnimi materiali.
33 Poslovne informacijske aplikacije (6 ECTS) Spoznavanje izdelovanja, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema; informatizacija; računalniško podprti sistemi v grafičnem podjetju; uvajanje in nadzorovanje IS (vloga IS v podjetju, strateško načrtovanje IS, organizacija, upravljanje, varnost, zaščita, vrednotenje učinkov, ljudje in IS, etičnost, različni IS za različna podjetja).
38 Embalaža 2 (4 ECTS) Spoznavanje interakcij med izdelkom in notranjo površino embalaže; propustnost; plemenitenje embalažnih materialov; zahteve živilske, farmacevtske idr. industrije za embalažo; zakonodaja in sistemi ravnanja z embalažo; ekstremni pogoji in »pametna« embalaža; osnove 3D modeliranja pri konstruiranju embalaže.
39 Oblikovanje embalaže (4 ECTS) Spoznavanje pomena oblikovanja embalaže; grafično oblikovanje embalaže iz različnih materialov (papir, karton, les, plastični materiali, steklo, pločevina idr.), razporejanje elementov oblikovanja; zahteve in standardi za embaliranje; vloga embalaže v trženju in prodaji izdelkov; izvedbene povezave.
40 Ekonomika medijev (4 ECTS) Spoznavanje osnov poslovanja podjetja; tehnika izdelave poslovnega načrta; obvladovanje stroškov poslovanja, virov, materiala, opreme, prostorov, prodaje; spremljanje rezultatov poslovanja; izdelava kalkulacije in pokalkulacije za grafični izdelek in storitev; pravila poslovnega komuniciranja.
34 Vodenje kakovosti (6 ECTS) Spoznavanje pojmovanja kakovosti in sistemov vodenja kakovosti; vodenje, sistemi vodenja, zgodovinski pregled sistemov vodenja; konkurenčnost; razvoj in zahteve standardov (ISO 9000, 9001), presojanje in certificiranje po standardu (ISO 9001); metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.
41 Trženje medijev (4 ECTS)
35 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS)
42 Grafični inženiring (4 ECTS)
Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike (programsko orodje Maya); XYZ in UV koordinatna sistema; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koza, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.
Uporabljanje znanj grafične tehnologije na področju projektiranja grafičnih izdelkov, storitev in proizvodnih procesov; projektni način dela; načrtovanje; projektiranje izdelkov in procesov; proizvodni program, zmogljivosti, standardizacija in tipizacija, investiranje, izbira lokacije, razmestitev naprav, ergonomija, humanizacija, sistemizacija, vrednotenje zahtevnosti dela.
Spoznavanje delovanja trga, tržnega komuniciranja, trženja grafičnih izdelkov in storitev; ugotavljanje povpraševanja, promocija; različne tehnike trženja različnih grafičnih izdelkov in storitev; načrtovanje različnih načinov trženja; ciljne skupine; zakonodaja pri trženju.
36 Načrtovanje pisav (6 ECTS) Spoznavanje tipografskih oblikovalcev in značilnosti njihovih pisav; elementi načrtovanja pisav (deli posameznih črk, razmerje, srednji črkovni pas, oblika, protioblika, presledek ob črki, prirezovanje, meso, ligature, različice pisave, nabor črkovnih znakov, preverjanje berljivosti); vpliv zgodovinskih obdobij, umetnostnih slogov in tehnologije na načrtovanje pisav.
43 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/ storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih človeških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.
37 Grafična dodelava (4 ECTS) Spoznavanje tehnoloških operacij za ločevanje, preoblikovanje in združevanje materialov v knjigoveški, kartonažerski in preostali dodelavi; dodelava različnih grafičnih izdelkov (mehko in trdo vezana knjiga, brošura, časopis, kartonske in transportne škatle, etikete, neskončni obrazci); dodelavne linije; izdelava orodij v kartonažni dodelavi.
22
44 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) Spoznavanje osnov zakonitosti duševnih procesov, mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.
23
[[1. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ PROIZVODNJA TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – visokošolski strokovni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16203) Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj visokošolskega strokovnega programa Proizvodnja tekstilij in oblačil je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben voditi tehnološko zahtevne procese izdelovanja prej, tkanin, pletenin in pletiv, vlaknovin, oblačil in drugih konfekcioniranih izdelkov ter procese beljenja, barvanja, tekstilnega tiska in široke palete postopkov plemenitenja. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na praktični orientaciji. Zaradi hitrega razvoja tehnoloških postopkov na področju tekstilne in oblačilne tehnologije diplomant doseže široko začetno teoretično in strokovno znanje in razumevanje povezano z zavedanjem in sposobnostjo stalnega dodatnega izobraževanja.
24
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
• široko strokovno znanje na področju študija, dopolnjeno z izbranimi znanji s področja naravoslovja, managementa, informacijsko komunikacijske tehnologije, estetike in tekstilnega oblikovanja, • sposobnost razumevanja in teoretičnega utemeljevanja strokovnih tem, • praktična spretnost in sposobnost, takoj sprejeti praktične zadolžitve, • sposobnost identificiranja konkretnih in abstraktnih praktičnih problemov, njihove teoretične analize, iskanja rešitev in ustrezno ukrepanje, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, • sposobnost sodelovanja pri razvojnem in raziskovalnem delu in prenašanja razvojnih in raziskovalnih dosežkov v prakso, • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v tekstilije in
oblačila, • sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, • razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti, predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
Predmetno specifične kompetence: • sposobnost povezovanja znanj s področja tekstilnih surovin, mehanske in kemijske tekstilne tehnologije v oblikovan izdelek, • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in obliko, • pripravljenost in usposobljenost za kreativno sodelovanje z oblikovalcem pri tehnološko inovativnih projektih, • poznavanje osnovnih oblik oblačil od prazgodovine do danes, razumevanje povezanosti oblačil in kulturnega razvoja ter oblikovnih stilov slikarstva, kiparstva, arhitekture, dizajna, sposobnost prepoznavanja skladnosti med funkcijo in obliko, konstrukcijo in proporci človeškega telesa in oblačila, sposobnost branja skice in risanja osnovnih oblačil, detajlov in modnih dodatkov, • poznavanje in razumevanje osnov znanstvene teorije o vlaknih, poznavanje lastnosti vlaken in sposobnost njihovega pojasnjevanja s splošnimi zakonitostmi fizike in kemije materialov, • razumevanje vpliva različnih tehnoloških faz na lastnosti predivne preje, tkanin, pletiv, pletenin in vlaknovin, • sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (konstrukcija, modeliranje, estetika, materiali) in aplikacij na podlagi opredelitve namembnosti oblačila, • sposobnost optimiziranja tehnoloških postopkov izdelave oblačil in doseganje večje kakovosti končnih izdelkov, • poznavanje teoretičnih osnov plemenitenja, ki so podlaga za strokovno delo na področjih barvanja, tiskanja, apretiranja in nege tekstilij, • sposobnost uporabe enačb za določanje parametrov obarvanih površin in barvnih razlik med referenco in preiskovano obarvano površino, • poznavanje tehnoloških postopkov pripravljalnih del, barvanja, plemenitenja, tekstilnega tiska in nege tekstilij, • ekološka osveščenost pri izvajanju procesov nege tekstilij v smislu čim manjšega onesnaževanja odpadnih vod pralnic in kemičnih čistilnic, • poznavanje računalniških programov za računalniško podprto vzorčenje tkanin, pletiv in pletenin, • obvladovanje procesa razvoja krojev oblačil (konstrukcije kroja oblačil), • sposobnost nadzorovanja, analiziranja in vodenja
delovnih procesov v tekstilnem in konfekcijskem podjetju, • sposobnost načrtovanja in planiranja delovnih procesov v tekstilnem in konfekcijskem podjetju z uporabo metod mrežnega planiranja, • sposobnost zaznavanja in vrednotenja stroškov, nastalih v delovnem procesu, • sposobnost razumevanja vloge trženja v procesu ustvarjanja visoke dodane vrednosti kolekcij tekstilij in oblačil, • razumevanje nujnosti preobrazbe podjetij v skladu z razvijajočo se informacijsko kulturo in s tem pridobitve konkurenčne prednosti podjetja, • sposobnost razumevanja sodobnih konceptov sistemov vodenja kakovosti in pojmovanja kakovosti, • sposobnost funkcionalne uporabe tehnik medosebne komunikacije, pogajanj, timskega dela, vodenja in ustvarjalnega mišljenja, • obvladovanje metodologije priprave poslovnega načrta, • poznavanje strukture, vsebine in možnosti uporabe bibliografskih in faktografskih podatkovnih baz za vsebine študijskega področja.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Če se za program prijavi več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na: • splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi – 60 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Proizvodnja tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževa-
25
nje najmanj srednješolska izobrazba, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu. Poseben primer priznavanja znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, je priznavanje Praktičnega usposabljanja v primeru, da je bil študent(ka) redno zaposlen(a) v organizacijah tekstilne oziroma oblačilne panoge (ali sorodnih) najmanj 1 leto. Zaposlitev je v tem primeru potrebno dokazati z ustreznim dokumentom, iz katerega je razvidno trajanje zaposlitve in dejavnost organizacije.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
pisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
1. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje Študentom visokošolskih strokovnih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih visokošolskih strokovnih programov prve stopnje (Tekstilstvo in programi v okviru mreže AUTEX) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi in visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Tekstilstvo in programov v okviru mreže AUTEX) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
Pogoji za napredovanje po programu
3. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994
Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS: • za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, • za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk iz prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS iz drugega letnika.
Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (Tekstilstvo), ki imajo tri leta ustreznih delovnih izkušenj lahko preidejo v tretji letnik. Diplomanti drugih strokovnih področij lahko preidejo v tretji letnik, če imajo pet let delovnih izkušenj, med študijem pa morajo opraviti še osem diferencialnih izpitov (Tekstilne surovine, Preje, Tkanine, Pletiva in pletenine, Beljenje in apretura, Barvanje, Konfekcija in Tekstilni tisk).
Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
4. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju
Študenti morajo imeti za ponavljanje: • 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, • 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi pred-
26
Prehod v drugi letnik visokošolskih strokovnih programov prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (s področja tekstilstva ali modnega oblikovanja), če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti, ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
Načini in oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi izredni
Strokovni naslov
študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa.
Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
[
PREDMETNIK
diplomirani tekstilni inženir (VS) oziroma diplomirana tekstilna inženirka (VS) Okrajšava: dipl. tekst. inž. (VS)
] Kontaktne ure
[[1. LETNIK ]
Št. p. Predmet 1. semester
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
195
165
75
15
450
30
900
1
Mehanske lastnosti tekstilij in oblačil
60
0
30
0
90
6
180
2
Informacijske tehnologije
30
15
30
15
90
6
180
3
Osnove likovnega izražanja
30
30
0
0
60
4
120
4
Tekstilne surovine
45
30
15
0
90
6
180
5
Estetika tekstilij in oblačil
30
30
0
0
60
4
120
6
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
195
135
120
0
450
30
900
2. semester
[[2. LETNIK ]
P
7
Osnove plemenitenja
45
45
0
0
90
6
180
8
Preje
30
30
30
0
90
6
180
9
Tkanine
30
15
45
0
90
6
180
10
Pletiva in pletenine
30
30
30
0
90
6
180
11
Beljenje in apretura
60
15
15
0
90
6
180
Skupaj 1. letnik
390
300
195
15
900
60
1800
3. semester
210
45
180
15
450
30
900
12
Statistika
30
0
30
0
60
4
120
13
Modno oblikovanje
30
15
15
0
60
4
120
14
Netkane tekstilije in kompoziti
45
0
45
0
90
6
180
15
Temeljne preiskave tekstilij
30
15
30
15
90
6
180
16
Barvna metrika v tekstilstvu
30
15
15
0
60
4
120
17
Barvanje
45
0
45
0
90
6
180
206
113
101
30
450
30
900
18
4. semester Načrtovanje tekstilij in udobnost oblačil
60
30
0
0
90
6
180
19
Konfekcija
30
0
30
0
60
4
120
20
Tekstilni tisk
30
30
30
0
90
6
180
21
Nega tekstilij 1
30
60
4
120
Izbirni sklop
56
150
10
300
900
60
1800
Skupaj 2. letnik
416
15 a
38
158
15 a
26
281
0 a
30
a
45
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
27
Kontaktne ure
[[3. LETNIK ]
Št. p.
27
Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
5. semester
0
0
0
0
0
30
900
Praktično usposabljanje
0
0
0
0
0
30
900
360
30
900
6. semester
175
Izbirni predmeti
175
79 79
95 95
11
360
24
720
0
0
0
0
0
6
180
Skupaj 3. letnik
175
79
95
11
360
60
1800
Skupaj
981
537
571
71
2160
180
5400
Diploma
a
a
a
11
a
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure
[[2. LETNIK ]
Št. p. Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
Sklop 1 22
Uvod v oblikovanje tekstilij
30
30
0
30
90
6
180
23
Kompozicija tkanin
30
0
30
0
60
4
120
24
Kompozicija pletiv in pletenin
15
0
45
0
60
4
120
Skupaj
75
30
75
30
210
14
420
[[ 3. LETNIK ]
Sklop 2 25
Uvod v oblikovanje oblačil
30
30
0
30
90
6
180
26
Razvoj krojev oblačil
30
15
15
0
60
6
180
Skupaj
60
45
15
30
150
10
300
28
Računalniško oblikovanje prej in tkanin
30
0
30
0
60
4
120
29
Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin
15
0
45
0
60
4
120
30
Računalniški sistemi v konfekciji
30
0
30
0
60
4
120
31
Računalniško oblikovanje za tisk
30
15
15
0
60
4
120
32
2D/3D razvoj krojev oblačil
30
0
30
0
60
4
120
33
Osnove 3D modeliranja
30
15
30
15
90
6
180
34
Ergonomija in normiranje
30
15
15
0
60
4
120
35
Načrtovanje in vodenje proizvodnje
45
30
15
0
90
6
180
36
Proizvodni informacijski sistemi
30
15
15
0
60
4
120
37
Ekonomika tekstilij in oblačil
30
15
15
0
60
4
120
38
Trženje tekstilij in oblačil
75
15
0
0
90
6
180
39
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
40
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
41
Vodenje kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
42
Informacijski viri
30
15
15
0
60
4
120
495
225
270
30
1020
68
2040
Skupaj
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
28
Kombinacije izbirnih predmetov v 2. letniku
(V 2. letniku je predvidena usmerjena izbirnost predmetov.)
• Tkalska usmeritev: Uvod v oblikovanje tekstilij, Kompozicija tkanin • Pletilska usmeritev: Uvod v oblikovanje tekstilij, Kompozicija pletiv in pletenin • Oblačilna usmeritev: Uvod v oblikovanje oblačil, Razvoj krojev oblačil
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 3. letniku Računalniška usmeritev:
Računalniško oblikovanje prej in tkanin, Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin, Računalniški sistemi v konfekciji, Računalniško oblikovanje za tisk, 2D/3D razvoj krojev oblačil, Informacijski viri
Upravljavska usmeritev: Načrtovanje in vodenje proizvodnje, Proizvodni informacijski sistemi, Psihologija komunikacije in trženja, Vodenje kakovosti, Informacijski viri
Trženjska usmeritev: Ekonomika tekstilij in oblačil, Trženje tekstilij in oblačil, Podjetništvo, Psihologija komunikacije in trženja, Vodenje kakovosti
3 Osnove likovnega izražanja (4 ECTS) Vizualne zaznave in zakonitosti; razlikovanje figure in ozadja; vloga kontrasta in asimilacije; zakoni organizacije vidnega polja; svetlost in barva; likovne prvine; čutne in psihične prvine prostora; globinska vodila.
4 Tekstilne surovine (6 ECTS) Tekstilna in tehnična vlakna: osnovni pojmi, sistematizacija, zgodovinski razvoj, razpoznavanje, tehnologije pridobivanja, molekulska sestava, osnove nadmolekulske strukture, uporabne lastnosti, tržno pomembnejša vlakna, modifikacije, novosti v razvoju, funkcionalne lastnosti vlaken v izdelkih.
5 Estetika tekstilij in oblačil (4 ECTS) Izvor, funkcija in pomen oblačenja; psihologija in sociologija mode; zgodovina oblačil in tekstilij; modni kreatorji; specifična področja oblačenja; modni dodatki; grafično oblikovanje, oglaševanje, moda.
6 Strokovna angleščina (4 ECTS) Diskurz strokovnih in tehničnih besedil; pisanje povzetkov; uporaba slovarjev in drugih informacijskih virov; pisanje sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
7 Osnove plemenitenja (6 ECTS) Oblačilna usmeritev: Računalniški sistemi v konfekciji, 2D/3D razvoj krojev oblačil, Osnove 3D modeliranja, Ergonomija in normiranje, Načrtovanje in vodenje proizvodnje
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja tekstilne ali oblačilne dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo AUTEX. Študent lahko 30 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi v drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo oziroma programih drugih fakultet ali visokih šol.
Kratke vsebine predmetov
Barva in kemijska struktura barvil; določitev koncentracije barvila v raztopini na vlaknih; topnost barvil; agregacija barvila; klasifikacija barvalnih sistemov; interakcije barvilo-vlakno; termodinamika barvanja; kinetika barvanja.
8 Preje (6 ECTS) Predilne lastnosti prediv; vrste in lastnosti prej; tehnološki postopki izdelave prej; načrtovanje in usklajevanje predilnega procesa; pomen in vpliv tehnoloških faz na lastnosti, produktivnost in ceno predivne preje.
9 Tkanine (6 ECTS) Struktura, vrste in delitev tkanin; lastnosti tkanin; faze izdelave tkanin; vrste tkalskih strojev in njihova delitev; mehanizmi tkalskega stroja in njihova funkcija.
1 Mehanske lastnosti tekstilij in oblačil (6 ECTS)
10 Pletiva in pletenine (6 ECTS)
Medsebojni vpliv geometrije in fizikalnih lastnosti vlaken ter tekstilij; geometrijske in fizikalne lastnosti tekstilij in oblačil; medsebojni vpliv geometrijskih parametrov in fizikalnih lastnosti tekstilnega izdelka.
Uporaba pletiv in pletenin; vrste in lastnosti pletiv in pletenin; parametri in projektiranje pletiv/pletenin; projektiranje pletilskih procesov; kakovosti pletiv in pletenin; nega pletiv in pletenin; CAD/CAM/CIM sistemi v pletilstvu.
2 Informacijske tehnologije (6 ECTS) Računalniška omrežja in storitve; internet in svetovni splet; standardi in formati; avtorske pravice v globaliziranem dostopu do večpredstavnih vsebin; biometrika; osnove večpredstavnosti; večmodalnost; interaktivnost.
11 Beljenje in apretura (6 ECTS) Priprava na plemenitenje; sodobni pripravljalni postopki; postopki kemijske apreture; postopki mehanske apreture; strojne naprave; kemična sredstva; vpliv na okolje in človeka; analiza kakovosti postopkov.
29
12 Statistika (4 ECTS)
21 Nega tekstilij 1 (4 ECTS)
Načrtovanje preiskav; osnovni statistični pojmi; analiza pogostne porazdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.
Klasifikacija tekstilij in postopkov nege; teoretične osnove močenja in pranja; nečistoče; sredstva in postopki pranja ter kemičnega čiščenja; odstranjevanje madežev; poškodbe; ekološki vidiki.
22 Uvod v oblikovanje tekstilij (6 ECTS) 13 Modno oblikovanje (4 ECTS) Razvoj industrijskega oblikovanja; funkcije oblačil; lepotni ideal; množična konfekcija; visoka moda; analiza odnosa med človeškim telesom in oblačilom; vizualne iluzije; spreminjanje silhuete.
14 Netkane tekstilije in kompoziti (6 ECTS) Definicije in vrste netkanih tekstilij; zgodovinski razvoj in trendi netkanih tekstilij; klasifikacije netkanih tekstilij; proizvodni procesi izdelave netkanih tekstilij; dodelava netkanih tekstilij.
Analiza oblikovanja tekstilnih izdelkov; možnosti uporabe tekstilij; objavljeni dosežki tekstilnega oblikovanja; modni napotki.
23 Kompozicija tkanin (4 ECTS) Oblikovni in konstrukcijski parametri tkanin; temeljne vezave in njihove izpeljanke; računalniški sistem ArahWeave; osnovni principi vzorčenja tkanin; osnove uporabe barvne metrike pri tkaninah; računalniški sistem ArahDrape.
24 Kompozicija pletiv in pletenin (4 ECTS) 15 Temeljne preiskave tekstilij (6 ECTS) Pomen in uporaba preiskav v tekstilstvu; standardi in njihova uporaba; vrednotenje meritev; osnovne preiskave vlaken; osnovne preiskave prej; osnovne preiskave ploskih tekstilij; temeljne kemijske preiskave tekstilij.
Principi in načini shematskega prikazovanja vezav; ekonomika vzorčenja pletiv/pletenin; sistemi CAD v pletilstvu; priprava tehnološke dokumentacije pletene strukture; barvne in strukturne pletilske vezave.
25 Uvod v oblikovanje oblačil (6 ECTS)
Elektromagnetno sevanje; absorpcija svetlobe; sistemi za določanje barve; belina; instrumentalno merjenje barve in beline.
Modna ponudba; visoka moda; globalno oblikovane kolekcije nizkega cenovnega razreda; razvoj modnih trendov; izbor kolekcije; specifično oblikovanje; proces oblikovanja oblačil; vloga oblikovalca pri razvoju novih kolekcij.
17 Barvanje (6 ECTS)
26 Razvoj krojev oblačil (4 ECTS)
Priprava tehnološke vode; priprava barvil; barvalni postopki; barvanje naravnih, kemijskih in sintetičnih vlaken; sredstva in metode za poobdelavo obarvanj; barvne obstojnosti.
Oblačilna antropometrija; tehnološka dokumentacija; konstrukcija/modelacija krojev oblačil; postopek gradiranja kroja oblačila; oblikovanje krojnih slik; računalniški sistemi za konstrukcijo/modeliranje/ gradiranje krojev.
16 Barvna metrika v tekstilstvu (4 ECTS)
18 Načrtovanje tekstilij in udobnost oblačil (6 ECTS) Delitev oblačilnih tekstilij, pozamenterija, funkcionalne značilnosti tekstilij, tehnološki proces izdelave ploskovnih tekstilij od izbire vlaken do izbire postopka za plemenitenje; analiza in vrednotenje udobnosti tekstilij za oblačila: termofiziološka, čutna, gibalna, estetska udobnost.
27 Praktično usposabljanje (30 ECTS) Preverjanje in izpopolnjevanje teoretičnih znanj v delovnem okolju, organizacija in delovanje podjetja, aktivno vključevanje v proizvodno delovno okolje (spoznavanje strojne opreme, razvoj, načrtovanje, načrtovanje izdelkov, procesov in storitev, vodenje zaključenih procesov, obvladovanje kakovosti).
19 Konfekcija (4 ECTS) Konfekcijski ISO standardi; razvoj izdelka; priprava kolekcije; priprava proizvodnje; organizacija proizvodnje; tehnološka dokumentacija; tehnološke faze konfekcije; kakovostne zahteve; avtomatizacija; vodenje proizvodnje.
28 Računalniško oblikovanje prej in tkanin (4 ECTS)
20 Tekstilni tisk (6 ECTS)
29 Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin (4 ECTS)
Zgodovinski razvoj; strojne naprave in oprema; postopki izdelave tiskovnih form; postopki reprodukcije vzorcev; priprava blaga; barvila; tiskarske paste; fiksiranje in naknadne obdelave; specialni postopki tiskanja; ekologija tiska.
Sistemi CAD v votkovnem pletilstvu; sistemi CAD v snutkovnem pletilstvu; principi upravljanja barv pri računalniški pripravi kolekcije pletiv/pletenin; računalniško oblikovanje pletiv.
30
Enostavne in zahtevnejše konstrukcije prej; računalniška simulacija prej in tkanin; možnosti barvnega in drugih tipov vzorčenja; barvna metrika v tkanju; računalniški programi ArahPaint, ArahWeave, ArahDrape.
30 Računalniški sistemi v konfekciji (4 ECTS)
39 Podjetništvo (4 ECTS)
Sistemi CAD/CAM v oblačilni industriji; izdelava krojnih slik; izdelava podporne tehnološke dokumentacije; upravljanje pretoka materiala in izračun stroškov; računalniško vodeno krojenje; 3D vizualizacija izdelkov.
Razvijanje podjetniške priložnosti; tehnike kreativnosti; podjetniški postopki; poslovni načrt; tržna analiza; ekonomika poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja in proizvodnega (storitvenega) procesa; podjetniška skupina; kritična tveganja.
31 Računalniško oblikovanje za tisk (4 ECTS)
40 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS)
Priprava vzorcev; postopki izdelave tiskovnih form; postopki reprodukcije vzorcev; digitalizacija slike in shranjevanje grafičnih datotek; osnove barvnega upravljanja; redukcija barv; raportiranje; izdelava barvnih izvlečkov; vektorske in rastrske slike; simulacija tekstilij in specialnih efektov.
Osnovni duševni procesi; mehanizmi in razlike med ljudmi; medosebni odnosi; psihologija kupovanja in prodaje.
41 Vodenje kakovosti (6 ECTS)
Računalniška oblačilna antropometrija; računalniško 3D modeliranje telesa; 2D računalniški razvoj krojev oblačil; 3D računalniški razvoj krojev oblačil.
Sistemi vodenja kakovosti; teoretiki vodenja kakovosti; standardi za vodenje kakovosti; presojanje in certificiranje sistemov kakovosti; metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; celovito vodenje kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.
33 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS)
42 Informacijski viri (4 ECTS)
Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike; XYZ in UV koordinatnega sistema; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koža, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.
Primarni viri informacij; priprava referenc; način citiranja; bibliografske zbirke podatkov; profili za iskanje; faktografske zbirke podatkov; intelektualna lastnina; pomen patentov; informacijske metode in tehnike za urejanje podatkov.
32 2D/3D razvoj krojev oblačil (4 ECTS)
34 Ergonomija in normiranje (4 ECTS) Delovni sistemi, delo in učinek dela; vrste dela in vplivi okolja na obremenjenost delavca; oblikovanja dela; metoda šestih stopenj; analiza stanja delovnega sistema; norma, metode določanja časov; zastoji in izgube pri delu.
35 Načrtovanje in vodenje proizvodnje (6 ECTS) Organizacijske strukture; proizvodne dejavnosti; poslovne funkcije; organizacija proizvodne funkcije; priprava dela; proizvodnja; pomožne dejavnosti; gospodarjenje z delovnimi sredstvi.
36 Proizvodni informacijski sistemi (4 ECTS) Informatizacija in informacijska kultura; informacijska preobrazba podjetja; mesto in vloga IS v podjetju; strateško načrtovanje IS; varnost in zaščita IS; ljudje in IS; etičnost IS.
37 Ekonomika tekstilij in oblačil (4 ECTS) Uvod v ekonomiko tekstilnega izdelka; politika razvoja prototipne kolekcije; politika serijskega izdelka; politika zalog; politika kakovosti; politika marketinga; politika načrtovanja ljudi za delo; politika cen; politika donosnosti.
38 Trženje tekstilij in oblačil (6 ECTS) Pomen trženja tekstilij in oblačil; tržišča in metode njihovega raziskovanja; segmentacija tržišča; oblikovanje modnih smernic; oblikovanje tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov; oblikovanje blagovne znamke.
31
[[1. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ NAČRTOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16204) Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Načrtovanje tekstilij in oblačil je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben voditi tehnološko najzahtevnejše procese v tekstilni in oblačilni industriji ter ga usposobiti za načrtovanje zahtevnih izdelkov in tehnoloških procesov in mu obenem dati ustrezna temeljna naravoslovna in strokovna znanja za nadaljevanje izobraževanja na drugi stopnji. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na usvajanju teoretičnih osnov hitro razvijajočih se tehnologij na področju primarne tekstilne proizvodnje in oblačilne industrije. Pomembna sestavina programa je razvijanje zavedanja in navajanje študentov na nujnost stalnega dodatnega izobraževanja ter razvijanje veščin
32
uporabe IKT-jev, informacijskih virov, poklicne in etične odgovornosti ter privzemanje skupinskega dela.
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
• strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, • usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v praksi in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, • sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela, • sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso,
• razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
Predmetno specifične kompetence: • poglobljena znanja matematike fizike in kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, • teoretično znanje, ki omogoča sposobnost presoje in povezave lastnosti vlaken z njihovo morfološko strukturo oziroma njeno spremembo v času tehnološke predelave vlaken, • razumevanje interdisciplinarnosti razvoja sodobnih vlaknotvornih polimerov z združitvijo različnih znanstvenih disciplin: kemije, bio(tehno)logije, nanotehnologije, informatike z namenom ustvariti odzivne in inteligentne vlaknotvorne polimere, • sposobnost povezovanja vpliva različnih surovin in tehnoloških dejavnikov na strukturo in lastnosti predivne preje, tkanin, pletenin in vlaknovin, • spoznavanje temeljnih tkalskih in pletenih struktur; lastnosti, ki iz njih izvirajo, njih prednosti in pomanjkljivosti, • sposobnost optimiziranja tehnoloških postopkov izdelave oblačil s prenosom teoretičnega znanja v prakso in doseganje večje kakovosti končnih izdelkov, • poznavanje teoretičnih osnov plemenitenja, ki so podlaga za samostojno ustvarjalno raziskovalno delo na področjih barvanja, tiskanja, apretiranja in nege tekstilij, • sposobnost načrtovanja predplemenitilnih, barvalnih, tiskarskih in apreturnih procesov glede na konstrukcijske značilnosti tekstilij in upoštevanje okoljskih zahtev, • obvladovanje računalniškega vzorčenja prej, tkanin, pletiv, pletenin in vzorcev za tisk, • sposobnost nadzorovanja, analiziranja in vodenja proizvodnega procesa, sposobnost načrtovanja in planiranja proizvodnega procesa z uporabo metod mrežnega planiranja ter prepoznavanja možnosti uvedbe računalniških aplikacij v proizvodnem procesu ter njihovo vrednotenje s stališča stroškov in humanizacije dela, • sposobnost razumevanja sodobnih konceptov sistemov vodenja kakovosti in njihov pomen v kontekstu svetovne konkurenčnosti.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa bodo: • kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: • splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu – 60 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk; • kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na: • splošni uspeh pri poklicni maturi – 40 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk, • uspeh pri maturitetnem predmetu – 20 % točk.
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Načrtovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS:
33
• za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, • za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Študenti morajo imeti za ponavljanje: • 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, • 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov NTF in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Tekstilstvo, Tekstilni materiali in programov v mreži AUTEX)), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nove študijske programe NTF, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Študenti visokošolskih strokovnih programov NTF in sorodnih visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (Tekstilstvo, Tekstilni materiali in programov v mreži AUTEX), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov NTF. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
34
3. Prehodi med višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnje Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (Tekstilstvo, Tekstilni materiali), ki imajo tri leta delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik.
4. Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Prehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (Tekstilstvo, Tekstilni materiali), če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti (Matematika 1, Kemija 1, Kemija 2, Fizika, Vlakna, Načrtovanje prej), ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
Oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
Strokovni naslov Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. diplomirani tekstilni inženir (UN) oziroma diplomirana tekstilna inženirka (UN) Okrajšava: dipl. tekst. inž. (UN)
[
PREDMETNIK
] Kontaktne ure
Št. p.
Predmet
[[1. LETNIK ]
1. semester
[[2. LETNIK ]
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
255
15
165
15
450
30
900
1
Matematika 1
60
0
30
0
90
6
180
2
Fizika
45
0
45
0
90
6
180
3
Kemija 1
60
0
30
0
90
6
180
4
Informacijske tehnologije
30
15
30
15
90
6
180
5
Vlakna
60
0
30
0
90
6
180
240
30
180
0
450
30
900
2. semester 1
Matematika 1
45
0
45
0
90
6
180
2
Fizika
45
0
45
0
90
6
180
6
Kemija 2
45
15
30
0
90
6
180
5
Vlakna
60
0
30
0
90
6
180
7
Načrtovanje prej
45
15
30
0
90
6
180
Skupaj 1. letnik
495
45
345
15
900
60
1800
3. semester
195
105
135
15
450
30
900
8
Statistika
30
0
30
0
60
4
120
9
Načrtovanje tkanin
45
15
30
0
90
6
180
10
Načrtovanje pletiv in pletenin
45
15
30
0
90
6
180
11
Načrtovanje vlaknovin in kompozitov
45
0
15
0
60
4
120
12
Preiskave tekstilij
30
15
30
15
90
6
180
13
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
227
84
137
2
450
30
900
4. semester
[[3. LETNIK ]
P
14
Kompozicija tkanin
30
0
30
0
60
4
120
15
Kompozicija pletiv in pletenin
30
0
30
0
60
4
120
16
Načrtovanje konfekcije
45
15
30
0
90
6
180
17
Teorija plemenitenja
45
45
0
0
90
6
180
18
Načrtovanje predplemenitilnih postopkov
45
15
30
0
90
6
180
Izbirni predmet 1
a
32
a
9
17
2
60
4
120
Skupaj 2. letnik
422
189
272
17
900
60
1800
5. semester
210
105
135
0
450
30
900
a
a
19
Načrtovanje barvalnih postopkov
30
15
45
0
90
6
180
20
Načrtovanje apreturnih postopkov
45
30
15
0
90
6
180
21
Načrtovanje tiskarskih postopkov
45
15
30
0
90
6
180
22
Barvna metrika v tekstilstvu
30
15
15
0
60
4
120
23
Ekologija v tekstilstvu 1
30
15
15
0
60
4
120
24
Informatika in metodologija diplomskega dela
30
15
15
0
60
4
120
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
35
Kontaktne ure Št. p.
Predmet
P
[[3. LETNIK ]
6. semester
154
S
V
60
70
D 16
ECTS
Ob. š.
300
30
900
a
Izbirni predmet 2
45
21
18
90
6
180
Izbirni predmet 3
45a
21a
18 a
6a
90
6
180
Izbirni predmet 4
32a
9a
17 a
2a
60
4
120
Izbirni predmet 5
32
9
17
2
60
4
120
Diplomsko delo
0
0
0
0
0
10
300
Skupaj 3. letnik
364
165
205
16
750
60
1800
1281
399
822
48
2550
180
5400
Skupaj
a
a
a
a
a
a
6
Σ
a
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure Št. p.
Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
25
Nega tekstilij 1
30
15
15
0
60
4
120
26
Računalniško oblikovanje prej in tkanin
30
0
30
0
60
4
120
27
Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin
30
0
30
0
60
4
120
28
Računalniški sistemi v konfekciji
30
0
30
0
60
4
120
29
Računalniško oblikovanje za tisk
30
15
15
0
60
4
120
30
Interaktivni mediji 1
30
15
30
15
90
6
180
31
Osnove 3D modeliranja
30
15
30
15
90
6
180
32
Upravljanje proizvodnje
45
15
0
0
60
4
120
33
Poslovne informacijske aplikacije
60
0
30
0
90
6
180
34
Trženje tekstilij in oblačil
75
15
0
0
90
6
180
35
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
36
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
37
Vodenje kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
480
180
255
45
930
62
1860
Povprečje predmetov s 6 ECTS
45
21
18
6
90
6
180
Povprečje predmetov s 4 ECTS
32
9
17
2
60
4
120
Skupaj
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
36
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov
Tekstilno-računalniška usmeritev:
Računalniško oblikovanje prej in tkanin, Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin, Računalniško oblikovanje za tisk, Interaktivni mediji 1, Poslovne informacijske aplikacije
Oblačilno-računalniška usmeritev: Računalniški sistemi v konfekciji, Interaktivni mediji 1, Osnove 3D modeliranja, Upravljanje proizvodnje, Trženje tekstilij in oblačil
datkovne zbirke; omrežja, storitve; sodobni razvoj interneta; standardi, formati vsebin; varnost; biometrika; večpredstavnost; večmodularnost; interaktivnost.
5 Vlakna (6 ECTS) Razvrstitev vlaken, vlaknotvorni polimeri; nadmolekulska struktura; struktura vlaken; termodinamika raztezanja; orientacija; medmolekulske sile; metastabilno stanje in dimenzijska stabilnost vlaken; dejavniki lastnosti vlaken.
6 Kemija 2 (6 ECTS) Tržno-upravljavska usmeritev: Upravljanje proizvodnje, Trženje tekstilij in oblačil, Podjetništvo, Psihologija komunikacije in trženja, Vodenje kakovosti
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja tekstilne ali oblačilne dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo AUTEX. Študent lahko 30 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi vv drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov 1 Matematika 1 (12 ECTS)
Spoznavanje osnovnih pojmov matematične analize in linearne algebre; števila in funkcije; limiti in zveznost; odvod; integral; funkcije več spremenljivk; uporaba diferencialnega in integralnega računa v stroki; linearna algebra.
2 Fizika (12 ECTS) Mehanika točkastega telesa in togega telesa; nihanje; elastične deformacije; mehanika tekočin; valovanje; temperature; energijski in entropijski zakon; električni tok; električno polje; magnetno polje; EM nihanje in valovanje; valovna optika; fotometrija; zaznavanje barv; geometrijska optika; atomi in molekule.
3 Kemija 1 (6 ECTS) Zgradba snovi, elementi in spojine; masni in energijski odnosi pri kemijskih reakcijah, periodni zakon, kemijska vez; idealni in realni plini; voda in raztopine; kristali; kemijska kinetika in ravnotežje; kemija površin; elektroliti, neelektroliti; osnove elektrokemije; ekologija.
Kemijska vez in molekulska struktura; barva v organski kemiji; stereokemija; kemija naravnih in sintetskih makromolekul; stereokemija polimerov; lipidi, ogljikovi hidrati, aminokisline, poliamidi, peptidi in proteini.
7 Načrtovanje prej (6 ECTS) Predilne lastnosti prediv, teorija in struktura nastajanja preje; struktura in lastnosti prej; mehanika, kinematika in dinamika tehnoloških faz izdelave preje; analiza vplivnih dejavnikov; načrtovanje predilnega postopka.
8 Statistika (4 ECTS) Spoznavanje osnov statistike; podatki, načrtovanje preiskav, uporaba statistične metode; definicija osnovnih pojmov; analiza pogostne razdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.
9 Načrtovanje tkanin (6 ECTS) Struktura tkanine; vrste tkanin in njihova delitev; parametri vplivnosti na lastnosti tkanin; lastnosti tkanin; faze izdelave tkanin; mehanizmi tkalskega stroja; dekompozicija tkanin; načrtovanje tkanin z zelenimi lastnostmi.
10 Načrtovanje pletiv in pletenin (6 ECTS) Pomen in uporaba pletiv in pletenin; principi in načini pletenja; vrste in lastnosti pletiv in pletenin; geometrija strukture pletiv in pletenin; modeli zank; posebnosti preizkušanja in zagotavljanja kakovosti pletiv in pletenin; sistemi CAD/CAM/CIM v pletilstvu.
11 Načrtovanje vlaknovin in kompozitov (4 ECTS) Definicije in vrste netkanih tekstilij; klasifikacije netkanih tekstilij; teorija in tehnologija procesnih faz izdelave netkanih tekstilij; ekstrudirani dvo- ali večplastni kompoziti; dodelava netkanih tekstilij.
4 Informacijske tehnologije (6 ECTS)
12 Preiskave tekstilij (6 ECTS)
Spoznavanje značilnosti, strukture in omejitev informacijskih tehnologij; obravnavanje komponentnih tehnologij; aparaturna in programska oprema; po-
Pomen in uporaba preiskav v tekstilstvu; standardi in njihova uporaba; vrednotenje meritev; lastnosti in določanje lastnosti vlaken; lastnosti in določanje
37
lastnosti prej; lastnosti in določanje ploskih tekstilij; elastičnost, viskoelastičnost in dimenzijska stabilnost tekstilij; označevanje tekstilnih izdelkov.
13 Strokovna angleščina (4 ECTS) Izpopolnjevanje splošnega znanja angleščine na višjo stopnjo strokovnega znanja; strategija branja in uvajanje v diskurz strokovnih besedil; določanje ključnih besed, pisanje povzetkov, sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
14 Kompozicija tkanin (4 ECTS) Oblikovni in konstrukcijski parametri tkanin; temeljne vezave in njihove izpeljanke; računalniški sistem ArahWeave; osnovni principi vzorčenja tkanin; osnove uporabe barvne metrike pri tkaninah; računalniški sistem ArahDrape.
15 Kompozicija pletiv in pletenin (4 ECTS) Principi in načini shematskega prikazovanja vezav; ekonomika vzorčenja pletiv/pletenin; sistemi CAD v pletilstvu; priprava tehnološke dokumentacije pletene strukture.
16 Načrtovanje konfekcije (6 ECTS) ISO standardi za sisteme velikosti in označevanje oblačil; priprava proizvodnje; razvoj izdelka; krojenje, stabiliziranje, šivanje; stroji in naprave; dodelava; kakovostne zahteve; avtomatizacija; sistemi CAD/CAM v oblačilni industriji.
17 Teorija plemenitenja (6 ECTS) Teorija barvanja tekstilij; teoretične osnove merjenja barve in koncentracije; agregacija barvila; interakcije barvilo-vlakno; mehanizmi barvanja; termodinamika in kinetika barvanja; fizikalna kemija površin; površinsko aktivne snovi.
18 Načrtovanje predplemenitilnih postopkov (6 ECTS) Priprava tekstilnih substratov; namen in učinki obdelave; strojne naprave; kemična sredstva; vpliv na okolje; analiza učinkov predobdelav na substratu.
19 Načrtovanje barvalnih postopkov (6 ECTS) Tehnološka voda za barvalni proces; teoretične osnove barvil; priprava barvil za barvanje tekstilij; barvalni postopki; barvanje vlaken in vlakenskih mešanic ter vlaken s posebnimi lastnostmi; pomožna sredstva v barvalnem procesu; sredstva in metode za poobdelavo obarvanja; identifikacija barvil.
20 Načrtovanje apreturnih postopkov (6 ECTS) Klasifikacija kemijske in mehanske apreture; struktura sredstev; namen in lastnosti apreture; vpliv dodatkov; postopki in pogoji aplikacije; vrednotenje kakovosti apreture; ekološka sprejemljivost sredstev in postopkov.
38
21 Načrtovanje tiskarskih postopkov (6 ECTS) Načini, postopki in tehnike tiskanja tekstila; strojne naprave; postopki izdelave tiskovnih form; postopki reprodukcije vzorcev; priprava blaga pred tiskanjem; barvila za tiskanje tekstila; pomen naknadnih obdelav; posebni postopki tiskanja; ekologija tekstilnega tiska.
22 Barvna metrika v tekstilstvu (4 ECTS) Elektromagnetno sevanje; absorpcija svetlobe; teorija in uporaba enačb za merjenje barve in beline; kvantitativna analiza barvil v raztopini, fluorescenca; fosforescenca, sistemi za določanje barve, instrumentalno merjenje barve in beline, instrumentalno določanje barvnih obstojnosti; določanje indeksa metamerije.
23 Ekologija v tekstilstvu 1 (4 ECTS) Osnove ekologije; proizvodna tekstilna ekologija; humana tekstilna ekologija; opredelitev ekološkega produkta in ekoloških tekstilij; merila za pridobitev ekoloških oznak; ekologija odstranjevanja tekstilnih odpadkov in odpadnih tekstilij; okoljska analitika; okoljska zakonodaja in standardizacija.
24 Informatika in metodologija diplomskega dela (4 ECTS) Usposabljanje (informacijsko in metodološko) za izdelavo diplomskega dela; samostojno iskanje in obdelava relevantnih strokovnih informacij; vrste primarnih virov; priprava referenc, načini citiranja; bibliografske zbirke; profili iskanja; faktografske zbirke podatkov; osnove intelektualne lastnine; postavljanje in testiranje hipotez; zgradba in časovno načrtovanje diplomskega dela; predstavitev rezultatov dela.
25 Nega tekstilij 1 (4 ECTS) Klasifikacija tekstilij in postopkov nege; teoretične osnove močenja in pranja; nečistoče; sredstva in postopki pranja ter kemičnega čiščenja; odstranjevanje madežev; poškodbe; ekološki vidiki.
26 Računalniško oblikovanje prej in tkanin (4 ECTS) Enostavne in zahtevnejše konstrukcije prej, računalniška simulacija prej in tkanin, možnosti barvnega in drugih tipov vzorčenja, barvna metrika v tkanju, računalniški programi ArahPaint, ArahWeave, ArahDrape.
27 Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin (4 ECTS) Sistemi CAD v votkovnem pletilstvu, sistem CAD v snutkovnem pletilstvu, principi upravljanja barv pri računalniški pripravi kolekcije pletiv/pletenin, računalniško oblikovanje pletiv.
28 Računalniški sistemi v konfekciji (4 ECTS) Sistemi CAD/CAM v oblačilni industriji, izdelava krojnih slik, izdelava podporne tehnološke doku-
mentacije, upravljanje pretoka materiala in izračun stroškov, računalniško vodeno krojenje, 3D vizualizacija izdelkov.
ških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.
36 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) 29 Računalniško oblikovanje za tisk (4 ECTS) Priprava vzorcev, postopki izdelave tiskovnih form, postopki reprodukcije vzorcev, digitalizacija slike in shranjevanje grafičnih datotek, osnove barvnega upravljanja, redukcija barv, raportiranje, izdelava barvnih izvlečkov, vektorske in rastrske slike, simulacija tekstilij in posebnih efektov.
Spoznavanje osnov zakonitosti duševnih procesov, mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.
30 Interaktivni mediji 1 (6 ECTS)
37 Vodenje kakovosti (6 ECTS)
Spoznavanje osnov interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; postopki zasnove, izdelave in evalvacije uporabniških vmesnikov; vrste interaktivnosti; modeliranje uporabnika; uporabniški vmesniki v storitvah naravne interaktivnosti vizualnih komunikacij in založništva.
Spoznavanje pojmovanja kakovosti in sistemov vodenja kakovosti; vodenje, sistemi vodenja, zgodovinski pregled sistemov vodenja; konkurenčnost; razvoj in zahteve standardov (ISO 9000, 9001), presojanje in certificiranje po standardu (ISO 9001); metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.
31 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS) Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike (programsko orodje Maya); XYZ in UV koordinatna sistema; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koža, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.
32 Upravljanje proizvodnje (4 ECTS) Organiziranje in vodenje proizvodne funkcije; priprava dela; standardizacija tehnološkega procesa; nomenklatura in normativi materiala; proces načrtovanja proizvodnega procesa in kapacitet (MRP); proizvodnja; humanizacija dela; optimalno organiziranje dela in delovnih mest; normiranje.
33 Poslovne informacijske aplikacije (6 ECTS) Spoznavanje izdelovanja, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema; informatizacija; računalniško podprti sistemi v grafičnem podjetju; uvajanje in nadzorovanje IS (vloga IS v podjetju, strateško načrtovanje IS, organizacija, upravljanje, varnost, zaščita, vrednotenje učinkov, ljudje in IS, etičnost, različni IS za različna podjetja).
34 Trženje tekstilij in oblačil (6 ECTS) Pomen trženja tekstilij in oblačil; tržišča in metode njihovega raziskovanja; segmentacija tržišča; oblikovanje modnih smernic; oblikovanje tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov; oblikovanje blagovne znamke.
35 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/ storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih člove-
39
[[1. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2143) Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16204) Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede, humanistične vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Perspektiva slovenske je podobna perspektivi evropske tekstilne in oblačilne industrije. Njena prihodnost je na splošno v izdelkih z višjo dodano vrednostjo, visoki kakovosti, vrhunskem oblikovanju, kreativnih izdelkih prihodnosti, inteligentnih tekstilijah ipd. Poleg drugih ukrepov so cilji tesno povezani z ustreznim znanjem in usposobljenostjo zaposlenih. Oblikovanje tekstilij in oblačil je panoga, ki sicer izhaja iz tradicionalnih rokodelskih veščin, vendar je v zadnjem stoletju razvila povsem lasten sistem izražanja, ki je povezan z umetniškimi in ostalimi oblikovalskimi praksami in teorijami. Ustvarjalni proces tekstilnega oblikovalca se praviloma začne z zamislijo, ki jo je potrebno najprej z likovnimi sredstvi vizualizirati in kasneje ali pa vzporedno zanjo poiskati ustrezne tehnične postopke. Proces konceptualizacije in materializacije ideje zahteva veliko znanj in izkušenj s področja umetniških disciplin, družboslovja in poznavanja izvedbenih tehnologij.
40
Na podlagi izkušenj pri sedanjem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju na področju oblikovanja tekstilij in oblačil v zadnjih 25-ih letih, na podlagi sodelovanja s tujimi visokošolskimi ustanovami, predvsem tistih, ki so vključene v mrežo CUMULUS, je bil pripravljen nov koncept študija, ki temelji na štirih vzporednih vertikalah študija, tj. na temeljni vertikali, ki vključuje vzporedni študij oblikovanja tekstilij in oblačil, likovno izrazni vertikali, tehnološki, ki pomeni podporo izvedbi oblikovalskih zamisli, in podporni, ki vključuje potrebna znanja in razvoj veščin na področju računalniškega oblikovanja, znanja s področja zgodovine oblikovanja tekstilij in oblačil, trženja in managementa.
Kompetenčni profil diplomanta
Splošne kompetence: • koherentno obvladovanje temeljnega znanja in povezovanja znanja z različnih področij,
• sposobnost analize, sinteze in načrtovanja celotnega oblikovalskega procesa oblikovanja tekstilij in oblačil,
• sposobnost samostojnega ustvarjalnega in razisko-
• poznavanje sistematične metodologije oblikova-
valnega dela ob izgrajeni znanstveno oblikovalski in umetniški zavesti in senzibilnosti, • sposobnost projektnega dela ter nastopanje, predstavljanje, razstavljanje in promocije svojih oblikovalskih in umetniških del, • sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v tekstilne izdelke, • sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, • razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
nja od idejnega projekta, analize, definicije ciljev, sinteze, glavnega projekta, delavniškega načrta do prototipa, • poznavanje vseh vrst kompozicij tkanin in pletenin, barvanja, plemenitenja tkanin in pletenin, tekstilnega tiska ter nege tekstilij, • sposobnost razumevanja vloge trženja pri ustvarjanju visoke dodane vrednosti kolekcij tekstilij in oblačil, • razumevanje pomena oblačilne antropometrije v procesu razvoja krojev oblačil, • sposobnost samostojne konstrukcije – modelacije izbranih ženskih, moških in otroških krojev oblačil, • spoznavanje sodobnega strojnega parka v procesu izdelave vzorčnih in konfekcijskih oblačilnih izdelkov.
Predmetno specifične kompetence: • teoretična in praktična znanja s področja prostoročnega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter risarskega in slikarskega izražanja s pomočjo različnih računalniških programov; obvladanje področja ustroja (anatomije človeškega telesa in njegovih estetskih dinamično spreminjajočih in funkcionalnih lastnosti in specifičnih značilnosti); poznavanje zakonitosti linearne perspektive in drugih prostorsko plastičnih zakonitosti (parametrov) ter prostorskih ključev za dosego visoke stopnje prostorsko plastične senzibilnosti; sposobnost uporabe likovno teoretičnih zakonitosti v praksi in poglabljanja praktičnih znanj likovnega jezika v ustvarjalnih procesih oblikovanja tekstilij in oblačil, • sposobnost oblikovanja ploskovnih, ploskovno tridimenzionalnih, tridimenzionalnih oz. samostojno stoječih oblikovalskih plastik s področja oblikovanja tekstilij in oblačil, • znanja s področja tonskega načina izražanja, barvoslovja ter barvne modelacije in modulacije, • uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije na področju risanja, slikanja in fotografije ob reševanju konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih in umetniških metod in postopkov, • razumevanje povezanosti razvoja oblačil z razvojem oblikovnih stilov v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in dizajnu, • iskanje tržnih niš na podlagi analitičnega proučevanja potreb in zadovoljevanja želja potrošnikov, • sposobnost zasnove celotne grafične podobe blagovne znamke modnega kataloga, oglasa ali embalaže za modni produkt,
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovne nadarjenosti, ki obsega preizkus prostoročnega risanja in slikanja človeške figure, preizkus iz oblikovanja oblačil ter preizkus iz oblikovanja tekstilij in barvne občutljivosti.
V primeru omejitve vpisa bodo • kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: • uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti – 70 % točk, • splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu – 20 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 10 % točk; • kandidati iz točke b) izbrani glede na: • uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti – 70 % točk, • splošni uspeh pri poklicni maturi – 10 % točk, • splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 10 % točk, • uspeh pri maturitetnem predmetu – 10 % točk.
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Oblikovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
41
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Oblikovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS: • za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, • za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študenti morajo imeti za ponavljanje: • 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, • 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
42
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov NTF in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (s področja oblikovanja, arhitekture in programov v mreži CUMULUS), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nove študijske programe NTF, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Študenti visokošolskih strokovnih programov NTF in sorodnih visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (s področja oblikovanja, arhitekture in programov v mreži CUMULUS), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov NTF. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
3. Prehodi med višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnje Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (s področja oblikovanja), ki imajo tri leta delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik.
4. Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Prehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (s področja oblikovanja), če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti (Oblikovanje tekstilij 1, Oblikovanje oblačil 1, Risanje in slikanje 1, Risanje in slikanje 2, Digitalno oblikovanje 1, Razvoj krojev oblačil 1), ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
Oblike izvajanja študija
Strokovni naslov
Študij se izvaja kot redni študij.
Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
diplomirani oblikovalec tekstilij in oblačil (UN) oziroma diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil (UN) Okrajšava: dipl. oblik. tekst. in oblač. (UN)
[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure
[[1. LETNIK ]
Št. p. Predmet 1. semester
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
225
75
60
90
450
30
900
1
Oblikovanje tekstilij 1a
30
0
0
45
75
5
150
2
Oblikovanje oblačil 1a
30
0
0
45
75
5
150
3
Risanje in slikanje 1
15
15
30
0
60
4
120
4
Osnove likovne prakse
30
30
0
0
60
4
120
5
Tekstilne surovine
30
15
15
0
60
4
120
6
Razvoj oblačil
45
15
0
0
60
4
120
7
Razvoj krojev oblačil 1
45
0
15
0
60
4
120
2. semester
[[2. LETNIK ]
P
193
43
80
134
450
30
900
8
Oblikovanje tekstilij 1b
30
0
0
45
75
5
150
9
Oblikovanje oblačil 1b
30
0
0
45
75
5
150
10
Risanje in slikanje 2
15
15
30
0
60
4
120
11
Razvoj krojev oblačil 2
45
15
0
0
60
4
120
12
Kompozicija tkan. in pletenin 1
30
0
30
0
60
4
120
13
Digitalno oblikovanje 1
15
15
30
60
4
120
Izbirni predmet 1
28
60
4
120
Skupaj 1. letnik
418
118
140
224
900
60
1800
3. semester
180
30
120
120
450
30
900
0
0
45
75
5
150
0 a
13
a
5a
14
a
14
Oblikovanje tekstilij 2a
30
15
Oblikovanje oblačil 2a
30
0
0
45
75
5
150
16
Predstavitvene tehnike 1a
15
15
30
0
60
4
120
17
Barvne študije
30
0
30
0
60
4
120
18
Osnove konfekcije
30
15
15
0
60
4
120
19
Kompozicija tkan. in pletenin 2
30
0
30
0
60
4
120
20
Digitalno oblikovanje 2
15
0
15
30
60
4
120
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
43
Kontaktne ure
[[3. LETNIK ]
[[2. LETNIK ]
Št. p. Predmet 4. semester
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
206
71
55
118
450
30
900
21
Oblikovanje tekstilij 2b
30
0
0
45
75
5
150
22
Oblikovanje oblačil 2b
30
0
0
45
75
5
150
23
Predstavitvene tehnike 1b
30
15
15
0
60
4
120
24
Osnove barvarstva
30
15
15
0
60
4
120
25
Apretura
30
Izbirni predmet 2
28
Izbirni predmet 3
28 a
15 a
13
15 5
a
13 a
0 a
5a
60
4
120
a
60
4
120
14 a
60
4
120
14
Skupaj 2. letnik
386
101
175
238
900
60
1800
5. semester
240
45
75
90
450
30
900
26
Oblikovanje tekstilij 3a
30
0
0
45
75
5
150
27
Oblikovanje oblačil 3a
30
0
0
45
75
5
150
28
Predstavitvene tehnike 2a
15
15
30
0
60
4
120
29
Umetnostni stili
60
0
0
0
60
4
120
30
Tekstilni tisk
30
15
15
0
60
4
120
31
Digitalno 3D oblikovanje 1
30
0
30
0
60
4
120
32
Trženje tekstilij in oblačil 1
45
15
0
0
60
4
120
146
56
40
58
300
30
900
0
0
45
75
5
150
6. semester 33
Oblikovanje tekstilij 3b ali
30
34
Oblikovanje oblačil 3b
30
0
0
45
75
5
150
35
Predstavitvene tehnike 2b
15
15
30
0
60
4
120
36
Razvoj oblikovanja
45
Izbirni predmet 4
15
0 5 5
a
60
4
120
14
60
4
120
14
a
60
4
120
0
10
300
148
750
60
1800
610
2550
180
5400
Izbirni predmet 5
28
a
Diplomsko delo
0
0
0
0
386
101
115
1190
320
430
Skupaj program
13
a
a
a
28
Skupal 3. letnik
13
a
0
a
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
[
IZBIRNI PREDMETI
] Kontaktne ure
Št. p. Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
0
0
30
60
4
120
33
Oblikovanje tekstilij 3b
30
34
Oblikovanje oblačil 3b
30
0
0
30
60
4
120
37
Razvoj tekstilij
30
15
0
15
60
4
120
38
Tekstilna umetnost 1
30
0
0
30
60
4
120
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
44
Kontaktne ure Št. p. Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
39
Modni dodatki 1
30
0
0
30
60
4
120
40
Modni stilizem 1
30
15
0
15
60
4
120
41
Razvoj specialnih krojev oblačil 1
45
15
0
0
60
4
120
42
Specialne tekstilije 1
30
0
30
0
60
4
120
43
Grafične komunikacije 1
30
30
0
0
60
4
120
44
Ekonomika tekstilij in oblačil
30
15
15
0
60
4
120
45
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
46
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
47
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
48
Digitalno oblikovanje 3
15
0
15
30
60
4
120
390
180
75
195
840
56
1680
28
13
5
14
60
4
120
Skupaj Povprečno na predmet
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Priporočene izbirne kombinacije
Pametna oblačila
Priporočene kombinacije so nastale z namenom, da bi bolje izkoriščali prednosti povezovanja bolonjskih programov in s tem študentom omogočili več specializiranega znanja na področju, ki jih posebej zanima in s katerim se želijo ukvarjati.
1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj specialnih krojev oblačil 1 3. Specialne tekstilije 1 4. Poljubni 5. Poljubni
Posamezne kombinacije predstavljajo sklop logičnih povezav nadgrajujočih se izbirnih predmetov. Z izbirnimi predmeti je potrebno zbrati skupaj 5 × 4 = 20 ECTS kreditnih točk.
Priporočeni izbirni predmeti na Načrtovanje tekstilij in oblačil: • Načrtovanje tkanin • Načrtovanje pletiv in pletenin • Načrtovanje barvalnih postopkov • Načrtovanje apreturnih postopkov • Načrtovanje tiskarskih postopkov • Ekologija v tekstilstvu 1 • Osnove barvarstva • Računalniško oblikovanje prej in tkanin • Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin • Računalniški sistemi v konfekciji • Računalniško oblikovanje za tisk • Osnove 3D modeliranja
Grafika v modi 1. *Oblikovanje oblačil 3b ali Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Grafične komunikacije 3. Fotografija 2 4. Digitalno oblikovanje 3 5. Poljubni Priporočeni izbirni predmeti na Grafične in interaktivne komunikacije: • Tipografski elementi • Medijske vizualizacije • Oblikovanje medijev • Osnove 3D modeliranja • Načrtovanje pisav • Oblikovanje embalaže • Trženje medijev • Oblikovanje informacij • Embalaža 1, 2
Moda 1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Modni dodatki 1 3. Razvoj specialnih krojev oblačil 1 (v 2. ali 3. letniku) 4. Psihologija komunikacije in trženja 5. Poljubni
Stilizem 1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Modni stilizem 1 3. Psihologija komunikacije in trženja
45
4. Fotografija 2 (program Grafične in interaktivne komunikacije) 5. Poljubni
Modni dodatki 1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Modni dodatki 1 3. Razvoj specialnih krojev oblačil 1 4. Osnove 3D modeliranja (program Grafične in interaktivne komunikacije) 5. Poljubni
Oblikovanje tekstilij 1. *Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj tekstilij 3. Specialne tekstilije 1 4. Računalniško oblikovanje za tisk (program Načrtovanje tekstilij in oblačil) 5. Poljubni
Tekstilni interier 1. *Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj tekstilij 3. Tekstilna umetnost 1 4. Specialne tekstilije 1 (program Načrtovanje tekstilij in oblačil) 5. Poljubni V tretjem letniku lahko študenti, v kolikor želijo, izberejo tudi oba glavna izbirna predmeta Oblikovanje oblačil 3b in Oblikovanje tekstilij 3b.
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja oblikovanja tekstilij ali oblikovanja tekstilij, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo CUMULUS. Študent lahko 50 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi v drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov
1 Oblikovanje tekstilij 1a (5 ECTS) Temeljne likovne prvine in likovne spremenljivke ter znaki, simboli in raznolikost motivike v tekstilnem oblikovanju; vzpostavljanje različnih odnosov med tekstilijami in oblačili; razvoj zasnove kolekcije; povezava s predmetom Tekstilne surovine.
2 Oblikovanje oblačil 1a (5 ECTS) Načini reševanja oblikovalskih problemov; iskanje in razvoj osnovne ideje za kolekcijo oblačil; projektno delo; individualno eksperimentalno delo; interna predstavitev projektov.
46
3 Risanje in slikanje 1 (4 ECTS) Perspektivična načela vizualnega opazovanja, osnove perspektivičnih zakonitosti, risanje oglatih in geometričnih objektov, senčenje, toniranje, konstrukcija in senčenje človeške glave in telesa; anatomija človeškega telesa; osnovni risarski in slikarski parametri, slikanje portreta in človeške figure, kroki, študija prostora.
4 Osnove likovne prakse (4 ECTS) Vizualne zaznave in zakonitosti, razlikovanje figure in ozadja, vloga kontrasta, osnove semiologije, likovne prvine na ravni fotologije, orisane likovne prvine, čutne in psihične prvine, likovna sintaksa, osnove likovne kompozicije.
5 Tekstilne surovine (4 ECTS) Sistematizacija, zgodovinski razvoj, geometrijske značilnosti, metode razpoznavanja, pridobivanje, struktura in lastnosti vlaken, bombaž in tržno pomembnejša vlakna, idealno vlakno, modifikacije vlaken, uporaba vlaken, prepoznavanje neustreznih lastnosti vlaken v končnih izdelkih.
6 Razvoj krojev oblačil 1 (4 ECTS) Oblačilna antropometrija; slovenska in tuja terminologija izrazov oblačil; sodobni konstrukcijski sistemi, računalniška konstrukcija/modelacija krojev oblačil; vpliv izbire tekstilije in vpliv oblike in drže telesa na izbiro konstrukcije/modelacije kroja oblačila; oblikovanje tabel mer; konstrukcija/modelacija izbranih krojev oblačil.
7 Razvoj oblačil (4 ECTS) Razvoj oblačil skozi zgodovino in razmere, v katerih so nastala; povezanost oblačil z oblikovnimi stili v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in oblikovalstvu; historični kroji in detajli; perilo, obuvala, pokrivala, pričeske, ličenje in lepotni ideal.
8 Oblikovanje tekstilij 1b (5 ECTS) Oblikovanje enojnih in večplastnih tkanih in pletenih struktur; odnosi med barvo, obliko, površinsko teksturo in tridimenzionalnim obnašanjem tkanin in pletiv; subjektivnost barve; zgodovinsko ozadje; namen uporabe, tehnologije izvedbe, fiziologija materialov, trženje in modne smernice.
9 Oblikovanje oblačil 1b (5 ECTS) Reševanje oblikovalskih problemov pri razvoju kolekcij oblačil; preizkušanje narisanih modelov pri poskusnih in izvedbenih modelih z znanjem modeliranja; določanje barve, vzorca in teksture glede na zelen vizualni učinek.
10 Risanje in slikanje 2 (4 ECTS) Risanje in slikanje na velikem formatu, različne risarske in slikarske tehnike in pristopi, različne vrste kompozicij, risanje in slikanje skupine figur, kroki,
modne skice v različnih pristopih, tehnikah in velikostih s poudarkom na kompleksnosti izvedbe.
11 Razvoj krojev oblačil 2 (4 ECTS) Slovenska in tuja terminologija izrazov izbranih oblačil, vpliv izbire raztegljivosti in elastičnosti tekstilij na konstrukcijo/modelacijo izbranih krojev oblačil; konstrukcija/modelacija izbranih krojev oblačil.
12 Kompozicija tkanin in pletenin 1 (4 ECTS) Temeljne tkalske vezave in njihove izpeljanke; dvoosnovne in dvovotkovne tkalske vezave, dvojne tkanine; računalniško oblikovanje tkanin; simbolni prikaz pletilskih vezav; programi za računalniško oblikovanje in konstruiranje pletiv; temeljne votkovne in snutkovne pletilske vezave.
13 Digitalno oblikovanje 1 (4 ECTS) Opis rastrskih in vektorskih slik, kreativna uporaba različnih programov (Photoshop, CorelDraw, Illustrator, Gimp itd.) za razvoj likovnega gradiva, skeniranje, urejanje digitalnih fotografij, izdelava predstavitve s programom PowerPoint. Predstavitev in uporaba CAD-programa ArahPaint.
14 Oblikovanje tekstilij 2a (5 ECTS) Oblikovanje žakarskih tkanin in pletiv; hišne, tehnične, športne, medicinske, geo in tekstilije za enkratno uporabo; aktualne, večplastne vsebine; navezovanje na arhitekturo in likovno umetnost; sestavljene tehnike izvedbe, umestitve v širši notranji in zunanji prostor.
15 Oblikovanje oblačil 2a (5 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; vključevanje pletenin v kolekcije; predstavitev izvedbenih modelov s tehnikami fotografiranja, videa.
16 Predstavitvene tehnike 1a (4 ECTS) Risanje modnih skic po spominu, studijsko risanje po modelu figur v naravni velikosti, izdelava vzorcev, poudarek na abstrakciji, optični poudarki, detajli, harmonije, kontrasti, ravnotežje, enotnost kompozicije, poudarek na invenciji in kreativnosti.
17 Barvne študije (4 ECTS) Psihofiziološke osnove barvnih zaznav; barvni sistemi in modeli; barve pri oblikovanju likovne kompozicije; mešanje barv; principi barvnih sestavov in intervalov; simultani in sukcesivni kontrast; barva in količina; uporaba barvnih snovi glede na osvetlitev v prostoru; povezave med ekspresijo oblike in barve; simbolne vrednosti in pomeni; barva v zgodovini umetnosti in oblikovanja; sodobni mediji, digitalni načini dela z barvami.
18 Osnove konfekcije (4 ECTS) Sodobna priprava proizvodnje, razvoj izdelka, tehnična priprava kolekcije, vpliv izbire osnovnih in pomožnih materialov na tehnološki proces izdelave oblačila, vbodi in sivi ter njihova uporaba, tehnično tehnološke zahteve sukanca in njihov vpliv na lastnosti siva.
19 Kompozicija tkanin in pletenin 2 (4 ECTS) Zahtevne listne tkalske vezave; enostavne žakarske vezave; konstruiranje poljubnih žakarskih vzorcev iz enostavnih in sestavljenih vezav; posebne votkovne in snutkovne pletilske vezave in učinki; žakarske, luknjičaste, elastične in lasaste vezave; razlika med eksperimentalnim in industrijskim tkanjem in pletenjem.
20 Digitalno oblikovanje 2 (4 ECTS) Izdelava digitalnih predstavitev različnih tekstilnih vzorcev, raportov, izdelava digitalnih fotomontaž, izdelava osebnega portfolia; izdelava 3D predstavitvenega materiala s pomočjo CAD-sistema ArahDrape; predstavitev osnov barvnega upravljanja.
21 Oblikovanje tekstilij 2b (5 ECTS) Oblikovanje tekstilij z barvanjem in apretiranjem; tradicionalne tehnike z upoštevanjem sodobnih standardov; psihologije barvnih odnosov v tekstilnem oblikovanju in širše; zgodovinske, etnografske in simbolne pogojenosti; študij čipkastih, prosojnih struktur v sodobnosti kot nadaljevanje in ohranjanje kulturne dediščine.
22 Oblikovanje oblačil 2b (5 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; vključevanje moške mode v kolekcije; predstavitev izvedbenih modelov s tehnikami fotografiranja, videa.
23 Predstavitvene tehnike 1b (4 ECTS) Prostoročno in računalniško risanje in slikanje, teoretična in praktična znanja iz fotografije, uporaba klasične in analogne fotografije v medijih, modna fotografija, teoretične osnove videa, osnovni pristopi tehnike, montaža predstavitve in uporaba.
24 Osnove barvarstva (4 ECTS) Osnovni tipi modernih sintetičnih barvil z nekaterimi naravnimi barvili ter barvarski procesi za barvanje biomaterialov in drugih sodobnih tekstilnih materialov; preizkusi obstojnosti obarvanj skladno s predpisanimi standardi; osnovne merilne metode barvne metrike.
25 Apretura (4 ECTS) Postopki kemijske in mehanske apreture; namen in učinek apreture; opis apreturnih sredstev; princip obdelave; pregled strojne opreme; vpliv dejavnikov;
47
apretura v oblikovanju, ekološka sprejemljivost sredstev in postopkov.
26 Oblikovanje tekstilij 3a (5 ECTS) Oblikovanje tiskanih tekstilij; aktualne teme in tehnike; digitalne tehnologije; uporaba fotografije in eksperimentiranje z načini tiska; ročni tisk, ki posnema industrijsko izvedbo; umetniški projekt – avtorsko raziskovanje tekstilnega medija.
27 Oblikovanje oblačil 3a (5 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; kolekcije za posebne potrebe; interna predstavitev izvedbenih modelov.
28 Predstavitvene tehnike 2a (4 ECTS) Raziskovanje risarskih prijemov; tonskih vrednosti, rastrov, grafičnega oblikovanja, kolažiranja, do barvnih kontrastov pri sestavljanju barvnih palet; stilizacija figurativne risbe s tonskim modeliranjem in gradnjo slikovnega prostora preko ploskve; usklajevanje figure in ozadja; ročne in računalniške tehnike.
29 Umetnostni stili (4 ECTS) Umetnostnozgodovinska slogovna obdobja od prazgodovine do 19. stoletja v Evropi in na Bližnjem vzhodu, umetnost stare Amerike, Daljnega vzhoda, Indije, Japonske, Kitajske na področju slikarstva, kiparstva, arhitekture in umetne obrti.
34 Oblikovanje oblačil 3b (4 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; kolekcije za posebne potrebe; javna predstavitev izvedbenih modelov.
35 Predstavitvene tehnike 2b (4 ECTS) Iskanje lastne likovne govorice v individualnem in timskem delu; izbrane specifične kulturne, zgodovinske, modne teme, obravnavane iz likovnega, sociološkega, psihološkega konteksta; projektno skupinsko delo; tehnike risanja, slikanja, kolažiranja ter fotografske, računalniške tehnike in video delavnice.
36 Razvoj oblikovanja (4 ECTS) Funkcija, cilji, naloge, področja in vloga oblikovanja v družbi; okvirni pregled stilov v interierju in uporabnih predmetov od starega veka do industrijske revolucije ter razvoj industrijskega in grafičnega dizajna ter arhitekture do 21. stoletja.
37 Razvoj tekstilij (4 ECTS) Pomembna dela in avtorji tekstilne umetnosti in oblikovanja; posamezne kulture z likovnega, družbeno strukturnega in tehnološko proizvodnega vidika; razvoj listnih in žakarskih tkanin, gobelinske tehnike in svilarstva, vezenine in čipke, tiskanje, preproge; ornamentalne oblike po kulturah in povezanost z oblačilom; umeščanje v prostor.
38 Tekstilna umetnost 1 (4 ECTS) 30 Tekstilni tisk (4 ECTS) Načini, postopki in tehnike tiskanja; zgodovinski razvoj tiska; strojne naprave; tiskovne forme; reprodukcija vzorcev; priprava blaga; sodobna barvila za tiskanje; tiskarske paste; načini utrjevanja in naknadnih obdelav; specialni postopki; ekologija.
Zgodovina tekstilne umetnosti s poudarkom na 20. stoletju; njen pomen znotraj likovne umetnosti in povezanost z arhitekturo; centri in aktualno dogajanje; pomen ornamenta in njegova umeščenost v okolje; izvedbeno projektno delo v povezavi s tehnološkimi predmeti.
31 Digitalno 3D oblikovanje 1 (4 ECTS)
39 Modni dodatki 1 (4 ECTS)
3D vizualizacija oblačil in tekstilij, predstavitev programov za 3D oblikovanje Maya ali Cinema, izdelava scene, vizualizacija 3D likov: modeliranje, ogrodje, napenjanje kože na ogrodje, materiali in teksture, osvetlitev, kreativno upodabljanje, animacija.
Oblikovanje kolekcij modnih dodatkov, izvedba določenih skupin modnih dodatkov z uporabo znanja tehnologije oblačil in modeliranja; projektno delo v obliki individualnega eksperimentalnega dela; interna predstavitev.
32 Trženje tekstilij in oblačil (4 ECTS)
40 Modni stilizem 1 (4 ECTS)
Pomen trženja tekstilij in oblačil; tržišča in metode njihovega raziskovanja; segmentacija tržišča; oblikovanje modnih smernic; oblikovanje tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov; oblikovanje blagovne znamke.
Načini reševanja stilističnih nalog; iskanje in pravilno ocenjevanje vsebine sporočila; iskanje in vključitev znanja različnih področij; vzbujanje zanimanja po nakupu novega izdelka z uporabo modnega stilizma; sledenje aktualnim dogodkom in razpoloženju družbe.
33 Oblikovanje tekstilij 3b (4 ECTS)
41 Razvoj specialnih krojev oblačil 1 (4 ECTS)
Izbrane aktualne in uporabne tematike različnih uveljavitev v oblikovalski praksi; skupni projekti; odpiranje novih možnosti; umetniške tekstilije, tudi za potrebe drugih umetniških praks; zasnove majhnih serij in virtualnih kolekcij za različne predstavitve.
Različne oblike telesa/drže in njihov vpliv na konstrukcijo/modelacijo krojev oblačil; razvoj specialnih krojev po merah za specifične oblike/drže postav; sodobna strokovna terminologija v slovenskem in tujem jeziku.
48
42 Specialne tekstilije 1 (4 ECTS) Posebne lastnosti tekstilij iz luksuznih vlaken, kot so kašmir, različne vrste volne, svile, tekstilije iz netradicionalnih rastlinskih vlaken, tekstilije posebnega udobja, tekstilije za dobro počutje, pametne tekstilije, elektronske tekstilije, usnje, krzno, tehnične tekstilije.
43 Grafične komunikacije 1 (4 ECTS) Pomenoslovje in osnovne zakonitosti oblikovanja sporočila; razvoj pisav in črkovnih slogov, tiskarstvo v povezavi z oblikovanjem in umetnostnimi stili; besedilno in slikovno sporočilo, elementi grafične kompozicije in globinska vodila; korekturna znamenja; kontrast in asimilacija; likovne prvine; osnove namiznega založništva in priprave za tisk.
44 Ekonomika tekstilij in oblačil (4 ECTS) Uvod v ekonomiko tekstilnega izdelka; politika razvoja prototipne kolekcije; politika serijskega izdelka; politika zalog; politika kakovosti; politika marketinga; politika načrtovanja ljudi za delo; politika cen; politika donosnosti.
45 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih človeških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.
46 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) Osnove zakonitosti duševnih procesov in mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.
47 Strokovna angleščina (4 ECTS) branje in strategije branja; uvajanje v diskurz strokovnih in tehničnih tekstov; ključne besede, pisanje povzetkov; uporaba slovarjev in drugih informacijskih virov; pisanje sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
48 Digitalno oblikovanje 3 (4 ECTS) Uvod v namizno založništvo, predstavitev izhodnih naprav in formatov, predstavitev programa InDesign; sestavljanje besedila in slik in njihovo urejanje; tipografija; barva v tiskovinah in barvno upravljanje; oblikovanje tiskovin, izdelava enostavnih interaktivnih dokumentov; izdelava datotek pdf.
49
[[2. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – magistrski Trajanje: 2 leti (4 semestre), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16003) Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 6. 7. 2006
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Grafične in interaktivne komunikacije je poglabljanje znanja diplomantov univerzitetnega programa na področju grafike in interaktivnih komunikacij, njihovo usposabljanje za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod na navedenem področju ter jih tako usposobiti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov z razvito kritično refleksijo, socialnimi in komunikacijskimi zmožnostmi za vodenje skupinskega dela. Značilnost programa je vključevanje študentov v projektno delo in vključevanje v aplikativne in temeljne raziskovalne naloge ter jih tako usposobiti za nadaljevanje izobraževanja na tretji, doktorski stopnji.
50
Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence magistrantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na poglabljanju teoretičnih osnov hitro razvijajočih se tehnologij na področju grafične dejavnosti in interaktivnih komunikacij.
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
• poglobljeno strokovno znanje doseženo s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z
uporabo znanstveno raziskovalnih metod, • razvita kritična refleksija, • sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem in znanstvenem področju, • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov, • socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja skupinskega dela tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju znanstvenih zakonitosti z različnih področij, • razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
Predmetno specifične kompetence: • poglobljena znanja matematike, tehniške mehanike, organske in fizikalne kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, • sposobnost vrednotenja tehnoloških značilnosti, prednosti in slabosti naprednih spletnih tehnologij in novih medijev, • sposobnost tenkočutnega in poglobljenega opazovanja, spoznavanja in razumevanja skrivne (nevidne) in vidne konstitucijske, kompozicijske, estetske in sporočilne značilnosti grafičnega izdelka, • razvijanje avtonomnosti, raziskovalne spretnosti, kritične in samokritične presoje uporabe tipografije za različne izdelke in vsebine ter različne nosilce posredovanja informacij, • izdelava lastne pisave na podlagi teoretičnih temeljev za celoten nabor črkovnih in nečrkovnih znamenj; preverjanje njene uporabnosti z ustreznimi metodami v projektnem delu, • seznanjanje s fotografijo kot sodobnim uporabnim vizualnim, sporočilnim in komunikacijskim sredstvom pri oblikovanju grafičnih izdelkov s poudarkom na brezhibni tehnični, estetski, izrazni in kompozicijski urejenosti doseženih rezultatov, • razumevanje interakcij med površino tiskovnih materialov, premazi, tiskarskimi barvami, lepili, laki, • spoznavanje teorije mešanja in reprodukcije barv v grafičnem reprodukcijskem procesu s študijem različnih matematičnih modelov, ki opisujejo dogajanje v sistemu, njihove pomanjkljivosti in prednosti ter možnosti izboljšav; rešitve zahtevnejših matematičnih modelov in usmerjanje v kritično razmišljanje in iskanje rešitev problemov barvne reprodukcije v tiskanih medijih, • poznavanje in razumevanje temeljev in razvoja
teorije rastriranja v tiskanih medijih, • poglabljanje teoretičnih osnov večbarvne reprodukcije v konvencionalnih in digitalnih tehnikah tiska, barvni analogni in digitalni fotografiji in elektronskih (interaktivnih) medijih, teorija aditivnega, subtraktivnega, optičnega in aditivnega mešanja barv, modeli barvnega videza, vpliv metamerije, sijaja, kontrasta in drugih dejavnikov na barvno reprodukcijo oz. percepcijo barv, • poznavanje in sposobnost kreativnega vključevanja jezikovnih tehnologij v sodobne produkte in storitve, vključujoč mobilne aplikacije, • uporaba naravne interaktivnosti v zasnovi sodobnih uporabniških vmesnikov, • poglobljeno spoznavanje sodobnih aplikacij interdisciplinarnega področja interaktivnih sistemov na področju poizvedovanja in ekstrakcije informacij.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje na področju: grafičnih in interaktivnih komunikacij, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, medijev, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja, b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, c) visokošolski strokovni študijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: grafike, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, medijev, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja, d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do d), v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
51
V primeru omejitve vpisa bodo • kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: • število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje; • kandidati iz točk b) in d) izbrani glede na: • število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje oziroma visokošolskem strokovnem programu pred uvedbo bolonjske deklaracije – 75 % točk, • število točk doseženih pri opravljanju dodatnih študijskih obveznosti – 25 % točk. Točke se izračunajo tako, da se povprečna ocena študija oziroma dodatnih študijskih obveznosti iz točk b) in d), zaokrožena na eno decimalko, pomnoži z 10 (maksimalno 100 točk).
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v magistrskem študijskem programu Grafične in interaktivne komunikacije, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v magistrski študijski program Grafične in interaktivne komunikacije, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF.
52
Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v drugi letnik doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študenti morajo imeti za ponavljanje prvega letnika doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov druge stopnje Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.
Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program, • obseg razpoložljivih mest, • letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti, • minimalno število semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu.
Mogoč je prehod: a) iz študijskih programov druge stopnje z naslednjih strokovnih področij: grafične in interaktivne komunikacije, računalništvo, informatika in mediji, b) iz študijskih programov druge stopnje z drugih strokovnih področij, c) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z naslednjih strokovnih področij: grafične in interaktivne komunikacije, računalništvo, informatika in mediji, d) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z drugih strokovnih področij. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Študijska komisija NTF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.
Načini in oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi kot iz-
redni študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa. Študij poteka v slovenskem jeziku. Tujim študentom na izmenjavi se navodila za eksperimentalno delo posebej posredujejo v angleškem jeziku, predavanja v angleškem jeziku pa se vzporedno organizirajo, če je pri posameznem predmetu več kot pet študentov in so za to zagotovljena finančna sredstva. V nasprotnem primeru se jim snov predavanj v angleškem jeziku posreduje v pisni obliki.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati.
Strokovni naslov Strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga kandidat pridobi po uspešnem dokončanju študija, je: magister grafični inženir oziroma magistrica grafična inženirka Okrajšava: mag. graf. inž.
53
[
PREDMETNIK
] Kontaktne ure
Št. p.
Predmet
[[1. LETNIK ]
1. semester
S
184
V
88
D
168
450
30
900
a
135
9
270
60 a
8a
67 a
0a
135
9
270
Izbirni predmet 1
32b
36b
17b
5b
90
6
180
Izbirni predmet 2
32
36
17
5
90
6
180
195
210
15
30
450
30
900
a
b
a
b
0
Ob. š.
60
b
67
ECTS
Temeljni izbirni predmet 2
a
8
10
Σ
Temeljni izbirni predmet 1
2. semester
[[2. LETNIK ]
P
b
1
Ekološki management
45
45
0
0
90
6
180
2
Trženjsko upravljanje podjetij
45
45
0
0
90
6
180
3
Inovacijski management
45
30
0
15
90
6
180
4
Likovne analize grafičnih izdelkov 2
30
30
15
15
90
6
180
5
Postopki vodenja kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
Skupaj 1. letnik
379
210
183
40
900
60
1800
3. semester
158
204
68
20
450
30
900
Raziskovalni seminar
30
60
0
0
90
6
180
Izbirni predmet 3
32b
36b
17b
5b
90
6
180
Izbirni predmet 4
32b
36b
17b
5b
90
6
180
Izbirni predmet 5
32b
36b
17b
5b
90
6
180
Izbirni predmet 6
32
36
17
5
90
6
180
6
b
b
b
b
4. semester
0
0
0
0
0
30
900
Izdelava magistrskega dela
0
0
0
0
0
30
900
Skupaj 2. letnik
158
204
68
20
450
60
1800
Skupaj program
537
502
251
60
1350
120
3600
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje temeljnih izbirnih predmetov, b – povprečje strokovnih izbirnih predmetov ]
[ IZBIRNI PREDMETI ] [[TEMELJNI ]
Kontaktne ure Št. p.
Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
7
Numerične metode
60
0
75
0
135
9
270
8
Matematika 2
60
0
75
0
135
9
270
9
Tehniška mehanika
60
15
60
0
135
9
270
10
Organska kemija
60
30
45
0
135
9
270
11
Fizikalna kemija
60
0
75
0
135
9
270
12
Fizikalna kemija polimerov
60
0
75
0
135
9
270
360
45
405
0
810
54
1620
60
8
67
0
135
9
270
Skupaj Povprečno na predmet
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke,
54
Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
[[STROKOVNI ]
Kontaktne ure Št. p.
Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
13
Interaktivni mediji 2
30
30
0
30
90
6
180
14
Teorija tipografije
45
45
0
0
90
6
180
15
Temelji fotografije
30
30
30
0
90
6
180
16
Ustvarjalna tipografija
0
60
30
0
90
6
180
17
Umetniška fotografija
30
45
15
0
90
6
180
30
30
30
0
90
6
180
0
60
30
0
90
6
180
18
Integracija oblikovanja in tehnologije
19
Vizualizacija informacij
20
Urejanje informacij
45
45
0
0
90
6
180
21
Karakterizacija površin
30
30
30
0
90
6
180
22
Metode karakterizacije grafičnih izdelkov
30
30
30
0
90
6
180
23
Modeliranje grafičnega procesa
30
30
30
0
90
6
180
24
Teorija rastriranja
30
30
30
0
90
6
180
25
Teorija barvne reprodukcije
30
30
30
0
90
6
180
26
Dejavniki kakovosti v tisku
30
30
30
0
90
6
180
27
Uporabniški vmesniki
45
30
0
15
90
6
180
28
Jezikovne tehnologije
45
30
0
15
90
6
180
29
Naravna interaktivnost
45
30
0
15
90
6
180
30
Interaktivni sistemi 2
Skupaj
45
30
0
15
90
6
180
570
645
315
90
1620
108
3240
32
36
17
5
90
6
180
Povprečno na predmet
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Nekatere priporočljive izbirne kombinacije Tehnološka usmeritev:
Karakterizacija površin, Metode karakterizacije grafičnih izdelkov, Modeliranje grafičnega procesa, Teorija rastriranja, Teorija barvne reprodukcije, Dejavniki kakovosti v tisku
Medijska usmeritev: Interaktivni mediji 2, Uporabniški vmesniki, Naravna interaktivnost, Interaktivni sistemi 2, Urejanje informacij, Integracija oblikovanja in tehnologije
munikacijske dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah vključenih v mrežo IARIGAI. Študent lahko 33 % izbirnih enot programa (12 kreditnih točk) pridobi v drugih magistrskih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov
1 Ekološki menedžment (6 ECTS)
Teorija tipografije, Temelji fotografije, Ustvarjalna tipografija, Umetniška fotografija, Vizualizacija informacij, Integracija oblikovanja in tehnologije
Spoznavanje prednosti izvajanja ekološkega upravljanja v podjetjih; ekologija kot interdisciplinarna veda; varstvo okolja in njegova povezava z vodenjem podjetja, trženjem, inoviranjem ter razvojem izdelkov, storitev in tehnologij; sistemi ravnanja z okoljem; okoljevarstvena zakonodaja.
Mobilnost
2 Trženjsko upravljanje podjetij (6 ECTS)
Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli magistrskega študijskega programa s področja grafične ali z grafiko povezane ko-
Spoznavanje trženjskega upravljanja podjetij; razumevanje upravljanja trženja; analiza trženjskih priložnosti; oblikovanje tržne ponudbe; posebnosti trženja.
Inženirsko-oblikovalska usmeritev:
55
3 Inovacijski menedžment (6 ECTS)
10 Organska kemija (9 ECTS)
Spoznavanje inovacijskega upravljanja; invencijsko-inovacijski proces; elementi uspeha; ustvarjalnost v invencijsko-inovacijskem procesu; inovativno poslovanje; strategija, izvajanje, nadziranje, merjenje inovacijskih procesov; inovacijsko uspešni modeli; znanje in izkušnje; intelektualna lastnina.
Spoznavanje pomena in vloge organske kemije; kemijska vez in molekularna struktura; nomenklatura, struktura, fizikalne lastnosti; stereokemija; molekulska struktura in reaktivnost; mehanizmi organskih reakcij; kemija naravnih in sintetskih molekul; stereokemija polimerov.
4 Likovne analize grafičnih izdelkov 2 (6 ECTS)
11 Fizikalna kemija (9 ECTS)
Poglobljeno spoznavanje in razumevanje vidnih in nevidnih strukturnih konstrukcijskih, kompozicijskih, estetskih in psiholoških značilnosti grafičnega izdelka; kompozicijske silnice in strukturni grafi; likovna analiza s primerjalnimi variacijami in komentarji; dokazovanje dobrih in slabih strani oblikovanja.
Uvajanje v samostojno teoretično in eksperimentalno delo; termodinamični sistemi, prvi zakon termodinamike, drugi zakon termodinamike; splošni kriteriji ravnotežja; ravnotežja med fazami; raztopine; kemično ravnotežje; kemijska kinetika; elektrokemija raztopin; fizikalna kemija površinsko aktivnih snovi in koloidov.
5 Postopki vodenja kakovosti (6 ECTS)
12 Fizikalna kemija polimerov (9 ECTS)
Poglobljen študij načinov vodenja kakovosti; pomen vodenja kakovosti z vidika svetovne konkurenčnosti; razvoj sistemov vodenja kakovosti; osnovne funkcije vodenja kakovosti; metode in tehnike na področju vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; standardizacija sistemov kakovosti; celovito vodenje kakovosti.
Spoznavanje osnov polimerov in polimerizacije; vrste polimerov; sinteza polimerov; struktura in fizikalne lastnosti makromolekul v trdem stanju; porazdelitev molekulskih mas; metode za določanje molekulske mase, oblike in velikosti molekul v raztopini; raztopine polimerov; termodinamika polimernih raztopin; lastnosti trdih polimerov.
6 Raziskovalni seminar (6 ECTS) Spoznavanje pravil pisanja in priprave znanstveno-raziskovalnega besedila; priprava na raziskovanje (izbor teme, postavitev delovne hipoteze, načrtovanje raziskovanja); priprava magistrskega dela; zgradba dela; priprava slikovnega gradiva; koraki pri oblikovanju besedila; predstavitev dela.
7 Numerične metode (9 ECTS) Spoznavanje temeljnih metod numerične matematike; premična aritmetika, izvori napak, konvergenca metod, ocena za celotno napako; sistemi linearnih in nelinearnih enačb, predoločeni sistemi, problemi lastnih vrednosti; interpolacija in integriranje; navadne diferencialne enačbe; parcialne diferencialne enačbe.
8 Matematika 2 (9 ECTS) Spoznavanje integralnega računa več spremenljivk, diferencialne enačbe in verjetnostni račun; odvajanje in integriranje integralov s parametrom; večkratni integrali, primeri uporabe; geometrični in fizikalni pomen, enačbe z ločljivimi spremenljivkami; pogojna verjetnost, neodvisnost, zaporedja, slučajne spremenljivke, povprečna vrednost in razpršenost, korelacija in odvisnost.
9 Tehniška mehanika (9 ECTS) Spoznavanje pojmov tehniške mehanike s poudarkom na razumevanju zakonitosti v tehniški praksi; kinematika (načini gibanja); dinamika točke (sila, delo, moč, energija, nihanje); kinematika in dinamika togega telesa (vrtilna količina, navor, gibanje); statika (sistemi sil, trenje); trdnost (deformacija, napetost, reološki modeli); kompozitni materiali.
56
13 Interaktivni mediji 2 (9 ECTS) Poglobljen študij sodobnih tehnologij novih medijev; načrtovanje, razvoj, vzdrževanje in uporaba spletnih storitev; standardi v prenosu podatkov; označevalni jeziki, programska orodja, njihova uporaba; digitalna priprava besedila, 2D, 3D objektov, avdio in video vsebin; podatkovne zbirke in podporne tehnologije dinamičnih spletnih vsebin; orodja za vključevanje interaktivnosti in večpredstavnosti.
14 Teorija tipografije (9 ECTS) Poglobljen študij vpliva zgodovinskih obdobij in umetnostnih slogov na tipografijo; prvi zapisi, rokopisi do leta 1500, renesansa, oblike prvih tiskanih pisav, barok, klasicizem, industrializacija, obdobje po 20. stoletju, art nouveau, novi tradicionalizem, modernizem, postmodernizem, tipografska galaksija; mikrotipografija tujih jezikov; vloga nosilca informacij na tipografski izbor.
15 Temelji fotografije (9 ECTS) Spoznavanje studijske fotografije (kakovost, povečevanje, računalniška obdelava, izdelava reklamnih fotografij); fotografiranje aranžiranih in oglaševalskih objektov v digitalni tehniki; fotografija kot subtilni percepcijski medij v kreativni obliki; uporaba fotografije v tiskanih in elektronskih grafičnih izdelkih; estetika fotografije in vidnih sporočil.
16 Ustvarjalna tipografija (6 ECTS) Raziskovanje na področju posameznih delov črkovnih in nečrkovnih znamenj; razlikovanje glede na zgodovinski, umetnostni, družbeni, tehnološki vpliv in glede na namembnost pisave; izbor in uporaba
primernih metod preverjanja berljivosti pisave; izdelava lastne pisave s celotnim naborom črkovnih in nečrkovnih znamenj.
modeliranje barvne reprodukcije v interaktivnih medijih; matematični modeli.
24 Teorija rastriranja (6 ECTS) 17 Umetniška fotografija (6 ECTS) Poglobljeno znanje o fotografiji v smeri umetniške izraznosti; likovna analiza umetniške fotografije; sodobne fotografske tehnike; večji fotografski formati; studijska fotografija; fotografija aranžiranih objektov; kreativnost; estetika fotografije.
Poglobljen študij analognega, digitalnega, amplitudnega, frekvenčnega in kombiniranega rastriranja; slikovne transformacije; modeli človeškega vida; rastrski vzorci, sipanje razlike; korekcijski filtri; generiranje šuma; moire; korekcija gradacije; rastriranje za večtonsko upodabljanje tonov in barv.
18 Integracija oblikovanja in tehnologije (6 ECTS)
25 Teorija reprodukcije (6 ECTS)
Povezovanje širšega pomena izdelka; uporaba znanj oblikovanja, grafične in medijske tehnologije ter trženja; razvoj različnih grafičnih izdelkov; tehnološke zahteve; izbor primernih materialov glede na tehnološke zahteve, predvideno namembnost, zahteve trženja in ekologije; možnost kreativnosti glede na tehnološke zahteve.
Poglobljen študij večbarvne reprodukcije v konvencionalnih in digitalnih tehnikah tiska, barvni analogni in digitalni fotografiji, elektronskih medijih; evolucija sistema barvnega upravljanja; barvna percepcija, barvni originali; teoretični modeli barvnih pretvorb; prenosne funkcije; poskusni tisk; multispektralne reprodukcijske tehnike.
19 Vizualizacija informacij (6 ECTS)
26 Dejavniki kakovosti v tisku (6 ECTS)
Raziskovanje na področju vizualizacije informacij; razlikovanje glede na zgodovinski, umetnostni, tehnološki, širši družbeni, trženjski vpliv ter glede na vrsto izdelka in uporabljen medij; raziskovanju podrejena realizacija lastne vizualizacije; analiziranje lastnega dela.
Poglobljen študij tehnologije tehnik tiska; evolucija konstrukcij konvencionalnih in digitalnih tiskarskih strojev in rotacij; merske metode cenilk kakovost; avtomatska regulacija procesa tiska; sistemi povezovanja tiskarskega stroja z drugimi napravami; standardizacija grafičnega reprodukcijskega procesa.
20 Urejanje informacij (6 ECTS)
27 Uporabniški vmesniki (6 ECTS)
Spoznavanje pomena urejanja informacij; urejanje različnih besedil (glede na literarno zvrst) in različnega dopolnilnega gradiva (slikovni material); urejanje prevedenih del; vloga urejanja za konvencionalni medij in sodobne, elektronske medije; pomen avtorskega prava; pridobivanje in preverjanje avtorskih pravic.
Poglobljen študij interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; modeliranje uporabnika; značilnosti večmodalnega komuniciranja; mobilne naprave in storitve; 3D interakcija, naprave, uporabniški vmesniki; metode evalvacij, smeri razvoja uporabniških vmesnikov; fokusne skupine.
21 Karakterizacija površin (6 ECTS)
28 Jezikovne tehnologije (6 ECTS)
Spoznavanje metod karakterizacije površin; površinska kemija, površinske lastnosti grafičnih izdelkov, vpliv tehnoloških postopkov na površinske lastnosti; interakcije med nanosi, dodatki, vlakni; interakcije med modificirano površino in barvo, laki, lepili; metode (mikroskopija, morfologija in anizotropija, napetost, poroznost, difuzija, adsorpcija in absorpcija, slikovna analiza).
Spoznavanje interdisciplinarnega področja jezikovnih tehnologij; zgodovinski pregled razvoja; sintaksa, semantika, pragmatika; jezikovni modeli, prikriti Markovi modeli; analiza in označevanje; modeliranje, razumevanje, upravljanje dialoga; aplikacije govornega jezika; generiranje naravnega jezika; strojno prevajanje; smeri razvoja jezikovnih tehnologij.
29 Naravna interaktivnost (6 ECTS) 22 Metode karakterizacije grafičnih izdelkov (6 ECTS) Spoznavanje metod za karakterizacijo grafičnih izdelkov; molekulska in nadmolekulska struktura polimerov, barvil in pigmentov, določanje molekulske in nadmolekulske strukture (frakcioniranje, kromatografske metode, spektrometrija, metode sipanja, termična analiza).
23 Modeliranje grafičnega procesa (6 ECTS) Spoznavanje modeliranja grafičnega reprodukcijskega procesa; teorija aditivnega, subtraktivnega, optičnega in avtotipijskega mešanja barv; vpliv dejavnikov, vpliv opazovalca na barvno reprodukcijo;
Spoznavanje interdisciplinarnega področja naravne interaktivnosti; sheme in standardi za anotacijo virov; tehnologije vmesnikov; biometrika; tehnološke značilnosti; evalvacija, sodobni algoritmi biometričnih sistemov.
30 Interaktivni sistemi 2 (6 ECTS) Poglobljeno spoznavanje sodobnih aplikacij interdisciplinarnega področja interaktivnih sistemov; označevalni jeziki v poizvedovanju in ekstrakciji informacij; indeksiranje slik; razpoznavanje govora, indeksiranje besed in podbesednih gradnikov; tehnologije in sistemi informacijskega poizvedovanja digitalnega videa; indeksiranje video vsebin; indeksiranje večpredstavnih vsebin.
57
[[2. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ NAČRTOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – magistrski Trajanje: 2 leti (4 semestre), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (17003) Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 6. 7. 2006
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Načrtovanje tekstilij in oblačil je poglabljanje znanja diplomantov univerzitetnega programa na področju tekstilij in oblačil, njihovo usposabljanje za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod na navedenem področju ter jih tako usposobiti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov z razvito kritično refleksijo, socialnimi in komunikacijskimi zmožnostmi za vodenje skupinskega dela. Značilnost programa je vključevanje študentov v projektno delo in vključevanje v aplikativne in temeljne raziskovalne naloge ter jih tako usposobiti za nadaljevanje izobraževanja na tretji, doktorski stopnji. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplo-
58
mantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na poglabljanju raziskovalnega pristopa hitro razvijajočih se tehnologij na področju tekstilne in oblačilne dejavnosti.
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
• poglobljeno strokovno znanje doseženo s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod, • razvita kritična refleksija, • sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem in znanstvenem področju, • sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, • sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, • iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov,
• socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja skupinskega dela tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju znanstvenih zakonitosti z različnih področij, • razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
Predmetno specifične kompetence: • poglobljena znanja matematike, tehniške mehanike, organske in fizikalne kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, • poglobljen pregled visokozmogljivih (VZ, high performance) vlaken, njihove strukture na raznih strukturnih ravneh (nanometrsko, mikrofibrilno, makrofibrilno), morfologije in dosežkov, uporaba VZ vlaken za visokozahtevne tehnologije (high-tech): v medicini, farmaciji, biomedicini, biotehnologiji, optiki, elektroniki, transportni tehnologiji, informatiki, jedrski energiji; kakor tudi vlakna s posebno modificiranimi lastnostmi standardnih vlaken, ki zato omogočajo pri uporabi specifično čutno ugodje (high-touch), • razumevanje znanstvenih metod, kritične analize in sinteze ter njihova uporaba v reševanju konkretnih problemov: analiziranje, razvoj in izdelava naprednih izdelkov z izboljšanimi lastnostmi in z visoko dodano vrednostjo (prej, netkanih tekstilij, tkanin, pletiv); načrtovanje, analiziranje in izvedba naprednih mehanskih tekstilnih procesov, • sposobnost povezovanja znanj s področij konstrukcijskih, mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti tekstilij s plemenitilnimi postopki, z namenom tehnološkega oblikovanja večfunkcionalne tekstilije z visoko dodano vrednostjo, • razumevanje razlike med inovacijskim managementom in managementom rutinskega delovanja, • poglobljeno teoretično spoznavanje integralnega postopka načrtovanja tekstilij ob upoštevanju oblikovalskih in funkcionalnih izhodišč, • poglobljeno poznavanje vpliva klimatskih pogojev, termofizioloških in čutnih človeških odzivov za načrtovanje oblačil za različne namene uporabe, • spoznavanje inovacij modernih tekstilij, še posebej inteligentnih tekstilij in tekstilij posebnega udobja, ki temeljijo na večfunkcionalnosti in interdisciplinarnem razvojnem pristopu, • znanja o najsodobnejših in specialnih postopkih fizikalne in kemijske modifikacije vlaknotvornih polimerov.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program prve stopnje na področju: tekstilstva, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja,
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, c) visokošolski strokovni študijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: tekstilstva, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja, d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do d), v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
V primeru omejitve vpisa bodo • kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: • število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje; • kandidati iz točk b) in d) izbrani glede na: • število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje oziroma visokošolskem strokovnem programu pred uvedbo bolonjske deklaracije – 75 % točk, • število točk doseženih pri opravljanju dodatnih študijskih obveznosti – 25 % točk. Točke se izračunajo tako, da se povprečna ocena študija oziroma dodatnih študijskih obveznosti iz točk b) in d), zaokrožena na eno decimalko, pomnoži z 10 (maksimalno 100 točk).
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
59
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.
strokovnih področij: tekstilstvo, materiali in programov v mreži AUTEX, b) iz študijskih programov druge stopnje z drugih strokovnih področij, c) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z naslednjih strokovnih področij: tekstilstvo, materiali in programov v mreži AUTEX, d) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z drugih strokovnih področij.
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Načrtovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Študijska komisija NTF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v drugi letnik doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študenti morajo imeti za ponavljanje prvega letnika doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov druge stopnje Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.
Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program, • obseg razpoložljivih mest, • letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti, • minimalno število semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu.
Mogoč je prehod: a) iz študijskih programov druge stopnje z naslednjih
60
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati.
Strokovni naslov Strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga kandidat pridobi po uspešnem dokončanju študija, je: magister tekstilni inženir oziroma magistrica tekstilna inženirka Okrajšava: mag. tekst. inž.
[
PREDMETNIK
] Kontaktne ure
Št. p.
Predmet
[[1. LETNIK ]
1. semester
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
198
74
176
2
450
30
900
Temeljni izbirni predmet 1
60 a
8a
67a
0a
135
9
270
Temeljni izbirni predmet 2
60
8
67
0
135
9
270
Izbirni predmet 1
39
21
b
1
90
6
180
Izbirni predmet 2
39 b
21b
1b
90
6
180
2. semester
[[2. LETNIK ]
P
b
29
b
29b
b
195
180
30
45
450
30
900
0
0
90
6
180
1
Visoko zmogljiva vlakna
45
45
2
Napredne mehanske tekstilne tehnologije
45
15
0
30
90
6
180
3
Napredni plemenitilni postopki
30
30
30
0
90
6
180
4
Inovacijski management
45
30
0
15
90
6
180
5
Postopki vodenja kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
Skupaj 1. letnik
393
254
206
47
900
60
1800
3. semester
186
176
84
4
450
30
900
6
Raziskovalni seminar
30
Izbirni predmet 3
39
Izbirni predmet 4 Izbirni predmet 5 Izbirni predmet 6
60
0
0
90
6
180
29
b
21
1
90
6
180
39
29
b
21
b
1
90
6
180
39b
29 b
21b
1b
90
6
180
39 b
29 b
21b
1b
90
6
180
4. semester
0
0
0
0
0
30
900
Izdelava magistrskega dela
0
0
0
0
0
30
900
Skupaj 2. letnik
186
176
84
4
450
60
1800
Skupaj program
579
430
290
51
1350
120
3600
b
b
b b
b
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje temeljnih izbirnih predmetov, b – povprečje strokovnih izbirnih predmetov ]
61
[ IZBIRNI PREDMETI ] [[TEMELJINI ]
Kontaktne ure Št. p.
Predmet
7
Numerične metode
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
60
0
75
0
135
9
270
8
Matematika 2
60
0
75
0
135
9
270
9
Tehniška mehanika
60
15
60
0
135
9
270
10
Organska kemija
60
30
45
0
135
9
270
11
Fizikalna kemija
60
0
75
0
135
9
270
12
Fizikalna kemija polimerov
60
0
75
0
135
9
270
360
45
405
0
810
54
1620
Povprečno na predmet
60
8
67
0
135
9
270
13
Trženjsko upravljanje podjetij
45
45
0
0
90
6
180
14
Sodobni proizvodni sistemi
45
45
0
0
90
6
180
15
Ekologija v tekstilstvu 2
45
15
30
0
90
6
180
16
Načrtovanje tekstilij
30
30
30
0
90
6
180
17
Načrtovanje oblačil
60
15
15
0
90
6
180
18
Metode karakterizacije tekstilij
30
15
30
15
90
6
180
19
Vlakenski kompoziti
30
60
0
0
90
6
180
20
Tehnične tekstilije
60
30
0
0
90
6
180
21
Pametne tekstilije
45
15
30
0
90
6
180
22
Elektronske tekstilije
30
30
30
0
90
6
180
23
Površinska modifikacija vlaken
30
15
45
0
90
6
180
24
Medicinske tekstilije
45
15
30
0
90
6
180
25
Biotehnologija v tekstilstvu
30
30
30
0
90
6
180
26
Tekstilna pomožna sredstva
45
45
0
0
90
6
180
27
Nega tekstilij 2
30
30
30
0
90
6
180
28
Digitalni tekstilni tisk
30
30
30
0
90
6
180
630
465
330
15
1440
96
2880
39
29
21
1
90
6
180
Skupaj
[[STROKOVNI ]
P
Skupaj Skupaj program
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Nekatere priporočljive kombinacije temeljnih in izbirnih predmetov Specialno-tehnološka usmeritev:
Numerične metode, Tehniška mehanika, Načrtovanje tekstilij, Načrtovanje oblačil, Tehnične tekstilije, Pametne tekstilije, Elektronske tekstilije, Medicinske tekstilije
Vlakensko-kemijska usmeritev: Organska kemija, Fizikalna kemija polimerov, Ekologija v tekstilstvu 2, Metode karakterizacije tekstilij, Vlakenski kompoziti, Tehnične tekstilije, Površinska modifikacija vlaken, Biotehnologija v tekstilstvu
62
Upravljavska usmeritev: Numerične metode, Matematika 2, Trženjsko upravljanje podjetij, Sodobni proizvodni sistemi, Ekologija v tekstilstvu 2, Načrtovanje tekstilij, Načrtovanje oblačil, Metode karakterizacije tekstilij
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli magistrskega študijskega programa s področja tekstilne ali oblačilne dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo AUTEX.
Študent lahko 33 % izbirnih enot programa (12 kreditnih točk) pridobi v drugih magistrskih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov
1 Visoko zmogljiva vlakna (6 ECTS) Struktura, oblikovanje in razvoj visoko zmogljivih vlaken; metode in načini oblikovanja visoko zmogljivih, ogljikovih, keramičnih in nano vlaken; vlakna visoko zahtevnih tehnologij; vlakna posebnih čutnih lastnosti; lastnosti visoko zmogljivih vlaken in njihova uporaba.
2 Napredne mehanske tekstilne tehnologije (6 ECTS) Pomen in uporaba naprednih mehanskih tekstilnih tehnologij (predilskih, netkanih, tkalskih, pletilskih) v tekstilstvu in na drugih področjih uporabe; posebnosti preizkušanja in zagotavljanja kakovosti tekstilij, izdelanih po naprednih mehanskih tekstilnih tehnologijah; ekonomika naprednih tekstilnih izdelkov; posebnost nege naprednih tekstilnih izdelkov.
3 Napredni postopki plemenitenja (6 ECTS) Posebni postopki priprave tekstilnih substratov na plemenitenje; teoretične in tehnološke novosti v barvarstvu; napredni fizikalni, kemijski in mehanski apreturni postopki; teorija modifikacije vlaken, teorija alternativnih medijev v plemenitenju; plemenitenje tekstilij iz nekonvencionalnih vlaken; predstavitev namena in učinkov obdelav in sredstev zanje, ekologija naprednih postopkov plemenitenja; sinergizem med postopki plemenitenja.
4 Inovacijsko upravljanje (6 ECTS) Spoznavanje inovacijskega upravljanja; invencijsko-inovacijski proces; elementi uspeha; ustvarjalnost v invencijsko-inovacijskem procesu; inovativno poslovanje; strategija, izvajanje, nadziranje, merjenje inovacijskih procesov; inovacijsko uspešni modeli; znanje in izkušnje; intelektualna lastnina.
5 Postopki vodenja kakovosti (6 ECTS) Poglobljen študij načinov vodenja kakovosti; pomen vodenja kakovosti z vidika svetovne konkurenčnosti; razvoj sistemov vodenja kakovosti; osnovne funkcije vodenja kakovosti; metode in tehnike na področju vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; standardizacija sistemov kakovosti; celovito vodenje kakovosti.
6 Raziskovalni seminar (6 ECTS) Priprava na raziskovanje (izbor teme, postavitev delovne hipoteze, načrtovanje raziskovanja); priprava magistrskega dela; pravila pisanja znanstvenoraziskovalnega besedila; vsebinska zgradba dela; priprava slikovnega gradiva; koraki pri oblikovanju besedila; predstavitev dela.
7 Numerične metode (9 ECTS) Spoznavanje temeljnih metod numerične matematike; premična aritmetika, izvori napak, konvergenca metod, ocena za celotno napako; sistemi linearnih in nelinearnih enačb, predoločeni sistemi, problemi lastnih vrednosti; interpolacija in integriranje; navadne diferencialne enačbe; parcialne diferencialne enačbe.
8 Matematika 2 (9 ECTS) Spoznavanje integralnega računa več spremenljivk, diferencialne enačbe in verjetnostni račun; odvajanje in integriranje integralov s parametrom; večkratni integrali, primeri uporabe; geometrični in fizikalni pomen, enačbe z ločljivimi spremenljivkami; pogojna verjetnost, neodvisnost, zaporedja, slučajne spremenljivke, povprečna vrednost in razpršenost, korelacija in odvisnost.
9 Tehniška mehanika (9 ECTS) Spoznavanje pojmov tehniške mehanike s poudarkom na razumevanju zakonitosti v tehniški praksi; kinematika (načini gibanja); dinamika točke (sila, delo, moč, energija, nihanje); kinematika in dinamika togega telesa (vrtilna količina, navor, gibanje); statika (sistemi sil, trenje); trdnost (deformacija, napetost, reološki modeli); kompozitni materiali.
10 Organska kemija (9 ECTS) Spoznavanje pomena in vloge organske kemije; kemijska vez in molekularna struktura; nomenklatura, struktura, fizikalne lastnosti; stereokemija; molekulska struktura in reaktivnost; mehanizmi organskih reakcij; kemija naravnih in sintetskih molekul; stereokemija polimerov.
11 Fizikalna kemija (9 ECTS) Uvajanje v samostojno teoretično in eksperimentalno delo; termodinamični sistemi, prvi zakon termodinamike, drugi zakon termodinamike; splošni kriteriji ravnotežja; ravnotežja med fazami; raztopine; kemično ravnotežje; kemijska kinetika; elektrokemija raztopin; fizikalna kemija površinsko aktivnih snovi in koloidov.
12 Fizikalna kemija polimerov (9 ECTS) Spoznavanje osnov polimerov in polimerizacije; vrste polimerov; sinteza polimerov; struktura in fizikalne lastnosti makromolekul v trdem stanju; porazdelitev molekulskih mas; metode za določanje molekulske mase, oblike in velikosti molekul v raztopini; raztopine polimerov; termodinamika polimernih raztopin; lastnosti trdih polimerov.
13 Trženjsko upravljanje podjetij (6 ECTS) Spoznavanje trženjskega upravljanja podjetij; razumevanje upravljanja trženja; analiza trženjskih priložnosti; oblikovanje tržne ponudbe; posebnosti trženja.
63
14 Sodobni proizvodni sistemi (6 ECTS) Proizvodnja kot konkurenčno orodje; razvoj proizvodnje in spremembe okolja; načela in lastnosti industrijske in postindustrijske proizvodnje; novi pogledi na proizvodne sisteme; novi organizacijski modeli proizvodnje; posebni modeli načrtovanja in vodenja proizvodnje (PPS; koncept proizvodnje JiT; strategija proizvodnje KAIZEN); oblikovanje vitke proizvodnje; postopek vertikalnega in horizontalnega segmentiranja.
15 Ekologija v tekstilstvu 2 (6 ECTS) Tekstilna industrija in onesnaževanje okolja; varstvo okolja v povezavi z vodenjem podjetja, trženjem, inoviranjem in razvojem izdelkov, storitev in tehnologij; sistemi ravnanja z okoljem; okoljevarstvena zakonodaja.
16 Načrtovanje tekstilij (6 ECTS) Struktura in lastnosti prej, sukancev in efektnih sukancev, tkanin, pletiv/pletenin ter netkanih tekstilij; postopki izdelave prej, sukancev in efektnih sukancev, tkanin, pletiv/pletenin, netkanih tekstilij; načrtovanje tkanin, pletiv/pletenin.
17 Načrtovanje oblačil (6 ECTS) Udobnost oblačila, psihologija in nevrofiziologija udobja; mehanizmi termoregulacije telesa, prenos toplote in vlage skozi tekstilije; otip tekstilij; subjektivno občutenje udobja oblačil; objektivno vrednotenje otipa in termofiziološkega udobja, načrtovanje udobnega oblačila.
luminiscenca, toplotna regulacija, spomin za obliko, biomimikrija, mikrovlakna, nanovlakna, specialni aditivi v vlaknih, fluorescentne, holografske, refleksivne tekstilije, elektronske tekstilije.
22 Elektronske tekstilije (6 ECTS) Definicija, vrste in razvoj elektronskih tekstilij; elektroprevodni polimeri; elektrokromne snovi, elektroprevodna vlakna; piezoelektrične snovi; tiskana vezja na tekstilnih materialih; tranzistorji, antene, senzorji in sprožila na tekstilijah; telemedicinske tekstilije; tehnološki postopki za izdelavo e-tekstilij.
23 Površinska modifikacija vlaken (6 ECTS) Fizikalno-kemijska obravnava funkcionalnosti trdnih površin; klasifikacija postopkov površinske modifikacije vlaknotvornih polimerov, fizikalne metode; kemijske metode; pomen modifikacij za posamezna vlakna; pregled analitskih metod za določitev lastnosti modificiranih površin vlaken.
24 Medicinske tekstilije (6 ECTS) Specialna vlakna in polimeri; materiali za aplikacijo v medicini s postopki izdelave; klasifikacija medicinskih tekstilij po namenu; antimikrobna vlakna in apreture; tekstilije kot nosilec farmakoloških substanc; nega in vzdrževanje; standardi in predpisi za testiranje in ravnanje z medicinskimi tekstilijami.
25 Biotehnologija v tekstilstvu (6 ECTS) 18 Metode karakterizacije tekstilij (6 ECTS) Kemične metode preiskav; določanje molekulske in nadmolekulske strukture ter morfologije vlaken (molekulska masa in porazdelitev molekulskih mas), spektrometrija, metode sipanja, termična, anizotropija vlaken, gostota mase, površinska napetost in difuzijski pojavi.
Biotehnološki postopki pri plemenitenju tekstilij; encimi v postopkih nege; encimi pri obdelavi odpadnih vod; razgradnja barvil na substratu, v izpiralnih kopelih in odpadnih vodah; biotehnologija pri razvoju novih vlaken; možnosti in učinki genske modifikacije pri pridelavi naravnih vlaken.
19 Vlakenski kompoziti (6 ECTS)
26 Tekstilna pomožna sredstva (6 ECTS)
Opredelitev kompozitnih materialov; vlakna za kompozite; matrice; stične površine, adhezivnost, površinske modifikacije; oblika ojačitvenega sistema in vpliv na temeljne lastnosti kompozitov; nanokompozitni sistemi; osnovne lastnosti polimernih kompozitov; neporušitvene metode preiskav polimernih kompozitov; standardne testne metode za polimerne kompozite; degradacija polimernih kompozitov; glavni postopki izdelave polimernih kompozitov; najpomembnejša področja uporabe in razvojni trendi.
Klasifikacija in strukturne lastnosti tenzidnih in netenzidnih sredstev; mehanizmi delovanja; postopki uporabe sredstev pri procesih plemenitenja; vrednotenje kakovosti postopkov v skladu z veljavnimi predpisi in standardi; ekološka sprejemljivost uporabe sredstev.
20 Tehnične tekstilije (6 ECTS) Sistematična delitev tehničnih tekstilij in značilne lastnosti; vlakna za tehnične tekstilije; izbira surovine, konstrukcije, tehnologije izdelave, sredstev in postopkov za plemenitenje, posebnih metod preizkušanja, specifikacije in standardi.
21 Pametne tekstilije (6 ECTS) Opredelitev pojma in delitev pametnih tekstilij; mikrokapsuliranje, reverzibilno spreminjanje barve,
64
27 Nega tekstilij 2 (6 ECTS) Klasifikacija postopkov nege tekstilij glede na strukturo vlaken in nečistoč; teoretične osnove močenja in pranja; površinsko aktivne snovi; opis konvencionalnih, sodobnih, specialnih postopkov pranja in kemičnega čiščenja; ekološki vidiki nege.
28 Digitalni tekstilni tisk (6 ECTS) Teoretične osnove; naprave in tehnologija; osnove vzorčenja; barvila in pomožna sredstva; substrati; priprava blaga; postopki utrjevanja barvil; analiza tekstilno-tehnoloških lastnosti in analiza videza vzorcev; prenos z digitalnega tiskalnika v filmski tisk; barvno receptiranje; vplivi na okolje in človeka.
65
[[2. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – magistrski Trajanje: 2 leti (4 semestre), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2143) Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (17003) Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede, humanistične vede Datum akreditacije: 6. 7. 2006
Temeljni cilji in kompetence Oblikovanje tekstilij in oblačil je panoga, ki sicer izhaja iz tradicionalnih rokodelskih veščin, vendar je v zadnjem stoletju razvila povsem lasten sistem izražanja, ki je povezan z umetniškimi in ostalimi oblikovalskimi praksami in teorijami. Ustvarjalni proces tekstilnega oblikovalca se praviloma začne z zamislijo, ki jo je potrebno najprej z likovnimi sredstvi vizualizirati in kasneje, ali pa vzporedno, zanjo poiskati ustrezne tehnične postopke. Proces konceptualizacije in materializacije ideje zahteva veliko znanj in izkušenj s področja umetniških disciplin, družboslovja in poznavanja izvedbenih tehnologij. Na podlagi izkušenj pri sedanjem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju na področju oblikovanja tekstilij in oblačil v zadnjih 25-ih letih, sodelovanja s tujimi visokošolskimi ustanovami, predvsem tistih, ki so vključene v mrežo CUMULUS, je bil pripravljen nov koncept študija, ki temelji na štirih vzporednih vertikalah študija, tj. temeljna vertikala, ki vključuje vzporedni študij oblikovanja tekstilij in oblačil,
66
likovno izrazna vertikala, tehnološka, ki pomeni podporo izvedbi oblikovalskih zamisli, in podporna vertikala, ki vključuje potrebna znanja in razvoj veščin na področju računalniškega oblikovanja, znanj s področja zgodovine oblikovanja tekstilij in oblačil, trženja in managementa. Magistrski študijski program poglablja in nadgrajuje vse štiri vertikale, katerih temelj je bil postavljen na univerzitetni stopnji. Predvideno je intenzivnejše mednarodno povezovanje, povečuje se intenzivnost študija, strokovna odgovornost, zahtevana inovativnost in likovna kreativnost.
Kompetenčni profil diplomanta
Splošne kompetence: • poglobljeno strokovno znanje doseženo s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod, • razvita kritična refleksija, • sposobnost eksperimentiranja in posredovanja različnih miselnih konceptov, • razvita sposobnost lastnega učenja na svojem stro-
kovnem in umetniškem področju,
stumografij za televizijo, gledališče in film,
• socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja
• sposobnost modnega fotografiranja, filmskega
skupinskega dela tudi na področju interdisciplinarnega delovanja in raziskovanja s ciljem bogatenja temeljne discipline, • sposobnost hitrega odziva na nove informacije ter sposobnost načrtovanja izdelkov z novimi ali izboljšanimi lastnostmi, • razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in umetniško kreativnemu delu.
beleženja, predvajanja in komentiranja modnih dogodkov, • sposobnost samostojne umetniške dejavnosti na področju ustvarjanja tekstilnih slik (krpanke, tapiserije), tekstilnega nakita (zračna čipka) in tekstilnih prostorsko plastičnih instalacij, • sposobnost poznavanja in uporabe znanstvenih metod in postopkov pri razvijanju idej in reševanju konkretnih delovnih problemov oblikovanja tekstilij in oblačil, • sposobnost pretvorbe ideje v pluralno lingvistično strukturo umetniško oblikovalskega izraza, • sposobnost povečanja dodane vrednosti izdelka in predvidevanja tržnih učinkov, • sposobnost mednarodnega primerjanja in visoke zahtevnosti pri oblikovanju standardov kakovosti lastnega dela, • sposobnost zahtevnejše fotomontaže figure, oblačila, vzorca za načrtovanje celostne vizualne podobe pri kostumografiji ali stylingu, • sposobnost interpretacije historičnih oblačil, krojev in elementov v sodobna oblačila.
Predmetno specifične kompetence: • sposobnost uporabe različnih specifičnih likovno vizualnih metodologij in postopkov za posredovanje problemov in kreacij z vizualno percepcijskega področja, • sposobnost visoko kakovostne optične zaznave in občutljivosti za oblike, vzorce ter realni (naravni in urbani) in metafizični (umišljeni in iluzivni) prostor, • sposobnost suverenega izražanja oblikovalskih idej s pomočjo prostoročnega in računalniškega risanja in slikanja ter 2D in 3D animacije, • sposobnost analiziranja, razumevanja razlik in uporabe notranje likovne strukture posameznih likovnih in oblikovalskih del skozi posamezna zgodovinska stilna obdobja, • sposobnost različnih pristopov k vizualni interpretaciji sporočila od objektivno predstavitvenega do simbolnega, od konkretnega do abstraktnega, od realnega do iluzivnega, od nedvoumnega do kontradiktornega, • sposobnost visoko kakovostne likovne analize oblikovalskih ter drugih likovno-umetniških del s področja oblikovanja tekstilij in oblačil ter vizualnih komunikacij, • sposobnost analitičnega in primerjalnega raziskovanja oblikovalskih in likovnih ustvarjalnih procesov ter pomena oblikovalske, likovne ter umetniške forme in jezika, • sposobnost proučevanja osnovnih sestavin likovnega mišljenja in govora, kakor tudi likovno oblikovalskega opazovanja in vrednotenja ter likovno oblikovalskega pojmovnega mišljenja, • sposobnost postopnega razvijanja oblikovalske moči in ustvarjalnosti ter svoje kreativne osebnosti in svetovnega nazora, • sposobnost združevanja fotografskih, tipografskih in likovno oblikovalskih sistemov v skupno celoto, • sposobnost kritičnega presojanja aktualnih modnih pojavov ter kreativne aktivnosti na področju modnega novinarstva in modne kritike, • sposobnost visokokakovostnega kreiranja in oblikovanja vseh vrst modnih dodatkov, • sposobnost opravljanja stilističnega dela za tiskane medije, televizije in različne prireditve, • sposobnost visokokakovostnega oblikovanje ko-
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje na področju: oblikovanja tekstilij in oblačil ali modnega oblikovanja, b) študijski program prve stopnje z drugih umetniških področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost umetniškega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, c) visokošolski strokovni študijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: oblikovanja tekstilij in oblačil ali modnega oblikovanja, d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih umetniških področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost umetniškega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do d), v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
67
V primeru omejitve vpisa bodo • kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: • število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje; • kandidati iz točk b) in d) izbrani glede na: • število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje oziroma visokošolskem strokovnem programu pred uvedbo bolonjske deklaracije – 75 % točk, • število točk doseženih pri opravljanju dodatnih študijskih obveznosti – 25 % točk. Točke se izračunajo tako, da se povprečna ocena študija oziroma dodatnih študijskih obveznosti iz točk b) in d), zaokrožena na eno decimalko, pomnoži z 10 (maksimalno 100 točk).
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Oblikovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Oblikovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v drugi letnik doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
68
Študenti morajo imeti za ponavljanje prvega letnika doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov druge stopnje Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.
Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program,
• obseg razpoložljivih mest, • letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti, • minimalno število semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu.
Mogoč je prehod: a) iz študijskih programov druge stopnje na področju: oblikovanje tekstilij in oblačil ali modno oblikovanje, b) iz študijskih programov druge stopnje z drugih umetniških področij, c) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: oblikovanje tekstilij in oblačil ali modno oblikovanje, d) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z drugih umetniških področij. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Študijska komisija NTF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati. Področje magistrskega dela je vezano na izbrani glavni izbirni predmet.
Strokovni naslov Strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga kandidat pridobi po uspešnem dokončanju študija, je: magister akademski oblikovalec tekstilij in oblačil oziroma magistrica akademska oblikovalka tekstilij in oblačil Okrajšava: mag. akad. oblik. tekst. in oblač.
[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure
[[1. LETNIK ]
Št. p. Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
191
86
49
124
450
30
900
Oblikovanje tekstilij 4a
30
0
0
45
75
5
150
1. semester 1 2
Oblikovanje oblačil 4a
30
0
0
45
75
5
150
3
Predstavitvene tehnike 3a
15
15
30
0
60
4
120
4
Tehnološko oblikovanje tekstilij in oblačil
30
30
0
0
60
4
120
5
Likovna artikulacija 1
30
15
0
Izbirni predmet 1
28
13
Izbirni predmet 2
28a
13a
210
105
15
[[2. LETNIK ]
2. semester
a
a
15
60
4
120
9,5
a
9,5
60
4
120
9,5a
9,5a
60
4
120
120
450
30
900
a
6
Oblikovanje tekstilij 4b
30
0
0
45
75
5
150
7
Oblikovanje oblačil 4b
30
0
0
45
75
5
150
8
Predstavitvene tehnike 3b
15
15
0
30
60
4
120
9
Likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil 1
30
30
0
0
60
4
120
10
Socialna psihologija oblačenja
45
15
0
0
60
4
120
11
Multimedijske predstavitve
15
30
15
0
60
4
120
12
Trženje tekstilij in oblačil 2
45
15
0
0
60
4
120
Skupaj 1. letnik
401
191
64
244
900
60
1800
3. semester
188
116
53,5
92,5
450
30
900
6
45
Glavni izbirni predmet
48
b a
51 13
b
b
10
300
Izbirni predmet 3
28
60
4
120
Izbirni predmet 4
28 a
13 a
9,5 a
9,5 a
60
4
120
Izbirni predmet 5
28 a
13 a
9,5 a
9,5 a
60
4
120
Izbirni predmet 6
28
a
13
a
9,5
a
9,5
a
60
4
120
Izbirni predmet 7
28
a
13
a
9,5
a
9,5
a
60
4
120
a
9,5
150 a
b
a
9,5
4. semester
0
0
0
0
0
30
900
Izdelava magistrskega dela
0
0
0
0
0
30
900
Skupaj 2. letnik
188
116
53,5
92,5
450
60
1800
Skupaj program
589
307
117,5
336,5 1350
120
3600
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje strokovnih izbirnih predmetov, b – povprečje glavnih izbirnih predmetov ]
69
[
IZBIRNI PREDMETI
] Kontaktne ure
[[GLAVNI ]
Št. p. Predmet 13
Oblikovanje tekstilij 5a
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
45
0
0
105
150
10
300
14
Oblikovanje oblačil 5a
30
0
0
120
150
10
300
15
Likovna artikulacija 2
60
90
0
0
150
10
300
16
Likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil 2
60
90
0
0
150
10
300
17
Oblikovanje kostumov 2
45
75
30
0
150
10
300
240
255
30
255
750
50
1500
Povprečno na predmet
48
51
6
45
150
10
300
18
Oblikovanje tekstilij 5b
15
0
0
45
60
4
120
19
Oblikovanje oblačil 5b
15
0
0
45
60
4
120
20
Oblikovanje kostumov 1
30
15
15
0
60
4
120
21
Modni dodatki 2
30
15
15
0
60
4
120
22
Modni stilizem 2
30
15
15
0
60
4
120
23
Oblačilne in tekstilne tradicije
30
30
0
0
60
4
120
24
Izbrana poglavja modernizma
30
15
0
15
60
4
120
25
Modno komuniciranje in oglaševanje
45
15
0
0
60
4
120
26
Razvoj specialnih krojev oblačil 2
30
15
15
0
60
4
120
27
Izzivi v barvarstvu
15
15
0
30
60
4
120
28
Plemenitilni postopki
30
30
0
0
60
4
120
29
Digitalni tisk tekstila
30
0
30
0
60
4
120
30
Specialne tekstilije 2
30
30
0
0
60
4
120
31
Tekstilna umetnost 2
30
0
0
30
60
4
120
32
Tekstil v prostoru
30
15
0
15
60
4
120
33
Barvno izražanje
30
0
30
0
60
4
120
34
Digitalno 3D oblikovanje 2
30
0
30
0
60
4
120
35
Grafične komunikacije 2
30
30
0
0
60
4
120
36
Konceptualno projektiranje
30
0
30
0
60
4
120
540
240
180
180
1140
76
2280
28
13
60
4
120
Skupaj
[[STROKOVNI ]
P
Skupaj Povprečno na predmet
9,5
9,5
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Priporočene izbirne kombinacije Priporočene kombinacije so nastale z namenom, da bi bolje izkoriščali prednosti povezovanja bolonjskih programov in s tem študentom omogočili več specializiranega znanja na področju, ki jih posebej zanima in s katerim se želijo profesionalno ukvarjati. Posamezne kombinacije kot Moda, Stilizem, Modni dodatki, Oblikovanje tekstilij, Tekstilni interier, Grafika v modi in Inteligentna oblačila predstavlja-
70
jo sklop logičnih povezav nadgrajujočih se izbirnih predmetov. Z izbirnimi predmeti je potrebno zbrati 1 × 10 + 7 × 4 = 38 ECTS kreditnih točk. Študenti se sami odločijo za kombinacije enega glavnega izbirnega predmeta in sedem izbirnih predmetov znotraj obstoječega programa Oblikovanja tekstilij in oblačil. Pet predmetov sklopa je priporočenih, ostale izbira študent povsem poljubno. Možne so tudi kombinacije z izbirnimi predmeti na drugih
programih fakultet in akademij Univerze v Ljubljani v skupni vsoti 10 ECTS.
Moda 1. Oblikovanje oblačil 5a* ali Oblikovanje kostumov 2* (glavni izbirni predmet) 2. Oblikovanje oblačil 5b 3. Oblikovanje kostumov 1 4. Oblačilne in tekstilne tradicije 5. Razvoj specialnih krojev oblačil 2 6. izbirni 7. izbirni 8. izbirni
Stilizem 1. Oblikovanje oblačil 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Modni stilizem 2 3. Oblikovanje oblačil 5b 4. Oblačilne in tekstilne tradicije 5. Modni dodatki 2 6. Izbirni 7. Izbirni 8. Izbirni
Modni dodatki 1. Oblikovanje oblačil 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Modni dodatki 2 3. Oblačilne in tekstilne tradicije 4. Razvoj specialnih krojev oblačil 2 5. Digitalno 3D oblikovanje 2 6. Poljubni 7. Poljubni 8. Poljubni
Oblikovanje tekstilij 1. Oblikovanje tekstilij 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Oblačilne in tekstilne tradicije 3. Digitalni tisk tekstila 4. Specialne tekstilije 2 5. Barvno izražanje 6. Poljubni 7. Poljubni
Tekstilni interier 1. Oblikovanje tekstilij 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Oblačilne in tekstilne tradicije 3. Tekstilna umetnost 2 4. Tekstil v prostoru 5. Specialne tekstilije 2 6. Izbirni 7. Izbirni 8. Izbirni
Grafika v modi 1. Likovna artikulacija 2* ali Likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil 2* (glavni izbirni predmet) 2. Izbrana poglavja modernizma 3. Modno komuniciranje in oglaševanje
4. Barvno izražanje 5. Grafične komunikacije 2 6. Poljubni 7. Poljubni 8. Poljubni Priporočeni predmeti na Grafične in interaktivne komunikacije: • Interaktivni mediji 2 • Teorija tipografije • Temelji fotografije • Ustvarjalna tipografija • Umetniška fotografija • Integracija oblikovanja in tehnol. • Vizualizacija informacij
Inteligentna oblačila 1. Oblikovanje tekstilij 5a* ali Oblikovanje oblačil 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Digitalni tisk tekstilij 3. Specialne tekstilije 2 4. Digitalno 3D oblikovanje 2 5. Pametne tekstilije 6. Poljubni 7. Poljubni 8. Poljubni Priporočeni predmeti na Načrtovanje tekstilij in oblačil: • Izzivi v barvarstvu • Plemenitilni postopki • Ekologija v tekstilstvu 2 • Tehnične tekstilije • Elektronske tekstilije • Medicinske tekstilije • Biotehnologija v tekstilstvu
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli magistrskega programa s področja oblikovanja tekstilij ali oblikovanja tekstilij, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo CUMULUS. Študent lahko 38 % izbirnih enot programa (10 ECTS) pridobi v drugih magistrskih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov
1 Oblikovanje tekstilij 4a (5 ECTS) Aktualne individualne usmeritve z možnostjo uveljavljanja v praksi; v projektu se raziščejo likovno-teoretična, tržno-ekonomska, zgodovinska, tehnološko-proizvodna, civilizacijsko-kulturna izhodišča; razvoj zasnove je med likovno transformacijo in tehnološkim eksperimentiranjem; interne in javne predstavitve.
71
2 Oblikovanje oblačil 4a (5 ECTS)
9 Likovne analize tekstilnih vzorcev 1 (4 ECTS)
Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov, preizkušanje zamisli na poskusnih in izvedbenih modelih z znanjem modeliranja; določanje materialov, barv, vzorcev in tekstur glede na želen vizualni učinek; projektno delo s povezovanjem že usvojenih znanj in razvijanjem novih.
Osnovni likovni parametri pri kreiranju tekstilnih vzorcev in oblačil, likovne analize vzorcev v naravi ter vzorcev in oblačil skozi posamezna zgodovinska obdobja in kulture, analiza vzorcev s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture in oblikovalskih izdelkov v povezavi s tekstilnimi vzorci in oblačili, kompozicijske sheme tekstilnih vzorcev in oblačil.
3 Predstavitvene tehnike 3a (4 ECTS) Računalniško risanje in slikanje modne skice, tekstilnih vzorcev, kolažev, tehničnih modnih načrtov za oblačila, izvedba abstraktnih in tekstilnih slik, uporaba in obdelava digitalne fotografije pri izvedbi javnih in internetnih predstavitev, uporaba računalniške vizualizacije za predstavitev.
4Tehnološko oblikovanje tekstilij in oblačil (4 ECTS) Odnos oblikovanje-tehnologija; dejavniki, ki vplivajo na proces načrtovanja, priprave in izdelave kolekcije tekstilij/oblačil; strategija načrtovanja, priprave in izdelave kolekcije tekstilij/oblačil; časovno načrtovanje izdelave prototipne/trgovske/tržne kolekcije; principi in sistemi izbiranja in optimiranja kolekcije tekstilij in oblačil; zagotavljanje kakovosti in oprema kolekcije tekstilij/oblačil.
5 Likovna artikulacija 1 (4 ECTS) Vizualno in likovno, čutne in psihične prvine percepcije in artikuliranja 2D in 3D oblik in prostora; vloga kontrasta in asimilacije; zakoni organizacije vidnega polja; semantika in semiologija; soodvisnost med znakom in pomenom; simulakri in simulacije v različnih likovnih jezikih; morfologija in likovna sintaksa; osnove likovne kompozicije v sodobnih likovnih praksah v povezavi z oblikovanjem tekstilij in oblačil.
6 Oblikovanje tekstilij 4b (5 ECTS) Celostna problematika tekstilij kot kulturna stalnica; najnovejši dosežki na tehnološkem področju, združeni z estetskimi vrednotami v tržnih okvirih; specifičnosti prostora, skrb za ohranjanje identitete in njene raznolikosti; tekstilije v bivanjskem okolju; predstavitvene oblike kot sredstvo komunikacije in metafore.
7 Oblikovanje oblačil 4b (5 ECTS) Poglabljanje znanj reševanja oblikovalskih problemov, razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov, razvoj kolekcije za posebne potrebe; vsak projekt se konča z interno predstavitvijo.
8 Predstavitvene tehnike 3b (4 ECTS) Prostoročno risanje in slikanje tekstilnih slik, oblikovanje na računalniku ter izvedba tekstilnih slik na žakarskih statvah, oblikovanje vizualnih komunikacij, razvijanje postopkov od začetne ideje do končne realizacije projekta, logotip, celostna grafična podoba.
72
10 Socialna psihologija oblačenja (4 ECTS) Razumevanje oblačenja in človekovega obnašanja znotraj skupnosti; predmet združuje znanja antropologije, psihologije, sociologije in kulturoloških študij; oblačenje kot del širšega konteksta videza; socialni pomeni oblačil; oblačenje, videz in socialna konstrukcija spola; sebstvo: jaz v kontekstu socialne interakcije; oblačila in videz kot možnost izražanja znotraj skupnosti, moda kot socialno-psihološki proces v kulturnem in zgodovinskem kontekstu; vplivi globalizacije in izražanje identitete.
11 Multimedijske predstavitve (4 ECTS) Zasnova dramaturškega, vsebinskega in oblikovalskega koncepta dinamične predstavitve modnega oblikovanja na CD ROM-u/DVD-ju, videu in internetu; odnosi med sliko/besedilom/zvokom/časom; gibanje, animacija, sekvenca, ritem, koreografija; načrtovanje spletnih strani, navigacija, interaktivnost, scenarij, storyboard; snemanje, montaža, postprodukcija.
12 Trženje tekstilij in oblačil 2 (4 ECTS) Razvoj trženja v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru v prihodnosti; poglobljene vsebine s področja opredelitve tržišč in metod njihovega raziskovanja, segmentacije tržišč, vplivov mikro in makro okolja na različne tržne segmente potrošnikov, oblikovanja modnih smernic kot odraza globalne raziskave tržišča, oblikovanja tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov in s področja oblikovanja blagovne znamke tekstilij in oblačil.
13 Oblikovanje tekstilij 5a (10 ECTS) Uvod v magistrsko delo; določanje novih smeri glede na spremenjene družbene pogoje (spremenjene dejavnosti človeka), nove možnosti tehnološke izvedbe, tržne pogoje, aktualne smeri v umetnosti, zgodovinsko kontinuiteto in etnološke specifičnosti ter medijske pojavnosti tekstilij in oblačil.
14 Oblikovanje oblačil 5a (10 ECTS) Poglabljanje znanj reševanja oblikovalskih problemov, individualno projektno delo s povezovanjem že usvojenih znanj, njihovo preverjanje in razvijanje novih; poseganje na druga oblikovalska in tehnološka področja.
15 Likovna artikulacija 2 (10 ECTS) Pomembna vprašanja likovno produktivnega mišljenja; zaznave in ustvarjalčeve specifične usmeritve, te-
oretska in praktična vprašanja likovnih panog v zgodovini in sodobnosti, soodvisnosti in specifičnosti; estetike in primerjave z drugimi umetniškimi praksami; struktura likovnega jezika in modeli verbalizacije; odnosi med subjektom, strukturo in substanco ter načini konceptualizacije umetniškega izraza; likovna materializacija podobe, predmeta, predstavitve v javnem prostoru.
22 Modni stilizem 2 (4 ECTS) Poglabljanje znanja modnega stilizma; ciljno usmerjene naloge; zgodovinska, etnološka in sodobna stilska podoba; znanja različnih področij za dosego želenega cilja; sledenje razpoloženju in spremembam v družbi na podlagi psihologije in sociologije mode; modni stilizem v podporo kolekcijam oblačil in tekstila, da postanejo tržno zanimive; nove stilske podobe posameznikov ali skupin za specifične namene.
16 Likovne analize tekstilnih vzorcev 2 (10 ECTS) Likovne spremenljivke, likovno teoretska načela, likovni parametri, likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil na estetski, funkcionalni, modni, psihološki in izrazni ravni, združevanje tekstilnega vzorca in oblačila v skupni likovno-oblikovalski organizem, likovna analiza modne fotografije, vizualnih komunikacij, tipografije, oblikovanja, umetnosti, medijskih in multimedijskih vizualizacij.
17 Oblikovanje kostumov 2 (10 ECTS) Funkcija, cilji, naloge, področja in vloga kostumografije; kostumografski koncept, kostumska skica, kostumska vaja; razvoj gledališča, prizorišč, dramatike, scenografije in kostumografije skozi stoletja; kostumografski postopki glede na specifičnost medija; aktualni kostumografski postopki znanih svetovnih kostumografov.
23 Oblačilne in tekstilne tradicije (4 ECTS) Spoznavanje temeljev kulturne antropologije, spoznavanje različnih etničnih kultur in njihovo primerjanje z značilnostmi domačega kulturnega izročila; uporaba inovativnosti in posebnosti oblačil etničnih skupin za kreativno osnovo sodobnih kolekcij oblačil.
24 Izbrana poglavja modernizma (4 ECTS) Umetnostni stili v modernizmu in postmodernizmu ter prikaz družbeno pogojenih sprememb v sodobni umetnosti; razvoj avtonomizacije umetnosti in estetike v povezavi s pluralnostjo zadnjih dveh stoletij; teorije abstrakcije in ključni dosežki visokega modernizma; postmodernizem; vpliv tehnoloških novitet na umetnost in oblikovanje; vprašanje avantgardnosti in retrospekcije; vpliv digitalizacije in globalizacije na umetnost, prelivanje med področji človekovega delovanja in bivanja v sodobni umetnosti.
18 Oblikovanje tekstilij 5b (4 ECTS) Načrtovanje novih tekstilnih predmetov in načinov njihove uporabe na osnovi raziskav spremenjenih dejavnosti; v povezavi z oblikovanjem oblačil in tehnikami plemenitenja, ki odražajo sodobno estetiko; v povezavi s predstavitvenimi tehnikami.
19 Oblikovanje oblačil 5b (4 ECTS) Poglabljanje znanj reševanja oblikovalskih problemov, individualno projektno delo s povezovanjem že usvojenih znanj, njihovo preverjanje in razvijanje novih; poseganje na druga oblikovalska in tehnološka področja.
20 Oblikovanje kostumov 1 (4 ECTS) Funkcija in cilji kostumografije, proces ustvarjanja predstave ali filma; zbiranje podatkov, kostumska skica, tehnična risba, skice krojev, kostumsko pomerjanje, kostumska vaja; vloga in naloge asistenta v procesu in izvedbi produkcije; sodelovanje z garderoberji in maskerji.
21 Modni dodatki 2 (4 ECTS) Ciljno načrtovanje; zgodovinsko, etnološko in sodobno oblikovanje določenih modnih dodatkov za izbrano oblikovalsko nalogo; načini reševanja oblikovalskih problemov; razvoj kolekcije v skladu s potrebami in modnimi smernicami ob upoštevanju funkcionalnosti in estetike; nove rešitve na osnovi družbenih sprememb, novih tehnologij in znanja modeliranja; individualno eksperimentalno delo.
25 Modno komuniciranje in oglaševanje (4 ECTS) Razvoj modnega komuniciranja v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru v prihodnosti, sodobne komunikacijske in oglaševalske strategije, oblikovanje komunikacijskega spleta, oglaševanje, pospeševanje prodaje, stiki za javnostmi, osebna prodaja, publiciteta, načrtovanje komunikacijskih akcij.
26 Razvoj specialnih krojev oblačil 2 (4 ECTS) Različne oblike telesa/drže in vpliv na konstrukcijo/modelacijo krojev oblačil, razvoj specialnih krojev oblačil za posebne namene, razvoj specialnih zgodovinskih oblik krojev oblačil, razvoj krojev oblačil za individualne vsebine projektov/magistrske naloge pri predmetu Oblikovanje oblačil.
27 Izzivi v barvarstvu (4 ECTS) Priprava koncepta izvedbe barvanja izbrane tekstilije na podlagi poznavanja modernih barvil; poglobljeno poznavanje naravnih barvil in tehnik njihove uporabe ter možnosti aplikacije naravnih barvil po starih recepturah in barvarskih tehnikah; poznavanje odnosa med konstitucijo barvil in barv; eksperimentalno vrednotenje po ISO standardih; visoko pralno obstojna redukcijska barvila za posebne namene; laboratorijski preizkusi z znanjem barvne metrike.
28 Plemenitilni postopki (4 ECTS) Predhodna priprava tekstilij; apreture; klasifikacija in načrtovanje postopkov glede na uporabne in estetske
73
lastnosti tekstilije; vključitev postopkov v proces oblikovanja tekstilij; vpliv dejavnikov na kakovost postopkov; specialni učinki; ekološka sprejemljivost.
29 Digitalni tisk tekstila (4 ECTS) Teoretične osnove, naprave in tehnologija, osnove vzorčenja, barvila in pomožna sredstva, substrati, priprava blaga, postopki utrjevanja barvil na tekstilni substrat, prenos z digitalnega v filmski tisk, barvno receptiranje, vpliv tiska na lastnosti vlaken in tekstilij, vpliv tehnologije na okolje in človeka.
35 Grafične komunikacije 2 (4 ECTS) Jezikovne prvine oblikovanja sporočila; likovni in verbalni jezik kot nosilca informacije; elementi grafične kompozicije; nosilci in materiali v tiskarstvu ter v digitalni tehnologiji; velikosti in proporci; prelom in mreža; tipografija, razvoj pisav, črkovni slogi; blagovna znamka, identiteta, razvojna strategija in vizualno označevanje z logotipom grafičnih in digitalnih aplikacij, sloganov, besednih, črkovnih in slikovnih znakov; digitalna priprava.
36 Konceptualno projektiranje (4 ECTS) 30 Specialne tekstilije 2 (4 ECTS) Tekstilne inovacije, poglobljen študij lastnosti specialnih tekstilij: kromizmi, luminiscenca, fluorescenca, holografija, biomimikrija, nanotehnologija, prevodni polimeri, vgrajevanje mikroelektronike v tekstilije idr.; tehnološke možnosti oblikovanja specialnih tekstilij; razvojni trendi.
31 Tekstilna umetnost 2 (4 ECTS) Sodobni likovni stili in prakse z razumevanjem razvoja likovne umetnosti, njene pomenske večplastnosti in materialne slikovitosti; s poudarkom na študiju abstraktne umetnosti izpostaviti likovne svojskosti tekstilnih materialov; sodobne sinteze primerjav, izkušenj, različnih kontrastov in instalacij likovnih vsebin; skupni projektih s študenti likovne akademije in drugimi.
32 Tekstil v prostoru (4 ECTS) Zgodovina arhitekture s poudarkom na notranjem oblikovanju in tekstilni opremi; kulturna, politična in socialna ozadja o logiki rabe arhitekturnega jezika; prostorske možnosti od razkošne unikatne zasebnosti preko tipične množične industrijske proizvodnje do stavb širšega javnega značaja; urbane krajine in naravni ambienti; raznovrstnosti tekstilij za notranjo opremo in druge namembnosti; skupni projekti s študenti arhitekture in industrijskega oblikovanja.
33 Barvno izražanje (4 ECTS) Barvni sistemi in modeli; barva kot svetloba in kot snov; barva v umetniški in oblikovalski praksi, estetika in ekspresija; barvni in svetlostni intervali; barvna harmonija in kontrast; simbolni pomeni; morfološke konstante čistih barvnih tonov; barva kot sredstvo likovnega izraza skozi zgodovino likovnih panog; barva v ustvarjanju smernic tekstilnega in modnega oblikovanja; barvne karte; barva in barvna svetloba v javnih predstavitvah.
34 Digitalno 3D oblikovanje 2 (4 ECTS) Predstavitev in uporaba programa Alias Maya in drugih računalniških programov za 3D oblikovanje in vizualizacijo; oblikovanje 3D lika; kreativno modeliranje in simulacija oblačil; materiali in teksture; upodobitev simulacije oblačil; oblikovanje in upodobitev različnih modnih dodatkov.
74
Konceptualno mišljenje in njegove interpretacije za uspešno oblikovalsko projektiranje, razvijanje spretnosti konciznega raziskovanja pomenov besed; ustvarjanje drugačnih kreativnih razsežnosti v okolju, ki se posredno povezuje z modo in oblačilno kulturo; analize, komentarji, intervjuji in prebiranje znanih avtorskih del z različnih področij; besedna semantika; izvedbeni projekti. neodvisni od mode.
75
[[3. STOPNJA ]
[[ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ TEKSTILSTVO, GRAFIKA IN TEKSTILNO OBLIKOVANJE ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – doktorski Trajanje: 3 leta, skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost; (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: • tekstilstvo: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska industrija (podrobneje neopredeljeno) • grafične in interaktivne komunikacije: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno)
• tekstilno oblikovanje: (2143) Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (18202) Doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede; humanistične vede Datum akreditacije: 20. 4. 2009
Temeljni cilji programa Področje tekstilstva
Tehnološko visoko razvite tekstilije postajajo pomembni novi materiali za različna področja uporabe. Vpeljava nanotehnologije in drugih sodobnih postopkov funkcionalizacije omogoča izdelavo tekstilnih vlaken z novimi ali izboljšanimi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri tem je potrebno izpostaviti pomembne prednosti tekstilnih materialov, kot so lahkost, gibkost, trpežnost in biorazgradljivost, ob hkratnih posebnih lastnostih, in sicer protimikrobnosti, samočistilnosti, bioaktivnosti, vodo- in oljeodbojnosti, ognjevarnosti, termoregulativnosti, elektroprevodnosti, zaščiti pred UV žarki in elektromagnetnem sevanju in nevidnosti v IR področju. Obstoj tekstilne industrije v EU je vezan na razvoj tehnološko visoko razvitih proizvodov. Po zaslugi lastnega znanja in razvoja lastnih izdelkov se sloven-
76
ska tekstilna industrija že vrsto let uspešno postavlja ob bok svetovni konkurenci. Intenzivno sodelovanje raziskovalcev z Univerze v Ljubljani v znanstveno raziskovalnih in razvojnih projektih preko industrijskega razvojnega centra IRSPIN, strokovnih simpozijev in drugih oblik sodelovanja omogoča obvladovanje tehnološko visoko razvitih tehnologij. Pri pripravi programa doktorskega študija smo sledili raziskovalnim prioritetam, ki jih je v svojem programu za obdobje od 2007 do 2013 oblikovala evropska in slovenska tekstilna tehnološka platforma. Le-te so osredotočene na področja raziskav, ki dolgoročno vplivajo na razvoj tekstilne in oblačilne industrije. Med najpomembnejšimi so premik od konvencionalnih do specialnih proizvodov na podlagi visoko tehnoloških procesov vzdolž celotne verige od vlakna preko ploskovne tekstilije do oblačila, uveljavitev in širitev tekstila v številne industrijske sektorje ter nova področja uporabe, premik od masovne proizvodnje k proizvodnji po
meri skupaj z inteligentno proizvodnjo, logistiko, distribucijo in novimi koncepti storitev. Vpeljava najsodobnejših tehnologij pri proizvodnji vlaken ter kemijskih in fizikalnih obdelavah ploskovnih tekstilij zahteva veliko temeljnega in aplikativnega znanja, ki ga bodo študenti pridobili v okviru doktorskega študija tekstilstva. Program študija vključuje predmete, ki bodo omogočili usvojitev temeljnih znanj s področja matematike, mehanike, fizikalne, organske in analitske kemije. Nadalje omogoča poglobljen študij strukture, fizike in mehanike polimerov, novih tehnologij izdelave in predelave funkcionalnih tekstilnih materialov, razvoj tekstilij iz obnovljivih virov in recikliranje, vpeljavo biotehnologije v proizvodnjo in obdelavo tekstilij, izdelavo novih materialov za tehnične tekstilije kot na primer medicinske tekstilije, geo- in agrotekstilije, tekstilije v letalstvu ter elektrotekstilije, ki predstavljajo najsodobnejše pametne in inteligentne tekstilije z vgrajenimi senzorji in čutili. Pri izvedbi tako zahtevnega interdisciplinarnega študija se povezujemo z raziskovalci s Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Filozofske fakultete, Fakultete za družbene vede, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kemijskim inštitutom in Inštitutom Jožef Stefan iz Ljubljane, Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, Tekstilno-tehnološke fakultete iz Zagreba, Hrvaška.
Področje grafičnih in interaktivnih komunikacij Grafična industrija se danes povsod po svetu srečuje s številnimi izzivi. Izredno hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zlasti interneta in mobilnih naprav, ogroža papir kot klasični tiskovni material in nosilec informacij. Kot kažejo zadnji trendi, pa lahko tako klasični kot novi mediji obstajajo sočasno drug ob drugem in se na marsikaterem področju celo dopolnjujejo. Dober primer je razcvet proizvodnje cenovno dostopnih, hitrih in zmogljivih barvnih tiskalnikov za domačo in pisarniško rabo (SOHO – small office/home office), s katerimi lahko danes praktično vsakdo z ustrezno računalniško strojno in programsko opremo kar doma oblikuje in izdela, tj. natisne, kakovostno reklamno brošuro, katalog ali pa celo knjigo. Po drugi strani pa se je tudi grafična – tiskarska – industrija ob pomoči digitalne tehnologije morala prilagoditi potrebam oz. zahtevam sodobnega človeka po vsesplošni dosegljivosti in personaliziranosti informacij. V tiskarstvu smo priča nekakšnemu premiku paradigme iz t. i. »just-in-case« v »just-in-time« filozofijo tiskanja. Namesto velikih naklad tiskovin, ki jih proizvajajo ofsetni, flekso in ostali klasični tiskarski stroji, se danes dokumenti shranjujejo v elektronski obliki na disk ali magnetni trak in jih je možno natisniti v natančno zaželeni, manjši količini, v točno določenem času in v skladu s specifičnimi zahtevami uporabnika (personalizacija). Globalizacija, ki se kaže zlasti v konkurenčnosti azij-
skih podjetij, je podobno kot v drugih industrijskih panogah prisilila evropsko grafično industrijo, da poišče nove rešitve in možnosti razvoja. Te so povezane s proizvodnjo tehnološko zahtevnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kamor sodi t. i. inovativni tisk, pri čemer se uporabljajo posebna tiskarska barvila ali črnila (termokromatična, penetracijska, efektna črnila), ki podelijo nosilcu ustrezne varnostne, dekorativne ali druge specifične lastnosti. Zelo svetlo prihodnost ima prav gotovo tiskana elektronika (printed electronics). Elektronske komponente se lahko danes zaradi vedno večje miniaturizacije natisnejo na substrat s pomočjo digitalnih (brizgalni oz. ink-jet) pa tudi klasičnih (flekso-, sitotisk) tiskarskih tehnik. Skozi mikronske šobe sodobnih brizgalnih tiskalnikov je možno na plastiko, kovino, steklo, papir in druge nosilce brizgati tudi korozivne materiale (pigmenti v obliki tekočin – zlato, srebro) ali celo biološke raztopine (DNK, bakterije; t. i. biotisk). Tisk elektronskih naprav, kot so fleksibilni zasloni, etikete RFID, prožna in toga elektronska vezja, 3D predmeti itd. počasi že postaja resničnost. Da bi lahko tudi domača grafična in sorodne industrije šle v korak z zgoraj opisanimi in ostalimi sodobnimi svetovnimi trendi, je nujno potrebno izobraziti strokovnjake z ustreznimi naravoslovnimi, tehničnimi, družboslovnimi in ostalimi znanji. Program doktorskega študija Grafične in interaktivne komunikacije je oblikovan tako, da omogoča kandidatu pridobitev teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih bo po končanem študiju kot bodoči raziskovalec bodisi na univerzi ali inštitutu ali pa kot tehnolog v podjetju potreboval pri svojem delu.
Tekstilno oblikovanje Tekstilno oblikovanje v najširšem smislu ima v svoji zasnovi težnjo po sintezi novega, temelji na kritičnosti in kreativnem komponiranju novih vsebin in namembnosti. Na povsem sproščenem trgu je oblikovanje že zdaj pomembna sestavina celovite ponudbe sodobnih tekstilnih izdelkov, ki nikoli ne ostaja brez pomembnih razvojnih izzivov. Konkurenčna prednost je vse bolj odvisna od smiselno vpetega oblikovanja v koncept blagovne znamke. Njena prepoznavnost zavisi od dejanske dodane vrednosti različnim kvalitetam izdelka, kar dosežemo le z vlaganjem v interdisciplinarne raziskave in razvoj, ki spodbuja inovacije. Tekstilno in oblačilno oblikovanje predstavlja nadgradnjo in ima prihodnost v razvitih ekonomijah v okviru izdelkov visoke kakovosti v vseh ozirih, v sodobnih tehničnih izdelkih, medicinskih tekstilijah, inteligentnih tekstilijah in podobno. Poleg drugih ukrepov so cilji tesno povezani z ustreznim znanjem in vrhunsko usposobljenostjo strokovnega kadra, ki bo znal zadovoljevati zahteve in potrebe najzahtevnejših kupcev in jim celo napovedoval njihovo obnašanje v prihodnosti.
77
Področja nove uporabe so tesno povezana s tehnološko visoko razvitimi materiali, ki nudijo specialne, nove ali izboljšane funkcionalne lastnosti izdelkom. Oblikovalci s pridom izkoristijo vsako novost v tekstilstvu, na primer nekatere danes že nepogrešljive lastnosti materialov, kot so lahkost, gibkost, trpežnost, biorazgradljivost, protimikrobnost, samočistilnost, bioaktivnost, vodo- in oljeodbojnost, ognjevarnost, termoregulativnost, elektroprevodnost, zaščita pred UV žarki in elektromagnetnim sevanjem in jih vgrajujejo v svoje zamisli. Vpeljava novih tehnologij odpira tudi vrsto novih možnosti za oblikovanje, ki vstopa v tehnološke procese interdisciplinarno tako na nivoju eksperimentalnega raziskovanja kot pri prenašanju v industrijsko proizvodnjo. Pridobljene raznolike prilagoditve klasičnega profila tekstilnega in modnega oblikovalca je treba nadgraditi s tesnejšimi povezavami z vsemi potrebnimi strokami, ki le skupaj tvorijo uspešno strategijo aplikativnih raziskav za razvoj novodobnih tekstilnih izdelkov in rešitev različnih izzivov v hitro razvijajoči se družbi. Z možnostjo resnega interdisciplinarnega dela v doktorskem študiju bo raziskovalcem dana možnost kritičnega sodelovanja, ki bo temeljilo na skupni odgovornosti, inovativnosti in kreativnosti.
Splošne kompetence programa
• poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, • usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, • reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, • vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, • vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja, • razvita kritična refleksija na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, • socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja skupinskega dela tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju znanstvenih zakonitosti z različnih področij, • razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
78
Predmetno specifične kompetence
Področje tekstilstva • usvojitev matematičnih orodij za študij tehniške mehanike, sposobnost razumevanja mehanskih zakonitosti in principov v mehaniki materialov in delovanju naprav, sposobnost nadgrajevanja osnovnih modelov s specifičnimi in razvijanje deduktivnega reševanja problemov na področju tekstilne tehnologije, • znanja s področja fizikalne organske kemije, ki so nujno potrebna pri študiju kemijsko orientiranih predmetov na področju tekstilne znanosti in tehnologije, vpogled v moderne analitske metode v organski kemiji, sposobnost presoje o izbiri najprimernejše metode pri praktičnem reševanju raziskovalnih problemov na področju kemijske tekstilne tehnologije, kar je pogoj za samostojno reševanje raziskovalnih problemov s tega področja, • sposobnost razumevanja zakonitosti s področja fizike in mehanike vlaknotvornih polimerov, sposobnost povezave nadmolekulske in morfološke strukture z lastnostmi polimerov, sposobnost izbire vlaknotvornih polimerov glede na zahtevane lastnosti končnega proizvoda, poznavanje uporabnih možnosti vlaknotvornih polimerov na različnih področjih ter razumevanje vpliva dejavnikov pri proizvodnji in uporabi vlaken in končnih izdelkov, • znanja s področja visokozmogljivih vlaken za potrebe razvoja in uporabe v tehnološko visoko razvitih izdelkih za tehnične namene, sposobnost uporabe teoretičnega znanja s področja strukture, lastnosti in uporabe polimernih vlaken za potrebe konstrukcije visokozmogljivih tehničnih tekstilnih izdelkov in vlaknatih kompozitov, sposobnost strokovne izbire visokozmogljivih vlaken glede na zahtevane lastnosti končnega proizvoda, • vpogled na področje nekonvencionalnih vlaken in novih sintetičnih vlaken iz biopolimerov, ki surovinsko niso vezana na nafto, poznavanje sodobnih tehnologij, ki vodijo do sinteze biopolimerov iz obnovljivih surovin, lastnosti in prednosti njihove uporabe, sposobnost strokovne izbire vlaken za razvoj okolju prijaznih izdelkov, poznavanje problematike pri njihovem pridobivanju in uporabi, • razumevanje povezave med strukturo in lastnostmi vlaknotvornih polimerov ter njihovo razgradljivostjo in obnovljivostjo, sposobnost prepoznanja potreb ločevanja odpadnih tekstilnih materialov, poznavanje postopkov recikliranja polimernih materialov in vpliva recikliranja na njihove lastnosti, sposobnost iskanja optimalnih rešitev pri izdelavi tekstilnih izdelkov ob upoštevanju ekološkega oblikovanja in življenjskega cikla posameznega izdelka, • usvojitev najsodobnejših analitskih metod za preiskave strukture molekul v nanometrskem merilu, nadmolekularnih struktur v trdem agregatnem stanju, anizotropije, termičnih lastnosti, difuzijskih pojavov, viskoelastičnosti in gostote
vlaken ter sposobnost izbire ustreznih analitskih metod pri raziskavi kemijskih in fizikalnih lastnosti vlaknotvornih polimerov ter njihovih sprememb pri različnih postopkih predelave, uporaba znanja na specialnih področjih preiskav, kot so arheološke in zgodovinske tekstilije, preiskave tekstilij v forenziki, • pridobitev znanj in veščin na področju programiranja in numeričnih metod, vpogled v matematične programske pakete, ki so pomembni pri analizi merjenih rezultatov, nadgraditev statističnega načina razmišljanja in pristopa k raziskovanju, sposobnost uporabe sodobnega statistična orodja pri znanstveno-raziskovalnem ali poklicnem delu, razumevanje osnov in praktične uporabe obravnavanih metod v tekstilstvu, • poglobljen študij strukture in lastnosti enojnih, združenih, sukanih in kablanih linijskih tekstilij, enoplastnih in večplastni tkanin, pletiv in pletenin, 3D tekstilij ter koprenskih, ekstrudiranih, napihanih in naplavljenih netkanih tekstilij, sposobnost povezovanja vpliva konstrukcijskih in proizvodnih parametrov na končne lastnosti izdelka, sposobnost načrtovanja tekstilij za različne namene končne uporabe z vnaprej zahtevanimi fizikalnimi, mehanskimi, prepustnostnimi in drugimi lastnostmi, obvladanje najzahtevnejših naprednih tehnologij izdelave tekstilij, razumevanje vpliva posamezne faze na lastnosti tekstilije ter poznavanje naprednih metod in aparatov za preizkušanje mehanskih lastnosti tekstilnih izdelkov. • znanje teoretičnih osnov plemenitilnih procesov ter postopkov kemijske in fizikalne modifikacije tekstilij, sposobnost vpogleda v mehanizme procesov, razumevanje vpliva dejavnikov na kakovost izvedbe postopkov in posledično lastnosti končnih izdelkov, sposobnost povezovanja teoretičnih in aplikativnih znanj s področij strukturnih, konstrukcijskih, mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti tekstilij ter postopkov plemenitenja in nege tekstilij, poznavanje tehnološko najsodobnejših kemijskih tekstilnih postopkov ter sredstev za njihovo izvedbo, sposobnost strokovne izbire postopka glede na zahtevane funkcionalne lastnosti izdelka, • sposobnost vpeljave novih tehnologij za modifikacijo tekstilij, med njimi nanotehnoloških postopkov, kot sta sol-gel tehnologija in neravnovesne plazemske tehnologije, mikrokapsuliranje, biotehnologija; vpogled v mehanizme modifikacije površin tekstilij ter metode za njihovo karakterizacijo, poznavanje ekoloških in ekonomskih prednosti postopkov ter njihove pomanjkljivosti, • vpogled v strukturo, lastnosti in uporabnost barvil in pigmentov na področju kemijske tekstilne tehnologije, podrobno poznavanje karakteristik barvil in pigmentov, kar omogoča objektivno vrednotenje tekstilnih izdelkov ter dosego njihove večje konkurenčnosti, pridobitev ustreznih znanj na področju teorije in prakse merjenja barve, podrobna seznanitev z barvo kot fenomenom čutne zaznave,
razumevanje problemov povezanih z zaznavanjem in upodabljanjem barve v različnih medijih, • vpogled v strukturne lastnosti kemijskih sredstev za plemenitenje in nego tekstilij, sposobnost strokovne rabe ustreznih sredstev, njihovih koncentracije in kombinacij ter sposobnost ekološkega razmišljanja pri uporabi najsodobnejših sredstev in načinov funkcionalizacije tekstilnih vlaken ter njihove nege, • sposobnost razvijanja specialnih tehničnih dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih tekstilij z visoko dodano vrednostjo za nove aplikacije na različnih gospodarskih področjih, kot so medicina, farmacija, šport, gradbeništvo, kmetijstvo, letalstvo, poznavanje zahtev po funkcionalnih lastnostih, posameznih struktur in načinov izdelave, posebnosti pri uporabi, specifičnih preiskav in standardov, • poglobljen študij vpliva posameznih procesov tekstilne industrije, njihovih odpadkov in izdelkov na okolje, pridobitev ekološke osveščenosti, poznavanje okoljevarstvene zakonodaje in ekoloških standardov povezanih s stroko, sposobnost ocenitve in reševanje konkretnih ekoloških problemov v industriji, poznavanje okoljskega monitoringa in tehnologij čiščenja industrijskih odpadnih vod in zraka, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri posredovanju in obdelavi podatkov ter zasledovanju novosti na področju okoljevarstva, • znanje na področju proizvodnega managementa, ki vključuje razumevanje razvoja proizvodnje, produktivnosti in izboljšav, pridobitev sposobnosti načrtovanja in planiranja delovnih procesov z uporabo metod mrežnega planiranja, sposobnost spoznavanja nujnosti izvajanja investicij, sposobnost zaznavanja in vrednotenja stroškov, nastalih v delovnem procesu, razumevanje in sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo strokovnih metod, npr. SWOT analize, vrednostne analize, sistemizacije in vrednotenja zahtevnosti dela, razvoj spretnosti pri načrtovanju in izračunavanju tehnoloških zahtev izdelkov in storitev.
Področje grafičnih in interaktivnih komunikacij • poznavanje najnovejših tehnologij tiska; usvojitev znanj, ki so potrebna za nenehno učinkovito spremljanje novosti na tem hitro razvijajočem polju sodobne tehnologije, • spoznavanje pomena inovativnosti in unikatnosti pri snovanju novih idej za tisk izdelkov z veliko dodano vrednostjo, • usvojitev potrebnih znanj, ki so potrebna za razumevanje osnov ter sistematični pregled smeri razvoja interaktivnega komuniciranja v novih medijih; razumevanje osnov v pripravi in procesiranju večpredstavnih vsebin ter pregled in razumevanje osnov uporabniških vmesnikov, ki omogočajo izvedbo uporabniško-centričnih interaktivnih storitev, • usvojitev in nadgradnja statističnega načina razmišljanja in pristopa k raziskovanju; spoznavanje
79
sodobnih statističnih orodij in usvojitev znanj za praktično uporabo statističnih metod na področju grafične tehnologije, • poglobljen študij osnovnih in zahtevnejših metod za generiranje in procesiranje informacij v različnih grafičnih medijih; spoznavanje teoretičnih osnov o delovanju različnih medijev in njihovi možnosti uporabe, • podrobno poznavanje vplivov posameznih procesov grafične industrije na okolje, spoznavanje sodobne okoljevarstvene zakonodaje in ekoloških standardov povezanih s stroko, • usvojitev znanj na področju uporabe matematičnih modelov (matrike, CLUT) in metod za barvne preslikave med različnimi barvnimi prostori značilnimi za grafično in medijsko komunikacijsko tehnologijo, • vpogled v fizikalne in kemijske osnove sodobnih merilnih metod za potrebe analize in dizajniranja sodobnih aplikacij v grafični tehnologiji; obravnavanje konkretnega kompleksnega problema, pregled rezultatov, ki jih lahko dajo posamezne raziskovalne metode, sinteza pridobljenih delnih rešitev in kritičen pogled na celovitost in uporabnost skupne rešitve, • iskanje novih inovativnih rešitev pri delu z različnimi sodobnimi materiali; kreiranje idej za možnost prenosa teoretičnih znanj v prakso; možnosti kreiranja novih učinkovitih postopkov dela oz. povečanja učinkovitost tistih, ki se že uporabljajo, • utrjevanje sposobnosti komuniciranja in aktivnega sodelovanja pri timskem delu ter sposobnosti iskanja novih rešitev; podajanje praktičnih znanj, ki jih potrebuje samostojni inovativni delavec na področju grafične tehnike, da lahko načrtuje nove funkcionalne izdelke z veliko dodano vrednostjo, • usvojitev znanj, potrebnih za razumevanje in reševanje osnovnih problemov časovno spremenljivih elektromagnetnih polj in prehodnih pojavov, ki so pomembni za razumevanje delovanja preprostih sistemov tiskane elektronike, • poglobljen študij vpliva tehnološkega razvoja, zgodovinskih in umetnostnih slogov na tipografijo; proučevanje vloge vsebine besedila in nosilca informacije na tipografski izbor ter zahteve in načine preverjanja vidnosti, berljivosti in čitljivosti, • spoznavanje, razumevanje in kritično presojanje vidne in skrivne konstitucijske, kompozicijske, estetske, sporočilne in komunikacijske značilnosti grafičnega izdelka, izhajajoč iz likovno analitične presoje, • usvojitev znanj s področje intelektualne lastnine, zaščite inovacij na področjih naravoslovja in tehnologije ter aplikativna uporaba na izbranem področju kandidata, • razumevanje teoretičnih problemov, povezanih z zaznavanjem, upodabljanjem in merjenjem barv v različnih medijih; obravnavanje najnovejših teoretičnih pristopov in modelov na tem področju, • sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov na podlagi poznavanja strukture in lastnosti grafičnih in embalažnih materialov,
80
• poznavanje in razumevanje interakcij med izdelkom in embalažo ter razvoj veščin in spretnosti pri kontroli in analiziranju sodobnih zahtev izdelave grafičnih in embalažnih izdelkov, • poglobljeno poznavanje metod slikovnega procesiranja in slikovne analize za objektivno vrednotenje kakovosti tiska; usvojitev osnov programskih orodij za oblikovanje makrov in vključkov, ki omogočajo avtomatsko, objektivno vrednotenje oziroma analizo, • pridobiti osnovne izkušnje na področju tiskane elektronike, ki so nujno potrebne pri uporabi teh sistemov v praksi; sposobnost iskanja novih inovativnih rešitev tako na področju tiska enostavnejših tiskanih elektronskih sistemov kot tudi pri njihovi končni aplikaciji, • usvojitev instrumentalnih metod, ki omogočajo objektivno ovrednotenje tistih interakcij pri tisku, ki imajo odločujoč pomen za doseganje tiska najvišje stopnje ponovljivosti in kakovosti, • usvojitev znanj funkcionalne uporabe osnovnih likovnih parametrov, fraktalnih proporcijskih, ritmičnih in drugih harmoničnih odnosov, zlasti med fotografijo in tipografijo in njuno medsebojno razporeditvijo ter med različnimi kombinacijami valerskih stopenj in barvnih kontrastov in drugih harmoničnih odnosov pri analitičnem preverjanju kakovosti grafičnega oblikovanja, • spoznavanje s procesi pri oblikovanju, izdelavi in distribuciji izdelkov in storitev; seznanitev s proizvodnim managementom, • usvojitev znanj o programiranju in numeričnih metodah s poudarkom na grafičnih problemih; pridobiti veščine samostojnega raziskovalnega dela s pomočjo matematičnih programskih paketov, ki so pomembni pri analizi merjenih rezultatov, obdelavi digitalnih slik itd., • vpogled v izbor in kakovost materialov ter tehnik izdelav, ki so se v preteklosti uporabljali v grafični obrti, manufakturi in industriji.
Področje tekstilnega oblikovanja • poglobljeni študij teorije mode in specifičnih metod oblikovanja oblačil, ki se navezujejo na sociološko, psihološko in zgodovinsko izhodišče osnovnih funkcij in motivov mode, • razumevanje in obravnavanje pomembnih vprašanj s področja likovno produktivnega mišljenja, konceptualiziranja, artikuliranja, materializiranja in javne prezentacije ter s področja strukture likovnega jezika in modelov verbalizacije, ki vodijo v uresničitev ideje in njene sporočilnosti, • sposobnost umeščanja fenomenov mode in kultur oblačenja v širše družbene kontekste in kritične pojasnjevalne okvire ter razumevanja, branja in interpretiranja oblačil kot tekstov (semiotika oblačenja), • razvijanje sposobnosti za individualno izražanje v skladu s tehnološko inovativnostjo industrijske proizvodnje in povezovanje socio-psiholoških parametrov ter teoretičnih mišljenj v umetniškem smislu
z družboslovno humanističnim specifičnim časom in prostorom, • vpogled v teoretično, praktično in analitično nadgradnjo razširjenega modnega oblikovanja oblačilnih in ostalih dodatkov v povezavi s tehnološkimi raziskavami tekstilij, • sposobnost prepoznavanja potreb potencialnih uporabnikov, uporabe orodja za spodbujanje kreativnosti ter verifikacije lastnih idej in njihove selekcije, • sposobnost oblikovanja in projektiranja tkanin za rabo v interierju in eksterierju skozi razumevanje in vrednotenje arhitekturnih zakonitosti in pomenov v historičnem in širšem kulturnem kontekstu, • sposobnost poglobljene analize stilskih tokov in njihov vpliv tako v preteklosti kot v sedanjosti ob razumevanju odnosa med oblačilom in telesom ter vizualnega jezika v odnosu do oblačenja, • znanje s področja vključevanja tehnoloških znanj v dejanski proces oblikovanja tekstilnega izdelka z dodatno kakovostjo oz. izdelavo njegove smiselne ter oblikovno dovršene virtualne predstavitve ob preučevanju možnosti uporabe zahtevnejših orodij različnih grafičnih računalniških programov za razvoj vizualne podobe tekstilnega izdelka, • sposobnost razumevanja umetniških gibanj evropskega modernizma in zgodovinskih avantgard vključno z njihovimi zavezništvi z radikalnimi političnimi strankami skozi prizmo spora med nacionalizmom in kozmopolitizmom, • sposobnost funkcionalne uporabe osnovnih likovnih parametrov, fraktalnih proporcijskih ritmičnih in drugih harmoničnih odnosov s pomočjo različnih kombinacij valerskih stopenj in barvnih kontrastov pri analitičnem preverjanju kakovosti tekstilnega oblikovanja oz. tekstilnih izdelkov, • poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja 2D/3D razvoja krojev oblačil in z njim možnost novega pristopa k oblikovanju funkcionalnega in strukturalnega odnosa med oblačilom (tekstilija) in telesom, • razvijanje sposobnosti za razumevanje, kritično presojo in opis vidnih in nevidnih konstitucijskih, vzorčnih, estetskih, sporočilnih in komunikacijskih značilnosti modne fotografije, izhajajoč iz likovno analitične, fotografske ter modno oblikovalske presoje, ki se veže na distribucijo modne fotografije in drugih vizualnih sporočil v civilizacijski prostor, • znanje s področja diferenciranega poznavanja vloge kostumografije in njene zakonitosti znotraj gledališke, operne, plesne predstave, filma, televizije in videa ter s področja vpetosti kostumografije v dramaturški, režijski in scenografski koncept predstav, • znanje s področja delovanja medijske kulture v povezovanju z modo, modno industrijo ter vlogo medijev v promoviranju in strukturiranju mode v sodobnem času. • znanje s področja aktivnih tekstilij, katerih razvoj je povezan z biotehnologijo, informacijsko tehnologijo, mikroelektroniko, mikroelektromehan-
skih naprav, z razvojem nosljivih računalnikov in nanotehnologijo ter njihovo uporabo v sodobnem oblikovanju tekstilij in oblačil, • poudarek na razvoju konceptualnega mišljenja skozi interdisciplinarno gledanje, s katerim se ustvarja povezave med različnimi strokami in mediji ter osvobaja od tematskih standardov.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa Na doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje se lahko vpišejo diplomanti: a) študijskih programov druge stopnje, b) dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program (sprejet pred 11. 6. 2004). Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS iz študijskega programa druge stopnje Grafične in interaktivne komunikacije, c) študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe (sprejetih pred 11. 6. 2004), d) dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe (sprejetem pred 11. 6. 2004). Kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS, e) študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS, f) študijskih programov tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji, kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljnje izobraževanje skladno s 121. členom Statuta UL. Primerno predhodno znanje je zaključen univerzitetni ali magistrski (druga stopnja) študij s področja tekstilstva, grafike ali tekstilnega oblikovanja. V primeru omejitve vpisa bo izbor kandidatov temeljil na uspehu predhodnega študija: a) povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju – 70 %, b) ocena diplomskega oziroma magistrskega dela – 30 %.
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v doktorskem študijskem programu Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
81
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: • ustreznost pogojev za pristop v različne oblike
• minimalno število semestrov, ki jih mora študent
izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), • primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, • ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.
1. Prehodi med doktorskimi študijskimi programi tretje stopnje
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja V skladu s Statutom Univerze v Ljubljani se uspeh na izpitu ocenjuje z ocenami od 1 do 10, pri čemer za pozitivno oceno šteje ocena od 6 do 10. Po programu bodo izpiti pisni in ustni, ocenjuje pa se tudi priprava in ustna predstavitev seminarjev.
Pogoji za napredovanje po programu Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik doktorskega študija so opravljene študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 ECTS. Od tega doktorand opravi najmanj 20 ECTS iz temeljnih predmetov. V tretji letnik doktorskega študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka prvega in drugega letnika in imajo soglasje Senata UL k temi doktorske disertacije. Zadnji, tretji letnik, je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.
Določbe o prehodih med programi Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu tretje stopnje, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v doktorskem programu Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje.
Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: • izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program,
• obseg razpoložljivih mest, • letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti,
82
opraviti, če želi diplomirati v novem programu.
Študentom doktorskih študijskih programov tretje stopnje s področja tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij, naravoslovno matematičnih, tehničnih, oblikovalskih, humanističnih in družboslovnih usmeritev, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo doktorirati v novem programu.
2. Prehodi med dosedanjimi podiplomskimi programi in doktorskim študijskim programi tretje stopnje Študentom podiplomskega programa NTF OT in sorodnih podiplomskih študijskih programov (s področja tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij, naravoslovno matematičnih, tehničnih, oblikovalskih, humanističnih in družboslovnih usmeritev), ki so bili akreditirani pred uveljavitvijo Novele zakona o visokem šolstvu, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo doktorirati v novem programu. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete, skladno s Statutom UL, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.
Pogoji za dokončanje študija Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor oziroma doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI, SSCI ali A&HCI. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.
Doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje sestavljata dve glavni skupini predmetov: • temeljni predmeti in • izbirni predmeti.
Temeljni in izbirni predmeti se nadalje delijo na dve podskupini, in sicer na splošne, ki se vsebinsko navezujejo na vsa tri področja doktorskega študija tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, ter področne, ki vključujejo vsebine, ki so specifične za posamezno področje študija. Doktorand skupaj z mentorjem in koordinatorjem področja izbere, skladno s shemo študija v preglednici 5, predmete iz nabora temeljnih (20 ECTS) in
izbirnih (25 ECTS) predmetov. Za zagotovitev področja je potreben izbor najmanj 20 ECTS iz področnih predmetov, od tega najmanj 10 ECTS iz temeljnega področnega predmeta in 10 ECTS iz izbirnih področnih predmetov. Predmeti se izbirajo glede na raziskovalno področje doktorske disertacije v soglasju z mentorjem in koordinatorjem področja. Izbor je možen iz nabora predmetov vseh znanstvenih področij.
Zagotavljanje mobilnosti Doktorandi si bodo v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko izbrali 10 ECTS izbirnih vsebin iz drugih programov UL in primerljivih programov tujih univerz. Študenti, ki vpisujejo področje Tekstilno oblikovanje, obvezno vpišejo predmet Metode in organizacija dela v znanosti (doktorski program FA Arhitektura).
Temeljni predmeti Temeljni predmeti so oblikovani kot splošni (T-S) in področni (T-P). Vsebine predmetov so izbrane na podlagi raziskovalnega dela nosilcev in izvajalcev predmetov, ki se izkazujejo z najmanj tremi raziskovalnimi članki s področja, ki ga obravnava predmet. Vsak temeljni predmet obsega 10 ECTS. Iz nabora temeljnih predmetov je potrebno izbrati najmanj 20 ECTS, od tega 10 ECTS iz nabora temeljnih področnih predmetov.
Izbirni predmeti Izbirni predmeti so oblikovani kot splošni (I-S) ali področni (I-P). Ovrednoteni so s po 5 ali 10 ECTS. Predmeti obravnavajo znanstvene vsebine, ki jih s svojim raziskovalnim delom proučujejo nosilci in izvajalci posameznih predmetov. Predmeti se izvajajo v raziskovalnih ustanovah v laboratorijih, oddelkih in drugih raziskovalnih enotah. Doktorandi si bodo v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko izbrali 10 ECTS izbirnih vsebin iz drugih programov UL, primerljivih programov tujih univerz in iz predmetov, ki jih bo razpisala Univerza v Ljubljani in bodo omogočali usvajanje posebnih znanj in spretnosti (»generic skills«).
83
[
SHEMA ŠTUDIJA ]
[[2. LETNIK ] [[1. LETNIK ]
Predmet
ECTS
Ob. š.
Temeljni predmeti
20
600
Izbirni predmeti
10
300
Individualno raziskovalno delo
30
900
Skupaj 1. letnik
60
1800
Izbirni predmeti
15
450
[[
3. LETNIK ]
Predstavitev teme doktorske disertacije ali ustrezna znanstvena objava
5
150
Individualno raziskovalno delo
40
1200
Skupaj 2. letnik
60
1800
Individualno raziskovalno delo
50
1500
Predstavitev doktorske disertacije pred javnim zagovorom ali ustrezna znanstvena objava
5
150
Izdelava doktorske disertacije in javni zagovor
5
150
180
5400
Skupaj program [ ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta ]
[ NABOR TEMELJNIH PREDMETOV ] Koda
Področje
Nosilec/izvajalec
Predmet
ECTS
K. ure
T-S-1
splošni
Igor Dobovšek
Mehanika – izbrana poglavja
10
150
T-S-2
splošni
Božo Plesničar, Janez Cerkovnik
Fizikalna organska kemija z modernimi metodami separacije in identifikacije organskih spojin
10
150
T-S-3
splošni
Vili Bukošek
Fizika in mehanika polimerov
10
150
T-S-4
splošni
Marta Klanjšek Gunde, Andrej Demšar
Osnove optike, spektroskopije in mikroskopije
10
150
T-S-5
splošni
Marta Klanjšek Gunde, Marijan Maček
Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki
10
150
T-S-6
splošni
Bojan Petek, Dunja Mladenić, Matevž Pogačnik
Interaktivnost
10
150
T-S-7
splošni
Marta Klanjšek Gunde, Dejana Javoršek
Barvni modeli in barvne preslikave
10
150
[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]
84
Koda
Področje
Nosilec/izvajalec
Predmet
ECTS
K. ure
T-S-8
splošni
Asja Nina Kovačev
Psihologija in teorija barv
10
150
T-S-9
splošni
Aleš Hladnik
Načrtovanje poskusov in multivariatna analiza v inženirstvu
10
150
T-P-1
tekstilstvo
Vili Bukošek, Tatjana Rijavec
Struktura vlaknotvornih polimerov
10
150
T-P-2
tekstilstvo
Diana Gregor Svetec, Vili Bukošek, Tatjana Rijavec, Andrej Demšar
Preiskave strukture orientiranih polimernih materialov
10
150
T-P-3
tekstilstvo
Krste Dimitrovski , Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak
Struktura in lastnosti tekstilij – izbrana poglavja
10
150
T-P-4
tekstilstvo
Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert
Teorija plemenitilnih procesov
10
150
T-P-5
grafika
Boštjan Botas Kenda, Helena Gabrijelčič
Generiranje in procesiranje informacij v grafičnih medijihsporočilnost medijev
10
150
T-P-6
grafika
Darko Slavec
Celostna vizualna podoba kot sporočilni in komunikacijski medij
10
150
T-P-7
grafika
Klementina Možina
Interdisciplinarnost tipografije
10
150
T-P-8
grafika
Tadeja Muck
Sodobne tehnologije tiska, razvoj in aplikacije
10
150
T-P-9
oblikov.
Aleš Debeljak
Izbrana poglavja iz sociologije umetnosti
10
150
T-P-10
oblikov.
Aleš Debeljak, Marija Jenko, Elena Fajt, Karin Košak
Teorija umetnosti tekstilij in oblačil
10
150
T-P-11
oblikov.
Peter Stanković, Almira Sadar, Teorija mode Elena Fajt, Nataša Peršuh
10
150
T-P-12
oblikov.
Jožef Muhovič, Dušan Kirbiš
Struktura likovne prakse
10
150
T-P-13
oblikov.
Peter Stanković
Kulturne študije mode
10
150
T-P-14
oblikov.
Marija Gorenšek, Marija Jenko
Teoretične podstati oblikovanja tekstilij
10
150
T-P-15
oblikov.
Karin Košak, Nataša Peršuh, Elena Fajt
Teorija oblikovanja kostumov
10
150
[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]
85
[ NABOR IZBIRNIH PREDMETOV ] Koda
Področje
Nosilec/izvajalec
Predmet
ECTS
K. ure
I-S-1
splošni
Milenko Roš, Maja Klančnik
Okoljski vidiki v tekstilstvu in grafiki
10
150
I-S-2
splošni
Franci Sluga
Kakovost – izbrana poglavja
10
150
I-S-3 I-S-4
splošni
Diana Gregor Svetec
Recikliranje polimernih materialov
5
75
splošni
Miran Mozetič, Uroš Cvelbar, Janez Kovač
Neravnovesne plazemske tehnologije v tekstilstvu in grafiki
10
150
I-S-5
splošni
Tadeja Muck, Marta Klanjšek Gunde
Tisk elektronike
10
150
I-S-6
splošni
Marija Gorenšek, Božo Plesničar, Sabina Bračko
Barvila in pigmenti v tekstilstvu in grafiki
5
75
I-S-7
splošni
Sabina Bračko Marija Gorenšek
Barvn metrika – izbrana poglavja
5
75
I-S-8
splošni
Marija Gorenšek, Sabina Bračko, Petra Forte Tavčer
Smotrna in pametna aplikacija barve
5
75
I-S-8
splošni
Marija Gorenšek, Sabina Bračko, Petra Forte Tavčer
Smotrna in pametna aplikacija barve
5
75
I-S-9
splošni
Franci Kovač
Sodobne analitske tehnike v grafični in tekstilni tehnologiji
5
75
I-S-10
splošni
Jože Petrišič
Uporaba računalniških – numeričnih metod v tekstilnih in grafičnih raziskavah
5
75
I-S-11
splošni
Darko Slavec
Analitično preverjanje kakovosti grafičnega in tekstilnega oblikovanja
5
75
I-S-12
splošni
Darko Slavec
Modna fotografija kot sporočilni in komunikacijski medij
5
75
I-S-13
splošni
Alenka Švab, Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh, Boštjan Botas Kenda
Elementi celostne podobe
5
75
I-S-14
splošni
Jasna Hrovatin, Marija Jenko
Oblikovanje in inovacije
5
75
I-S-15
splošni
Simona Jevšnik
Napredni 2D/3D razvoj krojev oblačil
5
75
I-P-1
tekstilstvo
Tatjana Rijavec, Vili Bukošek
Visokozmogljiva vlakna – izbrana poglavja
10
150
I-P-2
tekstilstvo
Krste Dimitrovski, Polona Dobnik Dubrovski
Poroznost tekstilij
10
150
I-P-3
tekstilstvo
Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Marija Gorenšek, Vili Bukošek, Tatjana Rijavec
Funkcionalizacija tekstilnih materialov
10
150
I-P-4
tekstilstvo
Vili Bukošek, Andrej Demšar, Krste Dimitrovski, Marija Gorenšek
Arheološke in zgodovinske tekstilije – identifikacija, restavriranje, hranjenje
10
150
I-P-5
tekstilstvo
Maja Andrassy, Tatjana Rijavec
Preiskave tekstilij v forenziki
10
150
I-P-6
tekstilstvo
Tatjana Rijavec
Vlakna iz obnovljivih surovinskih virov
5
75
I-P-7
tekstilstvo
Petra Forte Tavčer, Bojana Boh
Biotehnologija v tekstilstvu
10
150
I-P-8
tekstilstvo
Krste Dimitrovski, Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak, Simona Jevšnik
Napredne tehnologije za izdelavo tekstilij – izbrana poglavja
10
150
I-P-9
tekstilstvo
Simona Jevšnik
Napredne tehnologije v konfekciji – izbrana poglavja
10
150
[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]
86
ECTS
K. ure
10
150
5
75
Tiskanje tekstilij – izbrana poglavja
10
150
Barbara Simončič, Boris Orel, Petra Forte Tavčer
Apretiranje tekstilij – izbrana poglavja
10
150
tekstilstvo
Barbara Simončič, Mateja Kert, Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer
Nega tekstilij – izbrana poglavja
5
75
I-P-15
tekstilstvo
Petra Forte Tavčer, Andreja Žgajnar Gotvajn
Ekologija v tekstilstvu – izbrana poglavja
5
75
I-P-16
tekstilstvo
Matejka Bizjak, Igor Bartenjev, Tadej Kosel, Alenka Pavko Čuden, Tatjana Rijavec
Specialne 2D in 3D tekstilije – izbrana poglavja
5
75
I-P-17
tekstilstvo
Krste Dimitrovski
Tehnične tekstilije – agrotekstilije, geotekstilije, tekstilni filtri
5
75
I-P-18
grafika
Jedert Vodopivec
Starejši grafični materiali in tehnike izdelave – izbrana poglavja
10
150
I-P-19
grafika
Branka Lozo
Trajnostni vidiki materialov pri proizvodnji in predelavi papirja
10
150
I-P-20
grafika
Diana Gregor Svetec
Embalažni in grafični materiali – izbrana poglavja
10
150
I-P-21
grafika
Marta Klanjšek Gunde
Analitika sodobnih materialov in aplikacij
5
75
I-P-22
grafika
Tadeja Muck, Aleš Hladnik
Metode za proučevanje interakcij materialov pri tisku
10
150
I-P-23
grafika
Aleš Hladnik, Tadeja Muck
Uporaba slikovnega procesiranja in analize v grafični dejavnosti
10
150
I-P-24
oblikov.
Matejka Bizjak, Marija Jenko
Tekstil v prostoru
10
150
I-P-25
oblikov.
Peter Stanković, Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh
Oblačilni stili
10
150
I-P-26
oblikov.
Karin Košak, Nataša Peršuh, Elena Fajt
Oblikovanje kostumov
10
150
I-P-27
oblikov.
Tatjana Rijavec, Sabina Bračko, Marjan Jenko, Milan Bizjak
Pametne tekstilije
10
150
I-P-28
oblikov.
Alenka Švab
Študije spolov, telesa in oblačenja
10
150
I-P-29
oblikov.
Maruša Pušnik
Moda in medijsko komuniciranje
10
150
I-P-30
oblikov.
Saša Divjak
Metodologije računalniško podprtega oblikovanja tekstilij in oblačil
10
150
Koda
Področje
Nosilec/izvajalec
Predmet
I-P-10
tekstilstvo
Petra Forte Tavčer, Barbara Simončič, Marija Gorenšek
Predobdelava vlakenskih substratov – izbrana poglavja
I-P-11
tekstilstvo
Marija Gorenšek, Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert
Barvanje – izbrana poglavja
I-P-12
tekstilstvo
Petra Forte Tavčer, Marija Gorenšek, Barbara Simončič, Mateja Kert
I-P-13
tekstilstvo
I-P-14
[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]
87
Vsebine predmetov
T-S-6 Interaktivnost (10 ECTS)
Izvajalec: Igor Dobovšek (nosilec) Predmet omogoča usvojitev osnovnih pojmov s posameznih področij tehniške mehanike s poudarkom na razumevanju mehanskih zakonitosti v povezavi z uporabo na področjih tekstilne in grafične tehnologije. Omogoča razvijanje sposobnosti razumevanja mehanskih principov v mehaniki materialov in delovanju naprav, razvijanje sposobnosti nadgrajevanja osnovnih modelov s specifičnimi modeli in razvijanje sposobnosti deduktivnega reševanja problemov.
Izvajalci: Bojan Petek (nosilec), Dunja Mladenić, Matevž Pogačnik Predmet podaja temeljna znanja in raziskovalni vpogled v presek interaktivnosti z večpredstavnostjo, uporabniškimi vmesniki ter storitvami. Osnovni cilj predmeta je pregled osnov in glavnih smeri razvoja interdisciplinarnih raziskav, pomembnih za interaktivnost, kot so procesiranje signalov, interakcija človek-stroj ter kognitivne znanosti. To omogoča razumevanje, specifikacijo zahtev in vrednotenje uporabniške izkušnje pri uporabniško-centričnem dostopu do večpredstavnih vsebin in storitev.
T-S-2 Fizikalna organska kemija z modernimi metodami separacije in identifikacije organskih spojin (10 ECTS)
T-S-7 Barvni modeli in barvne preslikave (10 ECTS)
T-S-1 Mehanika – izbrana poglavja (10 ECTS)
Izvajalca: Božo Plesničar (nosilec), Janez Cerkovnik Predmet omogoča usvojitev osnov fizikalne organske kemije in nekaterih modernih analitskih metod, ki se uporabljajo v organski kemiji. Vključuje naslednja poglavja: kemijska vez, molekulska struktura in termodinamika, stereokemijska in konformacijska izomerija, molekulska struktura in reaktivnost, kinetika in reakcijski mehanizem v raztopini, študij mehanizmov izbranih organskih reakcij, kisline in baze ter metode separacije in identifikacije organskih spojin.
T-S-3 Fizika in mehanika polimerov (10 ECTS) Izvajalec: Vili Bukošek (nosilec) Predmet nudi temeljna teoretična znanja ter osnovne zakonitosti s področja fizike in mehanike polimerov v trdnem stanju za razumevanja njihovih lastnosti in obnašanja. Osnovni namen predmeta je predstaviti mnoge pomembne teorije (steklastega prehoda, visokoelastičnosti, kristalizacije) in temeljne zakonitosti fizike polimerov strukturirano in zanimivo ter pokazati povezavo eksperimenta s teorijo.
T-S-4 Osnove optike, spektroskopije in mikroskopije (10 ECTS) Izvajalca: Marta Klanjšek Gunde (nosilka), Andrej Demšar Predmet podaja izbrane vsebine iz različnih vej fizike in kemije, ki omogočajo uporabo izsledkov znanosti o materialih za aplikacije v grafični tehniki. Posebna pozornost je posvečena novim materialom, ki jih pogosto označujemo kot funkcionalne ali tudi pametne. Primer potrebe po tovrstnih znanjih je nenehno posodabljanje zaščitnega tiska, uvedba t. i. pametne embalaže in tiskana elektronika.
T-S-5 Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki (10 ECTS) Izvajalka: Marta Klanjšek Gunde (nosilka) Predmet zajema osnovne pojme elektrike (električni naboj, električni tok, osnove elektrostatike, magnetostatike in izmeničnih signalov) ter njihovo uporabo v preprostih enosmernih vezjih in elektronskih sistemih. Najprej se sistematično ponovi in razširi obstoječa fizikalna znanja, nato se jih uporabi v konkretnih sistemih tiskane elektronike.
88
Izvajalka: Marta Klanjšek Gunde (nosilka) Cilj predmeta je, da kandidat razume, obvlada in skozi raziskovalno delo uporabi matematične modele (matrike, CLUT) in metode za barvne preslikave med različnimi barvnimi prostori značilnimi za grafično in medijsko komunikacijsko tehnologijo. Znanje, ki ga kandidat pridobi bo uporabno na področju zajema, prikaza in upodabljanja barv pri različnih pogojih uporabe glede na opazovalca, osvetlitev, okolico, tiskovne materiale in tiskarske barve, tiskarske tehnike ter pri drugih pogojih glede na kandidatovo usmerjenost in zanimanje. Cilj predmeta je tudi obvladanje potrebnih korekcij pri barvnih pretvorbah iz za naprave značilnih barvnih prostorov v standardnega (CIELAB, CIEXYZ) in obratno.
T-S-8 Psihologija in teorija barv (10 ECTS) Izvajalka: Asja Nina Kovačev (nosilka) Predmet gradi na psihofizioloških učinkih barv na posameznika. Upošteva socio-kulturne determinante uporabe barv ter ugotavlja njihove subjektivne vloge in preference v različnih družbah in kulturah, kakšna je njihova tradicionalna simbolika in relativna stabilnost v času. Pri spoznavanju barv upošteva pomen vida in simboliko očesa. Spremlja pridobivanje barv in njihovo rabo.
T-S-9 Načrtovanje poskusov in multivariatna analiza v inženirstvu (10 ECTS) Izvajalec: Aleš Hladnik (nosilec) Cilj predmeta je nadgraditev statističnega načina razmišljanja in pristopa k raziskovanju. Študenti spoznajo sodobne statistične metode, kot so načrtovanje in analiza poskusov, ter multivariatne metode kakor tudi programska orodja, ki jih bodo lahko uporabljali pri svojem znanstveno-raziskovalnem ali poklicnem delu. Poudarek je na razumevanju osnov in praktični uporabi obravnavanih metod v grafični dejavnosti in tekstilstvu.
T-P-1 Struktura vlaknotvornih polimerov (10 ECTS) Izvajalca: Vili Bukošek (nosilec), Tatjana Rijavec Namen in cilj predmeta je predstaviti strukturno morfološko hierarhijo vlaknotvornih orientiranih polimerov in na poznavanju le-teh pojasniti odvi-
snost med strukturo in lastnostmi, ki je temelj razumevanja obnašanja polimernih materialov.
T-P-2 Preiskave strukture orientiranih polimernih materialov (10 ECTS) Izvajalci: Diana Gregor Svetec (nosilka), Vili Bukošek, Tatjana Rijavec, Andrej Demšar Študenti se seznanijo s fizikalnimi metodami določanja molekulske in nadmolekulske strukture ter morfologije orientiranih polimernih materialov. Za določitev nanometrske in nadmolekulske strukture so zajete metode sipanja, mikroskopija, spektroskopske metode in termična analiza. Poudarek je na metodah, s katerimi se določa anizotropija, toplotne lastnosti, difuzijski pojavi, viskoelastičnost in površinska napetost vlaken in drugih orientiranih polimernih materialov.
T-P-3 Struktura in lastnosti tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalci: Krste Dimitrovski (nosilec), Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak Predmet vključuje pet modulov po 10 ECTS. • Modul št. 1: Struktura in lastnosti linijskih tekstilij – izbrana poglavja Izbrana snov omogoča poglobljeno znanje o strukturi, mehansko fizikalnih in reoloških lastnostih različnih enojnih, združenih in sukanih linijskih tekstilij. Spoznavanje vpliva spremembe različnih gradnikov in tehnoloških kazalcev na lastnosti linijskih tekstilij omogoča vnaprejšnjo načrtovanje linijskih tekstilij z zahtevanimi lastnostmi. • Modul št. 2: Struktura in lastnosti tkanin – izbrana poglavja Predmet podaja poglobljeno poznavanje strukture enoplastnih in večplastnih tkanin. Seznanja študente s teoretičnimi modeli za njihovo ponazarjanje in na podlagi le-tega njihovo načrtovanje. Podaja možnosti teoretičnega napovedovanja fizikalnih, mehanskih, prepustnostnih in drugih lastnosti tkanin za različne namene končne uporabe. • Modul št. 3: Struktura in lastnosti pletiv in pletenin – izbrana poglavja Struktura, geometrija, deformacije, relaksacije in kompleksne lastnosti zahtevnejših pletiv in pletenin. Zahtevnejši geometrijski modeli zanke, mehanski in energijski modeli zanke. Aplikacije ter načrtovanje zahtevnejših in najsodobnejših pletiv in pletenin. • Modul št. 4: Struktura in lastnosti netkanih tekstilij – izbrana poglavja Temeljito teoretično poznavanje struktur in lastnosti koprenskih, ekstrudiranih, napihanih in naplavljenih netkanih tekstilij. Znanstveni pristop k izbiri optimalnih gradnikov in tehnologije pri načrtovanju različnih netkanih tekstilij. Izbira optimalne in najbolj gospodarne tehnologije za izdelavo različnih struktur netkanih tekstilij. • Modul št. 5: Struktura in lastnosti 3D
tekstilij – izbrana poglavja Struktura in geometrija 3D tekstilij. Lastnosti 3D struktur (v odvisnosti od tehnološkega postopka izdelave). Oblike 3D struktur – debelejše planarne oblike, oblikovane kompaktne forme z več plastmi sistemov niti, votle strukture, tanjše lupine kompleksnih oblik. Aplikacije – 3D tekstilni kompoziti, njihova uporaba, lastnosti in prednosti. Načrtovanje novih aplikacij s 3D tekstilijami in določanje njihovih lastnosti.
T-P-4 Teorija plemenitilnih procesov (10 ECTS) Izvajalke: Barbara Simončič (nosilka), Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert Predmet vključuje teoretične osnove plemenitenja, ki so pogoj za uspešne tehnološke aplikacije. Obravnava vpliv strukture vlaken in barvil na proces barvanja, termodinamiko sorpcije barvila, difuzijo in hitrost barvanja, odnos barvilo-vlakno, interakcije barvilo-pomožno sredstvo, kemijske reakcije v barvalni kopeli, delovanje oksidacijskih in redukcijskih sredstev na vlakna, encimsko katalizirane procese, reologijo medijev, omočljivost površin tekstilij, procese na medfazi trdno-tekoče, modele in metode za določitev komponent površinske proste energije.
T-P-5 Generiranje in procesiranje informacij v grafičnih medijih – sporočilnost medijev (10 ECTS) Izvajalca: Boštjan Botas Kenda (nosilec), Helena Gabrijelčič Predmet omogoča študij osnovnih in zahtevnejših metod za generiranje in procesiranje informacij v različnih grafičnih medijih (konvencionalni, sodobni). Študij sporočilnosti medijev vključuje teoretične osnove o delovanju različnih medijev, njihovi možnosti uporabe ter analizo rezultatov, ki jih določen medij omogoča. Cilj predmeta je podati potrebna osnovna in zahtevnejša znanja iz generiranja podatkov, ki se v grafičnih medijih osmislijo v obliki informacij, ki delujejo na vsa čutila. Cilj predmeta vključuje v nadaljevanju tudi procesiranje nastalih informacij v smiselne vizualne, slušne in čutne strukture, ki omogočajo sporočilnost različnih grafičnih prvin v medijih in njihovo odgovornost v družbenem kontekstu.
T-P-6 Celostna vizualna podoba kot sporočilni in komunikacijski medij (10 ECTS) Izvajalec: Darko Slavec (nosilec) Opaziti, spoznati, razumeti, razložiti, opisati in kritično presoditi vidne in skrivne (nevidne) konstitucijske, kompozicijske, estetske, sporočilne in komunikacijske (pozitivne in negativne) značilnosti grafičnega izdelka, izhajajoč iz likovno analitične presoje, ki se posredno veže na razumevanje in sintezo ter samostojno ustvarjanje, oblikovanje in distribucijo novih grafičnih izdelkov in vizualnih sporočil v civilizacijski prostor.
89
T-P-7 Interdisciplinarnost tipografije (10 ECTS) Izvajalka: Klementina Možina (nosilka) Poglobljen študij tehnološkega razvoja na tipografijo: različne konvencionalne in sodobne tehnike tiska, digitalizacija, različni mediji; vloga različnih nosilcev informacij na tipografski izbor. Podroben vpogled vpliva zgodovinskih obdobij in umetnostnih slogov na tipografijo. Poglobljeno raziskovanje vidnosti, berljivosti in čitljivosti – njihovega pomena in vloge v predstavitvenih namenih različnih vsebin v različnih medijih; iskanje in uporaba ustreznih raziskovalnih metod njihovega preverjanja.
T-P-8 Sodobne tehnologije tiska, razvoj in aplikacije (10 ECTS) Izvajalka: Tadeja Muck (nosilka) Cilj predmeta je raziskovanje konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik, vključno s 3D tiskom za doseganje optimalne kakovosti, produktivnosti in ekonomičnosti tiska, uvajanje novih tiskovnih materialov, tiskarskih barv, tiskovnih form in računalniško podprtih rešitev na tiskarskem stroju ter integracija tiskarskega stroja v proizvodni in poslovni sistem tiskarne. Poudarek je tudi na integraciji različnih tehnik tiska (hibridni tisk), plemenitenju in dodelavi tiskovin na tiskarskem stroju. Raziskovanje vključuje tudi izvedbo zaščite tiskovin proti ponarejanju na tiskarskem stroju.
T-P-9 Izbrana poglavja iz sociologije umetnosti (10 ECTS) Izvajalec: Aleš Debeljak (nosilec) Predmet se osredotoča na kritično zgodovinsko predstavitev poglavitnih potez modernosti, tj. post-renesančne paradigme. V tem okviru so prikazane in analizirane nekatere poglavitne etape v razvoju stilskih formacij v moderni dobi, vključno z romantiko, realizmom in simbolizmom. Na tej podlagi se študenti analitično seznanijo z umetniškimi gibanji evropskega modernizma in zgodovinskih avantgard, vključno z njihovimi zavezništvi z radikalnimi političnimi strankami. Skozi prizmo spora med nacionalizmom in kozmopolitizmom se analizi podvržejo mnoge oblike sodobne trans-atlantske dediščine zgodovinskih avantgard, zato da bi jih lahko soočili s paradoksom avtonomne institucije umetnosti danes, se pravi, v dobi »posledic modernosti«: umetnost je ohranila avtonomno formo, hkrati pa je substancialno integrirana v krogotok razvitega globalnega kapitalizma in njegove »multikulturne logike«.
T-P-10 Teorija umetnosti tekstilij in oblačil (10 ECTS) Izvajalci: Aleš Debeljak (nosilec), Marija Jenko, Elena Fajt Predmet je povezan z družbeno kritiko, formalizmi, (ne) kulturo bivanja in drugimi pojavi v družbi, ki se jih tekstilije dotikajo, jih zaznamujejo in preoblikujejo. Pomembna je sporočilnost tekstilij in oblačil na področju umetnosti, njihov vpliv na modo in druge sociološke, psihološke ter etične posledice umetniških posegov v
90
kulturne prostore. Razvija konceptualno mišljenje skozi interdisciplinarno gledanje, s katerim ustvarja nepričakovane povezave med strokami in mediji ter se osvobaja od tematskih standardov. Ukvarja se s fenomenom »praznega telesa«, performansom, umetniškim trgom ter vplivom informacijskih tehnologij in znanstvenega napredka na umetnost tekstilij in oblačil.
T-P-11 Teorija mode (10 ECTS) Izvajalci: Peter Stanković (nosilec), Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh Modifikacije telesa, moda in identiteta. Produkcija in potrošnja: oblačilo kot izraz kulture. Modernizem in moda. Socialno psihološka interpretacija javnega in osebnega. Ideologija v modi. Postmodernizem. Dekonstrukcija. Moda, fetiš, erotika. Poglobljen študij teorije mode in specifičnih metod oblikovanja oblačil, ki se navezujejo na sociološka, psihološka in zgodovinska izhodišča iz osnovnih funkcij ter motivov mode. Povezovanje mode z drugimi področji oblikovanja. Raziskovanje odnosov med telesom in oblačilom. Izražanje mode v kontekstu kulture in subkulture. Govorica oblačil. Moda kot kompleksen sistem znakov in označevalka socialnega življenja.
T-P-12 Struktura likovne prakse (10 ECTS) Izvajalca: Jožef Muhovič (nosilec), Dušan Kirbiš Predmet obravnava pomembna vprašanja likovno produktivnega mišljenja, konceptualiziranja, artikuliranja, materializiranja in javne predstavitve. Sega tako na področje zaznav, usmerjanja pozornosti in selekcioniranja tematskega materiala, kot tudi na polje komunikacijskega transferja. Ukvarja se s teoretskimi in izraznimi vprašanji likovnih panog v zgodovinsko pomembnih razvojnih obratih stilov modernizma. Določa jezikovne značilnosti in vplive novih likovnih medijev: fotografije, filma, videa, digitalnih tehnik in praks idr. na konvencionalne in na oblikovanje. Vstopa na polje estetike in ustvarja primerjave z drugimi umetniškimi praksami. Posveča se strukturi likovnega jezika in išče modele verbalizacije, ki vodijo v uresničitev ideje in njene sporočilnosti. Raziskuje odnose med subjektom, strukturo in substanco in razvija načine konceptualizacije umetniškega izraza. Likovna materializacija dela vsebuje vse postopke snovanja in se zaključi s predstavitvijo in preverjanjem učinka v javnem prostoru.
T-P-13 Kulturne študije mode (10 ECTS) Izvajalec: Peter Stanković (nosilec) Umeščanja fenomenov mode in kultur oblačenja v širše družbene kontekste in kritične pojasnjevalne okvire. Razumevanje, branje in interpretiranja oblačil kot tekstov (semiologija oblačenja). Ključne teorije mode v kulturološki in sociološki teoriji. Kompleksnost razmerij med fenomenom mode in modernostjo. Kritično razumevanje povezav med oblačilnimi stili in družbenimi identitetami (izumetničenost vs. avtentičnost). Ujetosti mode v razmerja družbene moči (moda in
razred, moda in spolne identitete itd.). Posebnosti zahodnih družb, ki so sploh pripeljale do nastanka fenomena mode. Teoretski okviri, ki omogočajo umeščanje različnih segmentov kultur oblačenja in mode v konsistentne in epistemološko korektne pojasnjevalne okvire. Analizi kompleksnih razmerij med modo in družbenimi identitetami. Iskanje »avtentičnosti«, »resnice« posameznika. Želja po igranju z videzom, izrabljanju možnosti, ki jih ponujata anonimnost mesta in obleka kot maska.
T-P-14 Teoretične podstati oblikovanja tekstilij (10 ECTS) Izvajalki: Marija Gorenšek (nosilka), Marija Jenko Predmet podpira interdisciplinarno raziskovalno delo, ki je usmerjeno v inovativno reševanje raznolike tekstilne problematike, ustrezno ovrednotenje tekstilij in njihovo umeščanje v širši civilizacijsko-kulturni prostor. Opredeljuje in sistematizira ključne teoretične prvine v tekstilnem oblikovanju, usposablja za prepoznavanje semiotike tekstilij in razumevanje kompleksnih povezav med likovnimi elementi in identiteto tekstilne materije same po sebi, v zgodovinskem ter vsebinsko simbolnem kontekstu. Spodbuja individualno izražanje v skladju s tehnološko inovativnostjo industrijske proizvodnje in povezuje socio-psihološke parametre ter teoretično mišljenje v umetniškem smislu z družboslovno-humanističnim v določenem času in prostoru. Razvija ekološko zavest, recikliranje ter celovito integracijo tekstilij za potrebe najrazličnejših strok.
T-P-15 Teorija oblikovanja kostumov (10 ECTS) Izvajalke: Karin Košak (nosilka), Nataša Peršuh, Elena Fajt Poglobljen študij kostumografije, specifične metode oblikovanja kostumov za specifične tipe uprizoritev. Diferencirano poznavanje vloge kostumografije in njenih zakonitosti znotraj gledališke, operne, plesne predstave oz. na filmu, televiziji in videu. Pristopi h kostumografiji in vpetost kostumografije v dramaturški, režijski in scenografski koncept predstav od 80-ih let dvajsetega stoletja naprej. Razvoj gledališča, prizorišč, dramatike, scenografije, kostumografije. Odnos med modo in kostumom v zgodovini in danes. Aktualni kostumografski pristopi znanih svetovnih kostumografov.
I-S-1 Okoljski vidiki v tekstilstvu in grafiki (10 ECTS) Izvajalca: Milenko Roš (nosilec), Maja Klančnik Cilji predmeta so: podrobno preučevanje vplivov posameznih procesov tekstilne in grafične industrije, njihovih odpadkov in končnih izdelkov na okolje; poznavanje okoljevarstvene zakonodaje in ekoloških standardov povezanih s stroko; obvladanje znanih okoljevarstvenih rešitev ekološke problematike tekstilne in grafične stroke; poznavanje okoljskega monitoringa in tehnologije čiščenja industrijskih odpadnih vod in zraka.
I-S-2 Kakovost – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalec: Franci Sluga (nosilec) Temeljni cilj predmeta je razviti sposobnost kritičnega vrednotenja sistemov vodenja kakovosti in postopkov za stalne izboljšave kakovosti na podlagi študija razvoja sistemov vodenja kakovosti ter primerjave in analize sodobnih sistemov vodenja kakovosti (kot so kontrola kakovosti, standardi in zagotavljanje kakovosti, celovito vodenje kakovosti, nagrade za poslovno odličnost, samoocenjevanje, (samo)učeča podjetja) in metod stalnih izboljšav (kot so ISO 9004:2000, QFD, Kaizen, šest sigma, PDCA, Taguchijeve metode, 20 ključev idr).
I-S-3 Recikliranje polimernih materialov (5 ECTS) Izvajalka: Diana Gregor Svetec (nosilka) Študenti se seznanijo s polimernimi materiali, ki se uporabljajo v tekstilni in grafični industriji, njihovo strukturo ter lastnostmi, povezanimi z njihovo razgradnjo in obnovljivostjo. Spoznajo različne postopke ločevanja odpadne polimerne embalaže, seznanijo se s postopki recikliranja polimernih materialov in vplivu recikliranja na lastnosti polimernih materialov. Spoznajo, kaj je življenjski cikel in ekološko oblikovanje polimernih tekstilnih in grafičnih izdelkov.
I-S-4 Neravnovesne plazemske tehnologije v tekstilstvu in grafiki (10 ECTS) Izvajalci: Miran Mozetič (nosilec), Uroš Cvelbar, Janez Kovač Pregled aktualnega stanja na področju plazemske modifikacije vlaken in tkanin. Termodinamika plinov pri znižanem tlaku. Razplinjanje organskih materialov. Plinske razelektritve in plazma. Reaktivni plinski delci v plazmi. Interakcija plazemskih radikalov s tkaninami. Funkcionalne skupine na površini vlaken in tkanin. Karakterizacija vlaken in tkanin z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo in mikroskopijo na atomsko silo. Staranje plazemsko obdelanih materialov.
I-S-5 Tisk elektronike (10 ECTS) Izvajalki: Tadeja Muck (nosilka), Marta Klanjšek Gunde Predmet povezuje znanja grafičnih tehnik (tehnik tiska) z znanji, pridobljenimi pri predmetu Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki. Cilj predmeta je pridobiti osnovne izkušnje na področju tiskane elektronike, ki so nujno potrebne pri uporabi teh sistemov v praksi. Poseben poudarek je namenjen seznanitvi z obstoječimi aplikacijami s tega področja in iskanju novih inovativnih rešitev tako na področju tiska enostavnejših tiskanih elektronskih sistemov kot tudi pri njihovi končni aplikaciji.
I-S-6 Barvila in pigmenti v tekstilstvu in grafiki (5 ECTS) Izvajalci: Marija Gorenšek (nosilka), Božo Plesničar, Sabina Bračko Barva in kemijska struktura snovi. Pomembnejše skupine barvil, njihova struktura in lastnosti. Izbor barvil
91
in tehnološki postopki barvanja. Struktura in lastnosti pigmentov. Pigmenti kot sestavina tiskarskih barv v tekstilnem in grafičnem tisku. Fotokromni, termokromni, elektrokromni koloranti. Ekološka in toksikološka problematika barvil in pigmentov.
I-S-7 Barvna metrika – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalki: Sabina Bračko (nosilka), Marija Gorenšek Vzroki za nastanek barve snovi in teles. CIE predpisi za merjenje barve. Barvni prostori in barvni sistemi. Teorije barvnega vida. Modeli barvnega videza. Predpisi za pripravo obarvanih materialov. Numerično vrednotenje barvnih razlik. Instrumentalno vrednotenje barve in vzroki za nastanek napak.
I-S-8 Smotrna in pametna aplikacija barve (5 ECTS) Izvajalke: Marija Gorenšek (nosilka), Sabina Bračko, Petra Forte Tavčer Cilj študija je razviti profesionalne kompetence interdisciplinarnih možnosti aplikacije barve na tekstilne materiale, papir ali s pomočjo fotografske kamere na ekran. Poudarek je na kemiji in fiziki specialnih barvil in pigmentov, njihovi percepciji na različnih materialih in v različnih medijih ter pri oblikovanju tekstilij, papirja in digitalnih zapisov v izdelkih za vojsko, medicinske namene, igrače, oblačila in tudi na področju oblikovanja interierja.
I-S-9 Sodobne analitske tehnike v grafični in tekstilni tehnologiji (5 ECTS) Izvajalec: Franci Kovač (nosilec) Usvojitev osnov modernih analitskih metod. Izbira najprimernejših metod pri praktičnem reševanju raziskovalnih problemov na področju grafične in tekstilne tehnologije. Transformacije substratov v realnih vzorcih. Metode separacije in njihova uporaba pri reševanju raziskovalnih problemov. Primerjava klasičnih in sodobnih instrumentalnih analitskih metod in možnost uporabe v analitiki substratov v realnih vzorcih. Identifikacija in karakterizacija substratov v realnih vzorcih ob uporabi UV/VIS in IR spektroskopija, GC/MS, HPLC, NMR.
I-S-10 UPoraba računalniških – numeričnih metod v tekstilnih in grafičnih raziskavah (5 ECTS) Izvajalec: Jože Petrišič (nosilec) Cilj predmeta je pridobitev znanja o programiranju in numeričnih metodah s poudarkom na tekstilnih in grafičnih problemih. Predmet omogoča samostojno raziskovalno delo s pomočjo matematičnih programskih paketov, ki je pomembno pri analizi merjenih rezultatov, obdelavi digitalnih slik itd. Prvi del predmeta sestavlja programiranje, ki obsega osnove programskih jezikov, uvod v delo z matematičnimi paketi (Matlab in Mathematica), delo z vektorji in matrikami, grafi, funkcijami in simboličnim računanjem. Drugi del sestavljajo numerične metode, kjer so poglavja o enačbah in sistemih enačb, odvajanje in integriranje, aproksimacija in interpolacija, dife-
92
rencialne enačbe, FFT in valjčna transformacija. Predmet vključuje delo z orodji za obdelavo podatkov ter posnemanje in obdelavo digitalnih slik s primeri programiranja v tekstilnih in grafičnih raziskavah.
I-S-11 Analitično preverjanje kakovosti grafičnega in tekstilnega oblikovanja (5 ECTS) Izvajalec: Darko Slavec (nosilec) Funkcionalna uporaba osnovnih likovnih parametrov, fraktalnih proporcijskih, ritmičnih in drugih harmoničnih odnosov pri oblikovanju tekstilij in oblačil, na relaciji tekstilni vzorci-oblačila ter pri drugih tekstilnih izdelkih oz. ambientalnih tekstilijah. Razumevanje naravno in civilizacijsko oblikovanih tekstilnih vzorcev. Analiziranje morfološke likovno strukturalne zgradbe tekstilnih vzorcev in oblačil. Analiziranje specifičnih odnosov in skladnosti med namenom, funkcionalnostjo ter estetsko konstitucijo tekstilnih izdelkov v povezavi s tehnološko izvedbo ter analiziranje njene likovno oblikovalske interpretacije. Razvijanje sposobnosti verbalne in pisne kritične predstavitve estetske in likovne problematike. Poznavanje sistematične metodologije oblikovanja od idejnega projekta, analize, definicije ciljev, sinteze glavnega projekta do zaključne izvedbe in uporabe različnih vrst tekstilnih izdelkov. Kompozicijske silnice in strukturalni grafi, ki so pomembni pri oblikovanju in likovnem plemenitenju različnih zvrsti tekstilnih izdelkov. Neposredna likovna analiza posameznih dobrih in slabih rešitev s primerjalnim dokazovanjem in komentarji. Estetska in psihološka funkcija ter koordinacija med pozitivnim in negativnim prostorom ter drugimi dialektičnimi nasprotji v tekstilnih izdelkih.
I-S-12 Modna fotografija kot sporočilni in komunikacijski medij (5 ECTS) Izvajalec: Darko Slavec (nosilec) Opaziti, spoznati, razumeti, razložiti ter kritično presoditi in opisati vidne in nevidne konstitucijske, kompozicijske, vzorčne, estetske, sporočilne in komunikacijske značilnosti modne fotografije, izhajajoč iz likovno analitične in fotografske ter modno oblikovalske presoje, ki se veže na distribucijo modne fotografije in drugih vizualnih sporočil v civilizacijski prostor. Razvijanje različnih rešitev celovitih modnih fotografij z variacijami na določeno temo. Vzpostavljanje kritičnih razmerij do lastnih kreacij s pomočjo prečiščevanja svojih miselnih konceptov ter tehničnih pristopov in procesov. Vpeljava racionalne psihološke, filozofske in sociološke doktrine v umevanje in izvedbo kvalitetne modne fotografije kot sporočilnega in komunikacijskega medija. Spremljanje in analiza celotnega postopka od začetne ideje do končne realizacije. Predstavitev različnih kompozicijskih pristopov k realizaciji istega problema v modni fotografiji in njihov različni vizualni in psihološki učinek na opazovalca. Likovno analitična koordinacija med modno fotografijo, tipografijo in obliko-
vanjem, med estetsko, funkcionalno in psihološko komponento medijskih in multimedijskih vizualizacij. Vpogled v zgodovino razvoja in dosežkov modne fotografije in stilno opredeljenih obdobij s specifičnimi značilnostmi. Značilnosti klasičnih in sodobnih stilno izvirnih pristopov in prepoznavnih rešitev.
I-S-13 Elementi celostne podobe (5 ECTS) Izvajalci: Alenka Švab (nosilka), Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh, Boštjan Botas Kenda Teoretična in praktična nadgradnja ter analiza razširjenega in sorodnih področij modnega oblikovanja: oblikovanje oblačilnih in ostalih dodatkov v povezavi s tehnološkimi raziskavami tekstilij, kot so pametne tekstilije in usnjarstvo. Odnos med telesom in dodatki. Vizualni jezik dodatkov. Ciljno načrtovanje kolekcije dodatkov. Specialne produkcijske zahteve in nove tehnologije. Specifika trga dodatkov. Interdisciplinarna vpetost predmeta z zgodovino, ekonomijo, antropologijo, sociologijo in psihologijo.
I-S-14 Oblikovanje in inovacije (5 ECTS) Izvajalki: Jasna Hrovatin (nosilka), Marija Jenko Študent spozna metode za prepoznavanje potreb potencialnih uporabnikov in se nauči uporabljati orodja za spodbujanje kreativnosti. Sposoben je verifikacije lastnih idej in njihove selekcije. Spozna postopke, metode in kriterije za vrednotenje kakovosti v fazi zasnove in kasneje, ko ideje pretvori v koncepte in modele. Spozna načine za testiranje prototipov z eksperimentalnimi in analitičnimi metodami. Usposobi se za izdelavo patentne prijave. Razume kompleksnost dizajna, ki predstavlja povezavo med ustvarjalčevo idejo, industrijsko realizacijo, distribucijsko mrežo in potrebami potrošnikov. Sposoben je pridobljeno znanje uporabljati pri meddisciplinarnem timskem delu.
I-S-15 Napredni 2d/3d razvoj krojev oblačil (5 ECTS) Izvajalka: Simona Jevšnik (nosilka) Poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja 2D/3D razvoja krojev oblačil in z njim možnost novega pristopa k oblikovanju funkcionalnega in strukturalnega odnosa med oblačilom (tekstilijo) in telesom. Principi delovanja izbranih sodobnih sistemov na področju 2D/3D oblačilne antropometrije, modeliranja telesa in razvoja krojev oblačil. Integracije omenjenih sistemov v proces oblikovanja funkcionalnega in strukturalnega odnosa med oblačilom (tekstilijo) in telesom. Obvladovanje sodobne strokovne terminologije s področja oblačilne antropometrije in razvoja krojev oblačil v slovenskem in svetovnem tujem jeziku.
I-P-1 Visokozmogljiva vlakna – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalca: Tatjana Rijavec (nosilka), Vili Bukošek Opredelitev, lastnosti in struktura visokozmogljivih vlaken. Postopki oblikovanja in pridobivanja vlaken iz gela, iz trde faze pod visokim pritiskom, iz termotropnih in liotropnih tekoče kristalnih polimernih
raztopin, iz izotropnih raztopin. Poglobitev v posamezne vrste visokozmogljivih vlaken.
I-P-2 Poroznost tekstilij (10 ECTS) Izvajalca: Krste Dimitrovski (nosilec), Polona Dobnik Dubrovski Predmet omogoča spoznavanje poroznosti tekstilij in parametrov poroznosti, ki natančneje opredeljujejo geometrijsko strukturo tekstilij na makro, mikro in nano ravni. Seznanjanje z vplivom poroznosti in parametrov poroznosti na transport fenomenov. Seznanjanje z vrstami metod za določanje parametrov poroznosti in njihovimi omejitvami.
I-P-3 Funkcionalizacija tekstilnih materialov (10 ECTS) Izvajalci: Barbara Simončič (nosilka), Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer, Vili Bukošek, Tatjana Rijavec Pregled in izbor postopkov funkcionalizacije glede na kemijsko strukturo vlaken, konstrukcijo ploskovne tekstilije, učinke in lastnosti funkcionaliziranih tekstilnih vlaken, funkcionalizacija sintetičnih vlaken z organskimi in anorganskimi aditivi v postopkih izdelave vlaken, uporaba naprednih tehnik funkcionalizacije tekstilij v različnih postopkih plemenitenja, pregled sredstev za funkcionalizacijo tekstilnih vlaken, standardnih metod za določitev funkcionalnih lastnosti vlaken in sodobnih analitskih metod za določitev morfoloških, fizikalnih in kemijskih sprememb vlaken po funkcionalizaciji.
I-P-4 Arheološke in zgodovinske tekstilije – identifikacija, restavriranje, hranjenje (10 ECTS) Izvajalci: Vili Bukošek (nosilec), Andrej Demšar, Krste Dimitrovski, Marija Gorenšek Arheološke in zgodovinske tekstilije nosijo pomembno sporočilo o času, iz katerega izvirajo (vsakdanje življenje, živinoreja, poljedelstvo, trgovina, selitve narodov, religiozni rituali, umetnost, tehnološki razvoj itd.), zato je njihova identifikacija in hranjenje vseh naštetih aspektov zelo pomembna. Temeljni cilj predmeta je pridobiti znanje potrebno za uspešno identifikacijo, restavracijo in hranjenje arheoloških oziroma zgodovinskih tekstilnih materialov ter njihovo uvrstitvijo v določen časovni okvir. Študent pridobi tekom študija poglobljeno znanje o tekstilnih materialih (vlakna, preje, tkanine, pletenine), kemijski in fizikalni strukturi vlaken, preiskovalnih metodah primernih za identifikacijo in karakterizacijo arheoloških in zgodovinskih tekstilij, poškodbah tekstilnih vlaken, čiščenju in restavriranju poškodovanih arheoloških in zgodovinskih tekstilnih materialov in pogojih hranjenja arheoloških in zgodovinskih tekstilij.
I-P-5 Preiskave tekstilij v forenziki (10 ECTS) Izvajalki: Maja Andrassy (nosilka), Tatjana Rijavec Uvod v forenzično znanost in forenzične preiskave s posebnim poudarkom na vlaknih. Dejanja in postopki ravnanja z vlakni od prizorišča zločina do labora-
93
torija. Forenzične analize vlaken. Tolmačenje vlaken kot dokaznega gradiva in njihov pomen pri preiskavah zločina oziroma v sodnih procesih.
I-P-6 Vlakna iz obnovljivih surovinskih virov (5 ECTS) Izvajalka: Tatjana Rijavec (nosilka) Naravna celulozna in beljakovinska vlakna in sodobne tehnologije pridobivanja vlaken. Netradicionalna naravna celulozna vlakna in živalska vlakna. Naravna vlakna na področju Slovenije. Kemična vlakna iz biomase. Biorazgradljivost. Vlakna iz biopolimerov, sintetiziranih iz biomase. Modifikacije vlaken iz obnovljivih virov. Okolju prijazno pridobivanje naravnih in kemičnih vlaken.
I-P-7 Biotehnologija v tekstilstvu (10 ECTS) Izvajalki: Petra Forte Tavčer (nosilka), Bojana Boh Osnove encimologije. Struktura in lastnosti proteinov. Encimska kataliza. Aktivnost in stabilnost encimov. Osnove termodinamike in kinetike encimskih reakcij. Industrijski encimi. Pridobivanje encimov. Rokovanje z encimi. Biotehnološki postopki pri plemenitenju tekstilij. Encimi v postopkih nege tekstilij. Mikroorganizmi in encimi za razbarvanje. Uporaba encimov pri beljenju. Biotehnologija pri razvoju novih vlaken. Možnosti in učinki genske modifikacije pri pridelavi naravnih vlaken.
I-P-8 Napredne tehnologije za izdelavo tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalci: Krste Dimitrovski (nosilec), Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak, Simona Jevšnik Predmet vključuje pet modulov po 10 ECTS. • Modul št. 1: Napredne tehnologije za izdelavo linijskih tekstilij – izbrana poglavja Izbrana snov omogoča poglobljeno teoretično in tehnološko znanje pri izdelavi različnih linijskih tekstilij po konvencionalnih in sodobnih postopkih predenja. Podane so tehnološke in gospodarne prednosti in pomanjkljivosti pri izdelavi različnih linijskih tekstilij ter izbiro optimalne tehnologije za izdelavo linijske tekstilije z vnaprej zahtevanimi lastnostmi. • Modul št. 2: Napredne tehnologije za izdelavo tkanin – izbrana poglavja Predmet omogoča poglobljeno poznavanje posameznih faz priprave za tkanje in tkanje. Seznanja z novimi pristopi v tehnologiji strojev in njihove omejitve. Avtomatizacija, robotizacija in informatizacija proizvodnih linij in posledično prerazporeditev ozkih grl pri izdelavi tkanin. Vpliv naprednih tehnologij na drugačne pristope pri zagotavljanju konkurenčnosti na tržišču. Spoznavanje principa množične kostumizacije v tkanju. • Modul št. 3: Napredne tehnologije za izdelavo pletiv in pletenin – izbrana Napredne tehnologije za izdelavo pletiv in pletenin glede na tehnološki proces, dimenzije in uporab-
94
nost izdelkov; napredni sistemi priprave pletenih vzorcev ter nadzora pletilskih procesov. Napredne pomožne pletilske tehnologije, tehnologije mehanske poobdelave, specifične metode in aparati za preizkušanje pletiv in pletenin. Načrtovanje novih zahtevnejših pletiv in pletenin skladno s tehnološko opremo in končno uporabo. • Modul št. 4: Napredne tehnologije za izdelavo netkanih tekstilij – izbrana poglavja Izbrana snov omogoča poglobljeno teoretično in tehnološko znanje pri izdelavi različnih vrst netkanih tekstilij ter laminatov in kompozitov, po konvencionalnih in sodobnih tehnologijah izdelave, utrjevanja in dodelave iz le-teh. Podane so tehnološke in gospodarne prednosti in pomanjkljivosti različnih tehnologija za izdelavo netkanih tekstilij ter načrtovanje optimalne tehnologije za izdelavo linijske tekstilije z vnaprej zahtevanimi lastnostmi. • Modul. št. 5: Napredne tehnologije za izdelavo 3D tekstilij – izbrana poglavja Napredne tehnologije v konfekcijski industriji (specialne tehnologije, brezšivne tehnologije). Napredni sistemi za pripravo in konstrukcijo oblačil, za simulacijo končnega izdelka, za napovedovanje obnašanja končnega izdelka (drapiranje, elastične lastnosti, sposobnost oblikovanja itd.). Napredni sistemi za vodenje in nadzor konfekcijske proizvodnje. Napredne metode za objektivno vrednotenje. Večplastne napredne tekstilije, njihova udobnost in preizkušanje. Udobnost tekstilij in oblačil.
I-P-9 Napredne tehnologije v konfekciji – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalka: Simona Jevšnik (nosilka) Napredne tehnologije v konfekcijski industriji, napredni sistemi za pripravo in konstrukcijo oblačil, za simulacijo končnega izdelka ter za napovedovanje obnašanja končnega izdelka. Napredne metode za objektivno vrednotenje. Udobnost tekstilij in oblačil. Večplastne napredne tekstilije, njihova udobnost in preizkušanje.
I-P-10 Predobdelava vlakenskih substratov – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalke: Petra Forte Tavčer (nosilka), Barbara Simončič, Marija Gorenšek Klasični in sodobni postopki priprave vlakenskih substratov na plemenitenje. Priprava zahtevnih substratov. Biotehnologija v plemenitenju. Priprava tekstilij iz nekonvencionalnih vlaken. Modifikacija vlaken v različnih medijih. Analize učinkov obdelav na substratu. Funkcionalizacija v predobdelavi. Alternativna belilna sredstva. Kinetika oksidacijskih procesov. Vpliv katalizatorjev in aktivatorjev na oksidacijske procese. Biokatalizatorji v oksidacijskih procesih.
I-P-11 Barvanje – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalke: Marija Gorenšek (nosilka), Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert
Teorija izbranih barvil, tekstilnih materialov in tekstilnih pomožnih sredstev za barvalni proces; temeljna analiza načrtovanih tehnoloških postopkov, izbor najprimernejšega postopka z vidika uporabnosti izdelka, ekologije tehnološke faze in ekologije odpadnih voda; študij fizikalno-kemijskih dogajanj med barvilom in vlaknom; analitske metode za določitev zahtevanih kriterijev kakovosti izdelka; karakterizacija obarvanega materiala.
I-P-12 Tiskanje tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalke: Petra Forte Tavčer (nosilka), Marija Gorenšek, Barbara Simončič, Mateja Kert Sodobne naprave za tiskanje tekstila. Fizikalno-kemijske in reološke lastnosti črnil in tiskarskih past. Specialni postopki tiskanja. Tiskanje zahtevnih materialov. Tiskanje in funkcionalizacija. Postopki utrjevanja barvil in drugih učinkovin na tekstilni substrat. Prenos tehnologij. Barvno receptiranje. Vpliv tehnologije na okolje in človeka.
I-P-13 Apretiranje tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalci: Barbara Simončič (nosilka), Boris Orel, Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer Klasifikacija apreturnih sredstev glede na kemijsko strukturo sredstva in vlakna, mehanizem vezanja sredstev na vlakna, povezava med strukturo sredstva in funkcionalnimi lastnostmi apreture, mehanizem funkcionalnega delovanja sredstva, vpliv poroznosti, hrapavosti, heterogenosti površine, apretura na modelnih substratih, pralne in svetlobne obstojnosti apreture, vpliv apreture na morfološke, kemijske ter fizikalne lastnosti vlaken, sol-gel tehnologija nanosa apreture, sinergistično delovanje sredstev, racionalizacija postopkov aplikacije, njihova ekološka sprejemljivost.
I-P-14 Nega tekstilij – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalke: Barbara Simončič (nosilka), Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert Teorija omakanja in pranja; opis mehanizmov delovanja tenzidov v vodnih in brezvodnih medijih; medmolekulske sile tenzid-tenzid, tenzid-umazanija, umazanija-vlakno, tenzid-vlakno; sodobni postopki nege tekstilij; ekološki in ekonomski vidiki sodobne nege tekstilij.
I-P-15 Ekologija v tekstilstvu – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalki: Petra Forte Tavčer (nosilka), Andreja Žgajnar Gotvajn Predpisi na področju varovanja okolja. Ocena vplivov tehnoloških postopkov na okolje. Okolju prijazne tehnologije. Biotehnologija za varstvo okolja. Onesnaženost odpadnih vod. Monitoring. Čiščenje odpadnih vod. Biološka razgradljivost. Razbarvanje odpadnih vod. Ukrepi za zmanjšanje porabe vode in energije v tekstilni industriji. Recikliranje procesne
vode. Izraba odpadne toplote. Recikliranje odpadkov. Minimiranje odpadkov. Toksičnost tekstilij in tekstilnih pomožnih sredstev.
I-P-16 Specialne 2d in 3d tekstilije – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalci: Matejka Bizjak (nosilka), Igor Bartenjev, Tadej Kosel, Alenka Pavko Čuden, Tatjana Rijavec Predmet sestavljajo štirje izbirni moduli po 5 ECTS. • Modul št. 1: Specialna pletiva in pletenine – aplikacije v medicini Struktura, delovanje in lastnosti kože, tekstilnih protez in vsadkov ter pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. Prepustne, higienske, UV in druge lastnosti pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. Bandažne, stezniške, podporne in časovno odvisne lastnosti pletiv in pletenin na medicinsko in paramedicinsko uporabo. Aplikacije najsodobnejših pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. Načrtovanje novih zahtevnejših pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. • Modul št. 2: Specialna pletiva in pletenine – aplikacije v športu in prostem času Surovinska sestava in struktura pletiv in pletenin za šport in prosti čas. Stezniške in podporne lastnosti pletiv in pletenin za prosti čas. Udobnostne lastnosti pletiv in pletenin za šport in prosti čas. Zaščitne lastnosti pletiv in pletenin za šport in proti čas. Specifične lastnosti pletiv in pletenin za povečanje športne uspešnosti. Aplikacije najsodobnejših pletiv in pletenin za šport in prosti čas. Načrtovanje novih zahtevnejših pletiv in pletenin za šport in prosti čas. • Modul št. 3: Specialne 2D in 3D tekstilije – aplikacije v gradbeništvu Struktura in geometrija 2D in 3D tekstilij in s tekstilijami ojačenih betonskih elementov. Lastnosti 2D in 3D struktur (v odvisnosti od surovinske sestave in vrste tekstilije, načina ojačitve). Oblike 3D betonskih elementov – enoosna ojačitev, biaksialne strukture, multiaksialne strukture. Aplikacije v gradbeništvu – obremenitve, natezne in tlačne napetosti, upogib, razpoke: lastnosti in prednosti. • Modul št. 4: Specialne 2D in 3D tekstilije – aplikacije v letalstvu Struktura in geometrija 2D in 3D tekstilij in tekstilnih kompozitov. Lastnosti 2D in 3D struktur (v odvisnosti od tipa tekstilije, surovinske sestave, sestave kompozita, načina ojačitve). Oblike 3D konstrukcij – debelejše planarne oblike z več plastmi sistemov niti, votle strukture, oblikovane kompaktne forme in lupine. Aplikacije v letalstvu – obremenitve, natezne in tlačne napetosti, strig, dejanska uporaba, lastnosti in prednosti načrtovanje novih aplikacij in določanje njihovih lastnosti način usmerjanja niti v kompozitni strukturi konstrukcije uporaba sendvič strukture z polnilno peno.
95
I-P-17 Tehnične tekstilije – agrotekstilije, geotekstilije, tekstilni filtri (5 ECTS) Izvajalec: Krste Dimitrovski (nosilec) Spoznavanje zahtev po funkcionalnih lastnostih za posamezne namene uporabe, spoznavanje posameznih struktur in načinov izdelave, ki tem zahtevam ustrezajo. Vpogled v posebnosti pri uporabi, specifičnih preiskavah in ustreznih standardov. Predmet obsega tri module. Izbere se eden izmed treh modulov v obsegu 5 ECTS.
I-P-18 Starejši grafični materiali in tehnike izdelave – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalka: Jedert Vodopivec (nosilka) Cilj izbranih vsebin je podati potrebna znanja, ki jih potrebuje samostojni strokovnjak, da razume izbor in kakovost materialov in tehnik izdelav, ki so se v preteklosti uporabljali v grafični obrti, manufakturi in industriji. Vsebine so potrebne za razreševanje kompleksnejših raziskovalnih in razvojnih nalog ter za samostojno načrtovanje in izvajanje projektov v neposredni ali indirektni posredni povezavi s kulturno dediščino.
I-P-19 Trajnostni vidiki materialov pri proizvodnji in predelavi papirja (10 ECTS) Izvajalka: Branka Lozo (nosilka) Dokumentiranje izvornih informacij – resornih evropskih združenj: CEPI, FEFCO, INGEDE. Pojmi, deklaracije, predvidevanja industrijskih trendov na temelju dostopnih informacij. Karakterizacija recikliranih papirjev, spremembe na vlaknih. Delež vrste surovin za proizvodnjo papirja, kartona in lepenke; načini zbiranja, sortiranja, transporta in izkoriščanja odpadnega papirja, evidenca, obdelava in komunikacija podatkov. Globalna primerjava; relevantni statistični podatki za gospodarsko področje proizvodnje tiskovnih papirjev za področje proizvodnje kartona in lepenke. Grafični proizvodi izven procesa ponovne uporabe, trajni papir. Izkoriščanje odpadkov iz postopkov predelave papirja; ekonomski in energetski vidiki, ostali vidiki. Energetsko ničelni papir – realnost ali fikcija?
I-P-20 Embalažni in grafični materiali – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalka: Diana Gregor Svetec (nosilka) Predmet podaja izbrane vsebine s področja materialov, ki se uporabljajo kot tiskovni grafični materiali in kot embalažni materiali. Študenti se seznanijo s strukturo in lastnostmi materialov, ki se uporabljajo v tisku in dodelavi grafičnih izdelkov in s strukturo in lastnostmi materialov, ki se uporabljajo v embalažne namene. Spoznajo postopke izdelave različnih grafičnih in embalažnih izdelkov.
I-P-21 Analitika sodobnih materialov in aplikacij (5 ects) Izvajalka: Marta Klanjšek Gunde (nosilka) Poučevanje temelji na reševanju kompleksnejših problemov, pri čemer se uporabi znanja, pridobljena pri
96
predmetu Osnove optike, spektroskopije in mikroskopije. Gre za timsko delo na kompleksnejšem projektu, kjer vsak udeleženec prevzame svoj del raziskave. Poseben poudarek je namenjen iskanju novih inovativnih rešitev pri delu z različnimi sodobnimi materiali in idejami za možnost prenosa teh znanj v prakso. Osnovni cilj predmeta je podati praktična znanja, ki jih potrebuje samostojni inovativni delavec na področju grafične tehnike, da lahko načrtuje nove funkcionalne izdelke z veliko dodano vrednostjo.
I-P-22 Metode za proučevanje interakcij materialov pri tisku (10 ECTS) Izvajalca: Tadeja Muck (nosilka), Aleš Hladnik Cilj predmeta je seznanitev študenta z instrumentalnimi metodami, ki omogočajo objektivno ovrednotenje interakcij pri tisku. Poznavanje interakcij ima odločujoč pomen pri doseganju tiska najvišje stopnje ponovljivosti in kakovosti. Vsebina predmeta je usmerjena v poznavanje in razumevanje interakcij med površino tiskovnih materialov, premazi, tiskarskimi barvami, črnili, lepili, laki in drugimi tekočinami. Predmet vključuje predstavitev in namen uporabe metod, prevzetih z različnih področij znanosti, z namenom poglobljenega spoznavanja kompleksnejših problemov v sodobnih grafičnih aplikacijah.
I-P-23 Uporaba slikovnega procesiranja in analize v grafični dejavnostI (10 ECTS) Izvajalca: Aleš Hladnik (nosilec), Tadeja Muck Namen predmeta je posredovati doktorandu ustrezna temeljna znanja s področja teorije in prakse slikovnega procesiranja in analize. Pridobljena znanja omogočajo doktorandu reševanje raznovrstnih problemov v raziskovalni in/ali industrijski praksi. Vsebina vključuje poglavja o digitalni sliki, histogramih in točkovnih operacijah, linearnih in nelinearnih filtrih, detekciji robov in kontur, morfoloških filtrih, območjih v binarnih slikah, osnovah spektralnih tehnik (FFT), primerih uporabe na področju papirništva in tiska.
I-P-24 Tekstil v prostoru (10 ECTS) Izvajalki: Matejka Bizjak (nosilka), Marija Jenko Predmet je tesno povezan z industrijskim oblikovanjem, projektiranjem interierjev, arhitekturo, krajinarstvom, gradbeništvom, likovno umetnostjo in tekstilno tehnologijo. Poudarek je na oblikovanju in projektiranju tkanin za rabo v interierju in eksterierju skozi razumevanje in vrednotenje arhitekturnih zakonitosti in pomenov v historičnem in širšem kulturnem kontekstu. Pri ustvarjanju novih potreb za sodobno unikatno in serijsko proizvodnjo, ločevanju zasebnega od javnega ter pri ekološkem pristopu upošteva pomembno vlogo tekstilne tehnologije, vendar ne zanemari vloge drugih interdisciplinarnih znanj.
I-P-25 Oblačilni stili (10 ECTS)
I-P-29 Moda in medijsko komuniciranje (10 ECTS)
Izvajalci: Peter Stanković (nosilec), Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh Poglobljena analiza stilskih tokov, preteklih in aktualnih. Razumevanje odnosa med oblačilom in telesom. Celosten vpliv stilskih obdobij. Vizualni jezik v odnosu do oblačenja. Oblačilne komunikacije. Ključni faktorji oblačilne identitete. Razlaga terminov stil, moda, modno oblikovanje in oblačenje. Odnosi med termini moda, antimoda, modna noša in tradicija. Interdisciplinarna vpletenost predmeta z zgodovino, ekonomijo, antropologijo, sociologijo in psihologijo.
Izvajalka: Maruša Pušnik (nosilka) Komunikološka znanja za delovanje medijske kulture v povezovanju z modno industrijo. Vloga medijev pri promoviranju in strukturiranju mode v sodobnem času. Raziskovanje in načrtovanje modnih kampanj v medijih. Izbira potrebnih informacij za promocijo in komuniciranje mode. Kreativna predstavitev mode, blagovnih znamk v vizualnem in tekstualnem smislu. Medijska industrija. Moda kot komunikacijska mreža v sodobni družbi. Zgodovina razvoja medijev, potrošne in popularne kulture, vzpon zvezdniškega sistema in industrializacije. Pomen tržne komunikacije in oglaševanja na spreminjanje modnega okusa. Trendi na področju modnega novinarstva, »photo-shooting-a«. Recipročni vplivi komuniciranja in ustvarjanja blagovnih znamk na mikro in makro ravni. Modna industrija kot del širše industrije življenjskega stila, oblikovanja množičnih okusov in identitet. Ambivalentnost mode in medijsko ustvarjanje pomenov o modi.
I-P-26 Oblikovanje kostumov (10 ECTS) Izvajalke: Karin Košak (nosilka), Nataša Peršuh, Elena Fajt Poznavanje vloge kostumografije in njenih zakonitosti znotraj izbrane zvrsti uprizoritve. Poznavanje sodobnih pristopov h kostumografiji. Vpetosti kostumografije v sodobni dramaturški, režijski in scenografski koncept predstav. Odnosi: tekst/kostum, režija/kostum, scena/ kostum, igralec, pevec, plesalec/kostum. Razvoj gledališča, prizorišč, dramatike, scenografije in kostumografije v drugi polovici dvajsetega stoletja in aktualni kostumografski pristopi.
I-P-27 Pametne tekstilije (10 ECTS) Izvajalci: Tatjana Rijavec (nosilka), Sabina Bračko, Marjan Jenko, Milan Bizjak Študij aktivnih tekstilij, katerih razvoj je povezan z biotehnologijo, informacijsko tehnologijo, mikroelektroniko, mikroelektromehanskih naprav, z razvojem nosljivih računalnikov in nanotehnologijo. Pametna barvila in reverzibilno spreminjanje barve. Zlitine z oblikovnim spominom. Polimeri z oblikovnim spominom. Elektroprevodni polimeri. Uporaba mikroelektronskih struktur in informacijske tehnologije v razvoju pametnih tekstilij. Možnosti uporabe pametnih tekstilij v sodobnem oblikovanju tekstilij in oblačil.
I-P-28 Študije spolov, telesa in oblačenja (10 ECTS) Izvajalka: Alenka Švab (nosilka) Glavne teoretske perspektive in tematike študija spolov, telesa ter oblačenja z osnovami epistemologije in metodologije raziskovanja, specifičnega za to področje. Kritičen pogled in neesencialistične teoretske refleksije spolnih razmerij, spolne konstrukcije telesa, oblačenja, mode ter z njimi povezanih družbenih fenomenov in njihove umeščenosti v različne institucionalne, politične, socialne, ekonomske in estetske pojasnjevalne okvire. Razmerje med spolom, telesom/telesnostjo in oblačenjem (obleko) v različnih kulturnih in časovnih variacijah. Spolna konstrukcija oblačenja in mode. Kulturni in spolni stereotipi in oblačenje. Spolna socializacija skozi oblačenje. Oblačenje vs. golota. Spol, seksualnost, telo in oblačenje. Spol, oblačenje in politično. Oblačenje, spol in družbeni status. Oblačenje in zakonski stan/status. Religiozne navade in rituali. Šport in telesne aktivnosti. Spol, oblačenje in potrošništvo. Spol in obutev.
I-P-30 Metodologije računalniško podprtega oblikovanja tekstilij in oblačil (10 ECTS) Izvajalec: Saša Divjak (nosilec) Povezovanje obstoječe napredne računalniške tehnologije za oblikovanje in upodabljanje tekstilij in oblačil ter tekstilne tehnologije, ki izvedbeno sledijo. Vključevanje tehnoloških znanj v dejanski proces oblikovanja tekstilnega izdelka z dodatno kakovostjo oziroma izdelava njegove smiselne ter oblikovno dovršene virtualne predstavitve. Preučevanje možnosti uporabe zahtevnejših orodij različnih grafičnih računalniških programov za razvoj vizualne podobe tekstilnega izdelka ter hkratno preučevanje ustrezne tekstilne tehnologije. Pomembna je sočasna analiza rezultatov ter posledično iskanje novih oblikovnih oziroma tehnoloških rešitev. Zaznavanje dejanskega fizičnega dotika. Digitalna obdelava slik, spoznavanje metod za urejanje vektorske in rastrske grafike, izločanje izbranih slikovnih elementov iz digitalne slike ter obdelava in preoblikovanje v tekstilne vzorce. Vzporejanje ustrezne tekstilne tehnologije z urejanjem vzorca v ustreznem grafičnem programu. Oblikovanje in predstavitev izdelka v 3D virtualnem prostoru. Nameščanje vzorca, teksture na predmet. Študij postavitve izdelka v prostoru. Študij ustvarjanje statične ali dinamične predstavitve.
97
[[ NOVI PROSTORI V LETU 2011 ]
[[FOTOGRAFSKI STUDIO ] Studio s podpornimi sobami je v celoti zasnovan kot prostor, kjer je mogoče pedagoško in raziskovalno dejavnost izvajati na najvišjem nivoju. Z višino in zaobljenimi vogali nudi izjemne možnosti tako fotografom kot tudi snemalcem. Ker gre za popolnoma bel prostor, so v njem nameščena tudi barvna ozadja, ki omogočajo prilagajanje scen. Studio smo načrtovali tako, da lahko delo v njem poteka na dveh ločenih scenah hkrati. Poleg osnovnih scenskih postavitev se prostor ponaša tudi s kakovostno fotografsko opremo. Veliko število halogenski svetil, bliskavic, miza za preslikavo, odbojniki in ostala studijska oprema dajejo ustvar-
98
jalcem in raziskovalcem odlične možnosti za kakovostno opravljeno delo. Fotografom in snemalcem so na voljo tudi profesionalni digitalni fotoaparati in digitalne kamere z dodatno opremo.
Fotografije: • spodaj levo: fotografski studio med prenovo • spodaj desno:
Za piko na i se v podpornih prostorih nahaja tudi vsa potrebna računalniška oprema za kakovostno postprodukcijo. Opremljeni smo po najvišjih industrijskih standardih in lahko rečemo, da so naši študenti dobro pripravljeni na zaposlitev. Zanesljivo lahko trdimo, da smo s fotografskim studiem uspeli povezati področja, kot so modna fotografija, video produkcija in razvoj novih slikovnih tehnologij. Gre torej za popolno vez med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo.
fotografski studio po prenovi • v ozadju: vaje iz predmeta fotografija v fotografskem studiu
99
[[NOVI PROSTORI V LETU 2011 ]
[[LABORATORIJ ZA GRAFIČNO DODELAVO ] Grafična dodelava je uveljavljeno poimenovanje zaključnega dela grafičnega procesa, v katerem iz odtisov nastane grafični izdelek s končno uporabno in estetsko vrednostjo. Glede na vrsto izdelkov ločimo knjigoveško dodelavo, kjer nastajajo knjige in knjigam podobni izdelki, kartonažersko dodelavo, v kateri nastajajo predvsem kartonske škatle in podobni izdelki iz kartona, ter ostalo dodelavo, kjer srečamo obrazce, etikete, fleksibilno embalažo itd. V novem laboratoriju imamo ključne stroje za knjigoveško dodelavo. Rezalni stroj Wohlenberg 76 (W7692.01—EN) z delovno širino 760 mm je po formatu med najmanjšimi tovrstnimi stroji za profesionalno delo. Režemo lahko papir ali podobni material do skupne višine največ 110 mm, hitra manipulacija papirja je omogočena z zračno blazino na delovni mizi. Po konstrukcijskih značilnostih, vgrajeni programski opremi, varnostnimi elementi in robustnosti se lahko enakovredno primerja z večjimi rezalnimi stroji, ki jih srečamo v vsaki resni sodobni tiskarni. Opremljen je z zaslonom na dotik, preko katerega ga lahko programiramo za optimalno rezanje glede na tehnološke zahteve in dimenzije izdelka. Vgrajeno ima diagnostiko delovanja stroja, preko USB vmesnika pa tudi shranjevanje nastavitev ali vnos programa za rezanje, narejenega na zunanjem računalniku. Varnost pri delu je zagotovljena z vgrajenimi fotocelicami in istočasnim dvoročnim vklopom, skladno s standardi in predpisi. Avtomatski stroj za mehko vezavo oz. broširka Tecnograf tip ANT 250 PUR/Hot-Melt je kompakten stroj z eno prižemo in rezkarjem, namenjen za vezavo knjig v manjših nakladah. Za lepljenje hrbta in vplatniče-
100
nje lahko uporabljamo uveljavljeno taljivo lepilo izdelano na osnovi umetnih smol, voskov in dodatkov, s tališčem 70–90 °C, ki ga nanašamo pri delovni temperaturi 160–180 °C. Za doseganje bolj kakovostne vezave lahko uporabimo reaktivno taljivo lepilo na osnovi poliuretana, ki ga nanašamo pri nižji temperaturi, tj. 120–130 °C. Končna sila lepljenja je dosežena šele po daljšem času, npr. 72-ih urah. Vse osnovne nastavitve stroja lahko izvedemo preko zaslona na dotik. Stroj omogoča vezavo knjig v formatu 100 × 100 mm do 350 × 420 mm, z debelinami knjižnega bloka 1–50 mm pri rezkanju, in do 80 mm pri predhodno zašitem knjižnem bloku. Delovna hitrost je 250 knjig/h. Stroj ustreza varnostnim standardom in predpisom. Za žlebljenje kartonskih ovitkov v formatu do 630 × 330 mm se uporablja dodatna naprava DigiCreaser, ki omogoča do devetkratno žlebljenje, glede na zahtevano vezavo. Z novim laboratorijem za grafično dodelavo smo pridobili možnost izvajanja laboratorijskih vaj pri predmetih Dodelava grafičnih izdelkov oz. Grafična dodelava v lastnih prostorih, lahko pa se bomo bolj posvetili raziskovalnemu delu na tem področju, predvsem pri kontrolirani pripravi vzorcev in preizkušanju različnih materialov in tehnoloških rešitev pri proizvodnji knjig.
Fotografiji: • levo: laboratorij pred prenovo • v ozadju: laboratorij po prenovi
101
[[NOVI PROSTORI V LETU 2011 ]
[[PLETILNICA ] Lahko bi rekli, da ima pletilstvo na Slovenskem več življenj. Tako kot drugod, se je začelo s pletenjem za lastne potrebe; ročno so se pletle nogavice, kape in jope, izdelovali pa so jih predvsem moški. Kasneje sta se razvili pletilska obrt in trgovina ter iz njiju pletilska industrija, ki je večinoma zaposlovala žensko delovno silo. Poleg oblačil in nogavic so se pletle tudi zavese in dekorativno blago. Pletilstvo je torej že pred časom preseglo usmeritev zgolj v oblačilstvo in modo, dandanes pa vse bolj sega na področje specializiranih funkcionalnih in tehničnih pletiv. Pred nekaj desetletji so se na sejmih z novostmi predstavljali številni pletilski proizvajalci, njihove blagovne znamke pa so veljale za pojem kakovosti in sodobnosti. Danes je obseg pletilstva na Slovenskem v primerjavi z zlatimi časi tekstilstva okrnjen, nikakor pa ni zanemarljiv. Slovensko pletilstvo je poleg tehnološkega živelo in še živi tudi modno življenje. Pletilnice modi niso nikoli le sledile, pomagale so jo predvsem ustvarjati. V marsikateri omari doma in na tujem še dandanes visijo vrhunske slovenske pletene kreacije, ki jim je težko določiti čas nastanka. Tudi danes so sodobne in nosljive, lahko bi rekli – večne. Značilnosti slovenskega pletilstva so predstavljene v muzejih širom po Sloveniji, med njimi v ljubljanskem Etnografskem muzeju, Tržiškem muzeju, Loškem muzeju in Tehniškem muzeju v Bistri. Zbirke kažejo zgodovino in razvoj panoge in so vir idej za nove, sodobne izdelke z novo uporabnostjo. Poleg tehnološke in oblikovalske plati se slovensko pletilstvo lahko pohvali tudi z izobraževalno in raziskovalno dejavnostjo. Tudi ta ni od včeraj. Pod vod-
102
stvom učiteljev in profesorjev pletilskih predmetov na kranjski srednji tekstilni šoli ter Oddelku za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, se je teorija povezala s prakso, novi rodovi pletilskih strokovnjakov pa so se sistematično posvečali analizi, načrtovanju in oblikovanju pletilskih procesov in izdelkov. Podobno kot na Slovenskem ima pletilstvo tudi na Oddelku za tekstilstvo več življenj. Ima zgodovino in vizijo. Nova pletilnica pravzaprav ni tako nova kot se zdi. Oddelek je nekoč že imel obširno pletilsko delavnico, ki je par desetletij dobro služila svojemu poslanstvu. Tudi izobraževalna, raziskovalna in mednarodna pletilska dejavnost na oddelku so stalnica že od nekdaj. In kaže, da ima tudi nova pletilnica več življenj. Po eni strani živi kot laboratorij za tehnološke raziskave pletilskih materialov in struktur za oblačilne in neoblačilne, tehnične namene. Po drugi strani je modni atelje, kjer lahko svoje zamisli udejanjijo oblikovalci. V pletilnici poteka pouk, hkrati pa se skuša oživiti slovenska pletilska tradicija. Pred časom so študentje pletli večinoma ročno, danes lahko pletejo na enostavnih ročnih in zahtevnejših mehaniziranih, elektronsko podprtih pletilnikih. S pomočjo pletilskega strokovnjaka lahko na računalniško podprtem industrijskem pletilniku izdelajo krojno oblikovane pletenine. S pomočjo programske opreme lahko simulirajo videz pletenih struktur. Lahko rečemo, da ima nova pletilnica vse, kar imajo veliki. Glede na to, da sta pletilska obrt in industrija na Slovenskem še kar naprej živi in živahni, verjamemo, da bosta začetna gneča in delovna vnema v novi pletilnici kar trajali in trajali …
Fotografija: • v ozadju: pletilnica po prenovi
103
[[ R aziskovalna dejavnost ]
[[ RAZISKOVALNA DEJAVNOST PROGRAMSKE SKUPINE ] Na Oddelku za tekstilstvo izvajamo raznoliko znanstveno raziskovalno delo, ki obsega tudi temeljne in aplikativne raziskave v okviru programske skupine P2-0213 Tekstilije in ekologija, ki je bila zasnovana leta 1999. Danes vključuje 17 raziskovalcev, od tega 12 doktorjev znanosti in 5 mladih raziskovalcev in ima odobreno 6 letno financiranje (od 2008 do 2013) v obsegu 1,44 FTE (kategorija D). Raziskave v okviru programske skupine so usmerjene v razvoj tehnološko visoko razvitih tekstilij z novimi ali izboljšanimi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih tekstilnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri raziskavah sledimo raziskovalnim prioritetam Evropske in Slovenske tekstilne tehnološke platforme, ki narekujejo preusmeritev tekstilne industrije k specializiranim proizvodom, uveljavitev in širitev tekstilij v različne industrijske sektorje ter nova področja uporabe ter premik od masovne proizvodnje k proizvodnji po meri.
Program naših raziskav sledi naslednjim pomembnim ciljem: • funkcionalizacija tekstilnih vlaken z različnimi postopki predenja, plazemskih tehnik in plemenitenja, • oblikovanje tekstilij z novimi in izboljšanimi lastnostmi površin, visoko dodano vrednostjo in vključenim večjim znanjem, • določitev povezave med postopki funkcionalizacije ter kemijsko in morfološko strukturo ter lastnostmi modificiranih vlaken, • določitev protokola in ustreznih uveljavljenih analitskih metod za oceno lastnosti funkcionalnih tekstilij, • prenos laboratorijskih rezultatov v nove industrijske postopke,
104
• razširitev uporabe funkcionalnih tekstilij na druga gospodarska področja, kot so farmacija, medicina, gradbeništvo, kmetijstvo, avtomobilska in prehrambena industrija, • optimiranje postopkov priprave tekstilij in sredstev za funkcionalizacijo, • ohranitev oziroma povečanje interdisciplinarnosti, interinstitucionalnosti in kakovosti raziskovalnega dela. Vsebinsko lahko naše raziskave razdelimo v dva delovna sklopa. Prvi obsega najsodobnejše postopke funkcionalizacije tekstilij iz naravnih in sintetičnih vlaken pri procesih predenja, kemijske apreture, obdelave s plazmo, barvanjem in tiskanjem, drugi pa temeljne raziskave, ki predstavljajo podporo postopkom izdelave tekstilij.
Funkcionalizacija tekstilij Pri postopkih predenja se ukvarjamo z razvojem sintetičnih vlaken z organskimi in anorganskimi nanoaditivi za zaščito pred UV-sevanjem, protimikrobno in ognjevarno zaščito. Tako smo že uspeli oblikovati nanovlakenske kompozite, kjer smo kot matrico uporabili polivinilalkohol, kot nanopolnili pa kationski škrob in nanodelce bakra (slika 1). V sodelovanju z industrijo raziskujemo uporabo laminiranih aerogelnih nanokompozitov iz silicijevega aerogela, vključenega v različnih vrstah vlaknovin (slika 2) kot toplotno izolacijskega materiala za zaščitna oblačila in obutev v ekstremnih temperaturnih okoljih. Pomemben sklop raziskav obsega tudi preučevanje morfoloških, kemijskih in fizikalnih lastnosti novih vlaken iz obnovljivih surovin in prevodnih kompozitov. Vpeljava sol-gel tehnologije pri kemijskem apretiranju tekstilij predstavlja enega najsodobnejših nanotehnoloških postopkov površinske modifikacije tekstilij, s katerim tekstilnim vlaknom podelimo ra-
Slika 1: SEM posnetek nanovlakenskega kompozita iz polivinilalkohola in nanodelcev bakra.
dikalno nove kemijske in fizikalne lastnosti, ki jih z nanosom konvencionalnih apreturnih sredstev nismo mogli doseči. Pri tem uspešno sodelujemo z raziskovalci Laboratorija za spektroskopijo materialov Kemijskega inštituta, Ljubljana, Slovenija. Pri raziskavi smo se osredotočili na pripravo večfunkcionalnih nanokompozitnih polimernih apreturnih filmov z anorgansko-organsko hibridno strukturo za dosego vodo- in olje-odbojnih (slika 3), protimikrobnih (slika 4), samočistilnih in ognjevarnih lastnosti ter zaščite pred UV-sevanjem. Pri funkcionalizaciji površin tekstilij iz naravnih in sintetičnih vlaken smo vpeljali plazemsko tehnologijo kot sodobni nanotehnološki okolju prijazen postopek plemenitenja tekstilij. S postopki obdelave tekstilij z atmosfersko in nizkotlačno plazmo, kjer uporabljamo različne pline in njihove mešanice, poskušamo doseči različne učinke, kot so povečanje hidrofilnosti za izboljšanje močenja in obarvljivosti, hidrofobnosti, nanostrukturirano površinsko hrapavost (slika 5) za povečanje adhezije in stopnje adsorpcije nanodelcev. Pomemben cilj raziskave je aplikacija barvil, UV absorberjev in nanodelcev tekom barvalnega procesa na plazemsko spremenjene tekstilije. Pri funkcionalizaciji tekstilij uporabljamo tudi različne tehnike tiskanja, s katerimi tekstilijam podelimo poseben izgled, lahko pa tudi po vzorcu nanašamo različne učinkovine. Posebno pozornost smo posvetili modifikaciji tekstilij s tiskom različnih mikrokapsul (slika 6). Le-te so bile pripravljene v sodelovanju s podjetjem Aero. Uporabili smo mikrokapsule z melamin-formaldehidno ovojnico, ki vsebujejo v jedru dišave, protimikrobno sredstvo ali zaviralec gorenja. Tiskanje s filmskim tiskom se je izkazalo kot učinkovita tehnika za nanos in utrjevanje mikrokapsul na blago. Velik izziv predstavlja tudi digitalni tisk, ki je nov, še ne raziskan način nanosa različnih kemikalij, ki omogoča hkratno vzorčenje in kemijsko modifikacijo materiala.
Slika 2: Laminiran aerogelni kompozit z membrano in pletivom (a), aerogel v poliestrski vlaknovini (b) in aerogel na poliestrskem vlaknu (c).
Slika 3: Superhidrofobna in oleofobna tkanina z »Lotosovim efektom«.
Slika 4: Neapretirana celulozna vlakna (a) in vlakna z vgrajenimi nanodelci srebra s protimikrobnimi lastnostmi (b).
Slika 5: Nanostrukturirana površina bombažnega vlakna po obdelavi z nizkotlačno plazmo (a) in poliestrnega vlakna po obdelavi z atmosfersko plazmo (b).
105
Slika 6: Mikrokapsule na vlaknih.
Temeljne raziskave kot podpora postopkom izdelave tekstilij V sklopu raziskav na področju mehanskih tekstilnih procesov preučujemo vpliv surovinske sestave in konstrukcijskih parametrov (slika 7) na fizikalno-mehanske in prepustnostne lastnosti tkanin, kot so zračna prepustnost, prepustnost UV-žarkov in zvoka. Cilj raziskave je razviti teoretični model za integralno napovedovanje lastnosti tkanin. Pri tem uporabljamo sodobne statistične metode, kot so ANOVA, MLR in PCA. Na področju napovedovanja zračne prepustnosti smo vpeljali nova parametra por, in sicer hidravlični premer in minimalni hidravlični premer por ter tako postavili napovedovanje z veliko stopnjo natančnosti. Nadaljnje raziskave so usmerjene v preučevanje vpliva strukture por na prepustnost zvoka in UV-žarkov. V sklopu raziskav fizikalno kemijskih pojavov v raztopinah barvil in površinsko aktivnih snovi (PAS) preučujemo medmolekulske interakcije barvilo-PAS, barvilo-vlakno ter PAS-vlakno. Pri tem smo se osredotočili na študij termodinamike interakcij v mešanici modelnih anionskih barvil ter kationskih in neionskih PAS različnih struktur in sestav (slika 8), ki lahko simulirajo sodobne barvalne sisteme. Raziskati želimo različne mehanizme delovanja PAS kot egalizirnih sredstev pri barvanju tekstilnih vlaken ter njihov vpliv na hitrost in stopnjo izčrpanja barvila (slika 9). Študij interakcij bomo razširili na disperzije nanodelcev, kjer podrobno preučujemo vpliv strukture, koncentracije in sestave PAS kot dispergirnih in omakalnih sredstev na stabilnost disperzije ter dimenzije delcev v njej. Namen raziskav na področju biotehnoloških postopkov je vpeljati najsodobnejše postopke predhodne obdelave naravnih celuloznih tekstilnih vlaken z encimi (slika 10), ki imajo minimalen vpliv na okolje, pripomorejo k prihranku energije in vode ter tako zmanjšajo količino odplak. Tako smo že uspeli razviti postopek beljenja bombaža z encimi, ki generirajo vodikov peroksid. Postopek nameravamo nadgraditi z dodajanjem drugih encimov, kot so pektinaze, amilaze, celulaze, kutinaze, peroksidaze, s katerimi bi z
106
Slika 7: Prikaz struktur por šestintridesetih tkanin v različnih gostotah in vezavah pri 4,2-kratni povečavi.
bombažnih in lanenih vlaken odstranili necelulozne snovi in jih pripravili na nadaljnje plemenitenje. Izsledki raziskav bi pripomogli k optimizaciji procesa beljenja v tekstilni in papirni industriji. Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela smo uspešno predstavili tako doma kot v tujini v obliki znanstvenih člankov in monografij ter prispevkov na mednarodnih in domačih simpozijih. Kakovost, aktualnost in odmevnost naših raziskav potrjuje 739 čistih citatov (normirano število) v zadnjih desetih letih. Na sliki 11 so predstavljeni najpomembnejši znanstvenoraziskovalni dosežki naše programske skupine v zadnjem petletnem obdobju. Pri raziskovalnem delu nam je v veliko podporo Raziskovalni infrastrukturni center Oddelka za tekstilstvo (slika 12), ki je sestavni del Raziskovalnega infrastrukturnega centra Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Slika 8: Galvanski člen z iono-selektivno membransko elektrodo za študij termodinamike interakcij barvilo-tenzid.
Slika 9: Barvnometrično vrednotenje barve obarvanih vzorcev.
Slika 10: Določanje koncentracije vodikovega peroksida.
Slika 11: Znanstvenoraziskovalni dosežki Programske skupine P2-0213 Tekstilije in ekologije za obdobje od 2006 do 2011.
Slika 12: Raziskovalno delo v okviru Raziskovalnega infrastrukturnega centra Oddelka za tekstilstvo.
107
[[ STROKOVNA in založniška dejavnost ]
[[ZALOŽNIŠKA IN PUBLICISTIČNA DEJAVNOST ] Založniška dejavnost Oddelka za tekstilstvo ima že dolgoletno tradicijo. V obdobju od leta 1991 do danes je Oddelek za tekstilstvo založil in izdal preko 100 del s področja tekstilstva, grafike in tekstilnega oblikovanja v tiskani ali digitalni obliki: monografije, učbenike, skripta in drugo učno gradivo, zbornike prispevkov z znanstvenih in strokovnih simpozijev ter študijsko gradivo za seminarje in druge vrste izobraževanj.
108
Med pomembnejšimi deli izdanimi v letu 2011 je strokovna monografija Tekstilije v gumenih kompozitih in trije učbeniki: O modi, Priprava tekstilij na plemenitenje in English for Specific Purposes – Textile Engineering.
Fotografije: • na desni strani: monografija in trije učbeniki, ki so bili izdani v
Oddelek je tudi izdajatelj revije Tekstilec, glasila slovenskih tekstilcev, ki objavlja znanstvene in strokovne članke ter informacije in novosti s področja tekstilstva.
letu 2011
109
[[ STROKOVNA in založniška dejavnost ]
[[ INŠTITUT ZA TEKSTILNO IN GRAFIČNO
TEHNOLOGIJO TER OBLIKOVANJE (ITGTO) ]
Inštitut, ki deluje pod okriljem Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, ima bogato preteklost, saj je njegova vloga pomembna tako na področju znanstveno raziskovalnega kot tudi strokovnega dela. Inštitut nudi vse tisto, kar je nudil nekoč in še mnogo več.
Področja delovanja inštituta 1) Raziskovalna in razvojna dejavnost 2) Sodelovanje z gospodarstvom 3) Izobraževanja
Aktivno sodelujemo v različnih razvojnih projektih, z vladnimi in nevladnimi organizacijami pri projektih EU in harmonizaciji direktiv s področja označevanja tekstilnih in usnjenih izdelkov, izdajamo najrazličnejše publikacije za podjetja in potrošnike itd. Letos smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvom, Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije in Trgovinsko zbornico Slovenije pripravili priporočila o varnosti otroških oblačil – Vrvice in vezalke. V sklopu tega sodelovanja smo pripravili izobraževanja za tržne inšpektorje na Tržnem inšpektoratu ter za trgovce na Trgovinski zbornici.
1) Raziskovalna in razvojna dejavnost Med osnovnimi dejavnostmi inštituta so izvajanje analiz, reševanje reklamacij, podajanje strokovnih mnenj in ocen. Raziskovalno in razvojno delo poteka v opremljenih laboratorijih na Oddelku za tekstilstvo in vključuje področje tekstilstva (predvsem analize na vlaknih, prejah, sukancih, ploskih tekstilijah in igračah), grafične tehnologije in oblikovanja. Pomembno je tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomočjo katerega je danes naš program analiz precej razširjen, med drugim tudi na področju osebne varovalne opreme in igrač.
2) Sodelovanje z gospodarstvom Inštitut sodeluje s slovenskim gospodarstvom v okviru razvojno-raziskovalnih projektov, pripravo elaboratov in izdelavo analiz s strokovnimi mnenji.
Pomembno je seveda tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomočjo katerega je danes naš program precej bolj razširjen, med drugim tudi na področju osebne varovalne opreme, igrač, tekstilnih talnih oblog ipd. Vključeni smo v dva tehnična odbora na slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST), in sicer v tehnični odbor za otroško opremo, oblačila in tehnični odbor za embalažo. Letos smo na pobudo trgovcev ter tržnih inšpektorjev prevedli standard, ki je bil povod za izdelavo priporočila o varnosti otroških oblačil. Ker ima inštitut zaledje vseh zaposlenih na oddelku, poleg tega pa razpolaga tudi z zunanjimi sodelavci, strokovnost izvedenega dela ni vprašljiva.
Predstojnica ITGTO 3) Izobraževanja
dr. Urška Vrabič Brodnjak
Izobraževanje se izvaja v okviru seminarjev, ki se organizirajo na našem oddelku ali pri naročniku.
Namestnica predstojnice ITGTO dr. Raša Urbas
Med osnovnimi omenjenimi dejavnostmi (analize s področja tekstilne in grafične tehnologije, raziskav in svetovanja) nudi Inštitut še dodatni izobraževalni program.
110
www.itgto.si
111
[[ STROKOVNA in založniška dejavnost ]
[[ 39. MEDNARODNA KONFERENCA IARIGAI – LJUBLJANA 2012 ] Pod okriljem Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo, bo od 9. do 12. septembra 2012 v Ljubljani potekala 39. mednarodna IARIGAI (The International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Industries) konferenca. Priprave na organizacijo konference intenzivno potekajo že od leta 2009, ko je Oddelek za tekstilstvo uspešno izkazal zaupanja vredne sposobnosti izvedbe takšne mednarodne konference. Tako je bil v okviru zasedanja IARIGAI boarda maja 2011 v Ljubljani svečano podpisan tudi dogovor, s katerim je bila organizacija 39. mednarodne IARIGAI konference, z naslovom »Advances in Printing Media and Technology – Graphic Communication and Beyond«, zaupana Oddelku za tekstilstvo, Naravoslovnotehniške fakultete. Pokroviteljstvo konference je sprejel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Dogovor sta v imenu IARIGAI podpisala predsedujoča boardu gospa Helena Juhola in glavni tajnik prof. dr. Mladen Lovreček, v imenu Naravoslovnotehniške fakultete pa predstojnik Oddelka za tekstilstvo prof. dr. Franci Sluga in predsednica organizacijskega odbora konference dr. Raša Urbas. Organizacija omenjene konference pomeni pomembno mednarodno priznanje za doseženo kakovost raziskovalnega in pedagoškega dela najmlajši stroki na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je začela razvijati v študijskem letu 1996/97, ko je bila vpisana prva generacija študentov študijskega programa Grafična tehnika.
cij in industrijskih raziskovalnih in razvojnih podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi področji grafike in grafične industrije. Združenje je bilo ustanovljeno že leta 1965 in je eno izmed najbolj priznanih na področju grafike. V organizacijo je danes vključenih 52 članov iz 25 držav sveta. Namen združenja IARIGAI je služiti svojim članom (kot tudi širšemu raziskovalnemu področju) kot platforma za izmenjavo znanja, strateškega povezovanja, socialnih interakcij, možnosti objav doseženih raziskav, itd. Vrhunske tradicionalno mednarodne konference IARIGAI se udeležujejo vrhunski raziskovalci s področja grafičnega in interaktivnega komuniciranja ter medijev. Glede na hiter tehnološki razvoj in pohod »novih« medijev v zadnjih letih prevladujejo predstavitve izrazito interdisciplinarnih raziskav s poudarkom na digitalizaciji procesov, novi funkcionalnosti in konvergenci tehnologij in medijev. Vsebine so zanimive za širok krog znanstvenikov, ki se ukvarjajo temeljnimi in mejnimi področji. Odmevnost konference je in bo zagotovljena predvsem v mednarodni javnosti, za domače raziskovalce in strokovnjake iz industrije pa predstavlja odlično priložnost za predstavitev lastnih dosežkov in seznanitev z rezultati vrhunskih raziskovalcev s celega sveta. Dogajanje konference je možno spremljati na spletni strani www.iarigai-ljubljana.com, kot tudi na socialnih omrežjih facebook in twitter. Prepričani smo, da bo konferenca uspešno služila predstavitvi naših raziskovalcev in strokovnjakov, lažjem navezovanju stikov s tujimi raziskovalci, kot tudi predstavitvi Univerze v Ljubljani, njenih članic ter navsezadnje promociji Slovenije.
Fotografiji: • zgoraj in na desni strani: zasedanje vodstva IARIGAI in
IARIGAI je mednarodna neprofitna organizacija različnih raziskovalnih inštitutov, akademskih organiza-
112
podpis dogovora
113
[[Uspehi študentov in diplomantov ]
[[ P REŠERNOVE NAGRADE ] Nagrajenci
Jure Ahtik, mag. graf. inž. Naslov dela: Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti Mentor: red. prof. Darko Slavec »Tovrsten prenos raziskovalnih dosežkov v umetnost je lep primer združljivosti obeh, na videz nasprotnih polov. S pomočjo lastne pretvorbene matrike in matrik ostalih avtorjev, smo tako uspeli dvigniti umetniško vrednost na višji nivo in poiskati nove načine za rabo anaglifne tehnike. Dokazali smo tudi, da so znanost, tehnologija in umetnost med seboj nerazdružljivo povezani.«
Gabrijela Qualizza, dipl. oblik. tekst. in oblač. (UN)
Fotografija:
Naslov dela: Otroška igralna podloga kot tekstilna pokrajina Mentorica: red. prof. Karin Košak
• v ozadju: Jure Ahtik
»Ko zaprem oči, vidim podobe v oddaljeni sedanjosti. Kot bi lebdele v prostorih brez časa, brez želja in se napajale z otroškimi spomini. Podobe znotraj nas so kot zvezdni utrinki, ki zažarijo v naši domišljiji.«
114
Gabrijela Qualizza, Vesna Makarov, Milan
»Cilj projekta je bil oblikovati tekstilno podlago, ki ne bi predstavljala le pasivnega opazovalca, temveč bi postala aktivni akter pri razvoju otrokovih spretnosti.«
Milan Vukadin, univ. dipl. inž. oblik. tekst. in oblač. Naslov dela: Vizualna podoba informativnega programa Mentor: red. prof. Dušan Kirbiš
Vesna Makarov, dipl. oblik. tekst. in oblač. (UN) Naslov dela: Gibljive slike/slikarske tehnike v oblikovanju tekstilij in oblačil Mentorica: red. prof. Marija Jenko, somentorica: doc. Nataša Peršuh
• na desni strani:
»V delu Milana Vukadina z naslovom Vizualna podoba informativnega programa je predstavljen proces vrednotenja in posodabljanja grafične podobe osrednje informativne oddaje na komercialni televiziji. Estetika in način podajanja informacij sta globoko zakoreninjena v vsakem od nas in sta pogojena s kulturnim okoljem in osebno izkušnjo, s pomočjo katerih si vsak posameznik razlaga svet okoli sebe. Rezultat opravljenega dela je povečanje gledanosti oddaje pri populacijskem segmentu, ki je ključnega pomena za komercialno televizijo.«
Vukadin
115
[[Uspehi študentov in diplomantov ]
[[ I zjemni dosežki študentov ] Oblikovanje tekstilij in oblačil Ana Jelinič
• Nagrada PERSPEKTIVNI – modno oblikovanje, Mesec oblikovanja
Andreja Kragelnik • Nagrada PERSPEKTIVNI – tekstilno oblikovanje, Mesec oblikovanja/diplomsko delo Metamorfoza sence/mentorica: red.prof. Marija Jenko/kolekcija Snails Company, Heimtekstil v Frankfurtu/ mentorica: Tüüne-Kristin Vaikla
Katja Kuhar • LIFT by Perwoll natečaj, Fashion.HR, regijska nagrada, zmagovalka natečaja/Night Light/ mentorica: doc. Nataša Peršuh
Petja Zorec • Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje, Slovenija/V gibanju/ mentorica: Nataša Peršuh
• Black Sheep podeljuje največja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/ mentorica: doc. Elena Fajt • Nagrada Arte Creative, Pariz, Francija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt • MANGO FASHION AWARD, uvrstitev med 50 polfinalistov/Neimena/mentorica: doc. Nataša Peršuh
• Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, Slovenija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt • Fashion design Rising star podeljuje največja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/mentorica: doc. Elena Fajt
116
• v ozadju: Andreja Kragelnik • na desni strani: Katja Kuhar, Petja Zorec, Peter Movrin, Matic Laharnar, Ajda in Eva Žagar, Pika Novak in
Petra Gajzar in Maja Oblak • European Fashion Designer Competition 2010, uvrstitev med pet najboljših, London/Caught in the Wave/mentorica: doc. Elena Fajt
GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE Pika Novak in Anja Delbello
• Priznanje odličnosti v kategoriji knjige in knjižne zbirke na 5. Bienalu vizualnih sporočil, Slovenija/ mentor: doc. Boštjan Botas Kenda, somentor: doc. Domen Fras
Ajda in Eva Žagar Peter Movrin
Fotografija:
• Prva nagrada za oblikovanje uporabnega izdelka iz valovitega kartona na natečaju za Valkarton, Slovenija/mentor: doc. Domen Fras
PROIZVODNJA TEKSTILIJ IN OBLAČIL Matic Laharnar
• Elle & Maxi naj stilist natečaj na prvem Philips Fashion Weeku, zmagovalec natečaja, Slovenija
Anja Delbello
117
[[Uspehi študentov in diplomantov ]
[[ P rvi diplomanti bolonjskih študijskih programov ] Prvi študenti bolonjskih študijskih programov so se na Oddelek za tekstilstvo vpisali v študijskem letu 2006/2010. Do konca novembra 2011 je na vseh programih bolonjskega študija diplomiralo 128 študentov na univerzitetni stopnji, 46 na visokošolski in 4 na drugi stopnji bolonjskega študija. V nadaljevanju posredujemo razmišljanja nekaterih prvih »bolonjskih« diplomantov.
118
Jure Ahtik
Tjaša Vidmar
Jure Ahtik »Zaključil sem magistrski študijski program Grafične in interaktivne komunikacije (naslov dela Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti). Možnost izbiranja predmetov mi je omogočila, da sem si sestavil študijski program, ki je bil povsem v skladu z mojimi željami. Predavanja, vaje in seminarji so v večini primerov presegli pričakovanja. Izvedbeno so se močno razlikovali, pri čemer vsebinska kakovost v nobenem primeru ni bila vprašljiva. Spodbujanje kreativnosti je bilo na izjemno visoki ravni, pri sami izvedbi pa smo bili vselej usmerjani v skladu z načeli raziskovalnega dela. Pri izbiri tem magistrskih del je šlo v večini primerov za iskanje možnosti za nov prispevek k področju. Povzamem lahko, da gre za v prihodnost usmerjen študij, ki zna odlično združevati umetniške in znanstvene vidike področja. Menim, da imam s pridobljenim znanjem dovolj kompetenc za zaposlitev na grafičnem področju, vendar sem se kljub vsemu odločil za nadaljevanje na tretji stopnji. Odločitev je povezana z zastavljenimi osebnimi cilji.«
Tjaša Vidmar »Končala sem 2. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij; naslov zaključnega dela je bil Določitev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elektronike. Študijski program in izvajanje predmetov je izpolnilo moja pričakovanja. Študij je spodbujal kreativnost preko projektnih nalog.
Tina Hriberšek
Pridobljeno znanje mi ni dalo dovolj kompetenc za zaposlitev zaradi odsotnosti praktičnega usposabljanja. V želji po raziskovanju in novem znanju sem se kot mlada raziskovalka zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko in tudi vpisala 3. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij.«
Tina Hriberšek »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu univerzitetne stopnje Grafične in interaktivne komunikacije z naslovom diplomskega dela Poslikava telesa in optimalen zajem poslikanega telesa s pomočjo barvnega upravljanja. Zasnova študijskega programa in študijski predmeti so izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Vsak študent si želi, da ga profesorji čim bolje pripravijo na prvo zaposlitev po študiju, da se ta čim bolje izkaže na delovnem mestu in da s ponosom pove, kje vse se je o tem podučil. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika, koliko bo črpal znanje na predavanjih in vajah ter ali se bo še dodatno izobraževal doma, saj je bolonjski program zelo kratek in smo zelo po hitrem postopku spoznavali grafične procese in medije. Želja po hitro končanem študiju in veselje do grafike je bila pri meni zelo velika, zato sem se zelo trudila in ta trud je bil poplačan, saj so me v nekem podjetju po končanem študiju zaposlili; tu delam že dve leti kot grafična oblikovalka. Je lahko še kaj lepšega, kot da delaš tisto, kar te veseli in za kar si se izobraževal?
119
Klementina Kranvogel
Daša Logar
V podjetju, kjer sem se zaposlila, se je šele izkazalo, koliko znam uporabiti, kar sem se naučila, prišla je do izraza moja kreativnost, saj sem morala biti samostojna, ter moja iznajdljivost. Doma sem že v času študija veliko vadila, delala tutoriale za oblikovalske programe, da sem jih čimprej osvojila, in to mi je kasneje v službi prišlo zelo prav. Za nadaljevanje študija se nisem odločila, ker sem takoj našla zaposlitev. Če pa bi v podjetju pokazali željo, da bi se naprej izobraževala, pa bi se zagotovo vpisala.«
področju oblikovanja raznih predmetov, ki niso bili nujno tekstilni.
Klementina Kranvogel »Diplomirala sem na Oddelku za tekstilstvo, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil z diplomskim delom Etno in moda: Slovenska narodna noša v sodobni kolekciji oblačil. Ljudje smo si različni, vedno se zgodi, da so nam nekateri predmeti ljubši in nekateri manj. Zanimajo nas različne stvari in se nam morda zdi, da so nekateri predmeti za nas nepomembni, pa le niso, saj so za nekoga drugega morda večjega pomena. V času študija je zato pomembno veliko prilagajanja z drugimi študenti, kar seveda ni nujno slabo. Zdi se mi, da so predmetniki dovolj razgibani in da lahko v času študija dobiš veliko znanja na različnih področjih glede oblikovanja tekstilij in oblačil, tehnoloških predmetov … Vsekakor pa je študij ves čas spodbujal kreativnost, saj se lahko tekom 3–5 let izkažeš na veliko različnih področjih: šli smo iz okvirja tekstilnega oblikovanja in smo se večkrat morali izkazati tudi na
120
Med študijem sem dobila veliko teoretične podlage, vendar sem si zelo težko predstavljala, kako bi nekatere stvari funkcionirale v praktičnih primerih, v realnem svetu. Letos sem imela priložnost spoznati delo v podjetju, kjer se izdelki oblikujejo in tudi izdelajo, in šele takrat vidiš, kako stvari funkcionirajo in nekako povežeš s teorijo, ki si jo slišal v času študija. Morda ne bi bilo slabo, da se v bodoče organizirajo ekskurzije v podjetja, kolikor jih je še ostalo na tek stilnem področju v Sloveniji, in se tako študentom približajo dejavnosti, o katerih lahko drugače preberemo samo na papirju. Po končanem dodiplomskem študiju sem se odločila nadaljevati študij na tej smeri, saj se mi zdi, da sem v času študija iskala svojo osebnost skozi oblikovanje; zanimalo me je več stvari, ki sem jih raziskovala, vodili so me različni mentorji (profesorji), ki so mi pomagali razvijati in me voditi v stvareh, ki so me zanimale. Na podiplomskem študiju pa sem tako želela nadaljevati in iskati nove rešitve v oblikovanju meni zanimivih stvari, do katerih sem prišla med dodiplomskim študijem.«
Daša Logar »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu Načrtovanje tekstilij in oblačil. Naslov mojega zaključnega dela je bil UV zaščitne lastnosti tekstilij z biorazgradljivimi vlakni v votku. Sam študij je izpolnil moja pričakovanja, tudi same raziskave, ki
Karin Menninger
Matej Žibert
smo jih izvajali, so bile v neki meri usmerjene v prihodnost, saj je tekstilstvo smer, kjer moraš biti na tekočem z novostmi. Kar se tiče kreativnosti, študij le-te ravno ni spodbujal, vendar tega nisem niti pričakovala glede na smer. Mogoče bi si želela med samim študijem, da bi se mogoče posvetili več novim temam, ki postajajo zanimive v tekstilstvu.
Študij je vsekakor dal zadostno znanje za zaposlitev na področju tekstilstva. Nadaljevanje študija je bilo po starih programih možno z usmeritvijo v strojniško smer. Ker po bolonjskem programu te usmeritve ni več, sem se odločila za nadaljnji študij na Fakulteti za strojništvo. Mislim, da je povezovanje drugih področij (strojništvo, kemija, restavratorstvo ipd.) s tekstilstvom zelo perspektivno in nudi večjo zaposlitveno možnost.«
Moje osebno mišljenje je, da mi študij ni dal dovolj kompetenc za zaposlitev glede na to, kakšno je stanje v Sloveniji na področju tekstilstva. Odločila sem se za nadaljevanje študija prav tako na programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, ker mi je predmetnik zelo zanimiv in ker želim višjo stopnjo izobrazbe.«
Karin Menninger »Diplomirala sem septembra 2009 na smeri Proizvodnja tekstilij in oblačil. Naslov mojega diplomskega dela je bil Primerjava različnih metod za določanje trdnosti šiva na srajčevini. Na splošno so zasnova študijskega programa in študijski predmeti izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Manjkali so mi le predmeti matematika, fizika in kemija, ker so osnovna znanja iz teh treh ved v vsakem primeru nujno potrebna v tekstilstvu. Sam študij ni močno spodbujal kreativnosti in v prihodnost usmerjenega raziskovanja, je pa bilo to dvoje omogočeno. Predvsem je bilo to odvisno od osebnega interesa študenta in pa mentorja diplomskega dela.
Matej Žibert »Diplomiral sem na študijskem programu Grafična in medijska tehnika; naslov zaključnega dela je bil Digitalna priprava 3D vizualizacije prostora naročniku. Celoten študij je izpolnil moja pričakovanja. Všeč mi je bilo, ker smo si sami lahko izbirali predmete in se tako usmerili v tisto področje, ki nas je zanimalo. Seveda je bila velika mera kreativnosti dobrodošla, predvsem pa so predavatelji tudi spodbujali raziskovanje usmerjeno v prihodnost. Po končanem študiju smo imeli nekaj osnovnega znanja, vendar je potrebno še veliko samoiniciative in praktičnega dela, predvsem na projektih, da se potem naprej izpopolnjuješ. Za nadaljevanje študija se nisem odločil.«
121
[[Uspehi študentov in diplomantov ]
[[UVELJAVLJENI DIPLOMANTI ] Od leta 1956, ko se je na Univerzi v Ljubljani začel samostojni študij tekstilne tehnologije, ki se mu je v letu 1989 pridružil še študij oblikovanja tekstilij in oblačil, ter sredi 1990-ih let še študij grafike, je na našem oddelku diplomiralo več kot tri tisoč študentov vseh študijskih smeri, magistriralo jih je 84 in 48
122
doktoriralo. Naši diplomanti so se uveljavili v gospodarstvu, razvojno-raziskovalnem delu, izobraževanju in oblikovanju na številnih področjih. V nadaljevanju objavljamo predstavitve vidnih dosežkov nekaterih naših najuspešnejših diplomantov.
Fotografija: • v ozadju: vzorec Andreje Špegel
Franc Lesjak
Tekstilna tehnologija
Franc Lesjak, univ. dipl. inž. tekstilne tehnologije Diplomiral je leta 1979 z delom Ugotovitev vzroka pojava odebelitev na preji, spredeni na prstanskih predilnikih in se zaposlil v podjetju Predilnica Litija. Od aprila leta 1992 vodi družbo Predilnica Litija, ki letno proizvede okrog 5.000 ton preje, zaposluje 260 delavcev in dosega letno prodajo v vrednosti 25 mio evrov, od tega 98 % z izvozom. S pravilno postavljeno vizijo, določeno strategijo in jasnimi cilji je g. Lesjak pripeljal Predilnico Litija iz »podjetja pred propadom« med vodilne evropske proizvajalce specialnih prej. Stalni razvoj novih izdelkov iz novih vlaken ali z novimi tehnologijami omogoča poslovanje z dobičkom na pretežno evropskem trgu. Predilnico Litija odlikuje visoka poslovnost, saj že od leta 1992 plačuje vse obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih ali druge obveznosti na dan zapadlosti oziroma brez dneva zamude. Podjetje vlaga v raziskave, razvoj in investicije letno okoli deset odstotkov prihodkov. Je partner v dveh projektih 7. okvirnega evropskega programa za raziskave in razvoj. Pri vlaganju v tehnološki razvoj sledi zahtevam evropskih odjemalcev. Zaradi doseženega znižanja porabe energije je bilo podjetje proglašeno za Energetsko najučinkovitejše podjetje v Sloveniji v letu 2008. Do takšnega poslovnega položaja je g. Lesjak pripeljal družbo s projekti stalnega izboljševanja v vseh poslovnih procesih. Neposredno pa se kot tekstilni
strokovnjak angažira pri razvoju tehnologije, razvoju in trženju izdelkov. Aktiven je bil na področju povezovanja slovenskih tekstilnih podjetij s tekstilnima oddelkoma ljubljanske in mariborske univerze in pobudnik ustanovitve tehnološkega centra tekstilcev Irspin, kjer je opravljal funkcijo predsednika strokovnega sveta. Ob 50-letnici študija tekstilstva v Ljubljani mu je Oddelek za tekstilstvo podelil priznanje za njegov prispevek k povezovanju gospodarstva in visokega šolstva. Poleg drugih razvojnih projektov je vodil dva razvojno-investicijska projekta pod nazivom »Razvoj infrastrukture za prenos inovacij v tekstilno industrijo Slovenije«, v katerega je bilo vključenih 10 slovenskih partnerjev, in »Razvoj tridimenzionalnih tekstilnih izdelkov«, v katerega je bilo vključenih sedem partnerjev. Franc Lesjak je predsednik Slovenske tekstilne tehnološke platforme in je bil dolga leta tudi član najvišjega organa v Evropski tekstilni tehnološki platformi v Bruslju.
Oblikovanje tekstilij in oblačil Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil se v svoji več kot 30-letni tradiciji lahko pohvali z diplomanti, ki so postali uveljavljeni oblikovalci na številnih področjih.
123
Modna kreacija Zorana Garevskega
V tujini so se uveljavile predvsem modne oblikovalke Nataša Čagalj, ki je oblikovala za znamke Lanvin, Donna Karan in Cerruti, zdaj pa oblikuje za Stello McCartney, Teodora Velenšek, ki je oblikovala športno modo za Pumo, Almira Sadar z lastno blagovno znamko in Darja Malešič, ki oblikuje moško modo za Dolce & Gabanna in John Richmond. V tujini uveljavljene oblikovalke tekstilij so predvsem Andreja Špegel, ki oblikuje vzorce za prestižne modne znamke kot Givenchy, Louis Vuitton, Christian Dior, Prada, YSL, Gucci, Calvin Klein, Cerruti, Versace in Armani, ter Darja Miklaužič, skupina Oloop – Jasmina Ferček, Tjaša Bavcon in Katja Burger, ki so prejele prestižno nagrado Red Dot v kategoriji Best of the Best: Education 2007, medtem ko Jana Mršnik in Vesna Štih s svojimi izdelki posegata na področje oblikovanja interierja. Slovensko modno oblikovanje so zaznamovali Zoran Garevski za Rašico, Urška Draž za Pletilni studio Draž ter Nataša Peršuh, Maja Ferme, Jelena Leskovar, Alenka Globočnik, Sanja Grčič ter Tanja Devetak s svojimi lastnimi blagovnimi znamkami. Med mlajšo generacijo modnih kreatorjev pa se uveljavljajo Matevž Faganel, Mateja Krofl in Tinka Domjan. Na področju tekstilne umetnosti je najbolj uveljavljena Anda Klančič, dobitnica pomembnih nagrad v Londonu in na Japonskem, ter Elena Fajt s številnimi mednarodnimi razstavami.
124
Kostumografija Mateje Benedetti
Modni stilizem sta zaznamovali Barbara Podlogar in Vesna Mirtelj, oblikovanje modnih dodatkov pa Metod Črešnar s čevlji ter Olga Košica z nakitom. Na področju kostumografije so uspešne predvsem Barbara Stupica, Stanka Vauda, Ana Matijevič in Mateja Benedetti, v modnem novinarstvu pa Urška Božič in Petra Windschnurer, kot glavna in modna urednica revije Elle.
Grafična tehnologija
Janko Jesenko, univ. dipl. inž. grafične tehnologije Diplomiral je leta 2000 z delom Tiskarska gradacija in barvni obseg pri tisku etiket na digitalnih tiskarskih strojih po visokošolskem programu. Študij je nadaljeval na univerzitetni stopnji in ga uspešno zaključil leta 2006 z diplomskim delom Postavitev računalniško podprtega poteka dela v pripravi za tisk v podjetju. Sedaj nadaljuje študij na podiplomskem študiju. Zaposlen je v podjetju Etiketa, tiskarna, d. d., kjer mu je zaupano mesto vodenja repro priprave. Na tem mestu je uspešno implementiral moderni računalniško podprt potek podjetja EskoArtwork z imenom BackStage, ki ga s tujko označujemo »workflow«. V prenovljeni obliki se imenuje Automation Engine. Na ta način je bila znatno povečana produktivnost repro oddelka, ki se je povečala za četrtino. Povečala se je povezljivost s sodelujočimi oddelki. Posebno velik napredek je bil postavljen s povečanjem obvladovanja kakovosti, ki se v letošnjem letu kaže tudi kot upad izdanih neskladij s strani proizvodnje na osnovi standarda ISO 9001.
Janko Jesenko
Rok Benedik
Naslednja uspešna vpeljava je implementacija barvnega upravljanja na osnovi ICC barvnih opisov, ki je bila uspešno vpeljana z začetnim mentorstvom inž. Marka Kumra. Posebnost vpeljave je veliko število tehnik tiska, ki so zaradi tehnologije tiska zahtevnejše za obvladovanje barvne modulacije. Kot posebnost je potrebno omeniti sublimacijski tisk in tisk transferjev. Velik del razvoja je bil namenjen tudi flekso tisku in njegovim specifikam, ki ga je razvijal skupaj z ostalimi strokovnjaki. V tem primeru je s pomočjo standarda 12647-6 in hišnih standardov ter s pomočjo obvladovanja EskoArtworkovega poteka dela znatno izboljšal in pospešil proizvodni proces. Kot koordinator razvoja in pozneje kot član tima za razvoj v podjetju vseskozi sodeluje pri različnih projektih. Kot uspešni projekt je potrebno omeniti vpeljavo digitalnega tiska v poli, kjer se dobro izkorišča potencial kombinacije različnih tehnik tiska, kot je sito-digitalni tisk ter ofsetni-digitalni tisk. Zelo dobro se izkaže možnost variabilnega tiska, ki tiskovni poveča dodano vrednost.
Grafična in medijska tehnika
Kot strokovnjak na področju barvnega upravljanja je pomagal še nekaterim podjetjem. Na to temo je pripravil tudi izobraževanja za učitelje na Srednji medijski in grafični šoli. Na temo flekso tiska in priprave za flekso tisk je imel predavanje v Beogradu na strokovnem srečanju fleksotiskarjev. Leta 2009 se je s temo »On the EskoArtwork implementation at Etiketa Žiri« udeležil konference Printing future days.
Rok Benedik, dipl. graf. med. teh. (VS) Diplomiral je v letu 2011 na visokošolskem programu grafične in medijske tehnike z delom Oblikovanje uporabniškega vmesnika mobilne aplikacije za različne platforme z ozirom na dobro uporabniško izkušnjo. Že tekom študija na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete se je zaposlil pri podjetju 3fs, d. o. o., kjer je opravljal delo oblikovalca uporabniških vmesnikov in načrtovalca interakcij ter uporabniških izkušenj. Delo ga je pripeljalo do sodelovanja z večjimi in uspešnimi podjetji, kot sta Nokia in Ericsson. Zadnji bolj razpoznavni projekt, pri katerem je sodeloval v okviru projektov pri podjetju 3fs, pa se imenuje Toshl (www.toshl.com). Z delom vizualnega oblikovalca je pot nadaljeval v San Franciscu pri podjetju vox.io, ki razvija tehnologijo voIP komunikacije v brskalniku in predstavlja komunikacijo 21. stoletja. Zadnje leto je prosti čas namenjal tudi lastnemu projektu, ki sliši na ime PICAS. Gre za set piktogramov, skrbno pripravljenih za uporabo na spletu ter v uporabniških vmesnikih tako na mobilnih kot na namiznih aplikacijah. Paket piktogramov je bil s strani (http://www.picasicons.com) prenesen že več kot 1000-krat in ravno tolikokrat dopolnjuje razne aplikacije po vsem svetu. Set piktogramov je bil tudi (po raznih spletnih straneh) večkrat uvrščen med najbolj uporabne sete piktogramov, ki so trenutno prisotni na trgu. Vsa svoja dosedanja dela pa objavlja na spletnem portalu za oblikovalce dribbble (www.dribbble.com).
125
[[ŠTUDENTSKA IZMENJAVA ]
[[ T uji študenti na izmenjavi pri nas ] V zimskem semestru 2011 je pri nas na izmenjavi 12 študentov v okviru programa Erasmus. Od tega je pet študentov na študijskem programu Grafične in interaktivne komunikacije (GIK), in sicer: Roberta Paljar, Hrvaška (GIK 1. stopnja; oba semestra), Petra Perković, Hrvaška (GIK 2. stopnja), Aleksandra Bernašek, Hrvaška (doktorska študentka, 11. 10. 2011–11. 1. 2012), Mirjana Suvajdžić, Srbija (GIK 2. stopnja) in Marijana Vlaović, Srbija (GIK 2. stopnja; ostaja oba semestra).
126
Na tekstilnem študijskem programu pa je sedem študentov iz Turčije, in sicer z Univerze v Izmirju in z Univerze v Isparti: Ayberk Gündüz, Seda Dip, Mert Tanyeli, Ahmet Akleylek, Özkan Güngör, Mehmet Ulaş Öztürk in Tuğçe Çalik.
Študenti na izmenjavi pri nas
Ob tej priložnosti so nam nekateri študenti o svojih vtisih glede študija in bivanja v Ljubljani povedali naslednje: Ayberk Gündüz je v okviru študentske izmenjave Erasmus sredi septembra prišla iz Izmirja v Turčiji, kjer je študentka 4. letnika konfekcijskega inženirstva, ostala pa bo do sredine februarja 2012. Na Oddelku za tekstilstvo je izbrala šest predmetov, sočasno pa dela tudi na projektu za diplomsko delo (na področju tkanja). Med predmeti je izbrala enega tudi s področja oblikovanja tekstilij in oblačil; pravi, da občuduje študente oblikovanja, kako so ustvarjalni in kako obvladajo različne oblikovalske veščine. Zanjo je to včasih kar težko, ker kot konfekcijska inženirka v času študija ni imela oblikovalskih predmetov. Pravi, da tuji študenti lepo sodelujejo s profesorji na oddelku, profesorji so prijazni, želijo pomagati in si prizadevajo, da študijske vsebine prilagodijo željam in potrebam študentov. Biti na študiju v tujini je po njenem mnenju dobra izkušnja. Prvič – ker s profesorji komunicirajo v angleškem jeziku, si s tem utrjujejo jezikovno znanje, še posebej strokovno terminologijo. Istočasno pa se ti odpirajo horizonti, saj spoznavaš drugo deželo, nove ljudi. »Res mi je bilo težko zapustiti starše, saj pri svojih 22-ih letih doslej nisem bila nikoli sama od doma,« pravi. »Toda to je dobro za osebnostni razvoj, saj se moraš sam znajti v vsakodnevnem življenju in se zanesti nase.« Po njenem mnenju je v Ljubljani za tuje študente dobro poskrbljeno in
dobro organizirano: od samega študija do vseh tistih nujnih zadev za življenje – hrana, prevoz, bivanje. »Ne čutimo, da smo tuji študenti, nismo osamljeni.« Mednarodna pisarna programa Erasmus jim pošilja tudi vabila na razne druge aktivnosti in dogodke – srečanja, izlete, celo vabila na kulturno-umetniške prireditve. In zakaj jo je privabila Slovenija? Starši so sicer želeli, da bi šla na študijsko izmenjavo v Nemčijo, toda Slovenija jo je privabila med drugim zaradi njenih naravnih lepot, informacije je dobila preko interneta. Tudi eden njenih profesorjev v Izmirju ji je dejal, da je Ljubljana prijazno mesto za študente. Roberta Paljar je študentka tretjega letnika Grafične fakultete v Zagrebu, na oddelku za grafično tehnologijo. V Ljubljano je prišla na izmenjavo letošnjo jesen v okviru programa Basileus (eden izmed projektov v okviru Erasmusa), ostala pa bo dva semestra. Tu bo pripravila tudi zaključno diplomsko delo (enega mentorja bo imela tu, drugega v Zagrebu), ki ga bo nato zagovarjala na svoji matični fakulteti v Zagrebu. Zadovoljna je, da si je izbrala Ljubljano za študijsko izmenjavo. Z vsebino študijskih predmetov na programu grafične in interaktivne komunikacije je zelo zadovoljna, saj so po njenem predmeti bolj konkretno povezani s stroko. Tu je morala izbrati predmete, ki do neke mere ustrezajo njenemu študijskemu programu v Zagrebu (zaradi priznavanja), kjer je poudarek na tisku, preostale predmete pa si je lahko izbrala po svoji želji. Zanima jo grafični dizajn in
127
Ayberk Gündüz
Roberta Paljar
Študentke in študenti tekstilnih programov iz Turčije
multimedija. Meni, da je katedra v Ljubljani sodobno opremljena in študentom nudi veliko možnosti. Zadovoljna je tudi z urnikom predavanj, saj so zelo smotrno razporejena in strnjena. Dobro se počuti na študiju v Ljubljani tudi zaradi dobrega odnosa profesorjev do študentov, pa ne samo do tujih, pač pa je po njenih dosedanjih opažanjih nasploh sodelovanje med študenti samimi in s profesorji dobro. Tudi glede jezika nima težav; izpiti so v slovenskem jeziku, vendar pa je to ne moti, saj bi se rada naučila slovenskega
128
jezika; na kolokvijih in izpitih zato skuša odgovarjati v slovenskem jeziku, vsaj kar je strokovne terminologije, in očitno ji gre tudi v tem zelo dobro. Tu bi želela delati tudi magisterij. Zelo dobro je v Ljubljani po njenem mnenju poskrbljeno za vsakodnevne potrebe študentov – zelo dobra izbira v prehrani, študentski boni, prevoz. Zato ji štipendija, ki jo dobi v okviru projekta Basileus, zadostuje. S tremi kolegicami živi v podnajemniškem
Ahmet Akleylek
Študentke grafičnih in interaktivnih komunikacij iz Hrvaške
stanovanju. Ugotavlja pa, da so preostale storitve v Ljubljani dražje kot v Zagrebu – od stroškov za ogrevanje, elektriko do cen za različne tečaje, kot je npr. tečaj sodobnega plesa, ki ga obiskuje. Ahmet Akleylek je študent 4. letnika konfekcijskega inženirstva na oddelku za tekstilno inženirstvo univerze v Izmirju. Na izmenjavo je prišel na študij na naš oddelek skupaj s še tremi svojimi kolegi. Pravi, da se je za Slovenijo odločil tudi zato, ker je cenejša kot druge evropske države, ker ni tako gosto naseljena in natrpana. Pa ugodno lego ima v tem delu Evrope, saj so blizu druge države. Skupaj s kolegi je že obiskal nekaj sosednjih držav. Tudi Ljubljana je zanj prijetna in lepa, ker je urejena in ne tako prometna, kot so druga evropska mesta. Zelo dobro je po njegovem mnenju poskrbljeno za študente, npr. prehrana na študentske bone. Cenejše kot v Turčiji je tudi bivanje v študentskem domu. Zadovoljen je tudi s samim študijem na Oddelku za tekstilstvo, saj jim profesorji precej pomagajo pri študiju; všeč mu je, ker so laboratoriji dobro opremljeni in da lahko študenti samostojno uporabljajo naprave in stroje. Glavno težavo pri študiju tu pri nas ima tako kot njegovi trije kolegi s predmetom modno oblikovanje, ki so ga sicer sami izbrali, vendar niso vedeli, da zahteva oblikovalske veščine risanja, oblikovanja in razvoj modelov. Vendar upa, da bodo tudi to zagato rešili.
Razlikuje pa se tukajšnji študij tekstilne tehnologije od njihovega v Izmirju po tem, da imajo pri njih veliko praktičnega usposabljanja; v sklopu univerze je namreč prava mala univerzitetna tovarna z različnimi vrstami tekstilnih tehnoloških procesov, kjer se učijo praktično na različni opremi in strojih in celo izdelujejo uporabne izdelke npr. za samo univerzo. Prakso (enomesečno) nato opravljajo še v podjetju Boss, kjer dobijo veliko izkušenj in praktičnega znanja, kako delo poteka v realnem proizvodnem procesu. V Ljubljani naj bi predvidoma ostal na izmenjavi en semester, vendar pa si želi, tako kot njegovi kolegi, da bi študij v Ljubljani lahko podaljšal še za en semester.
129
[[ I zbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[ PLETENI MODNI DODATKI ] Moda je v resnici neke vrste slovnica, trdi Laurie Bauer. Če so konkretne obleke kot govorjeni jeziki, potem naj bi dodatki predstavljali kategorije pridevnikov. Ti dajejo sok in pestrost jeziku tako kot tudi dodatki našemu izgledu. Torbice, šali, očala, čevlji, nakit itd. so pika na i, pomembna nadgradnja našega oblačilnega sloga. Dobro oblikovani modni dodatki lahko povsem preprosto oblačilo spremenijo v izjemno, sveže, vabljivo.
nja. Pletenina kot raztegljiv material ima svoje specifike in je pri nekaterih dodatkih tisti pravi material, pri drugih pa zahteva poseben pristop in prisluh v oblikovanju. Dobra tehnična opremljenost novega studia je omogočila realizacijo različnih idej študentov. Oblikovno domišljene unikatne rešitve v obliki pletenega nakita, torbice, šala, pokrivala, rokavic, obeskov, brošk in celo čevljev kažejo na neizmerne možnosti v oblikovanju, ki jo ponuja pletenina.
Pri predmetu Modni dodatki 2 v okviru podiplomskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil smo se oblikovanja modnih dodatkov lotili na poseben način. Osnovno izhodišče in skupni imenovalec vseh izpeljav je bila pletenina. Vsi dodatki naj bi bili namreč spleteni v novem pletilnem studiu. Izziv je bil velik, saj se študentje niso ukvarjali le z obliko modnih dodatkov, ampak tudi z izdelavo samega materiala, kar je še dodatno odprlo prostor kreativnega raziskova-
Mentorji
130
doc. Elena Fajt, asist. dr. Živa Zupin, tehniški sodelavec Andrej Vilar
Študenti Urša Zajc, Petra Rozman, Barbara Izda, Emina Salčinović, Peter Movrin, Sanija Reja, Erika Pavlin
Fotografije: • na desni strani: Emina Salčinović, Barbara Izda, Petra Rozman, Urša Zajc
131
[[ I zbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[ SVETLOBA – Projekt Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil v študijskem letu 2010/2011 ] Na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil se je v preteklem študijskem letu kreativno raziskovanje vrtelo okoli svetlobe. Svetloba je daleč najboljša sopomenka za življenje in ena najbolj uporabljenih metafor za mladost, svobodo, eros, znanje, novost – torej za vsako ustvarjalno moč, obenem pa odpira izredno široko polje kreativnega izražanja in ustvarjanja. Celoten projekt je bil usmerjen v raziskovanje svetlobe in svetilnosti ter v vzpostavljanje sinergij med svetlobo, človekom, tekstilijo in oblačilom. Četudi je bil navdih celotnega projekta prav svetloba, je ta lahko zaživela šele v konkretnih, materialnih stvaritvah mladih oblikovalcev, v oblačilih, tekstilijah, svetlobnih objektih, videih, tekstilnih instalacijah in grafičnih izpeljavah. Projekt je bil zasnovan široko in se je izvajal v okviru različnih predmetov in vsebin. Tako so študentje v sodelovanju s svetlobnim oblikovalcem Tinetom Škrljem in podjetjem Arcadio Lightwear, vodilnim podjetjem v Sloveniji na tem področju, oblikovali tekstilna svetila. Z oblikovanjem svetil, tokrat virtualnih, so nadaljevali pri študiju 3D modeliranja objektov. Videi na temo svetloba presegajo zgolj čutno percepcijo in ponujajo širši estetski, igrivo-ustvarjalni in intelek-
132
tualni nivo. Okno je osrednje mesto v raziskovanju odnosa med svetlobo in tekstilijo. Čeprav je tekstil večinoma prisoten v notranjostih naših domov, pa ga ponekod najdemo tudi v zunanjih arhitekturnih umestivah. Prav to je bilo izhodišče projekta za Svetlobno gverilo. Študenti so v prezrte mestne predele vnesle svetlobno-tekstilne objekte in instalacije ter tako opozorile na sporočilnosti, ki jih nosi tekstil. K oblikovanju kolekcij oblačil so študenti pristopali na različne načine. Za nekatere je bila svetloba navdih; drugi so jo ujeli v prosojne plasti ali v igre detajlov; tretji so jo raziskovali z reciklažo zavrženih netekstilnih materialov, povezanih z osvetlitvijo; spet četrti z raziskovanjem konkretnih svetilnosti. Študenti tretjega letnika so v sodelovanju z oblikovalcem čevljev Samirjem Šakovićem (Tash hand made shoes) oblikovali unikatne čevlje za svoje kolekcije oblačil. Nastali projekti govorijo o izkoriščanju sodobnih svetlobnih rešitev na področju oblikovanja tekstilij in oblačil in so kot taki vpeti v kontekst sodobnega časa in aktualnih dogajanj v oblikovanju. Lucidne oblikovalske rešitve, ki vključujejo tudi konkretne svetilnosti – bodisi s potiski transparentnih luminiscenčnih pigmentov, ki v temi svetijo, ali s sodobno
Fotografije: • v ozadju: Ana Jelinič • na desni strani: Prostor pod soncem in Iluminacije
133
tehnologijo v obliki mikroelektronike, svetlobnih vlaken, LED diod – nakazujejo nesluteno širino tega področja, obenem pa predstavljajo izhodiščni poligon za nadaljnja raziskovanja. Najboljše kolekcije študentov oblikovanja tekstilij in oblačil so bile predstavljene na dveh modnih revijah Svetloba, ki sta bili 2. junija v centru urbane kulture Kino Šiška. Dogodek je pospremila še razstava tekstilnih svetil in tekstilij ter predstavitev videov študentov na temo svetlobe. Dve strokovni komisiji sta ocenjevali in izbrali najboljše kolekcije oblačil ter najboljše oblikovana tekstilna svetila. Ob zaključku večerne modne revije je predstojnik Oddelka za tekstilstvo dr. Franci Sluga podelil nagrade za najboljše kolekcije oblačil. Prvo nagrado, ki je med drugim vključevala predstavitev celotne kolekcije v prestižni Galeriji Emporium, je prejela Anđela Lukanović za kolekcijo Rdeča:ulica. Dve enakovredni nagradi sta prejeli Sanija Reja (Lov’e’Hunting) in Tina Gorjanc (Odsotnost svetlobe), tri enakovredna priznanja pa Peter Movrin (FranzMadonna), Ana Jelinič (Črni diamant) in Petja Zorec (Nevidno). Tri enakovredne nagrade za tekstilna svetila pa so prejele Anja Dragan (Knitlight), Kristina Lovko (Sence), Maša Mlakar (Spiral). Ob tej priložnosti je izšla tudi knjiga Več svetlobe!, ki sta jo oblikovali študentki Anja Delbello in Pika Novak pod mentorstvom doc. Boštjana Botasa Kende in
134
doc. Domna Frasa, v kateri so zajeti vsi projekti – od oblikovanja oblačil, tekstilij, videa, grafičnega oblikovanja, svetil itd.
Fotografije: • levo: Anja Dragan • desno: Maruša Cibic • desno spodaj: Anđela
Temu dogodku so v juniju 2011 sledile še štiri razstave. Kako so študenti v svojih kreacijah reciklirali zavržene netekstilne materiale povezane z osvetlitvijo in jih predelali v inovativne kose oblačil, je predstavila razstava Reciklirana svetila v izložbenem oknu Maxija. V okviru mednarodnega festivala Svetlobna gverila: zvok je katedra v Soteski in galeriji TukadMUNGA predstavila poseben projekt Prostor pod soncem, ki je bil zasnovan kot umestitev svetlobno-tekstilnih objektov in svetlobnih instalacij v javni prostor ter vzpostavitev interakcije z naključnimi obiskovalci. Sledila je razstava Iluminacije – večje tekstilne instalacije in oblačil v desnem atriju Mestne hiše. Na muzejsko poletno noč se je katedra v okviru te razstave predstavila še z videi in modnimi performansi. Tekstilna svetila so bila razstavljena tudi v okviru Meseca oblikovanja oktobra 2011 in kasneje še v modni trgovini ZOOO.
Mentorji doc. Elena Fajt, izr. prof. Almira Sadar, doc. Nataša Peršuh, red. prof. Marija Jenko, izr. prof. Vera Sešlar Založnik, red. prof. Karin Košak, izr. prof. Marjeta Godler, doc. Tanja Nuša Kočevar, asist. Andrej Učakar, tehniške sodelavke: Alenka More, Nataša Hrupič, Marjeta Čuk
Lukanović
135
[[ Izbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[ TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR ] 29. 3.–12. 4. 2011 MERCATOR CENTER ŠIŠKA
Nagrajenke
Projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR je nastal v sodelovanju študentov 3. letnika in Mercatorja d. d. s ciljem, da pri projektu sodelujeta slovensko gospodarstvo in slovenska univerza.
• Katja Adamlje/kolekcija Lumpiceda in Lulu • Tina Hribernik/kolekcija z vzorcem račk • Eva Jakob/»Odeja, ki je lahko blazina in blazina, ki je lahko odeja« • Tjaša Žgalin/»Lumpi soba«
Študenti so pod vodstvom profesoric Marije Jenko in Karin Košak zasnovali tekstilne vzorce in kolekcije za interier za Mercatorjevi blagovni znamki Ambient in Lumpi. V običajne tekstilne izdelke, kot so posteljnina, zavesa, tepih, krpa, prt, pogrinjek, predpasnik, rokavica ipd., so uvajali nove tehnične in oblikovne izboljšave celote in detajlov. Poleg izboljšave obstoječih izdelkov so s pomočjo metod kreativnega razmišljanja mag. Nastje Mulej razvijali tudi neobičajne, nekonvencionalne in inovativne ideje za nove, še neobstoječe izdelke.
Blagovna znamka Lumpi/4 enakovredne nagrade
Blagovna znamka Ambient/2 enakovredni nagradi • Maša Mlakar/kolekcija posteljnine »Tipkarska napaka« • Marita Narobe/»Ovij me« in »Monokrom posteljnina«
Nagrada za inovativen pristop • Peter Movrin/celostna zasnova izdelkov in vzorcev za 4 linije za Ambient
Priznanje za inovativen izdelek/nagrada Mercator izdelki • Kristina Lovko/otroška posteljnina »Pobarvaj si darilo« • Ana Jelinič/lutke »Ročne nogavice« • Tina Gorjanc/kolekcija predpasnikov
136
Fotografije: • nagrajena dela Katje Adamlje in Tjaše Žgalin • desno spodaj: razstava v Mercator centru
137
[[ Izbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[ M EDNARODNI PROJEKT »EDUFaSHION«, 2009–2011 ] Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete je v letih 2009–2011 kot partner sodeloval v mednarodnem raziskovalnem projektu Edufashion, podprtem s strani Evropske unije. Cilj projekta je bil z inovativnim internetnim portalom povezati izobraževalne ustanove, modne oblikovalce, lokalne proizvajalce in kupce ter ustvariti alternativno spletno okolje, ki bo omogočilo širjenje znanja in veščin, potreb in ponudb. V okviru projekta je bila oblikovana odprtokodna blagovna znamka Openwear, ki temelji na konceptu legitimne uporabe in izmenjave znanj. Temelj Openwear blagovne znamke je ustvarjanje modnih oblačil s pomočjo priključenih članov skupnosti Edufashion. Gre za decentralizirano proizvodnjo, velik poudarek pa je na stalnem izobraževanju in spodbujanju inovacij. Openwear spodbuja alternativni pristop k modi skozi učno okolje, ki upošteva dva družbena trenda: ekološko trajnostna, lokalno proizvedena oblačila in pravično trgovino ter naraščajoči pomen neodvisnih, socialno angažiranih kritičnih kreativnih industrij.
138
Junija 2010 je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani potekala delavnica, na kateri so oblikovalci iz Italije, Hrvaške, Slovenije, Nemčije, Španije in Nizozemske, ustvarjali prvo kolekcijo za Openwear na temo »forward to basic«. Junija 2011 je bila na Naravoslovnotehniški fakulteti v okviru Mednarodnega simpozija o novostih v tekstilu in grafiki organizirana Mednarodna konferenca Edufashion »Refashioning fashion – Novi scenariji oblačil«.
Spletna stran www.openwear.org
Vodja projekta na NTF izr. prof. Almira Sadar
Partnerji v projektu • Univerza v Ljubljani, NTF • Studio Poper d. o. o., Ljubljana • Ethical Economy, London • Faculty of Political Sciences, University of Milano, Milano • Creative Encounters, Copenhagen Business School, Kobenhavn
139
[[ Izbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[ K REATIVNE IN KULTURNE INDUSTRIJE ] Projekt je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Slovenije. Namen projekta je bil izkoristiti potencial tradicionalne tekstilne kulture v Sloveniji, z upoštevanjem sodobnega oblikovanja in novih tehnologij razviti oblikovalske inovacije na osnovi lokalnih tehnik in tradicionalnih znanj ter ustvariti proizvode z dodano vrednostjo. Razvita je bila linija inovativnih tekstilnih izdelkov, ki predstavlja kolekcije uporabnih tekstilnih predmetov in modnih dodatkov primernih za ponudbo v specializiranih oblikovalskih trgovinah, muzejskih trgovinah in za ponudbo poslovnih ali protokolarnih daril.
140
Mentorji
Fotografija:
izr. prof. Almira Sadar, doc. Boštjan Botas Kenda, doc. Nataša Peršuh
• levo in desno: linija inovativnih tekstilnih izdelkov
Študenti Klementina Kranvogel, Ana Jelinič, Cilka Sadar, Marija Zajc – Jašovec, Renata Bejić
141
[[Izbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[ A ktivnosti Katedre za
oblikovanje tekstilij in oblačil ]
Obisk soproge avstrijskega predsednika, gospe Margit Fischer, in slovenskega pred sednika, gospe Barbare Miklič Türk, na KOTO Konec aprila 2011 sta si predsedniški soprogi ogledali razstave študentskih tekstilij PULL-OVER, SODOBNA IDRIJSKA ČIPKA, ŽAKARSKE TORBE IN OBLAČILA, SVETLOBA OBLIKA/OBLEKA v modelirnici, projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR v tekstilnici ter kabinet za digitalni tisk (slika 1, 2). V risalnici je potekal ogled predstavitve Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, izročitev publikacij KOTO ter izročitev malih tekstilnih torbic študentk Aleksandre Rakić, Sare Valenci in Lee Hočevar, izdelanih za gospo Fischer in gospo Türk.
Gostovanje prof. Tamare Albu iz Parsons the New School for Design V začetku maja 2011 je Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil gostila prof. Tamaro Albu, direktorico AAS programa za modo na Parsons the New School for Design iz New Yorka (slika 3). Parsons je ena najprestižnejših umetniško-oblikovalskih šol in sodi med vodilne izobraževalne institucije na področju modnega oblikovanja ne le v ZDA, ampak tudi v svetovnem merilu. Sodelovanje med katedro in Parsonsom je bilo vzpostavljeno leta 2009, v naslednjem letu pa je bila organizirana strokovna ekskurzija v New York.
142
Slika 1, 2: Obisk soproge avstrijskega predsednika, gospe Margit Fischer, in slovenskega predsednika, gospe Barbare Miklič Türk, na KOTO (fotografije Boris Beja).
Slika 4: Gostovanje prof. Tamare Albu iz Parsons the New School for Design.
Nagrada Trend Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo je v torek, 30. novembra 2010, v Festivalni dvorani prejela nagrado Trend 2010 za dosežke v vizualni kulturi (slika 4).
Razstave in modne revije
Razstave in modne revije v letu 2011 • Tekstilni nagovori ... o svetlobi, KUD France Prešeren, Ljubljana • Rastlinjak mode (Flower & Fashion Design), razstava in modna revija, Mesec oblikovanja • Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Kreativne industrije (Generacija talentov) • Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Svetil (Artpark) • predstavitev katedre na sejmu Fashion.HR, Zagreb, Hrvaška • Delightful, razstava, festival Dobimo se pred Škucem in Škuceva tržnica • Iluminacije, desni atrij Mestne hiše, Ljubljana • Prostor pod soncem, Soteska in galerija TukadMunga, Ljubljana • Svetloba, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Razstave in modne revije v letu 2010 • Tekstilni nagovori ... o knjigi, KUD France Prešeren, Ljubljana • Mesec oblikovanja, Viba studio, Ljubljana • Tekstilne knjige, razstava, Tovarna umetnosti v Majšperku • O knjigi, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana • Knjiga je v modi, razstava, festival Dobimo se pred Škucem in Škuceva tržnica • Tekstilni nagovori, KUD France Prešeren, Ljubljana • Čutizija, razstava, Simpozij poezija in vino, Pokrajinski muzej Ptuj
Slika 4: Nagrada Trend.
Posebni projekti – sodelovanja z industrijo in naročniki v letu 2011 • Projekt zasnove in izvedbe linij copat, Kopitarna Sevnica, Sevnica in Ljubljana • Projekt zasnove in izvedbe celostne oblačilne podobe za DM, Ljubljana • Oblikovanje in izvedba celostne podobe niza izložb, veleblagovnica Maxi, Ljubljana • Oblikovanje linije tekstilnih izdelkov za Mercator, Ljubljana • Projekt zasnove in izvedbe tekstilnih svetil, Arcadia, Ljubljana • Projekt zasnove in izvedbe izdelkov iz tekstilnih talnih oblog, 3M, Ljubljana • Projekt zasnove in izvedbe celostne oblačilne podobe (za image fotografiranje), Ilirija, Ljubljana
Posebni projekti – evropski in nacionalni projekti • Partner na evropskem projektu EDU FASHION, kolekcija OPENWEAR (2009–2011) • Projekt Kreativne industrije, podprt s strani Ministrstva za kulturo, Ljubljana (2011)
143
[[ Izbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[3D IMENA] Študenti 2. letnika grafičnih in interaktivnih komunikacij so pri predmetu Tipografija postavljeni pred nekaj oblikovalskih izzivov. Na tokratni razstavi so izdelki iz preteklega in letošnjega študijskega leta. Študenti so morali izdelati svoja imena v 3D tehniki. Izbira materialov in izvedba je bila prepuščena njihovim osebnim odločitvam. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je bila to ena prvih domačih nalog, ki jih študenti tekom semestra opravljajo poleg vaj. Sama razstava kaže na to, da so se študenti dobro pripravili
144
in izdelali svoja imena v najrazličnejših tehnikah. Seveda pa je vedno tako, da so na koncu nekateri izdelki nekoliko boljši, predvsem v izvedbenem smislu, in so zato razstavljeni.
Fotografiji: • MIHA (Miha Horvat, 2010/2011) • JERNEJ (Jernej Kokol, 2011/2012)
Mentorji doc. dr. Klementina Možina, asist. Blaž Rat, asist. Nace Pušnik
145
[[ Izbrani projekti in dogodki Oddelka za tekstilstvo 2010/2011]
[[TIPO 3 ] Po vrsti že tretja zbirka študentskih črkovnih vrst nastalih na dodiplomskem in podiplomskem programu Grafičnih in interaktivnih komunikacij v študijskem letu 2010/2011 postaja stalnica v predstavitvah študijskih rezultatov pri treh predmetih: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav in Ustvarjalna tipografija. Zadane projektne naloge pri omenjenih predmetih so bile v osnovi različne. Razpete od temeljnih pogojev čitljivosti in uporabnosti za stavljenje strnjenega besedila do zahtev po specifični namembnosti so vodile do rezultatov, ki so na ogled v zbirki z že znanim naslovom Tipo 3. V njej naše črkovne vrste predstavljamo drugače kot v dveh predhodnih izdajah. Korak naprej od kataloškega pregleda je tokrat tipografski vzorčnik. Obsežnejša zbirka pisav nas sili v klasifikacijo, zahteva preglednejši razpored, s tem pa nam omogoča tudi bolj primerljivo obravnavo črkovnih vrst.
146
Pustimo ob strani večno dilemo, čemu sploh nove in nove črkovne vrste, in se raje vprašajmo, zakaj je za študente na grafičnih smereh študij oblikovanja in načrtovanja pisav tako pomemben? Gre namreč za ponovno odkrivanje že znanega, vseprisotnega. Tipografija kot primarna nosilka vidnih sporočil se zdi marsikomu – neupravičeno – popolnoma samoumevna. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je dobra tipografska rešitev za bralca neopazna, ker je nemoteča in brez napak, skratka prostorsko uravnotežena. Točno to je srž študija oblikovanja črkovnih znakov in njih povezave v delujočo celoto – pisavo. In prav tukaj se zgodi preobrat v dojemanju funkcije tipografije in njenih zakonitosti, ki ga je s poizkusom izdelave fonta in preverjanjem njegove uporabne vrednosti potrebno izkusiti osebno. V tej fazi študija je omenjena izkušnja ena od najpomembnejših popotnic, a hkrati tudi prevzeta odgovornost za nadaljnje delo s kakršnimkoli tipografskim gradivom.
Fotografija: • v ozadju: vzorčnik pisav Tipo 3
Izbrane črkovne vrste študijskega leta 2010/2011 Mentorji
doc. dr. Klementina Možina, doc. Domen Fras, doc. Boštjan Botas Kenda, asist. Nace Pušnik
Črkovna vrsta Ondolina avtorica Malvina Aurelia Lubec, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
Črkovna vrsta Kaligra avtorica Eva Žagar, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
Črkovna vrsta Mouse avtor Peter Novak, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
Črkovna vrsta za informacijske sisteme Platform avtorica Urška Alič, predmet: Ustvarjalna tipografija
Črkovna vrsta za informacijske sisteme Fikus Pro avtor Primož Škrl, predmet: Ustvarjalna tipografija
Črkovna vrsta za informacijske sisteme Transitia avtor Davorin Babič, predmet: Ustvarjalna tipografija
147
[[ ŠTUDENTSKI SVET Naravoslovnotehniške fakultete ]
[[ ŠTUDENTSKI SVET NARAVOSLOVNOTEHNIŠKE FAKULTETE ] Študentski svet Naravoslovnotehniške fakultete (ŠS NTF) je uradno delovno telo, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničitev ter skrbi za kakovosten študij ter pestro in kakovostno študentsko življenje. Člani aktivno sodelujemo v organih fakultete kot tudi v organih Univerze v Ljubljani. Navadno sestankujemo enkrat mesečno, ponavadi vsak torek v mesecu. Naše pravice in dolžnosti presegajo okvirne točke, saj se poleg volitev predstavnikov študentov v organe članice, izvolitve elektorjev, ki nato volijo rektorja, podaje mnenja o kandidatih za dekana, sprejema
148
plana dela in finančnega načrta, podaje mnenja o aktih in pravilnikih, sodelovanja pri izvajanju ankete o pedagoškem delu, izdaje študentskega mnenja o pedagoškem delu, izvedbe programa interesnih dejavnosti študentov, sodelovanja pri skrbi za notranji sistem, zagotavljanja kakovosti fakultete ukvarjamo tudi z morebitnimi težavami, ki se pojavijo tekom študija. Težimo k realizaciji dobrih predlogov študentov, povezovanju študentov različnih strok, predstavljanju študentskega glasu vodstvu fakultete, kot tudi sami Univerzi ter nenazadnje k širjenju naše aktivnosti na vseh področjih.
Fotografiji: • v ozadju: spletna stran študentskega sveta www.ntf.si • spodaj: člani študentskega sveta Naravoslovnotehniške fakultete
149
[[KONTAKTNI PODATKI ] Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Snežniška 5 SI-1000 Ljubljana telefon: 01/200 32 00 fax: 01/200 32 70 e-pošta: info@ntf.uni-lj.si spletna stran: http://www.ntf.uni-lj.si/ot/ referat za študentske zadeve uradne ure: ponedeljek–petek, 10.–12. ure telefon: 01/200 32 10 e-pošta: barbara.lavrinc@ntf.uni-lj.si jasna.teichmeister@ntf.uni-lj.si knjižnica odpiralni čas: ponedeljek–petek, 10.–16. ure telefon: 01/200 32 23 e-pošta: library@ntf.uni-lj.si
150
Slovenska
Snežniška
Prešernova
ka
ls
vo
Ti
Zoisova
Oddelek za tekstilstvo
Snežniška
Tr ža
šk
a
Aškerčeva
P RIMSKI ZID
Barjanska
Foto studio
Bogišičeva
va
je ar
oh Gr
a
ov
m Ja
Murnikova
Mirje
151
Z vizijo. Izdala: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo Za izdajatelja: Diana Gregor Svetec Urednik: Domen Fras Uredniški odbor: Franci Sluga, Karin Košak, Barbara Simončič, Elena Fajt, Gorazd Golob, Blaž Rat, Anica Levin, Jure Ahtik Lektura: Barbara Luštek Preskar Oblikovanje in prelom: Brigita Starešinič, Petra Vidonja, Lea Zupančič mentor: Domen Fras Fotografije: Jure Ahtik in arhiv Oddelka za tekstilstvo Tisk: Studio Graffit, d. o. o. Naklada: 1500 izvodov Ljubljana, november 2011
152