Grafika ... z vizijo. by Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo

[ Z VIZIJO. ] Na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete na začetku bolonjske reforme nismo bili ne na strani zagovornikov reforme, ki so pretiravali v pričakovanjih niti ne na strani kar številnih nasprotnikov, ki so pretiravali z navajanjem negativnih posledic. Res pa je, da smo zelo resno preverjali argumente tako prvih kot drugih. Dejstvo je, da se je položaj panog, za katere pretežno izobražujemo strokovnjake na dodiplomski in podiplomski stopnji, tako korenito spremenil, da je bilo potrebno postaviti jasno vizijo nadaljnjega razvoja na izobraževalnem, raziskovalnem in umetniškem področju, ki je nakazovala tudi potrebo po posodobitvi in reformi izobraževalnih programov. Napovedana bolonjska reforma je bila tako odlična priložnost, da se tega lotimo. To je bil tudi poglavitni razlog, da smo bili med prvimi, ki so akreditirali nove bolonjske programe. Dialog med pedagoškimi delavci, študenti, diplomanti, delodajalci in tujimi partnerji, s katerimi smo povezani preko mednarodnih združenj (Autex, Iarigai, Cumulus idr.), je pokazal, da se je potrebno reforme lotiti z jasno opredelitvijo znanj, spretnosti in veščin, ki jih diplomant kateregakoli programa ali stopnje mora imeti, da bo konkurenčen na vedno zahtevnejšem trgu dela, na katerem bo vladala vedno večja konkurenca. Tako smo prišli do usklajenega kompetenčnega profila diplomanta, ki je omogočal odstranjevanje nepotrebnega balasta, ki se je z leti nabral v vseh programih. Počasi se je krepilo zavedanje, da so spremembe nujne in tudi zaradi tega je bilo usklajevanje predmetnikov glede deležev posameznih vsebin enostavnejše, kot bi bilo v primeru, če bi se najprej lotili predmetnika. Energijo smo tako lahko usmerili tudi

na druga pomembna področja, kot je na primer uvajanje novih metod učenja in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa, ki dejansko omogočajo razvijanje postavljenih kompetenc. Dejstvo je, da so nove metode učenja tesno povezane z materialnimi pogoji, kajti novih izobraževalnih pristopov ni mogoče izvajati s tablo in kredo, s svinčnikom in skicirko in niti ne v laboratorijih brez ustrezne specifične opreme in sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Tukaj smo, po našem mnenju, pri bistvenemu problemu bolonjske reforme, ki pa ni samo problem reforme, temveč problem financiranja visokega šolstva nasploh. In nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu spremenile. Oddelek zato vsa prosta finančna sredstva, ki jih pridobi z izvajanjem drugih dejavnosti, postopoma, korak za korakom, usmerja v izboljšanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa. Veselimo se vsakega posameznega koraka, ki ga napravimo v tej smeri, tako tudi letošnjega, s katerim smo pridobili nove prostore za izvajanje projektnega in eksperimentalnega dela na področju modne fotografije in videa, grafične dodelave ter oblikovanja pletiv in pletenin. Tudi na ta način razvijamo temeljno vizijo našega delovanja, ki je s povezovanjem znanosti, umetnosti in sodobnih tehnologij razvijati ustvarjalnost in odgovoren odnos naših diplomantov za trajnostni razvoj družbe.

Predstojnik Oddelka za tekstilstvo, NTF prof. dr. Franci Sluga

[ 1. STOPNJA ]

[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]

[ GRAFIČNA IN MEDIJSKA TEHNIKA ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – visokošolski strokovni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16203) Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005

Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj visokošolskega strokovnega programa Grafična in medijska tehnika je usposobiti strokovnjaka primerne poklicne širine, ki bo sposoben voditi tehnološko zahtevne procese v grafični dejavnosti in z grafiko povezani medijski dejavnosti. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na praktični orientaciji. Zaradi hitrega razvoja tehnoloških postopkov na področju grafične in medijske tehnologije diplomant doseže široko začetno teoretično in strokovno znanje in razumevanje povezano z zavedanjem in sposobnostjo stalnega dodatnega izobraževanja.

Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:

Ƌ široko strokovno znanje na področju študija, dopolnjeno z izbranimi znanji s področja naravoslovja, managementa, informacijsko komunikacijske tehnologije, estetike in osnov grafičnega oblikovanja, Ƌ sposobnost razumevanja in teoretičnega utemeljevanja strokovnih tem, Ƌ praktična spretnost in sposobnost, takoj sprejeti praktične zadolžitve, Ƌ sposobnost identificiranja konkretnih in abstraktnih praktičnih problemov, njihove teoretične analize, iskanja rešitev in ustrezno ukrepanje, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, Ƌ sposobnost sodelovanja pri razvojnem in raziskovalnem delu in prenašanja razvojnih in raziskovalnih dosežkov v prakso, Ƌ sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, Ƌ sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke,

Ƌ sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, Ƌ razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.

Ƌ poznavanje in razumevanje zakonitosti delovanja trga grafičnih izdelkov in storitev, Ƌ sposobnost funkcionalne uporabe tehnik medosebne komunikacije, pogajanj, timskega dela, vodenja in ustvarjalnega mišljenja, Ƌ obvladovanje metodologije priprave poslovnega načrta, Ƌ poznavanje strukture, vsebine in možnosti uporabe bibliografskih in faktografskih podatkovnih baz za vsebine študijskega področja.

Predmetno specifične kompetence:

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Ƌ poznavanje in razumevanje temeljev, razvoja in pomena komuniciranja in komunikacijskih tehnologij, razumevanje vizualnega, zvočnega in kombiniranega komuniciranja, procesa vnosa, obdelave in upodabljanja informacij ter značilnosti interaktivnega komuniciranja, Ƌ sposobnost splošne in specifične občutljivosti v opazovanju, analiziranju in vrednotenju naravnih, civilizacijskih, oblikovalskih in umetniških vizualnih sistemov, Ƌ sposobnost povezovanja naravoslovnih znanj z znanjem drugih (tehnoloških) področij, Ƌ sposobnost uporabe in poznavanja tehnoloških postopkov za izdelavo reprodukcij za vse vrste tiska in računalniško oblikovanje slike z različno programsko opremo, Ƌ poznavanje in razumevanje konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik, Ƌ poznavanje in razumevanje barvne metrike, Ƌ poznavanje in razumevanje pomena posameznih elementov tipografije, sposobnost generiranja novih idej (kreativnosti) v uporabi in razporejanju tipografskih elementov za različne grafične izdelke in v različnih medijih, Ƌ poznavanje in razumevanje grafičnih materialov, Ƌ obvladovanje tehnoloških značilnosti analogno-digitalne pretvorbe originalov za tiskane medije, Ƌ sposobnost uporabe teoretičnega znanja pri ocenitvi in reševanju konkretnih ekoloških problemov v grafični industriji, Ƌ poznavanje in razumevanje temeljev grafične dodelave, Ƌ poznavanje in razumevanje preiskovalnih metod v grafiki, Ƌ poznavanje specifičnosti tehnoloških procesov v izdelavi knjige, revije, časopisa, promocijske literature in drugih publikacij za tiskane medije, Ƌ obvladovanje temeljnih teoretičnih interdisciplinarnih znanj pri zasnovi, uporabi in evalvaciji uporabniških vmesnikov, Ƌ poznavanje in razumevanje postopkov izdelave embalažnih materialov, Ƌ poznavanje in razumevanje osnov ter razvoja tiskarskih plošč in tehnologij izdelave tiskovnih form za različne tehnike tiska, Ƌ obvladovanje osnovnih pojmov in temeljnih konceptov podatkovnih struktur in prenosa podatkov, Ƌ sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov grafične tehnologije z uporabo znanstvenih metod; analiza vrednosti grafičnih izdelkov in storitev, sistemizacija in vrednotenje zahtevnosti dela v posameznih grafičnih oddelkih ter podjetjih, Ƌ sposobnost razumevanja sodobnih konceptov sistemov vodenja kakovosti in pojmovanja kakovosti,

V program se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Če se za program prijavi več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na: Ƌ splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi – 60 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Grafična in medijska tehnika, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje najmanj srednješolska izobrazba, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu. Poseben primer priznavanja znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, je priznavanje Praktičnega usposabljanja v primeru, da je bil študent(ka) redno zaposlen(a) v organizacijah grafične stroke (ali sorodnih) najmanj 1 leto. Zaposlitev je tem primeru potrebno dokazati z ustreznim dokumentom, iz katerega je razvidno trajanje zaposlitve in dejavnost organizacije.

Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Pogoji za napredovanje v programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS: Ƌ za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, Ƌ za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk iz prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS iz drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

Študenti morajo imeti za ponavljanje: Ƌ 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, Ƌ 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.

Prehodi med programi

2. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi in visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Računalništvo in komunikacije, Medijske komunikacije in programov v okviru mreže IARIGAI) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

3. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (računalništvo, informatika ali mediji), ki imajo tri leta ustreznih delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik. Diplomanti drugih strokovnih področij lahko preidejo v tretji letnik, če imajo pet let delovnih izkušenj, med študijem pa morajo opraviti še šest diferencialnih izpitov (Uvod v grafične medije, Tisk 1, Barvna metrika, Tipografski elementi, Grafični materiali, Standardizacija grafičnih procesov).

4. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju Prehod v drugi letnik visokošolskih strokovnih programov prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (s področja računalništva, informatike ali medijev), če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti, ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.

Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.

Oblike izvajanja študija

1. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje

Strokovni naslov

Študentom visokošolskih strokovnih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih visokošolskih strokovnih programov prve stopnje (Računalništvo in informatika in programi v okviru mreže IARIGAI) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi izredni študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa.

Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.

Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. diplomant grafične in medijske tehnike (VS) oziroma diplomantka grafične in medijske tehnike (VS) Okrajšava: dipl. graf. in med. tehn. (VS)

[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure

[ 1. LETNIK ]

Št. p.

Predmet 1. semester

[ 2. LETNIK ]

ECTS

Ob. š.

195

135

450

900

Uvod v grafične medije

180

Informacijske tehnologije

180

Osnove likovnega izražanja

120

Teoretične osnove tiskarskih procesov

180

Fotografija 1

120

Strokovna angleščina

120

165

450

900

2. semester 7

Tisk 1

180

Barvna metrika

180

Tipografski elementi

180

Grafični materiali

180

Grafična priprava 1

180

Skupaj 1. letnik

360

210

255

900

1800

3. semester

180

150

450

900

Statistika

120

Tipografsko načrtovanje

180

Likovne analize grafičnih izdelkov 1

120

Standardizacija grafičnih procesov

180

Fotografija 2

120

Programja interaktivnih medijev

180

195

135

450

900

180

4. semester

[ 3. LETNIK ]

Ekologija v grafiki

Dodelava grafičnih izdelkov

120

Izbirni predmeti

120a

60a

90a

30a

300

600

Skupaj 2. letnik

375

165

285

900

1800

5. semester

900

Praktično usposabljanje

900

6. semester

900

76 a

17 a

360

720

Izbirni predmeti Diploma

157 a

110 a

180

Skupaj 3. letnik

157

110

360

1800

Skupaj program

892

485

616

167

2160

180

5400

[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]

[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure

[ 2. LETNIK ]

Št. p. Predmet

ECTS

Ob. š.

Grafične preiskave

180

Tisk 2

180

Grafična priprava 2

180

Interaktivni mediji 1

180

Embalaža 1

120

Tiskovne forme

120

Strukture in prenos podatkov

120

Medijske vizualizacije

120

240

120

180

600

1200

Skupaj

[ 3. LETNIK ]

Interaktivni sistemi 1

180

Osnove 3d modeliranja

180

Načrtovanje grafične proizvodnje

180

Poslovni Informacijski sistemi

180

Vodenje kakovosti

180

Embalaža 2

120

Oblikovanje medijev

120

Ekonomika medijev

120

Trženje medijev

120

Psihologija komunikacije in trženja

120

Podjetništvo

120

Informacijski viri

120

360

270

195

870

1740

Skupaj

[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]

Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 2. letniku

Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 3. letniku

Grafične preiskave, Tisk 2, Tiskovne forme, Embalaža 1; Grafična priprava 2, Tisk 2, Tiskovne forme, Embalaža 1

Embalaža 2, Vodenje kakovosti, Načrtovanje grafične proizvodnje, Psihologija komunikacije in trženja, Trženje medijev; Poslovni informacijski sistemi, Ekonomika medijev, Podjetništvo, Načrtovanje grafične proizvodnje, Psihologija komunikacije in trženja

Tehnološka usmeritev:

Medijska usmeritev: Interaktivni mediji 1, Grafična priprava 2, Strukture in prenos podatkov, Medijske vizualizacije; Interaktivni mediji 1, Grafična priprava 2, Strukture in prenos podatkov, Embalaža 1

Inženirsko-oblikovalska usmeritev: Medijske vizualizacije, Grafična priprava 2, Embalaža 1, Interaktivni mediji 1; Grafične preiskave, Medijske vizualizacije, Embalaža 1, Grafična priprava 2

Tehnološka usmeritev:

Medijska usmeritev: Interaktivni sistemi 1, Osnove 3D modeliranja, Poslovni informacijski sistemi, Načrtovanje grafične proizvodnje; Interaktivni sistemi 1, Osnove 3D modeliranja, Vodenje kakovosti, Načrtovanje grafične proizvodnje

Inženirsko-oblikovalska usmeritev:

6 Strokovna angleščina (4 ECTS)

Oblikovanje medijev, Osnove 3D modeliranja, Embalaža 2, Trženje medijev, Načrtovanje grafične proizvodnje; Oblikovanje medijev, Psihologija komunikacije in trženja, Interaktivni sistemi 1, Informacijski viri, Vodenje kakovosti

Izpopolnjevanje splošnega znanja angleščine na višjo stopnjo strokovnega znanja; strategija branja in uvajanje v diskurz strokovnih besedil; določanje ključnih besed, pisanje povzetkov, sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.

Mobilnost

7 Tisk 1 (6 ECTS)

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja grafične ali medijske dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo IARIGAI. Študent lahko 10 kreditnih točk izbirnega dela programa doseže z izbiro predmetov v drugih programih na Oddelku za tekstilstvo ali z izbiro predmetov na drugih članicah Univerze v Ljubljani, za kar mora pridobiti soglasje matične fakultete.

Spoznavanje konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik; denzitometrija, krmiljenje, regulacija in vodenje procesa; zgradba ofsetnih tiskarskih strojev in rotacij; vrednotenje kakovosti tiska in dejavniki vpliva; plemenitenje tiskovin na tiskarskem stroju.

Kratke vsebine predmetov

1 Uvod v grafične medije (6 ECTS) Spoznavanje vloge grafičnih in interaktivnih medijev v sodobni družbi, temeljev vizualnega, zvočnega in kombiniranega komuniciranja; osnove komunikacijskih tehnologij ter tehnologij, ki se uporabljajo v grafičnih in interaktivnih medijih.

2 Informacijske tehnologije (6 ECTS) Spoznavanje značilnosti, strukture in omejitev informacijskih tehnologij; obravnavanje komponentnih tehnologij; aparaturna in programska oprema; podatkovne zbirke; omrežja, storitve; sodobni razvoj interneta; standardi, formati vsebin; varnost; biometrika; večpredstavnost; interaktivnost.

3 Osnove likovnega izražanja (4 ECTS) Spoznavanje povezav in soodvisnosti temeljnih likovnih prvin in postopkov; osnove likovnega jezika; likovne prvine; čutne in likovne prvine prostora; globinska vodila; likovna materializacija v različnih likovnih medijih.

4 Teoretične osnove tiskarskih procesov (6 ECTS) Spoznavanje osnovnih zakonitosti na področju matematike, fizike in kemije ter razumevanje in utemeljevanje njihovih opažanj pri določenih grafičnih postopkih in materialih; elementarne funkcije, odvod, integral; sila; elastične deformacije; mehanika tekočin; temperatura; tok; nihanje in valovanje; materiali; elementi in spojine; reakcije; prevodnost.

5 Fotografija 1 (4 ECTS) Spoznavanje fotografije kot vizualno-komunikacijskega medija; perspektiva; zgodovina fotografije; analogni fotoaparati, objektivi, osvetlitvene naprave, merilni aparati, leče, barvna sita, snemalne tehnike, fotokemija, reprodukcijska fotografija; osnovni likovni parametri ter likovno-estetska načela v fotografiji.

8 Barvna metrika (6 ECTS) Spoznavanje teoretičnih osnov nastanka barve in zaznavanja barve pri človeku; osnove barvne metrike; kemijski in fizikalni dejavniki, barvna temperatura; teorija barvnega vida, kontrast, konstanca, metamerija; aditivno in subtraktivno mešanje barv; barvni sistemi in prostori; standardizirane barvne vrednosti; metode merjenja barve.

9 Tipografski elementi (6 ECTS) Spoznavanje temeljnih elementov tipografije, deli črk, različice pisave, pisava, oblika znakov, tipografski merski sistem; spoznavanje značilnosti posameznih črkovnih slogov; elementi razporejanja besedila; ligature, inicialke, prostor med vrstami, dolžina vrste, poravnava; mikrotipografija; korektura in korekturna znamenja.

10 Grafični materiali (6 ECTS) Spoznavanje materialov, ki se uporabljajo v tisku in dodelavi grafičnih izdelkov; pridobivanje, struktura in lastnosti materialov; surovine in proizvodnja papirja, kartona, lepenke, polimernih in aluminijastih folij, kombiniranih materialov; sestava, lastnosti tiskarskih barv, lakov, lepil.

11 Grafična priprava 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov v digitalni grafični pripravi za tiskane medije; digitalni opis; aparaturna in programska oprema za izdelavo digitalnega opisa; vhodne in izhodne naprave; skeniranje, vrste skenerjev in uporaba; programska oprema za razvrščanje; RIP; amplitudni in frekvenčni raster.

12 Statistika (4 ECTS) Spoznavanje osnov statistike; podatki, načrtovanje preiskav, uporaba statistične metode; definicija osnovnih pojmov; analiza pogostne razdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.

13 Tipografsko načrtovanje (6 ECTS) Spoznavanje različnih tehnoloških zapisov nabora črkovnih znakov; tiskani in digitalni mediji; uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; vidnost, čitljivost, branje, percepcija; vpliv barve

na uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; obdelava in zapisi besedila.

14 Likovne analize grafičnih izdelkov 1 (4 ECTS) Spoznavanje in razumevanje skrivne in vidne konstrukcijske, kompozicijske, estetske in sporočilne značilnosti grafičnega izdelka; povezava likovne teorije, oblikovanja in izvedbe grafičnega izdelka; kompozicijske silnice in strukturalni grafi; likovna analiza.

15 Standardizacija grafičnih procesov (6 ECTS) Spoznavanje standardizacije v grafičnem procesu; nastajanje in uporaba priporočil, specifikacij, standardov; standardi za izmenjavo datotek, izdelavo tiskovnih form, vodenje procesa barvne reprodukcije v konvencionalnem ofsetnem, časopisnem, flekso- in propustnem tisku ter v digitalnih tehnikah tiska.

16 Fotografija 2 (4 ECTS) Spoznavanje in uporaba digitalne fotografije; digitalni aparati in kamere, skenerji, tiskalniki; računalniška uporaba fotografij tehnično in likovno; razlike med digitalno in klasično fotografijo; slog v fotografiji, oprema fotografij, fotografske razstave; kolažna fotografija, razrezi, prelivi ozadja; različna tematika v fotografiji.

17 Programja interaktivnih medijev (6 ECTS) Seznanjanje z uporabo programskih orodij za delo z večpredstavnimi vsebinami; opisi značilnosti programij za delo z avdio in video vsebinami; izpis v MPEG 2 in drugih formatih; zaščita avtorskih pravic; uvod v animacijo in izdelavo spletnih strani; izdelava navigacije po spletišču.

18 Ekologija v grafiki (6 ECTS) Spoznavanje vpliva procesov grafične industrije, odpadkov in izdelkov na okolje; varstvo pri delu; okolju prijaznejši grafični materiali, postopki in izdelki; okoljska analitika; tehnologija čiščenja odpadnih vod in zraka; okoljska zakonodaja in standardi.

19 Dodelava grafičnih izdelkov (4 ECTS) Spoznavanje tehnoloških operacij knjigoveških, kartonažerskih in drugih dodelavnih postopkov; dodelava različnih grafičnih izdelkov (mehko in trdo vezana knjiga, brošura, časopis, kartonske in transportne škatle, etikete, neskončni obrazci); dodelavne linije; izdelava orodij v kartonažni dodelavi.

20 Grafične preiskave (6 ECTS) Seznanjanje z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi metodami preizkušanja grafičnih materialov (mehanske, površinske, optične, prepustne, tiskarske, tiskovne, reološke lastnosti); pomen in uporaba preiskav, standardi, vzorčenje, vrednotenje meritev; spoznavanje lastnosti in interakcij med različnimi materiali.

21 Tisk 2 (6 ECTS) Poglobljeno spoznavanje tehnike fleksotiska, sitotiska, tampotiska, elektrofotografije, magnetografije in kapljičnega tiska; analogni fotomehanični in digitalni poskusni tisk; barvno upravljanje; RIP za digitalne in CtP tiskarske stroje; povezava tiska z grafično pripravo in grafično dodelavo.

22 Grafična priprava 2 (6 ECTS) Podrobnejše seznanjanje digitalne priprave za tiskane grafične izdelke; interakcije med programskimi orodji in njihovo uporabo; kontrola kakovosti virov v digitalni pripravi; načini njihove vključitve; programi za RIP.

23 Interaktivni mediji 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; osnove in načini načrtovanja uporabniških vmesnikov, njihova evalvacija; modeliranje uporabnika; uporabniški vmesniki v storitvah naravne interaktivnosti vizualnih komunikacij in založništva.

24 Embalaža 1 (4 ECTS) Spoznavanje vloge prodajne, zbirne in transportne embalaže; surovine za proizvodnjo embalažnih materialov, tehnologija proizvodnje, vrste embalažnih izdelkov, temeljne preiskave lastnosti izdelkov; standardi pri načrtovanju in označevanju embalaže; osnove logistike in optimizacije embalaže.

25 Tiskovne forme (4 ECTS) Spoznavanje različnih vrst tiskarskih plošč in klasičnih ter digitalnih postopkov izdelave tiskovnih form za različne tehnike tiska; tehnologija digitalnega upodabljanja plošč izven tiskarskega stroja in neposredno v tiskarskem stroju.

26 Strukture in prenos podatkov (4 ECTS) Spoznavanje osnovnih podatkovnih struktur in prenosov podatkov; računalniška omrežja, IKS, Internet, Ethernet; tehnologija, velikost, povezave, standardi, modulacija; žični in brezžični prenosi podatkov; varnost, digitalni podpis, varnostni protokoli, požarni zid.

27 Medijske vizualizacije (4 ECTS) Seznanjanje s tehničnimi, oblikovalskimi in vizualno-estetskimi parametri pri ustvarjanju različnih izdelkov s področja vizualnih komunikacij, oglaševanja, predstavitev v javnem prostoru; praktična izvedba tovrstnih projektov; analiza celotnega postopka in končnega rezultata.

28 Praktično usposabljanje (30 ECTS) Preverjanje in izpopolnjevanje teoretičnih znanj v delovnem okolju; organizacija in delovanje podjetja; aktivno vključevanje v proizvodno delovno okolje (spoznavanje strojne opreme, razvoj, načrtovanje, načrtovanje izdelkov, procesov in storitev, vodenje zaključenih procesov, obvladovanje kakovosti).

29 Interaktivni sistemi 1 (6 ECTS) Spoznavanje interaktivnih sistemov, načrtovanje in vloga interaktivnega vmesnika; komponentne tehnologije; večjezikovnost, večmodalnost; digitalni avdio in video (e-učenje); produkcija za CD in DVD; zajem digitalnih večpredstavnih vsebin; izvedba sistema.

30 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS) Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike; koordinatna sistema XYZ in UV; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koža, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.

31 Načrtovanje grafične proizvodnje (6 ECTS) Uporabljanje znanj grafične tehnologije pri načrtovanju grafičnih izdelkov, storitev in proizvodnih procesov; načrtovanje; projektiranje izdelkov in procesov; proizvodni program, zmogljivosti, naložbe, tehnologija skupin, ergonomija, humanizacija, sistematizacija, vrednotenje zahtevnosti dela.

32 Poslovni informacijski sistemi (6 ECTS) Spoznavanje uvajanja informacijskega sistema; sposobnost povezovanja znanj grafične stroke in računalništva; informatizacija; konkurenčna prednost podjetja; načrtovanje, vpeljava, faze, organizacija, varnost, zaščita, etičnost IS, ljudje in IS; različni IS za različna podjetja.

33 Vodenje kakovosti (6 ECTS) Spoznavanje pomena kakovosti; vodenje, sistemi vodenja, zgodovinski pregled sistemov vodenja; konkurenčnost ; razvoj in zahteve standardov (ISO 9000, 9001), presojanje in certificiranje po standardu (ISO 9001); metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.

34 Embalaža 2 (4 ECTS) Spoznavanje interakcij med izdelkom in notranjo površino embalaže; propustnost; plemenitenje embalažnih materialov; zahteve živilske, farmacevtske idr. industrije za embalažo; zakonodaja in sistemi ravnanja z embalažo; osnove 3D modeliranja pri konstruiranju embalaže.

35 Oblikovanje medijev (4 ECTS) Spoznavanje elementov grafičnega oblikovanja, površina, zrcalo, beline, hierarhija besedila, poudarjanje, različno slikovno gradivo, animacija; predstavitev informacij za različne grafične izdelke in različne medije; izvedbene povezave; analiza dela, dopolnjevanje.

36 Ekonomika medijev (4 ECTS) Spoznavanje osnov poslovanja podjetja; tehnika izdelave poslovnega načrta; obvladovanje stroškov poslovanja, virov, materiala, opreme, prostorov, prodaje;

spremljanje rezultatov poslovanja; izdelava kalkulacije za grafični izdelek in storitev; pravila poslovnega komuniciranja.

37 Trženje medijev (4 ECTS) Spoznavanje delovanja trga, tržnega komuniciranja, trženja grafičnih izdelkov in storitev; ugotavljanje povpraševanja, promocija; različne tehnike trženja različnih grafičnih izdelkov in storitev; zakonodaja pri trženju.

38 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) Spoznavanje osnov duševnih procesov, mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.

39 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/ storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih človeških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.

40 Informacijski viri (4 ECTS) Usposabljanje za samostojno iskanje in obdelavo strokovnih informacij; vrste primarnih virov; priprava referenc, načini citiranja; bibliografske zbirke; profili iskanja; faktografske zbirke podatkov; osnove intelektualne lastnine; metodološki prijemi in programska orodja za predstavitev strokovnih informacij.

[ 1. STOPNJA ]

[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]

[ GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16204) Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005

Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Grafične in interaktivne komunikacije je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben voditi tehnološko najzahtevnejše procese v grafični dejavnosti in na področju interaktivnih komunikacij ter mu obenem dati ustrezna temeljna naravoslovna in strokovna znanja za nadaljevanje izobraževanja na drugi stopnji. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na usvajanju teoretičnih osnov hitro razvijajočih se tehnologij na področju grafične dejavnosti in interaktivnih komunikacij. Pomembna sestavina programa je razvijanje zavedanja in navajanje študentov na nujnost stalnega dodatnega izobraževanja ter razvijanje veščin uporabe IKT-jev, informa-

cijskih virov, poklicne in etične odgovornosti ter privzemanje skupinskega dela.

Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:

Ƌ strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, Ƌ usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, Ƌ sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, Ƌ sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, Ƌ sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, Ƌ iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela, Ƌ sposobnost komuniciranja s sodelavci in stro-

kovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, Ƌ razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.

V primeru omejitve vpisa bodo:

Predmetno specifične kompetence:

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom

Ƌ poglobljena znanja matematike, fizike in kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, Ƌ znanje in razumevanje tehnoloških parametrov digitalnih medijev v vizualnih in interaktivnih aplikacijah ter storitvah, poznavanje vizualizacije v digitalnih medijih, poznavanje tehnoloških osnov interneta in pridruženih informacijskih storitev, razumevanje večpredstavnosti in interaktivnosti v vizualnih in interaktivnih komunikacijah ter storitvah, Ƌ poznavanje in razumevanje fizikalno-kemijskih osnov konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik, merjenja procesnih spremenljivk, krmiljenja, regulacije in vodenja procesa tiska, prednosti in pomanjkljivosti različnih tiskarskih tehnik, Ƌ poznavanje lastnosti grafičnih materialov, povezavo med lastnostmi tiskovnih materialov z lastnostmi materialov, s katerimi tiskamo in drugih materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi grafičnih izdelkov, Ƌ razumevanje in uporaba metod kritične analize pri uporabi tipografskih elementov, pisave, tipografskega oblikovanja, uporabi grafičnih programov za oblikovanje in prelom besedila, sposobnost generiranja novih idej (kreativnosti) v uporabi in razporejanju tipografskih elementov, Ƌ znanja o povezavah in soodvisnostih temeljnih likovnih prvin in postopkov; poznavanje osnov likovnega jezika, tehnik likovnega izražanja in pristopov branja in oblikovanja likovne zasnove, Ƌ sposobnost uporabe teoretičnega znanja in ugotovitev za reševanje konkretnih ekoloških problemov v grafični industriji, Ƌ razvita sposobnost funkcionalne uporabe tehnik medosebne komunikacije, pogajanj, timskega dela, vodenja in ustvarjalnega mišljenja.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Ƌ kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: Ƌ splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu – 60 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk; Ƌ kandidati iz točke b) izbrani glede na: Ƌ splošni uspeh pri poklicni maturi – 40 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk, Ƌ uspeh pri maturitetnem predmetu – 20 % točk.

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Grafične in interaktivne komunikacije, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Grafične in interaktivne komunikacije, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

V program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS:

Ƌ za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, Ƌ za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

Prehodi med programi

3. Prehodi med višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnje Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (Računalništvo in informatika, Medijske komunikacije), ki imajo tri leta delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik.

4. Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Prehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (Računalništvo in informatika, Medijske komunikacije), če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti (Matematika 1, Kemija 1, Kemija 2, Fizika, Tiskarski postopki 1, Grafični materiali, Grafična priprava 1), ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik.

O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.

1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.

Študentom univerzitetnih študijskih programov NTF in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Računalništvo in informatika in programov v mreži IARIGAI), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nove študijske programe NTF, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

2. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Študenti visokošolskih strokovnih programov NTF in sorodnih visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (Računalništvo in informatika in programov v mreži IARIGAI), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov NTF. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Načini in oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi izredni študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa.

Pogoji za dokončanje študija

Strokovni naslov Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. diplomant grafičnih komunikacij (UN) oziroma diplomantka grafičnih komunikacij (UN) Okrajšava: dipl. graf. kom. (UN)

[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure Št. p.

Predmet

[ 1. LETNIK ]

1. semester

[ 2. LETNIK ]

ECTS

Ob. š.

225

165

450

900

Matematika 1

180

Fizika

180

Kemija 1

180

Informacijske tehnologije

180

Tiskarski postopki 1

180

210

180

450

900

2. semester 1

Matematika 1

180

Fizika

180

Kemija 2

180

Grafični materiali

180

Grafična priprava 1

180

Skupaj 1. letnik

435

345

900

1800

3. semester

210

135

450

900

Statistika

120

Tipografija

180

Teorija grafičnih procesov

180

Interaktivni mediji 1

180

Osnove likovnega izražanja

120

Fotografija 1

120

165

140

120

450

900

4. semester

[ 3. LETNIK ]

Programja interaktivnih medijev

180

Merjenje barve

180

Tiskovne forme

120

Strokovna angleščina

120

Izbirni predmet 1

30 a

20 a

30 a

10 a

180

Izbirni predmet 2

30a

15a

120

Skupaj 2. letnik

375

230

255

900

1800

5. semester

195

135

450

900

Tipografija v različnih medijih

180

Interaktivni sistemi 1

180

Likovne analize grafičnih izdelkov 1

120

Barvno upravljanje

180

Fotografija 2

120

Informatika in metodologija diplomskega dela

120

Kontaktne ure Št. p.

Predmet

134

Izbirni predmet 3

Izbirni predmet 4

35a

25a

Izbirni predmet 5

32a

Izbirni predmet 6

[ 3. LETNIK ]

6. semester

ECTS

Ob. š.

300

900

180

23a

180

15a

11a

120

Diplomsko delo

300

Skupaj 3. letnik

329

170

203

750

1800

1139

475

803

133

2550

180

5400

Skupaj program

[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure

[ 2. LETNIK ]

Št. p. Predmeti

ECTS

Ob. š.

Tiskarski postopki 2

180

Grafična priprava 2

180

Oblikovanje informacij

180

Embalaža 1

120

Strukture in prenos podatkov

120

Medijske vizualizacije

120

180

105

135

450

900

Povprečje predmetov s 6 ECTS

180

Povprečje predmetov s 4 ECTS

120

Ekologija v grafiki

180

Preiskave v grafiki

180

Poslovne informacijske aplikacije

180

Vodenje kakovosti

180

Osnove 3D modeliranja

180

Načrtovanje pisav

180

Grafična dodelava

120

Embalaža 2

120

Oblikovanje embalaže

120

Ekonomika medijev

120

Skupaj

[ 3. LETNIK ]

Kontaktne ure

[ 3. LETNIK ]

Št. p. Predmeti

ECTS

Ob. š.

Trženje medijev

120

Grafični inženiring

120

Podjetništvo

120

Psihologija komunikacije in trženja

120

465

270

225

1020

2040

Povprečje predmetov s 6 ECTS

180

Povprečje predmetov s 4 ECTS

120

Skupaj

Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 2. letniku Tehnološka usmeritev:

Tiskarski postopki 2, Embalaža 1; Grafična priprava 2, Embalaža 1

Medijska usmeritev: Grafična priprava 2, Strukture in prenos podatkov; Grafična priprava 2, Medijske vizualizacije

Inženirsko-oblikovalska usmeritev: Oblikovanje informacij, Embalaža 1; Medijske vizualizacije, Grafična priprava 2

Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 3. letniku Tehnološka usmeritev:

Inženirsko-oblikovalska usmeritev: Oblikovanje medijev, Osnove 3D modeliranja, Embalaža 2, Trženje medijev, Načrtovanje grafične proizvodnje; Oblikovanje medijev, Psihologija komunikacije in trženja, Interaktivni sistemi 1, Informacijski viri, Vodenje kakovosti.

Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja grafične ali z grafiko povezane komunikacijske dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah vključenih v mrežo IARIGAI. Študent lahko 33 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi v drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.

Kratke vsebine predmetov 1 Matematika 1 (12 ECTS)

Spoznavanje osnovnih pojmov matematične analize in linearne algebre; števila in funkcije; limiti in zveznost; odvod; integral; funkcije več spremenljivk; uporaba diferencialnega in integralnega računa v stroki; linearna algebra.

2 Fizika (12 ECTS) Dopolnjevanje temeljnega znanja z zahtevami stroke; mehanika točkastega telesa in togega telesa; nihanje; elastične deformacije; mehanika tekočin; valovanje; temperature; energijski in entropijski zakon; električni tok; električno in magnetno polje; EM nihanje in valovanje; valovna optika; fotometrija; zaznavanje barv; atomi in molekule.

3 Kemija 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnovnih zakonitosti kemije; zgradba snovi, elementi in spojine; masni in energijski odnosi pri kemijskih reakcijah, periodni zakon, kemijska vez; idealni in realni plini; voda in raztopine; kristali; kemijska kinetika in ravnotežje; kemija površin; elektroliti, neelektroliti; osnove elektrokemije; ekologija.

4 Informacijske tehnologije (6 ECTS) Spoznavanje značilnosti, strukture in omejitev informacijskih tehnologij; obravnavanje komponentnih

tehnologij; aparaturna in programska oprema; podatkovne zbirke; omrežja, storitve; sodobni razvoj interneta; standardi, formati vsebin; varnost; biometrika; večpredstavnost; večmodularnost; interaktivnost.

5 Tiskarski postopki 1 (6 ECTS) Spoznavanje fizikalno-kemijskih osnov in mehanizmov konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik; denzitometrija, spektrofotometrija; slikovna analiza; krmiljenje, regulacija in vodenje procesa; zgradba ofsetnih tiskarskih strojev in rotacij; vrednotenje kakovosti tiska in dejavniki vpliva; plemenitenje tiskovin na tiskarskem stroju.

11 Teorija grafičnih procesov (6 ECTS) Spoznavanje fizikalno kemijskih osnov grafičnih materialov in tehnologije grafičnih procesov; fotokemija; polimerna kemija; mehanizmi sušenja tiskarskih barv in črnil; reologija; koloidni sistemi; površinska kemija in uporaba v grafičnem tehnološkem postopku.

12 Interaktivni mediji 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; postopki zasnove, izdelave in evalvacije uporabniških vmesnikov; vrste interaktivnosti; modeliranje uporabnika; uporabniški vmesniki v storitvah naravne interaktivnosti vizualnih komunikacij in založništva.

6 Kemija 2 (6 ECTS) Spoznavanje pomena organske kemije; kemijska vez in molekulska struktura; nomenklatura, struktura, fizikalne lastnosti in reakcije alifatskih ogljikovodikov, aromatskih ogljikovodikov, heterocikličnih spojin; barva; stereokemija; kemija naravnih in sintetskih makromolekul; stereokemija polimerov.

7 Grafični materiali (6 ECTS) Spoznavanje grafičnih materialov in njihovih lastnosti; pridobivanje, struktura in lastnosti materialov; surovine in proizvodnja papirja, kartona, lepenke, polimernih in aluminijastih folij, kombiniranih materialov; sestava, lastnosti tiskarskih barv, lakov, lepil; povezava lastnosti tiskovnih materialov z drugimi materiali.

8 Grafična priprava 1 (6 ECTS) Spoznavanje osnov v digitalni grafični pripravi za tiskane medije; digitalni opis; aparaturna in programska oprema za izdelavo digitalnega opisa; vhodne in izhodne naprave; skeniranje, vrste skenerjev in uporaba; programska oprema za razvrščanje; RIP; amplitudni in frekvenčni raster; tehnološke značilnosti delokroga digitalne priprave.

9 Statistika (4 ECTS) Spoznavanje osnov statistike; podatki, načrtovanje preiskav, uporaba statistične metode; definicija osnovnih pojmov; analiza pogostne razdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.

10 Tipografija (6 ECTS) Spoznavanje temeljev tipografije; zgodovinski razvoj pisave in tipografskih elementov; deli črk, različice pisave, pisava, oblika znakov, tipografski merski sistem; značilnosti posameznih črkovnih slogov; zgodovinski razvoj pisave; elementi razporejanja besedila; mikrotipografija; korektura in korekturna znamenja (slovenska, mednarodna).

13 Osnove likovnega izražanja (4 ECTS) Spoznavanje povezav in soodvisnosti temeljnih likovnih prvin in postopkov; osnove likovnega jezika; orisne likovne prvine, barva, svetlo-temno, točka, linija, oblika, 2D, 3D; čutne in likovne prvine prostora; globinska vodila; likovna materializacija v različnih likovnih medijih (grafičnem in tipografskem oblikovanju); likovna sintaksa, spremenljivke.

14 Fotografija 1 (4 ECTS) Spoznavanje fotografije kot vizualno-komunikacijskega medija; perspektiva in njena zakonitost; zgodovina fotografije; analogni fotoaparati, objektivi, osvetlitvene naprave, merilni aparati, leče, napake leč, barvna sita, snemalne tehnike, fotokemija, reprodukcijska fotografija; osnovni likovni parametri ter likovno estetska načela v fotografiji.

15 Programja interaktivnih medijev (6 ECTS) Seznanjanje z uporabo programskih orodij za kreativno delo z večpredstavnimi vsebinami; opisi značilnosti programij za digitalno pripravo, obdelavo in dodelavo večpredstavnih vsebin za različne digitalne medije; izpis v MPEG 2 idr. formatih; zaščita avtorskih pravic; uvod v animacijo in izdelavo spletnih strani; izdelava navigacije po spletišču.

16 Merjenje barve (6 ECTS) Spoznavanje teoretičnih osnov nastanka barve in zaznavanja barve pri človeku; osnove barvne metrike in metod za numerično vrednotenje barv; svetloba in barva, fizikalno kemijski dejavniki, barvna temperatura; teorija barvnega vida, kontrast, konstanca, metamerija; aditivno in subtraktivno mešanje barv; barvni sistemi in prostori; standardizirane barvne vrednosti; metode merjenja barve.

17 Tiskovne forme (4 ECTS) Spoznavanje različnih vrst tiskarskih plošč za različne tehnike tiska; klasični in digitalni postopki izdelave različnih tiskovnih form; tehnologija digitalnega upodabljanja plošč izven tiskarskega stroja in direktno v tiskarskem stroju; kemijske reakcije in fizikalno kemijske spremembe v posameznih fazah izdelave tiskovne forme.

18 Strokovna angleščina (4 ECTS)

25 Tipografija v različnih medijih (6 ECTS)

Spoznavanje vpliva posameznih umetnostnih slogov in različnih tehnoloških možnosti na tipografijo; različni mediji; umetnostni slogi; uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; vidnost, čitljivost, branje, percepcija; vpliv barve na uporabnost tipografije v različnih medijih in za različne vrste besedila; zapisi obdelanega besedila.

19 Tiskarski postopki 2 (6 ECTS) Poglobljeno spoznavanje fizikalno-kemijskih osnov različnih tehnik tiska (fleksotisk, sitotisk, tampotisk, elektrofotografija, magnetografija, kapljični tisk); analogni fotomehanični in digitalni poskusni tisk; teorija in vodenje procesa barvne reprodukcije, barvno upravljanje; RIP za digitalne in CtP tiskarske stroje; povezava tiska z grafično pripravo in grafično dodelavo.

26 Interaktivni sistemi 1 (6 ECTS)

20 Grafična priprava 2 (6 ECTS)

27 Likovne analize grafičnih izdelkov 1 (4 ECTS)

Podrobnejše seznanjanje digitalne priprave za knjige, revije, časopise, promocijsko in drugo tiskano gradivo; vhodni viri, digitalna priprava in njihovo vključevanje v prelom; interakcije med programskimi orodji in njihovo uporabo; kontrola kakovosti virov v digitalni pripravi; tehnologije RIP.

Spoznavanje in razumevanje vidnih in nevidnih strukturnih konstrukcijskih, kompozicijskih, estetskih in psiholoških značilnosti grafičnega izdelka; vrste grafičnih izdelkov, njihovo oblikovanje; načini razporejanja sestavin vzorčnih enot; vrste vzorcev; kompozicija; zgodovinski pregled stilnih obdobij in njihov vpliv na oblikovanje; likovna analiza.

Spoznavanje interaktivnih sistemov, načrtovanje in vloga interaktivnega vmesnika; komponentne tehnologije; tehnološke vsebine večjezikovnosti in večmodalnosti; digitalni avdio in video (e-učenje); produkcija za CD in DVD; zajem digitalnih večpredstavnih vsebin; uvajanje sistema.

21 Oblikovanje informacij (6 ECTS) Spoznavanje elementov grafičnega oblikovanja in njihove vloga v predstavitvi informacij za različne medije; razporeditev strani, zrcalo, stolpci, beline, hierarhija besedila, poudarjanje, razpredelnice, informacijska grafika, slikovno gradivo, animacija; predstavitev informacij za različne grafične izdelke in za različne medije; izvedbene povezave; analiza dela, dopolnjevanje.

28 Barvno upravljanje (6 ECTS) Spoznavanje standardizacije v grafičnem procesu; nastajanje in uporaba priporočil, specifikacij, standardov; standardi za izmenjavo datotek, izdelavo tiskovnih form, vodenje procesa barvne reprodukcije v konvencionalnem ofsetnem, časopisnem, flekso- in propustnem tisku ter v digitalnih tehnikah tiska.

29 Fotografija 2 (4 ECTS) 22 Embalaža 1 (4 ECTS) Spoznavanje vloge primarne, sekundarne in terciarne embalaže; surovine za proizvodnjo embalažnih materialov (papir, karton, polimerne in aluminijaste folije, plastični materiali, pločevina), tehnologija proizvodnje, vrste embalažnih izdelkov, temeljne preiskave lastnosti izdelkov; standardi pri načrtovanju in označevanju embalaže; osnove logistike in optimizacije embalaže.

23 Strukture in prenos podatkov (4 ECTS) Spoznavanje osnovnih podatkovnih struktur in prenosov podatkov; računalniška omrežja, IKS, Internet, Ethernet; tehnologija, velikost, povezave, standardi, modulacija; žični in brezžični prenosi podatkov; varnost, digitalni podpis, protokoli varnosti, požarni zid.

24 Medijske vizualizacije (4 ECTS) Seznanjanje s tehničnimi, oblikovalskimi in vizualno-estetskimi parametri pri ustvarjanju različnih izdelkov s področja vizualnih komunikacij, oglaševanja, predstavitev v javnem prostoru; praktična izvedba tovrstnih projektov; analiza celotnega postopka in končnega rezultata.

Spoznavanje in uporaba digitalne fotografije; digitalni aparati in kamere, skenerji, tiskalniki; računalniška uporaba fotografij tehnično in likovno; razlike med digitalno in klasično fotografijo; slog v fotografiji, oprema fotografij, fotografske razstave; kolažna fotografija, razrezi, prelivi ozadja; uporaba fotografije v vizualnih komunikacijah; različna tematika v fotografiji.

30 Informatika in metodologija diplomskega dela (4 ECTS) Usposabljanje (informacijsko in metodološko) za izdelavo diplomskega dela; samostojno iskanje in obdelava relevantnih strokovnih informacij; vrste primarnih virov; priprava referenc, načini citiranja; bibliografske zbirke; profili iskanja; faktografske zbirke podatkov; osnove intelektualne lastnine; postavljanje in testiranje hipotez; zgradba in časovno načrtovanje diplomskega dela; predstavitev rezultatov dela.

31 Ekologija v grafiki (6 ECTS) Spoznavanje vpliva procesov grafične industrije, odpadkov in izdelkov na okolje; ekološki problemi v proizvodnji celuloze, papirja, posameznih tehnik

tiska; varstvo pri delu; okolju prijaznejši grafični materiali, postopki in izdelki; okoljska analitika; tehnologija čiščenja odpadnih vod in zraka; okoljska zakonodaja in standardi.

32 Preiskave v grafiki (6 ECTS) Seznanjanje z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi metodami preizkušanja grafičnih materialov (mehanske, površinske, optične, sorbcijske, prepustne, tiskarske, tiskovne, reološke, mikrobiološke in kemijske lastnosti); pomen in uporaba preiskav, standardi, vzorčenje, vrednotenje meritev; določanje kakovosti; spoznavanje lastnosti in interakcij med različnimi materiali.

33 Poslovne informacijske aplikacije (6 ECTS) Spoznavanje izdelovanja, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema; informatizacija; računalniško podprti sistemi v grafičnem podjetju; uvajanje in nadzorovanje IS (vloga IS v podjetju, strateško načrtovanje IS, organizacija, upravljanje, varnost, zaščita, vrednotenje učinkov, ljudje in IS, etičnost, različni IS za različna podjetja).

38 Embalaža 2 (4 ECTS) Spoznavanje interakcij med izdelkom in notranjo površino embalaže; propustnost; plemenitenje embalažnih materialov; zahteve živilske, farmacevtske idr. industrije za embalažo; zakonodaja in sistemi ravnanja z embalažo; ekstremni pogoji in »pametna« embalaža; osnove 3D modeliranja pri konstruiranju embalaže.

39 Oblikovanje embalaže (4 ECTS) Spoznavanje pomena oblikovanja embalaže; grafično oblikovanje embalaže iz različnih materialov (papir, karton, les, plastični materiali, steklo, pločevina idr.), razporejanje elementov oblikovanja; zahteve in standardi za embaliranje; vloga embalaže v trženju in prodaji izdelkov; izvedbene povezave.

40 Ekonomika medijev (4 ECTS) Spoznavanje osnov poslovanja podjetja; tehnika izdelave poslovnega načrta; obvladovanje stroškov poslovanja, virov, materiala, opreme, prostorov, prodaje; spremljanje rezultatov poslovanja; izdelava kalkulacije in pokalkulacije za grafični izdelek in storitev; pravila poslovnega komuniciranja.

34 Vodenje kakovosti (6 ECTS) Spoznavanje pojmovanja kakovosti in sistemov vodenja kakovosti; vodenje, sistemi vodenja, zgodovinski pregled sistemov vodenja; konkurenčnost; razvoj in zahteve standardov (ISO 9000, 9001), presojanje in certificiranje po standardu (ISO 9001); metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.

41 Trženje medijev (4 ECTS)

35 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS)

42 Grafični inženiring (4 ECTS)

Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike (programsko orodje Maya); XYZ in UV koordinatna sistema; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koza, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.

Uporabljanje znanj grafične tehnologije na področju projektiranja grafičnih izdelkov, storitev in proizvodnih procesov; projektni način dela; načrtovanje; projektiranje izdelkov in procesov; proizvodni program, zmogljivosti, standardizacija in tipizacija, investiranje, izbira lokacije, razmestitev naprav, ergonomija, humanizacija, sistemizacija, vrednotenje zahtevnosti dela.

Spoznavanje delovanja trga, tržnega komuniciranja, trženja grafičnih izdelkov in storitev; ugotavljanje povpraševanja, promocija; različne tehnike trženja različnih grafičnih izdelkov in storitev; načrtovanje različnih načinov trženja; ciljne skupine; zakonodaja pri trženju.

36 Načrtovanje pisav (6 ECTS) Spoznavanje tipografskih oblikovalcev in značilnosti njihovih pisav; elementi načrtovanja pisav (deli posameznih črk, razmerje, srednji črkovni pas, oblika, protioblika, presledek ob črki, prirezovanje, meso, ligature, različice pisave, nabor črkovnih znakov, preverjanje berljivosti); vpliv zgodovinskih obdobij, umetnostnih slogov in tehnologije na načrtovanje pisav.

43 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/ storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih človeških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.

37 Grafična dodelava (4 ECTS) Spoznavanje tehnoloških operacij za ločevanje, preoblikovanje in združevanje materialov v knjigoveški, kartonažerski in preostali dodelavi; dodelava različnih grafičnih izdelkov (mehko in trdo vezana knjiga, brošura, časopis, kartonske in transportne škatle, etikete, neskončni obrazci); dodelavne linije; izdelava orodij v kartonažni dodelavi.

44 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) Spoznavanje osnov zakonitosti duševnih procesov, mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.

[ 2. STOPNJA ]

[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]

[ GRAFIČNE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – magistrski Trajanje: 2 leti (4 semestre), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16003) Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 6. 7. 2006

Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Grafične in interaktivne komunikacije je poglabljanje znanja diplomantov univerzitetnega programa na področju grafike in interaktivnih komunikacij, njihovo usposabljanje za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod na navedenem področju ter jih tako usposobiti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov z razvito kritično refleksijo, socialnimi in komunikacijskimi zmožnostmi za vodenje skupinskega dela. Značilnost programa je vključevanje študentov v projektno delo in vključevanje v aplikativne in temeljne raziskovalne naloge ter jih tako usposobiti za nadaljevanje izobraževanja na tretji, doktorski stopnji.

Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence magistrantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na poglabljanju teoretičnih osnov hitro razvijajočih se tehnologij na področju grafične dejavnosti in interaktivnih komunikacij.

Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:

Ƌ poglobljeno strokovno znanje doseženo s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z

uporabo znanstveno raziskovalnih metod, Ƌ razvita kritična refleksija, Ƌ sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem in znanstvenem področju, Ƌ sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, Ƌ sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, Ƌ iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov, Ƌ socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja skupinskega dela tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju znanstvenih zakonitosti z različnih področij, Ƌ razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.

Predmetno specifične kompetence: Ƌ poglobljena znanja matematike, tehniške mehanike, organske in fizikalne kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, Ƌ sposobnost vrednotenja tehnoloških značilnosti, prednosti in slabosti naprednih spletnih tehnologij in novih medijev, Ƌ sposobnost tenkočutnega in poglobljenega opazovanja, spoznavanja in razumevanja skrivne (nevidne) in vidne konstitucijske, kompozicijske, estetske in sporočilne značilnosti grafičnega izdelka, Ƌ razvijanje avtonomnosti, raziskovalne spretnosti, kritične in samokritične presoje uporabe tipografije za različne izdelke in vsebine ter različne nosilce posredovanja informacij, Ƌ izdelava lastne pisave na podlagi teoretičnih temeljev za celoten nabor črkovnih in nečrkovnih znamenj; preverjanje njene uporabnosti z ustreznimi metodami v projektnem delu, Ƌ seznanjanje s fotografijo kot sodobnim uporabnim vizualnim, sporočilnim in komunikacijskim sredstvom pri oblikovanju grafičnih izdelkov s poudarkom na brezhibni tehnični, estetski, izrazni in kompozicijski urejenosti doseženih rezultatov, Ƌ razumevanje interakcij med površino tiskovnih materialov, premazi, tiskarskimi barvami, lepili, laki, Ƌ spoznavanje teorije mešanja in reprodukcije barv v grafičnem reprodukcijskem procesu s študijem različnih matematičnih modelov, ki opisujejo dogajanje v sistemu, njihove pomanjkljivosti in prednosti ter možnosti izboljšav; rešitve zahtevnejših matematičnih modelov in usmerjanje v kritično razmišljanje in iskanje rešitev problemov barvne reprodukcije v tiskanih medijih, Ƌ poznavanje in razumevanje temeljev in razvoja

teorije rastriranja v tiskanih medijih, Ƌ poglabljanje teoretičnih osnov večbarvne reprodukcije v konvencionalnih in digitalnih tehnikah tiska, barvni analogni in digitalni fotografiji in elektronskih (interaktivnih) medijih, teorija aditivnega, subtraktivnega, optičnega in aditivnega mešanja barv, modeli barvnega videza, vpliv metamerije, sijaja, kontrasta in drugih dejavnikov na barvno reprodukcijo oz. percepcijo barv, Ƌ poznavanje in sposobnost kreativnega vključevanja jezikovnih tehnologij v sodobne produkte in storitve, vključujoč mobilne aplikacije, Ƌ uporaba naravne interaktivnosti v zasnovi sodobnih uporabniških vmesnikov, Ƌ poglobljeno spoznavanje sodobnih aplikacij interdisciplinarnega področja interaktivnih sistemov na področju poizvedovanja in ekstrakcije informacij.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program prve stopnje na področju: grafičnih in interaktivnih komunikacij, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, medijev, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja, b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, c) visokošolski strokovni študijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: grafike, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, medijev, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja, d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do d), v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

V primeru omejitve vpisa bodo Ƌ kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: Ƌ število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje; Ƌ kandidati iz točk b) in d) izbrani glede na: Ƌ število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje oziroma visokošolskem strokovnem programu pred uvedbo bolonjske deklaracije – 75 % točk, Ƌ število točk doseženih pri opravljanju dodatnih študijskih obveznosti – 25 % točk. Točke se izračunajo tako, da se povprečna ocena študija oziroma dodatnih študijskih obveznosti iz točk b) in d), zaokrožena na eno decimalko, pomnoži z 10 (maksimalno 100 točk).

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v magistrskem študijskem programu Grafične in interaktivne komunikacije, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v magistrski študijski program Grafične in interaktivne komunikacije, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.

Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v drugi letnik doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študenti morajo imeti za ponavljanje prvega letnika doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.

Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov druge stopnje Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.

Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: Ƌ izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program, Ƌ obseg razpoložljivih mest, Ƌ letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti, Ƌ minimalno število semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu.

Mogoč je prehod: a) iz študijskih programov druge stopnje z naslednjih strokovnih področij: grafične in interaktivne komunikacije, računalništvo, informatika in mediji, b) iz študijskih programov druge stopnje z drugih strokovnih področij, c) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z naslednjih strokovnih področij: grafične in interaktivne komunikacije, računalništvo, informatika in mediji, d) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z drugih strokovnih področij. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Študijska komisija NTF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.

Načini in oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi kot iz-

redni študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa. Študij poteka v slovenskem jeziku. Tujim študentom na izmenjavi se navodila za eksperimentalno delo posebej posredujejo v angleškem jeziku, predavanja v angleškem jeziku pa se vzporedno organizirajo, če je pri posameznem predmetu več kot pet študentov in so za to zagotovljena finančna sredstva. V nasprotnem primeru se jim snov predavanj v angleškem jeziku posreduje v pisni obliki.

Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati.

Strokovni naslov Strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga kandidat pridobi po uspešnem dokončanju študija, je: magister grafični inženir oziroma magistrica grafična inženirka Okrajšava: mag. graf. inž.

[

PREDMETNIK

] Kontaktne ure

Št. p.

Predmet

[ 1. LETNIK ]

1. semester

184

168

450

900

135

270

60 a

67 a

135

270

Izbirni predmet 1

32b

36b

17b

180

Izbirni predmet 2

180

195

210

450

900

Ob. š.

ECTS

Temeljni izbirni predmet 2

Temeljni izbirni predmet 1

2. semester

[ 2. LETNIK ]

Ekološki management

180

Trženjsko upravljanje podjetij

180

Inovacijski management

180

Likovne analize grafičnih izdelkov 2

180

Postopki vodenja kakovosti

180

Skupaj 1. letnik

379

210

183

900

1800

3. semester

158

204

450

900

Raziskovalni seminar

180

Izbirni predmet 3

32b

36b

17b

180

Izbirni predmet 4

32b

36b

17b

180

Izbirni predmet 5

32b

36b

17b

180

Izbirni predmet 6

180

4. semester

900

Izdelava magistrskega dela

900

Skupaj 2. letnik

158

204

450

1800

Skupaj program

537

502

251

1350

120

3600

[ IZBIRNI PREDMETI ] [ TEMELJNI ]

Kontaktne ure Št. p.

Predmet

ECTS

Ob. š.

Numerične metode

135

270

Matematika 2

135

270

Tehniška mehanika

135

270

Organska kemija

135

270

Fizikalna kemija

135

270

Fizikalna kemija polimerov

135

270

360

405

810

1620

135

270

Skupaj Povprečno na predmet

[ STROKOVNI ]

Kontaktne ure Št. p.

Predmet

ECTS

Ob. š.

Interaktivni mediji 2

180

Teorija tipografije

180

Temelji fotografije

180

Ustvarjalna tipografija

180

Umetniška fotografija

180

Integracija oblikovanja in tehnologije

Vizualizacija informacij

Urejanje informacij

180

Karakterizacija površin

180

Metode karakterizacije grafičnih izdelkov

180

Modeliranje grafičnega procesa

180

Teorija rastriranja

180

Teorija barvne reprodukcije

180

Dejavniki kakovosti v tisku

180

Uporabniški vmesniki

180

Jezikovne tehnologije

180

Naravna interaktivnost

180

Interaktivni sistemi 2

Skupaj

180

570

645

315

1620

108

3240

180

Povprečno na predmet

Nekatere priporočljive izbirne kombinacije Tehnološka usmeritev:

Karakterizacija površin, Metode karakterizacije grafičnih izdelkov, Modeliranje grafičnega procesa, Teorija rastriranja, Teorija barvne reprodukcije, Dejavniki kakovosti v tisku

Medijska usmeritev: Interaktivni mediji 2, Uporabniški vmesniki, Naravna interaktivnost, Interaktivni sistemi 2, Urejanje informacij, Integracija oblikovanja in tehnologije

munikacijske dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah vključenih v mrežo IARIGAI. Študent lahko 33 % izbirnih enot programa (12 kreditnih točk) pridobi v drugih magistrskih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.

Kratke vsebine predmetov

1 Ekološki menedžment (6 ECTS)

Teorija tipografije, Temelji fotografije, Ustvarjalna tipografija, Umetniška fotografija, Vizualizacija informacij, Integracija oblikovanja in tehnologije

Spoznavanje prednosti izvajanja ekološkega upravljanja v podjetjih; ekologija kot interdisciplinarna veda; varstvo okolja in njegova povezava z vodenjem podjetja, trženjem, inoviranjem ter razvojem izdelkov, storitev in tehnologij; sistemi ravnanja z okoljem; okoljevarstvena zakonodaja.

Mobilnost

2 Trženjsko upravljanje podjetij (6 ECTS)

Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli magistrskega študijskega programa s področja grafične ali z grafiko povezane ko-

Spoznavanje trženjskega upravljanja podjetij; razumevanje upravljanja trženja; analiza trženjskih priložnosti; oblikovanje tržne ponudbe; posebnosti trženja.

Inženirsko-oblikovalska usmeritev:

3 Inovacijski menedžment (6 ECTS)

10 Organska kemija (9 ECTS)

Spoznavanje inovacijskega upravljanja; invencijsko-inovacijski proces; elementi uspeha; ustvarjalnost v invencijsko-inovacijskem procesu; inovativno poslovanje; strategija, izvajanje, nadziranje, merjenje inovacijskih procesov; inovacijsko uspešni modeli; znanje in izkušnje; intelektualna lastnina.

Spoznavanje pomena in vloge organske kemije; kemijska vez in molekularna struktura; nomenklatura, struktura, fizikalne lastnosti; stereokemija; molekulska struktura in reaktivnost; mehanizmi organskih reakcij; kemija naravnih in sintetskih molekul; stereokemija polimerov.

4 Likovne analize grafičnih izdelkov 2 (6 ECTS)

11 Fizikalna kemija (9 ECTS)

Poglobljeno spoznavanje in razumevanje vidnih in nevidnih strukturnih konstrukcijskih, kompozicijskih, estetskih in psiholoških značilnosti grafičnega izdelka; kompozicijske silnice in strukturni grafi; likovna analiza s primerjalnimi variacijami in komentarji; dokazovanje dobrih in slabih strani oblikovanja.

Uvajanje v samostojno teoretično in eksperimentalno delo; termodinamični sistemi, prvi zakon termodinamike, drugi zakon termodinamike; splošni kriteriji ravnotežja; ravnotežja med fazami; raztopine; kemično ravnotežje; kemijska kinetika; elektrokemija raztopin; fizikalna kemija površinsko aktivnih snovi in koloidov.

5 Postopki vodenja kakovosti (6 ECTS)

12 Fizikalna kemija polimerov (9 ECTS)

Poglobljen študij načinov vodenja kakovosti; pomen vodenja kakovosti z vidika svetovne konkurenčnosti; razvoj sistemov vodenja kakovosti; osnovne funkcije vodenja kakovosti; metode in tehnike na področju vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; standardizacija sistemov kakovosti; celovito vodenje kakovosti.

Spoznavanje osnov polimerov in polimerizacije; vrste polimerov; sinteza polimerov; struktura in fizikalne lastnosti makromolekul v trdem stanju; porazdelitev molekulskih mas; metode za določanje molekulske mase, oblike in velikosti molekul v raztopini; raztopine polimerov; termodinamika polimernih raztopin; lastnosti trdih polimerov.

6 Raziskovalni seminar (6 ECTS) Spoznavanje pravil pisanja in priprave znanstveno-raziskovalnega besedila; priprava na raziskovanje (izbor teme, postavitev delovne hipoteze, načrtovanje raziskovanja); priprava magistrskega dela; zgradba dela; priprava slikovnega gradiva; koraki pri oblikovanju besedila; predstavitev dela.

7 Numerične metode (9 ECTS) Spoznavanje temeljnih metod numerične matematike; premična aritmetika, izvori napak, konvergenca metod, ocena za celotno napako; sistemi linearnih in nelinearnih enačb, predoločeni sistemi, problemi lastnih vrednosti; interpolacija in integriranje; navadne diferencialne enačbe; parcialne diferencialne enačbe.

8 Matematika 2 (9 ECTS) Spoznavanje integralnega računa več spremenljivk, diferencialne enačbe in verjetnostni račun; odvajanje in integriranje integralov s parametrom; večkratni integrali, primeri uporabe; geometrični in fizikalni pomen, enačbe z ločljivimi spremenljivkami; pogojna verjetnost, neodvisnost, zaporedja, slučajne spremenljivke, povprečna vrednost in razpršenost, korelacija in odvisnost.

9 Tehniška mehanika (9 ECTS) Spoznavanje pojmov tehniške mehanike s poudarkom na razumevanju zakonitosti v tehniški praksi; kinematika (načini gibanja); dinamika točke (sila, delo, moč, energija, nihanje); kinematika in dinamika togega telesa (vrtilna količina, navor, gibanje); statika (sistemi sil, trenje); trdnost (deformacija, napetost, reološki modeli); kompozitni materiali.

13 Interaktivni mediji 2 (9 ECTS) Poglobljen študij sodobnih tehnologij novih medijev; načrtovanje, razvoj, vzdrževanje in uporaba spletnih storitev; standardi v prenosu podatkov; označevalni jeziki, programska orodja, njihova uporaba; digitalna priprava besedila, 2D, 3D objektov, avdio in video vsebin; podatkovne zbirke in podporne tehnologije dinamičnih spletnih vsebin; orodja za vključevanje interaktivnosti in večpredstavnosti.

14 Teorija tipografije (9 ECTS) Poglobljen študij vpliva zgodovinskih obdobij in umetnostnih slogov na tipografijo; prvi zapisi, rokopisi do leta 1500, renesansa, oblike prvih tiskanih pisav, barok, klasicizem, industrializacija, obdobje po 20. stoletju, art nouveau, novi tradicionalizem, modernizem, postmodernizem, tipografska galaksija; mikrotipografija tujih jezikov; vloga nosilca informacij na tipografski izbor.

15 Temelji fotografije (9 ECTS) Spoznavanje studijske fotografije (kakovost, povečevanje, računalniška obdelava, izdelava reklamnih fotografij); fotografiranje aranžiranih in oglaševalskih objektov v digitalni tehniki; fotografija kot subtilni percepcijski medij v kreativni obliki; uporaba fotografije v tiskanih in elektronskih grafičnih izdelkih; estetika fotografije in vidnih sporočil.

16 Ustvarjalna tipografija (6 ECTS) Raziskovanje na področju posameznih delov črkovnih in nečrkovnih znamenj; razlikovanje glede na zgodovinski, umetnostni, družbeni, tehnološki vpliv in glede na namembnost pisave; izbor in uporaba

primernih metod preverjanja berljivosti pisave; izdelava lastne pisave s celotnim naborom črkovnih in nečrkovnih znamenj.

modeliranje barvne reprodukcije v interaktivnih medijih; matematični modeli.

24 Teorija rastriranja (6 ECTS) 17 Umetniška fotografija (6 ECTS) Poglobljeno znanje o fotografiji v smeri umetniške izraznosti; likovna analiza umetniške fotografije; sodobne fotografske tehnike; večji fotografski formati; studijska fotografija; fotografija aranžiranih objektov; kreativnost; estetika fotografije.

Poglobljen študij analognega, digitalnega, amplitudnega, frekvenčnega in kombiniranega rastriranja; slikovne transformacije; modeli človeškega vida; rastrski vzorci, sipanje razlike; korekcijski filtri; generiranje šuma; moire; korekcija gradacije; rastriranje za večtonsko upodabljanje tonov in barv.

18 Integracija oblikovanja in tehnologije (6 ECTS)

25 Teorija reprodukcije (6 ECTS)

Povezovanje širšega pomena izdelka; uporaba znanj oblikovanja, grafične in medijske tehnologije ter trženja; razvoj različnih grafičnih izdelkov; tehnološke zahteve; izbor primernih materialov glede na tehnološke zahteve, predvideno namembnost, zahteve trženja in ekologije; možnost kreativnosti glede na tehnološke zahteve.

Poglobljen študij večbarvne reprodukcije v konvencionalnih in digitalnih tehnikah tiska, barvni analogni in digitalni fotografiji, elektronskih medijih; evolucija sistema barvnega upravljanja; barvna percepcija, barvni originali; teoretični modeli barvnih pretvorb; prenosne funkcije; poskusni tisk; multispektralne reprodukcijske tehnike.

19 Vizualizacija informacij (6 ECTS)

26 Dejavniki kakovosti v tisku (6 ECTS)

Raziskovanje na področju vizualizacije informacij; razlikovanje glede na zgodovinski, umetnostni, tehnološki, širši družbeni, trženjski vpliv ter glede na vrsto izdelka in uporabljen medij; raziskovanju podrejena realizacija lastne vizualizacije; analiziranje lastnega dela.

Poglobljen študij tehnologije tehnik tiska; evolucija konstrukcij konvencionalnih in digitalnih tiskarskih strojev in rotacij; merske metode cenilk kakovost; avtomatska regulacija procesa tiska; sistemi povezovanja tiskarskega stroja z drugimi napravami; standardizacija grafičnega reprodukcijskega procesa.

20 Urejanje informacij (6 ECTS)

27 Uporabniški vmesniki (6 ECTS)

Spoznavanje pomena urejanja informacij; urejanje različnih besedil (glede na literarno zvrst) in različnega dopolnilnega gradiva (slikovni material); urejanje prevedenih del; vloga urejanja za konvencionalni medij in sodobne, elektronske medije; pomen avtorskega prava; pridobivanje in preverjanje avtorskih pravic.

Poglobljen študij interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; modeliranje uporabnika; značilnosti večmodalnega komuniciranja; mobilne naprave in storitve; 3D interakcija, naprave, uporabniški vmesniki; metode evalvacij, smeri razvoja uporabniških vmesnikov; fokusne skupine.

21 Karakterizacija površin (6 ECTS)

28 Jezikovne tehnologije (6 ECTS)

Spoznavanje metod karakterizacije površin; površinska kemija, površinske lastnosti grafičnih izdelkov, vpliv tehnoloških postopkov na površinske lastnosti; interakcije med nanosi, dodatki, vlakni; interakcije med modificirano površino in barvo, laki, lepili; metode (mikroskopija, morfologija in anizotropija, napetost, poroznost, difuzija, adsorpcija in absorpcija, slikovna analiza).

Spoznavanje interdisciplinarnega področja jezikovnih tehnologij; zgodovinski pregled razvoja; sintaksa, semantika, pragmatika; jezikovni modeli, prikriti Markovi modeli; analiza in označevanje; modeliranje, razumevanje, upravljanje dialoga; aplikacije govornega jezika; generiranje naravnega jezika; strojno prevajanje; smeri razvoja jezikovnih tehnologij.

29 Naravna interaktivnost (6 ECTS) 22 Metode karakterizacije grafičnih izdelkov (6 ECTS) Spoznavanje metod za karakterizacijo grafičnih izdelkov; molekulska in nadmolekulska struktura polimerov, barvil in pigmentov, določanje molekulske in nadmolekulske strukture (frakcioniranje, kromatografske metode, spektrometrija, metode sipanja, termična analiza).

23 Modeliranje grafičnega procesa (6 ECTS) Spoznavanje modeliranja grafičnega reprodukcijskega procesa; teorija aditivnega, subtraktivnega, optičnega in avtotipijskega mešanja barv; vpliv dejavnikov, vpliv opazovalca na barvno reprodukcijo;

Spoznavanje interdisciplinarnega področja naravne interaktivnosti; sheme in standardi za anotacijo virov; tehnologije vmesnikov; biometrika; tehnološke značilnosti; evalvacija, sodobni algoritmi biometričnih sistemov.

30 Interaktivni sistemi 2 (6 ECTS) Poglobljeno spoznavanje sodobnih aplikacij interdisciplinarnega področja interaktivnih sistemov; označevalni jeziki v poizvedovanju in ekstrakciji informacij; indeksiranje slik; razpoznavanje govora, indeksiranje besed in podbesednih gradnikov; tehnologije in sistemi informacijskega poizvedovanja digitalnega videa; indeksiranje video vsebin; indeksiranje večpredstavnih vsebin.

[ /07* 1304503* 7 -&56 ]

[ '050(3"'4,* 456%*0 ] Studio s podpornimi sobami je v celoti zasnovan kot prostor, kjer je mogoÄ?e pedagoĹĄko in raziskovalno dejavnost izvajati na najviĹĄjem nivoju. Z viĹĄino in zaobljenimi vogali nudi izjemne moĹžnosti tako fotografom kot tudi snemalcem. Ker gre za popolnoma bel prostor, so v njem nameĹĄÄ?ena tudi barvna ozadja, ki omogoÄ?ajo prilagajanje scen. Studio smo naÄ?rtovali tako, da lahko delo v njem poteka na dveh loÄ?enih scenah hkrati. Poleg osnovnih scenskih postavitev se prostor ponaĹĄa tudi s kakovostno fotografsko opremo. Veliko ĹĄtevilo halogenski svetil, bliskavic, miza za preslikavo, odbojniki in ostala studijska oprema dajejo ustvar-

jalcem in raziskovalcem odliÄ?ne moĹžnosti za kakovostno opravljeno delo. Fotografom in snemalcem so na voljo tudi profesionalni digitalni fotoaparati in digitalne kamere z dodatno opremo.

Fotografije: Ć&#x2039; TQPEBK MFWP GPUPHSBGTLJ TUVEJP NFE QSFOPWP Ć&#x2039; TQPEBK EFTOP

Za piko na i se v podpornih prostorih nahaja tudi vsa potrebna raÄ?unalniĹĄka oprema za kakovostno postprodukcijo. Opremljeni smo po najviĹĄjih industrijskih standardih in lahko reÄ?emo, da so naĹĄi ĹĄtudenti dobro pripravljeni na zaposlitev. Zanesljivo lahko trdimo, da smo s fotografskim studiem uspeli povezati podroÄ?ja, kot so modna fotografija, video produkcija in razvoj novih slikovnih tehnologij. Gre torej za popolno vez med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo.

GPUPHSBGTLJ TUVEJP QP QSFOPWJ Ć&#x2039; W P[BEKV WBKF J[ QSFENFUB GPUPHSBČ&#x201A;KB W GPUPHSBGTLFN TUVEJV

[ /07* 1304503* 7 -&56 ]

[ -"#03"503*+ ;" (3"'*Ă&#x2039;/0 %0%&-"70 ] GrafiÄ?na dodelava je uveljavljeno poimenovanje zakljuÄ?nega dela grafiÄ?nega procesa, v katerem iz odtisov nastane grafiÄ?ni izdelek s konÄ?no uporabno in estetsko vrednostjo. Glede na vrsto izdelkov loÄ?imo knjigoveĹĄko dodelavo, kjer nastajajo knjige in knjigam podobni izdelki, kartonaĹžersko dodelavo, v kateri nastajajo predvsem kartonske ĹĄkatle in podobni izdelki iz kartona, ter ostalo dodelavo, kjer sreÄ?amo obrazce, etikete, fleksibilno embalaĹžo itd. V novem laboratoriju imamo kljuÄ?ne stroje za knjigoveĹĄko dodelavo. Rezalni stroj Wohlenberg 76 (W7692.01â&#x20AC;&#x201D;EN) z delovno ĹĄirino 760 mm je po formatu med najmanjĹĄimi tovrstnimi stroji za profesionalno delo. ReĹžemo lahko papir ali podobni material do skupne viĹĄine najveÄ? 110 mm, hitra manipulacija papirja je omogoÄ?ena z zraÄ?no blazino na delovni mizi. Po konstrukcijskih znaÄ?ilnostih, vgrajeni programski opremi, varnostnimi elementi in robustnosti se lahko enakovredno primerja z veÄ?jimi rezalnimi stroji, ki jih sreÄ?amo v vsaki resni sodobni tiskarni. Opremljen je z zaslonom na dotik, preko katerega ga lahko programiramo za optimalno rezanje glede na tehnoloĹĄke zahteve in dimenzije izdelka. Vgrajeno ima diagnostiko delovanja stroja, preko USB vmesnika pa tudi shranjevanje nastavitev ali vnos programa za rezanje, narejenega na zunanjem raÄ?unalniku. Varnost pri delu je zagotovljena z vgrajenimi fotocelicami in istoÄ?asnim dvoroÄ?nim vklopom, skladno s standardi in predpisi. Avtomatski stroj za mehko vezavo oz. broĹĄirka Tecnograf tip ANT 250 PUR/Hot-Melt je kompakten stroj z eno priĹžemo in rezkarjem, namenjen za vezavo knjig v manjĹĄih nakladah. Za lepljenje hrbta in vplatniÄ?e-

nje lahko uporabljamo uveljavljeno taljivo lepilo izdelano na osnovi umetnih smol, voskov in dodatkov, s taliĹĄÄ?em 70â&#x20AC;&#x201C;90 Â°C, ki ga nanaĹĄamo pri delovni temperaturi 160â&#x20AC;&#x201C;180 Â°C. Za doseganje bolj kakovostne vezave lahko uporabimo reaktivno taljivo lepilo na osnovi poliuretana, ki ga nanaĹĄamo pri niĹžji temperaturi, tj. 120â&#x20AC;&#x201C;130 Â°C. KonÄ?na sila lepljenja je doseĹžena ĹĄele po daljĹĄem Ä?asu, npr. 72-ih urah. Vse osnovne nastavitve stroja lahko izvedemo preko zaslona na dotik. Stroj omogoÄ?a vezavo knjig v formatu 100 Ă&#x2014; 100 mm do 350 Ă&#x2014; 420 mm, z debelinami knjiĹžnega bloka 1â&#x20AC;&#x201C;50 mm pri rezkanju, in do 80 mm pri predhodno zaĹĄitem knjiĹžnem bloku. Delovna hitrost je 250 knjig/h. Stroj ustreza varnostnim standardom in predpisom. Za Ĺžlebljenje kartonskih ovitkov v formatu do 630 Ă&#x2014; 330 mm se uporablja dodatna naprava DigiCreaser, ki omogoÄ?a do devetkratno Ĺžlebljenje, glede na zahtevano vezavo. Z novim laboratorijem za grafiÄ?no dodelavo smo pridobili moĹžnost izvajanja laboratorijskih vaj pri predmetih Dodelava grafiÄ?nih izdelkov oz. GrafiÄ?na dodelava v lastnih prostorih, lahko pa se bomo bolj posvetili raziskovalnemu delu na tem podroÄ?ju, predvsem pri kontrolirani pripravi vzorcev in preizkuĹĄanju razliÄ?nih materialov in tehnoloĹĄkih reĹĄitev pri proizvodnji knjig.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; MFWP MBCPSBUPSJK QSFE QSFOPWP Ć&#x2039; W P[BEKV MBCPSBUPSJK QP QSFOPWJ

[ /07* 1304503* 7 -&56 ]

[ 1-&5*-/*$" ] Lahko bi rekli, da ima pletilstvo na Slovenskem veÄ? Ĺživljenj. Tako kot drugod, se je zaÄ?elo s pletenjem za lastne potrebe; roÄ?no so se pletle nogavice, kape in jope, izdelovali pa so jih predvsem moĹĄki. Kasneje sta se razvili pletilska obrt in trgovina ter iz njiju pletilska industrija, ki je veÄ?inoma zaposlovala Ĺžensko delovno silo. Poleg oblaÄ?il in nogavic so se pletle tudi zavese in dekorativno blago. Pletilstvo je torej Ĺže pred Ä?asom preseglo usmeritev zgolj v oblaÄ?ilstvo in modo, dandanes pa vse bolj sega na podroÄ?je specializiranih funkcionalnih in tehniÄ?nih pletiv. Pred nekaj desetletji so se na sejmih z novostmi predstavljali ĹĄtevilni pletilski proizvajalci, njihove blagovne znamke pa so veljale za pojem kakovosti in sodobnosti. Danes je obseg pletilstva na Slovenskem v primerjavi z zlatimi Ä?asi tekstilstva okrnjen, nikakor pa ni zanemarljiv. Slovensko pletilstvo je poleg tehnoloĹĄkega Ĺživelo in ĹĄe Ĺživi tudi modno Ĺživljenje. Pletilnice modi niso nikoli le sledile, pomagale so jo predvsem ustvarjati. V marsikateri omari doma in na tujem ĹĄe dandanes visijo vrhunske slovenske pletene kreacije, ki jim je teĹžko doloÄ?iti Ä?as nastanka. Tudi danes so sodobne in nosljive, lahko bi rekli â&#x20AC;&#x201C; veÄ?ne. ZnaÄ?ilnosti slovenskega pletilstva so predstavljene v muzejih ĹĄirom po Sloveniji, med njimi v ljubljanskem Etnografskem muzeju, TrĹžiĹĄkem muzeju, LoĹĄkem muzeju in TehniĹĄkem muzeju v Bistri. Zbirke kaĹžejo zgodovino in razvoj panoge in so vir idej za nove, sodobne izdelke z novo uporabnostjo. Poleg tehnoloĹĄke in oblikovalske plati se slovensko pletilstvo lahko pohvali tudi z izobraĹževalno in raziskovalno dejavnostjo. Tudi ta ni od vÄ?eraj. Pod vod-

stvom uÄ?iteljev in profesorjev pletilskih predmetov na kranjski srednji tekstilni ĹĄoli ter Oddelku za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, se je teorija povezala s prakso, novi rodovi pletilskih strokovnjakov pa so se sistematiÄ?no posveÄ?ali analizi, naÄ?rtovanju in oblikovanju pletilskih procesov in izdelkov. Podobno kot na Slovenskem ima pletilstvo tudi na Oddelku za tekstilstvo veÄ? Ĺživljenj. Ima zgodovino in vizijo. Nova pletilnica pravzaprav ni tako nova kot se zdi. Oddelek je nekoÄ? Ĺže imel obĹĄirno pletilsko delavnico, ki je par desetletij dobro sluĹžila svojemu poslanstvu. Tudi izobraĹževalna, raziskovalna in mednarodna pletilska dejavnost na oddelku so stalnica Ĺže od nekdaj. In kaĹže, da ima tudi nova pletilnica veÄ? Ĺživljenj. Po eni strani Ĺživi kot laboratorij za tehnoloĹĄke raziskave pletilskih materialov in struktur za oblaÄ?ilne in neoblaÄ?ilne, tehniÄ?ne namene. Po drugi strani je modni atelje, kjer lahko svoje zamisli udejanjijo oblikovalci. V pletilnici poteka pouk, hkrati pa se skuĹĄa oĹživiti slovenska pletilska tradicija. Pred Ä?asom so ĹĄtudentje pletli veÄ?inoma roÄ?no, danes lahko pletejo na enostavnih roÄ?nih in zahtevnejĹĄih mehaniziranih, elektronsko podprtih pletilnikih. S pomoÄ?jo pletilskega strokovnjaka lahko na raÄ?unalniĹĄko podprtem industrijskem pletilniku izdelajo krojno oblikovane pletenine. S pomoÄ?jo programske opreme lahko simulirajo videz pletenih struktur. Lahko reÄ?emo, da ima nova pletilnica vse, kar imajo veliki. Glede na to, da sta pletilska obrt in industrija na Slovenskem ĹĄe kar naprej Ĺživi in Ĺživahni, verjamemo, da bosta zaÄ?etna gneÄ?a in delovna vnema v novi pletilnici kar trajali in trajali â&#x20AC;Ś

Fotografija: Ć&#x2039; W P[BEKV QMFUJMOJDB QP QSFOPWJ

[ 3 ";*4,07"-/" %&+"7/045 ]

[ 3";*4,07"-/" %&+"7/045 130(3".4,& 4,61*/& ] Na Oddelku za tekstilstvo izvajamo raznoliko znanstveno raziskovalno delo, ki obsega tudi temeljne in aplikativne raziskave v okviru programske skupine P2-0213 Tekstilije in ekologija, ki je bila zasnovana leta 1999. Danes vkljuÄ?uje 17 raziskovalcev, od tega 12 doktorjev znanosti in 5 mladih raziskovalcev in ima odobreno 6 letno financiranje (od 2008 do 2013) v obsegu 1,44 FTE (kategorija D). Raziskave v okviru programske skupine so usmerjene v razvoj tehnoloĹĄko visoko razvitih tekstilij z novimi ali izboljĹĄanimi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih tekstilnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri raziskavah sledimo raziskovalnim prioritetam Evropske in Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme, ki narekujejo preusmeritev tekstilne industrije k specializiranim proizvodom, uveljavitev in ĹĄiritev tekstilij v razliÄ?ne industrijske sektorje ter nova podroÄ?ja uporabe ter premik od masovne proizvodnje k proizvodnji po meri.

1SPHSBN OBÄ&#x17E;JI SB[JTLBW TMFEJ OBTMFEOKJN QPNFNCOJN DJMKFN Ć&#x2039; funkcionalizacija tekstilnih vlaken z razliÄ?nimi postopki predenja, plazemskih tehnik in plemenitenja, Ć&#x2039; oblikovanje tekstilij z novimi in izboljĹĄanimi lastnostmi povrĹĄin, visoko dodano vrednostjo in vkljuÄ?enim veÄ?jim znanjem, Ć&#x2039; doloÄ?itev povezave med postopki funkcionalizacije ter kemijsko in morfoloĹĄko strukturo ter lastnostmi modificiranih vlaken, Ć&#x2039; doloÄ?itev protokola in ustreznih uveljavljenih analitskih metod za oceno lastnosti funkcionalnih tekstilij, Ć&#x2039; prenos laboratorijskih rezultatov v nove industrijske postopke,

Ć&#x2039; razĹĄiritev uporabe funkcionalnih tekstilij na druga gospodarska podroÄ?ja, kot so farmacija, medicina, gradbeniĹĄtvo, kmetijstvo, avtomobilska in prehrambena industrija, Ć&#x2039; optimiranje postopkov priprave tekstilij in sredstev za funkcionalizacijo, Ć&#x2039; ohranitev oziroma poveÄ?anje interdisciplinarnosti, interinstitucionalnosti in kakovosti raziskovalnega dela. Vsebinsko lahko naĹĄe raziskave razdelimo v dva delovna sklopa. Prvi obsega najsodobnejĹĄe postopke funkcionalizacije tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken pri procesih predenja, kemijske apreture, obdelave s plazmo, barvanjem in tiskanjem, drugi pa temeljne raziskave, ki predstavljajo podporo postopkom izdelave tekstilij.

'VOLDJPOBMJ[BDJKB UFLTUJMJK Pri postopkih predenja se ukvarjamo z razvojem sintetiÄ?nih vlaken z organskimi in anorganskimi nanoaditivi za zaĹĄÄ?ito pred UV-sevanjem, protimikrobno in ognjevarno zaĹĄÄ?ito. Tako smo Ĺže uspeli oblikovati nanovlakenske kompozite, kjer smo kot matrico uporabili polivinilalkohol, kot nanopolnili pa kationski ĹĄkrob in nanodelce bakra (slika 1). V sodelovanju z industrijo raziskujemo uporabo laminiranih aerogelnih nanokompozitov iz silicijevega aerogela, vkljuÄ?enega v razliÄ?nih vrstah vlaknovin (slika 2) kot toplotno izolacijskega materiala za zaĹĄÄ?itna oblaÄ?ila in obutev v ekstremnih temperaturnih okoljih. Pomemben sklop raziskav obsega tudi preuÄ?evanje morfoloĹĄkih, kemijskih in fizikalnih lastnosti novih vlaken iz obnovljivih surovin in prevodnih kompozitov. Vpeljava sol-gel tehnologije pri kemijskem apretiranju tekstilij predstavlja enega najsodobnejĹĄih nanotehnoloĹĄkih postopkov povrĹĄinske modifikacije tekstilij, s katerim tekstilnim vlaknom podelimo ra-

4MJLB 4&. QPTOFUFL OBOPWMBLFOTLFHB LPNQP[JUB J[ QPMJWJOJMBMLPIPMB JO OBOPEFMDFW CBLSB

dikalno nove kemijske in fizikalne lastnosti, ki jih z nanosom konvencionalnih apreturnih sredstev nismo mogli doseÄ?i. Pri tem uspeĹĄno sodelujemo z raziskovalci Laboratorija za spektroskopijo materialov Kemijskega inĹĄtituta, Ljubljana, Slovenija. Pri raziskavi smo se osredotoÄ?ili na pripravo veÄ?funkcionalnih nanokompozitnih polimernih apreturnih filmov z anorgansko-organsko hibridno strukturo za dosego vodo- in olje-odbojnih (slika 3), protimikrobnih (slika 4), samoÄ?istilnih in ognjevarnih lastnosti ter zaĹĄÄ?ite pred UV-sevanjem. Pri funkcionalizaciji povrĹĄin tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken smo vpeljali plazemsko tehnologijo kot sodobni nanotehnoloĹĄki okolju prijazen postopek plemenitenja tekstilij. S postopki obdelave tekstilij z atmosfersko in nizkotlaÄ?no plazmo, kjer uporabljamo razliÄ?ne pline in njihove meĹĄanice, poskuĹĄamo doseÄ?i razliÄ?ne uÄ?inke, kot so poveÄ?anje hidrofilnosti za izboljĹĄanje moÄ?enja in obarvljivosti, hidrofobnosti, nanostrukturirano povrĹĄinsko hrapavost (slika 5) za poveÄ?anje adhezije in stopnje adsorpcije nanodelcev. Pomemben cilj raziskave je aplikacija barvil, UV absorberjev in nanodelcev tekom barvalnega procesa na plazemsko spremenjene tekstilije. Pri funkcionalizaciji tekstilij uporabljamo tudi razliÄ?ne tehnike tiskanja, s katerimi tekstilijam podelimo poseben izgled, lahko pa tudi po vzorcu nanaĹĄamo razliÄ?ne uÄ?inkovine. Posebno pozornost smo posvetili modifikaciji tekstilij s tiskom razliÄ?nih mikrokapsul (slika 6). Le-te so bile pripravljene v sodelovanju s podjetjem Aero. Uporabili smo mikrokapsule z melamin-formaldehidno ovojnico, ki vsebujejo v jedru diĹĄave, protimikrobno sredstvo ali zaviralec gorenja. Tiskanje s filmskim tiskom se je izkazalo kot uÄ?inkovita tehnika za nanos in utrjevanje mikrokapsul na blago. Velik izziv predstavlja tudi digitalni tisk, ki je nov, ĹĄe ne raziskan naÄ?in nanosa razliÄ?nih kemikalij, ki omogoÄ?a hkratno vzorÄ?enje in kemijsko modifikacijo materiala.

4MJLB -BNJOJSBO BFSPHFMOJ LPNQP[JU [ NFNCSBOP JO QMFUJWPN B BFSPHFM W QPMJFTUSTLJ WMBLOPWJOJ C JO BFSPHFM OB QPMJFTUSTLFN WMBLOV D

4MJLB 4VQFSIJESPGPCOB JO PMFPGPCOB ULBOJOB [ z-PUPTPWJN FGFLUPNk

4MJLB /FBQSFUJSBOB DFMVMP[OB WMBLOB B JO WMBLOB [ WHSBKFOJNJ OBOPEFMDJ TSFCSB T QSPUJNJLSPCOJNJ MBTUOPTUNJ C

4MJLB /BOPTUSVLUVSJSBOB QPWSÄ&#x17E;JOB CPNCBÄťOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ OJ[LPUMBĂ&#x152;OP QMB[NP B JO QPMJFTUSOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ BUNPTGFSTLP QMB[NP C

4MJLB .JLSPLBQTVMF OB WMBLOJI

5FNFMKOF SB[JTLBWF LPU QPEQPSB QPTUPQLPN J[EFMBWF UFLTUJMJK V sklopu raziskav na podroÄ?ju mehanskih tekstilnih procesov preuÄ?ujemo vpliv surovinske sestave in konstrukcijskih parametrov (slika 7) na fizikalno-mehanske in prepustnostne lastnosti tkanin, kot so zraÄ?na prepustnost, prepustnost UV-Ĺžarkov in zvoka. Cilj raziskave je razviti teoretiÄ?ni model za integralno napovedovanje lastnosti tkanin. Pri tem uporabljamo sodobne statistiÄ?ne metode, kot so ANOVA, MLR in PCA. Na podroÄ?ju napovedovanja zraÄ?ne prepustnosti smo vpeljali nova parametra por, in sicer hidravliÄ?ni premer in minimalni hidravliÄ?ni premer por ter tako postavili napovedovanje z veliko stopnjo natanÄ?nosti. Nadaljnje raziskave so usmerjene v preuÄ?evanje vpliva strukture por na prepustnost zvoka in UV-Ĺžarkov. V sklopu raziskav fizikalno kemijskih pojavov v raztopinah barvil in povrĹĄinsko aktivnih snovi (PAS) preuÄ?ujemo medmolekulske interakcije barvilo-PAS, barvilo-vlakno ter PAS-vlakno. Pri tem smo se osredotoÄ?ili na ĹĄtudij termodinamike interakcij v meĹĄanici modelnih anionskih barvil ter kationskih in neionskih PAS razliÄ?nih struktur in sestav (slika 8), ki lahko simulirajo sodobne barvalne sisteme. Raziskati Ĺželimo razliÄ?ne mehanizme delovanja PAS kot egalizirnih sredstev pri barvanju tekstilnih vlaken ter njihov vpliv na hitrost in stopnjo izÄ?rpanja barvila (slika 9). Ĺ tudij interakcij bomo razĹĄirili na disperzije nanodelcev, kjer podrobno preuÄ?ujemo vpliv strukture, koncentracije in sestave PAS kot dispergirnih in omakalnih sredstev na stabilnost disperzije ter dimenzije delcev v njej. Namen raziskav na podroÄ?ju biotehnoloĹĄkih postopkov je vpeljati najsodobnejĹĄe postopke predhodne obdelave naravnih celuloznih tekstilnih vlaken z encimi (slika 10), ki imajo minimalen vpliv na okolje, pripomorejo k prihranku energije in vode ter tako zmanjĹĄajo koliÄ?ino odplak. Tako smo Ĺže uspeli razviti postopek beljenja bombaĹža z encimi, ki generirajo vodikov peroksid. Postopek nameravamo nadgraditi z dodajanjem drugih encimov, kot so pektinaze, amilaze, celulaze, kutinaze, peroksidaze, s katerimi bi z

4MJLB 1SJLB[ TUSVLUVS QPS Ä&#x17E;FTUJOUSJEFTFUJI ULBOJO W SB[MJĂ&#x152;OJI HPTUPUBI JO WF[BWBI QSJ LSBUOJ QPWFĂ&#x152;BWJ

bombaĹžnih in lanenih vlaken odstranili necelulozne snovi in jih pripravili na nadaljnje plemenitenje. Izsledki raziskav bi pripomogli k optimizaciji procesa beljenja v tekstilni in papirni industriji. Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela smo uspeĹĄno predstavili tako doma kot v tujini v obliki znanstvenih Ä?lankov in monografij ter prispevkov na mednarodnih in domaÄ?ih simpozijih. Kakovost, aktualnost in odmevnost naĹĄih raziskav potrjuje 739 Ä?istih citatov (normirano ĹĄtevilo) v zadnjih desetih letih. Na sliki 11 so predstavljeni najpomembnejĹĄi znanstvenoraziskovalni doseĹžki naĹĄe programske skupine v zadnjem petletnem obdobju. Pri raziskovalnem delu nam je v veliko podporo Raziskovalni infrastrukturni center Oddelka za tekstilstvo (slika 12), ki je sestavni del Raziskovalnega infrastrukturnega centra NaravoslovnotehniĹĄke fakultete Univerze v Ljubljani.

4MJLB (BMWBOTLJ ÌMFO [ JPOP TFMFLUJWOP NFNCSBOTLP FMFLUSPEP [B ĞUVEJK UFSNPEJOBNJLF JOUFSBLDJK CBSWJMP UFO[JE

4MJLB #BSWOPNFUSJÌOP WSFEOPUFOKF CBSWF PCBSWBOJI W[PSDFW

4MJLB %PMPÌBOKF LPODFOUSBDJKF WPEJLPWFHB QFSPLTJEB

4MJLB ;OBOTUWFOPSB[JTLPWBMOJ EPTFĻLJ 1SPHSBNTLF TLVQJOF 1 5FLTUJMJKF JO FLPMPHJKF [B PCEPCKF PE EP

4MJLB 3B[JTLPWBMOP EFMP W PLWJSV 3B[JTLPWBMOFHB JOGSBTUSVLUVSOFHB DFOUSB 0EEFMLB [B UFLTUJMTUWP

[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]

[ ;"-0Äş/*Ä?," */ 16#-*$*45*Ă&#x2039;/" %&+"7/045 ] ZaloĹžniĹĄka dejavnost Oddelka za tekstilstvo ima Ĺže dolgoletno tradicijo. V obdobju od leta 1991 do danes je Oddelek za tekstilstvo zaloĹžil in izdal preko 100 del s podroÄ?ja tekstilstva, grafike in tekstilnega oblikovanja v tiskani ali digitalni obliki: monografije, uÄ?benike, skripta in drugo uÄ?no gradivo, zbornike prispevkov z znanstvenih in strokovnih simpozijev ter ĹĄtudijsko gradivo za seminarje in druge vrste izobraĹževanj.

Med pomembnejĹĄimi deli izdanimi v letu 2011 je strokovna monografija Tekstilije v gumenih kompozitih in trije uÄ?beniki: O modi, Priprava tekstilij na plemenitenje in English for Specific Purposes â&#x20AC;&#x201C; Textile Engineering.

'PUPHSBČ&#x201A;KF Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ NPOPHSBČ&#x201A;KB JO USJKF VĂ&#x152;CFOJLJ LJ TP CJMJ J[EBOJ W

Oddelek je tudi izdajatelj revije Tekstilec, glasila slovenskih tekstilcev, ki objavlja znanstvene in strokovne Ä?lanke ter informacije in novosti s podroÄ?ja tekstilstva.

MFUV

[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]

[ */Ä?5*565 ;" 5&,45*-/0 */ (3"'*Ă&#x2039;/0

5&)/0-0(*+0 5&3 0#-*,07"/+& *5(50 ]

InĹĄtitut, ki deluje pod okriljem Oddelka za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Univerza v Ljubljani, ima bogato preteklost, saj je njegova vloga pomembna tako na podroÄ?ju znanstveno raziskovalnega kot tudi strokovnega dela. InĹĄtitut nudi vse tisto, kar je nudil nekoÄ? in ĹĄe mnogo veÄ?.

1PESPĂ&#x152;KB EFMPWBOKB JOÄ&#x17E;UJUVUB 1) Raziskovalna in razvojna dejavnost 2) Sodelovanje z gospodarstvom 3) IzobraĹževanja

Aktivno sodelujemo v razliÄ?nih razvojnih projektih, z vladnimi in nevladnimi organizacijami pri projektih EU in harmonizaciji direktiv s podroÄ?ja oznaÄ?evanja tekstilnih in usnjenih izdelkov, izdajamo najrazliÄ?nejĹĄe publikacije za podjetja in potroĹĄnike itd. Letos smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvom, TrĹžnim inĹĄpektoratom Republike Slovenije in Trgovinsko zbornico Slovenije pripravili priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il â&#x20AC;&#x201C; Vrvice in vezalke. V sklopu tega sodelovanja smo pripravili izobraĹževanja za trĹžne inĹĄpektorje na TrĹžnem inĹĄpektoratu ter za trgovce na Trgovinski zbornici.

3B[JTLPWBMOB JO SB[WPKOB EFKBWOPTU Med osnovnimi dejavnostmi inĹĄtituta so izvajanje analiz, reĹĄevanje reklamacij, podajanje strokovnih mnenj in ocen. Raziskovalno in razvojno delo poteka v opremljenih laboratorijih na Oddelku za tekstilstvo in vkljuÄ?uje podroÄ?je tekstilstva (predvsem analize na vlaknih, prejah, sukancih, ploskih tekstilijah in igraÄ?ah), grafiÄ?ne tehnologije in oblikovanja. Pomembno je tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program analiz precej razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme in igraÄ?.

4PEFMPWBOKF [ HPTQPEBSTUWPN InĹĄtitut sodeluje s slovenskim gospodarstvom v okviru razvojno-raziskovalnih projektov, pripravo elaboratov in izdelavo analiz s strokovnimi mnenji.

Pomembno je seveda tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program precej bolj razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme, igraÄ?, tekstilnih talnih oblog ipd. VkljuÄ?eni smo v dva tehniÄ?na odbora na slovenskem inĹĄtitutu za standardizacijo (SIST), in sicer v tehniÄ?ni odbor za otroĹĄko opremo, oblaÄ?ila in tehniÄ?ni odbor za embalaĹžo. Letos smo na pobudo trgovcev ter trĹžnih inĹĄpektorjev prevedli standard, ki je bil povod za izdelavo priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il. Ker ima inĹĄtitut zaledje vseh zaposlenih na oddelku, poleg tega pa razpolaga tudi z zunanjimi sodelavci, strokovnost izvedenega dela ni vpraĹĄljiva.

1SFETUPKOJDB *5(50 *[PCSBÄťFWBOKB

dr. UrĹĄka VrabiÄ? Brodnjak

IzobraĹževanje se izvaja v okviru seminarjev, ki se organizirajo na naĹĄem oddelku ali pri naroÄ?niku.

/BNFTUOJDB QSFETUPKOJDF *5(50 dr. RaĹĄa Urbas

Med osnovnimi omenjenimi dejavnostmi (analize s podroÄ?ja tekstilne in grafiÄ?ne tehnologije, raziskav in svetovanja) nudi InĹĄtitut ĹĄe dodatni izobraĹževalni program.

XXX JUHUP TJ

111

[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]

[ .&%/"30%/" ,0/'&3&/$" *"3*("* Ć&#x20AC; -+6#-+"/" ] Pod okriljem NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Oddelka za tekstilstvo, bo od 9. do 12. septembra 2012 v Ljubljani potekala 39. mednarodna IARIGAI (The International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Industries) konferenca. Priprave na organizacijo konference intenzivno potekajo Ĺže od leta 2009, ko je Oddelek za tekstilstvo uspeĹĄno izkazal zaupanja vredne sposobnosti izvedbe takĹĄne mednarodne konference. Tako je bil v okviru zasedanja IARIGAI boarda maja 2011 v Ljubljani sveÄ?ano podpisan tudi dogovor, s katerim je bila organizacija 39. mednarodne IARIGAI konference, z naslovom ÂťAdvances in Printing Media and Technology â&#x20AC;&#x201C; Graphic Communication and BeyondÂŤ, zaupana Oddelku za tekstilstvo, NaravoslovnotehniĹĄke fakultete. Pokroviteljstvo konference je sprejel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Dogovor sta v imenu IARIGAI podpisala predsedujoÄ?a boardu gospa Helena Juhola in glavni tajnik prof. dr. Mladen LovreÄ?ek, v imenu NaravoslovnotehniĹĄke fakultete pa predstojnik Oddelka za tekstilstvo prof. dr. Franci Sluga in predsednica organizacijskega odbora konference dr. RaĹĄa Urbas. Organizacija omenjene konference pomeni pomembno mednarodno priznanje za doseĹženo kakovost raziskovalnega in pedagoĹĄkega dela najmlajĹĄi stroki na NaravoslovnotehniĹĄki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je zaÄ?ela razvijati v ĹĄtudijskem letu 1996/97, ko je bila vpisana prva generacija ĹĄtudentov ĹĄtudijskega programa GrafiÄ?na tehnika.

cij in industrijskih raziskovalnih in razvojnih podjetij, ki se ukvarjajo z razliÄ?nimi podroÄ?ji grafike in grafiÄ?ne industrije. ZdruĹženje je bilo ustanovljeno Ĺže leta 1965 in je eno izmed najbolj priznanih na podroÄ?ju grafike. V organizacijo je danes vkljuÄ?enih 52 Ä?lanov iz 25 drĹžav sveta. Namen zdruĹženja IARIGAI je sluĹžiti svojim Ä?lanom (kot tudi ĹĄirĹĄemu raziskovalnemu podroÄ?ju) kot platforma za izmenjavo znanja, strateĹĄkega povezovanja, socialnih interakcij, moĹžnosti objav doseĹženih raziskav, itd. Vrhunske tradicionalno mednarodne konference IARIGAI se udeleĹžujejo vrhunski raziskovalci s podroÄ?ja grafiÄ?nega in interaktivnega komuniciranja ter medijev. Glede na hiter tehnoloĹĄki razvoj in pohod ÂťnovihÂŤ medijev v zadnjih letih prevladujejo predstavitve izrazito interdisciplinarnih raziskav s poudarkom na digitalizaciji procesov, novi funkcionalnosti in konvergenci tehnologij in medijev. Vsebine so zanimive za ĹĄirok krog znanstvenikov, ki se ukvarjajo temeljnimi in mejnimi podroÄ?ji. Odmevnost konference je in bo zagotovljena predvsem v mednarodni javnosti, za domaÄ?e raziskovalce in strokovnjake iz industrije pa predstavlja odliÄ?no priloĹžnost za predstavitev lastnih doseĹžkov in seznanitev z rezultati vrhunskih raziskovalcev s celega sveta. Dogajanje konference je moĹžno spremljati na spletni strani www.iarigai-ljubljana.com, kot tudi na socialnih omreĹžjih facebook in twitter. PrepriÄ?ani smo, da bo konferenca uspeĹĄno sluĹžila predstavitvi naĹĄih raziskovalcev in strokovnjakov, laĹžjem navezovanju stikov s tujimi raziskovalci, kot tudi predstavitvi Univerze v Ljubljani, njenih Ä?lanic ter navsezadnje promociji Slovenije.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; [HPSBK JO OB EFTOJ TUSBOJ [BTFEBOKF WPETUWB *"3*("* JO

IARIGAI je mednarodna neprofitna organizacija razliÄ?nih raziskovalnih inĹĄtitutov, akademskih organiza-

QPEQJT EPHPWPSB

[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ 1 3&Ä?&3/07& /"(3"%& > /BHSBKFODJ

+VSF "IUJL NBH HSBG JOÄť Naslov dela: Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti Mentor: red. prof. Darko Slavec ÂťTovrsten prenos raziskovalnih doseĹžkov v umetnost je lep primer zdruĹžljivosti obeh, na videz nasprotnih polov. S pomoÄ?jo lastne pretvorbene matrike in matrik ostalih avtorjev, smo tako uspeli dvigniti umetniĹĄko vrednost na viĹĄji nivo in poiskati nove naÄ?ine za rabo anaglifne tehnike. Dokazali smo tudi, da so znanost, tehnologija in umetnost med seboj nerazdruĹžljivo povezani.ÂŤ

(BCSJKFMB 2VBMJ[[B EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂ&#x152; 6/

Fotografija:

Naslov dela: OtroĹĄka igralna podloga kot tekstilna pokrajina Mentorica: red. prof. Karin KoĹĄak

Ć&#x2039; W P[BEKV +VSF "IUJL

ÂťKo zaprem oÄ?i, vidim podobe v oddaljeni sedanjosti. Kot bi lebdele v prostorih brez Ä?asa, brez Ĺželja in se napajale z otroĹĄkimi spomini. Podobe znotraj nas so kot zvezdni utrinki, ki zaĹžarijo v naĹĄi domiĹĄljiji.ÂŤ

(BCSJKFMB 2VBMJ[[B 7FTOB .BLBSPW .JMBO

ÂťCilj projekta je bil oblikovati tekstilno podlago, ki ne bi predstavljala le pasivnega opazovalca, temveÄ? bi postala aktivni akter pri razvoju otrokovih spretnosti.ÂŤ

.JMBO 7VLBEJO VOJW EJQM JOÄť PCMJL UFLTU JO PCMBĂ&#x152; Naslov dela: Vizualna podoba informativnega programa Mentor: red. prof. DuĹĄan KirbiĹĄ

7FTOB .BLBSPW EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂ&#x152; 6/

Naslov dela: Gibljive slike/slikarske tehnike v oblikovanju tekstilij in oblaÄ?il Mentorica: red. prof. Marija Jenko, somentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ

ÂťV delu Milana Vukadina z naslovom Vizualna podoba informativnega programa je predstavljen proces vrednotenja in posodabljanja grafiÄ?ne podobe osrednje informativne oddaje na komercialni televiziji. Estetika in naÄ?in podajanja informacij sta globoko zakoreninjena v vsakem od nas in sta pogojena s kulturnim okoljem in osebno izkuĹĄnjo, s pomoÄ?jo katerih si vsak posameznik razlaga svet okoli sebe. Rezultat opravljenega dela je poveÄ?anje gledanosti oddaje pri populacijskem segmentu, ki je kljuÄ?nega pomena za komercialno televizijo.ÂŤ

7VLBEJO

115

[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ * ;+&./* %04&Äş,* Ä?56%&/507 ] 0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂ&#x152;JM "OB +FMJOJĂ&#x152;

Ć&#x2039; Nagrada PERSPEKTIVNI â&#x20AC;&#x201C; modno oblikovanje, Mesec oblikovanja

"OESFKB ,SBHFMOJL Ć&#x2039; Nagrada PERSPEKTIVNI â&#x20AC;&#x201C; tekstilno oblikovanje, Mesec oblikovanja/diplomsko delo Metamorfoza sence/mentorica: red.prof. Marija Jenko/kolekcija Snails Company, Heimtekstil v Frankfurtu/ mentorica: TĂźĂźne-Kristin Vaikla

,BUKB ,VIBS Ć&#x2039; LIFT by Perwoll nateÄ?aj, Fashion.HR, regijska nagrada, zmagovalka nateÄ?aja/Night Light/ mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh

1FUKB ;PSFD Ć&#x2039; Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendiranje, Slovenija/V gibanju/ mentorica: NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; Black Sheep podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć&#x2039; Nagrada Arte Creative, Pariz, Francija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć&#x2039; MANGO FASHION AWARD, uvrstitev med 50 polfinalistov/Neimena/mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendije, Slovenija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć&#x2039; Fashion design Rising star podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/mentorica: doc. Elena Fajt

Ć&#x2039; W P[BEKV "OESFKB ,SBHFMOJL Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ ,BUKB ,VIBS 1FUKB ;PSFD 1FUFS .PWSJO .BUJD -BIBSOBS "KEB JO &WB ÄşBHBS 1JLB /PWBL JO

1FUSB (BK[BS JO .BKB 0CMBL Ć&#x2039; European Fashion Designer Competition 2010, uvrstitev med pet najboljĹĄih, London/Caught in the Wave/mentorica: doc. Elena Fajt

(3"'*Ă&#x2039;/& */ */5&3",5*7/& ,0.6/*,"$*+& 1JLB /PWBL JO "OKB %FMCFMMP

Ć&#x2039; Priznanje odliÄ?nosti v kategoriji knjige in knjiĹžne zbirke na 5. Bienalu vizualnih sporoÄ?il, Slovenija/ mentor: doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, somentor: doc. Domen Fras

"KEB JO &WB ÄşBHBS 1FUFS .PWSJO

Fotografija:

Ć&#x2039; Prva nagrada za oblikovanje uporabnega izdelka iz valovitega kartona na nateÄ?aju za Valkarton, Slovenija/mentor: doc. Domen Fras

130*;70%/+" 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă&#x2039;*.BUJD -BIBSOBS

Ć&#x2039; Elle & Maxi naj stilist nateÄ?aj na prvem Philips Fashion Weeku, zmagovalec nateÄ?aja, Slovenija

"OKB %FMCFMMP

117

[ 641&)* ĝ56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ 1 37* %*1-0."/5* #0-0/+4,*) ĝ56%*+4,*) 130(3".07 ] Prvi študenti bolonjskih študijskih programov so se na Oddelek za tekstilstvo vpisali v študijskem letu 2006/2010. Do konca novembra 2011 je na vseh programih bolonjskega študija diplomiralo 128 študentov na univerzitetni stopnji, 46 na visokošolski in 4 na drugi stopnji bolonjskega študija. V nadaljevanju posredujemo razmišljanja nekaterih prvih »bolonjskih« diplomantov.

+VSF "IUJL

5KBĞB 7JENBS

+VSF "IUJL »Zaključil sem magistrski študijski program Grafične in interaktivne komunikacije (naslov dela Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti). Možnost izbiranja predmetov mi je omogočila, da sem si sestavil študijski program, ki je bil povsem v skladu z mojimi željami. Predavanja, vaje in seminarji so v večini primerov presegli pričakovanja. Izvedbeno so se močno razlikovali, pri čemer vsebinska kakovost v nobenem primeru ni bila vprašljiva. Spodbujanje kreativnosti je bilo na izjemno visoki ravni, pri sami izvedbi pa smo bili vselej usmerjani v skladu z načeli raziskovalnega dela. Pri izbiri tem magistrskih del je šlo v večini primerov za iskanje možnosti za nov prispevek k področju. Povzamem lahko, da gre za v prihodnost usmerjen študij, ki zna odlično združevati umetniške in znanstvene vidike področja. Menim, da imam s pridobljenim znanjem dovolj kompetenc za zaposlitev na grafičnem področju, vendar sem se kljub vsemu odločil za nadaljevanje na tretji stopnji. Odločitev je povezana z zastavljenimi osebnimi cilji.«

5KBĞB 7JENBS »Končala sem 2. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij; naslov zaključnega dela je bil Določitev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elektronike. Študijski program in izvajanje predmetov je izpolnilo moja pričakovanja. Študij je spodbujal kreativnost preko projektnih nalog.

5JOB )SJCFSĞFL

Pridobljeno znanje mi ni dalo dovolj kompetenc za zaposlitev zaradi odsotnosti praktičnega usposabljanja. V želji po raziskovanju in novem znanju sem se kot mlada raziskovalka zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko in tudi vpisala 3. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij.«

5JOB )SJCFSĞFL »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu univerzitetne stopnje Grafične in interaktivne komunikacije z naslovom diplomskega dela Poslikava telesa in optimalen zajem poslikanega telesa s pomočjo barvnega upravljanja. Zasnova študijskega programa in študijski predmeti so izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Vsak študent si želi, da ga profesorji čim bolje pripravijo na prvo zaposlitev po študiju, da se ta čim bolje izkaže na delovnem mestu in da s ponosom pove, kje vse se je o tem podučil. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika, koliko bo črpal znanje na predavanjih in vajah ter ali se bo še dodatno izobraževal doma, saj je bolonjski program zelo kratek in smo zelo po hitrem postopku spoznavali grafične procese in medije. Želja po hitro končanem študiju in veselje do grafike je bila pri meni zelo velika, zato sem se zelo trudila in ta trud je bil poplačan, saj so me v nekem podjetju po končanem študiju zaposlili; tu delam že dve leti kot grafična oblikovalka. Je lahko še kaj lepšega, kot da delaš tisto, kar te veseli in za kar si se izobraževal?

,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM

%BĞB -PHBS

V podjetju, kjer sem se zaposlila, se je šele izkazalo, koliko znam uporabiti, kar sem se naučila, prišla je do izraza moja kreativnost, saj sem morala biti samostojna, ter moja iznajdljivost. Doma sem že v času študija veliko vadila, delala tutoriale za oblikovalske programe, da sem jih čimprej osvojila, in to mi je kasneje v službi prišlo zelo prav. Za nadaljevanje študija se nisem odločila, ker sem takoj našla zaposlitev. Če pa bi v podjetju pokazali željo, da bi se naprej izobraževala, pa bi se zagotovo vpisala.«

področju oblikovanja raznih predmetov, ki niso bili nujno tekstilni.

,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM »Diplomirala sem na Oddelku za tekstilstvo, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil z diplomskim delom Etno in moda: Slovenska narodna noša v sodobni kolekciji oblačil. Ljudje smo si različni, vedno se zgodi, da so nam nekateri predmeti ljubši in nekateri manj. Zanimajo nas različne stvari in se nam morda zdi, da so nekateri predmeti za nas nepomembni, pa le niso, saj so za nekoga drugega morda večjega pomena. V času študija je zato pomembno veliko prilagajanja z drugimi študenti, kar seveda ni nujno slabo. Zdi se mi, da so predmetniki dovolj razgibani in da lahko v času študija dobiš veliko znanja na različnih področjih glede oblikovanja tekstilij in oblačil, tehnoloških predmetov … Vsekakor pa je študij ves čas spodbujal kreativnost, saj se lahko tekom 3–5 let izkažeš na veliko različnih področjih: šli smo iz okvirja tekstilnega oblikovanja in smo se večkrat morali izkazati tudi na

Med študijem sem dobila veliko teoretične podlage, vendar sem si zelo težko predstavljala, kako bi nekatere stvari funkcionirale v praktičnih primerih, v realnem svetu. Letos sem imela priložnost spoznati delo v podjetju, kjer se izdelki oblikujejo in tudi izdelajo, in šele takrat vidiš, kako stvari funkcionirajo in nekako povežeš s teorijo, ki si jo slišal v času študija. Morda ne bi bilo slabo, da se v bodoče organizirajo ekskurzije v podjetja, kolikor jih je še ostalo na tekstilnem področju v Sloveniji, in se tako študentom približajo dejavnosti, o katerih lahko drugače preberemo samo na papirju. Po končanem dodiplomskem študiju sem se odločila nadaljevati študij na tej smeri, saj se mi zdi, da sem v času študija iskala svojo osebnost skozi oblikovanje; zanimalo me je več stvari, ki sem jih raziskovala, vodili so me različni mentorji (profesorji), ki so mi pomagali razvijati in me voditi v stvareh, ki so me zanimale. Na podiplomskem študiju pa sem tako želela nadaljevati in iskati nove rešitve v oblikovanju meni zanimivih stvari, do katerih sem prišla med dodiplomskim študijem.«

%BĞB -PHBS »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu Načrtovanje tekstilij in oblačil. Naslov mojega zaključnega dela je bil UV zaščitne lastnosti tekstilij z biorazgradljivimi vlakni v votku. Sam študij je izpolnil moja pričakovanja, tudi same raziskave, ki

,BSJO .FOOJOHFS

.BUFK ĺJCFSU

smo jih izvajali, so bile v neki meri usmerjene v prihodnost, saj je tekstilstvo smer, kjer moraš biti na tekočem z novostmi. Kar se tiče kreativnosti, študij le-te ravno ni spodbujal, vendar tega nisem niti pričakovala glede na smer. Mogoče bi si želela med samim študijem, da bi se mogoče posvetili več novim temam, ki postajajo zanimive v tekstilstvu.

Študij je vsekakor dal zadostno znanje za zaposlitev na področju tekstilstva. Nadaljevanje študija je bilo po starih programih možno z usmeritvijo v strojniško smer. Ker po bolonjskem programu te usmeritve ni več, sem se odločila za nadaljnji študij na Fakulteti za strojništvo. Mislim, da je povezovanje drugih področij (strojništvo, kemija, restavratorstvo ipd.) s tekstilstvom zelo perspektivno in nudi večjo zaposlitveno možnost.«

Moje osebno mišljenje je, da mi študij ni dal dovolj kompetenc za zaposlitev glede na to, kakšno je stanje v Sloveniji na področju tekstilstva. Odločila sem se za nadaljevanje študija prav tako na programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, ker mi je predmetnik zelo zanimiv in ker želim višjo stopnjo izobrazbe.«

,BSJO .FOOJOHFS »Diplomirala sem septembra 2009 na smeri Proizvodnja tekstilij in oblačil. Naslov mojega diplomskega dela je bil Primerjava različnih metod za določanje trdnosti šiva na srajčevini. Na splošno so zasnova študijskega programa in študijski predmeti izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Manjkali so mi le predmeti matematika, fizika in kemija, ker so osnovna znanja iz teh treh ved v vsakem primeru nujno potrebna v tekstilstvu. Sam študij ni močno spodbujal kreativnosti in v prihodnost usmerjenega raziskovanja, je pa bilo to dvoje omogočeno. Predvsem je bilo to odvisno od osebnega interesa študenta in pa mentorja diplomskega dela.

.BUFK ĺJCFSU »Diplomiral sem na študijskem programu Grafična in medijska tehnika; naslov zaključnega dela je bil Digitalna priprava 3D vizualizacije prostora naročniku. Celoten študij je izpolnil moja pričakovanja. Všeč mi je bilo, ker smo si sami lahko izbirali predmete in se tako usmerili v tisto področje, ki nas je zanimalo. Seveda je bila velika mera kreativnosti dobrodošla, predvsem pa so predavatelji tudi spodbujali raziskovanje usmerjeno v prihodnost. Po končanem študiju smo imeli nekaj osnovnega znanja, vendar je potrebno še veliko samoiniciative in praktičnega dela, predvsem na projektih, da se potem naprej izpopolnjuješ. Za nadaljevanje študija se nisem odločil.«

[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ 67&-+"7-+&/* %*1-0."/5* ] Od leta 1956, ko se je na Univerzi v Ljubljani zaÄ?el samostojni ĹĄtudij tekstilne tehnologije, ki se mu je v letu 1989 pridruĹžil ĹĄe ĹĄtudij oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il, ter sredi 1990-ih let ĹĄe ĹĄtudij grafike, je na naĹĄem oddelku diplomiralo veÄ? kot tri tisoÄ? ĹĄtudentov vseh ĹĄtudijskih smeri, magistriralo jih je 84 in 48

doktoriralo. NaĹĄi diplomanti so se uveljavili v gospodarstvu, razvojno-raziskovalnem delu, izobraĹževanju in oblikovanju na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. V nadaljevanju objavljamo predstavitve vidnih doseĹžkov nekaterih naĹĄih najuspeĹĄnejĹĄih diplomantov.

Fotografija: Ć&#x2039; W P[BEKV W[PSFD "OESFKF Ä?QFHFM

'SBOD -FTKBL

5FLTUJMOB UFIOPMPHJKB

'SBOD -FTKBL VOJW EJQM JOÄť UFLTUJMOF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 1979 z delom Ugotovitev vzroka pojava odebelitev na preji, spredeni na prstanskih predilnikih in se zaposlil v podjetju Predilnica Litija. Od aprila leta 1992 vodi druĹžbo Predilnica Litija, ki letno proizvede okrog 5.000 ton preje, zaposluje 260 delavcev in dosega letno prodajo v vrednosti 25 mio evrov, od tega 98 % z izvozom. S pravilno postavljeno vizijo, doloÄ?eno strategijo in jasnimi cilji je g. Lesjak pripeljal Predilnico Litija iz Âťpodjetja pred propadomÂŤ med vodilne evropske proizvajalce specialnih prej. Stalni razvoj novih izdelkov iz novih vlaken ali z novimi tehnologijami omogoÄ?a poslovanje z dobiÄ?kom na preteĹžno evropskem trgu. Predilnico Litija odlikuje visoka poslovnost, saj Ĺže od leta 1992 plaÄ?uje vse obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih ali druge obveznosti na dan zapadlosti oziroma brez dneva zamude. Podjetje vlaga v raziskave, razvoj in investicije letno okoli deset odstotkov prihodkov. Je partner v dveh projektih 7. okvirnega evropskega programa za raziskave in razvoj. Pri vlaganju v tehnoloĹĄki razvoj sledi zahtevam evropskih odjemalcev. Zaradi doseĹženega zniĹžanja porabe energije je bilo podjetje proglaĹĄeno za Energetsko najuÄ?inkovitejĹĄe podjetje v Sloveniji v letu 2008. Do takĹĄnega poslovnega poloĹžaja je g. Lesjak pripeljal druĹžbo s projekti stalnega izboljĹĄevanja v vseh poslovnih procesih. Neposredno pa se kot tekstilni

strokovnjak angaĹžira pri razvoju tehnologije, razvoju in trĹženju izdelkov. Aktiven je bil na podroÄ?ju povezovanja slovenskih tekstilnih podjetij s tekstilnima oddelkoma ljubljanske in mariborske univerze in pobudnik ustanovitve tehnoloĹĄkega centra tekstilcev Irspin, kjer je opravljal funkcijo predsednika strokovnega sveta. Ob 50-letnici ĹĄtudija tekstilstva v Ljubljani mu je Oddelek za tekstilstvo podelil priznanje za njegov prispevek k povezovanju gospodarstva in visokega ĹĄolstva. Poleg drugih razvojnih projektov je vodil dva razvojno-investicijska projekta pod nazivom ÂťRazvoj infrastrukture za prenos inovacij v tekstilno industrijo SlovenijeÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih 10 slovenskih partnerjev, in ÂťRazvoj tridimenzionalnih tekstilnih izdelkovÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih sedem partnerjev. Franc Lesjak je predsednik Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme in je bil dolga leta tudi Ä?lan najviĹĄjega organa v Evropski tekstilni tehnoloĹĄki platformi v Bruslju.

0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂ&#x152;JM Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se v svoji veÄ? kot 30-letni tradiciji lahko pohvali z diplomanti, ki so postali uveljavljeni oblikovalci na ĹĄtevilnih podroÄ?jih.

.PEOB LSFBDJKB ;PSBOB (BSFWTLFHB

V tujini so se uveljavile predvsem NPEOF PCMJLPWBMLF /BUBÄ&#x17E;B Ă&#x2039;BHBMK, ki je oblikovala za znamke Lanvin, Donna Karan in Cerruti, zdaj pa oblikuje za Stello McCartney, 5FPEPSB 7FMFOÄ&#x17E;FL, ki je oblikovala ĹĄportno modo za Pumo, "MNJSB 4BEBS z lastno blagovno znamko in %BSKB .BMFÄ&#x17E;JĂ&#x152;, ki oblikuje moĹĄko modo za Dolce & Gabanna in John Richmond. V tujini uveljavljene PCMJLPWBMLF UFLTUJMJK so predvsem "OESFKB Ä?QFHFM, ki oblikuje vzorce za prestiĹžne modne znamke kot Givenchy, Louis Vuitton, Christian Dior, Prada, YSL, Gucci, Calvin Klein, Cerruti, Versace in Armani, ter %BSKB .JLMBVÄťJĂ&#x152;, TLVQJOB 0MPPQ Ć&#x20AC; +BTNJOB 'FSĂ&#x152;FL, 5KBÄ&#x17E;B #BWDPO in ,BUKB #VSHFS, ki so prejele prestiĹžno nagrado Red Dot v kategoriji Best of the Best: Education 2007, medtem ko +BOB .SÄ&#x17E;OJL in 7FTOB Ä?UJI s svojimi izdelki posegata na podroÄ?je oblikovanja interierja. 4MPWFOTLP NPEOP PCMJLPWBOKF so zaznamovali ;PSBO (BSFWTLJ za RaĹĄico, 6SÄ&#x17E;LB %SBÄť za Pletilni studio DraĹž ter /BUBÄ&#x17E;B 1FSÄ&#x17E;VI, .BKB 'FSNF, +FMFOB -FTLPWBS, "MFOLB (MPCPĂ&#x152;OJL, 4BOKB (SĂ&#x152;JĂ&#x152; ter 5BOKB %FWFUBL s svojimi lastnimi blagovnimi znamkami. Med mlajĹĄo generacijo modnih kreatorjev pa se uveljavljajo .BUFWÄť 'BHBOFM, .BUFKB ,SPČ&#x192; in 5JOLB %PNKBO. Na podroÄ?ju UFLTUJMOF VNFUOPTUJ je najbolj uveljavljena "OEB ,MBOĂ&#x152;JĂ&#x152;, dobitnica pomembnih nagrad v Londonu in na Japonskem, ter &MFOB 'BKU s ĹĄtevilnimi mednarodnimi razstavami.

,PTUVNPHSBČ&#x201A;KB .BUFKF #FOFEFUUJ

.PEOJ TUJMJ[FN sta zaznamovali #BSCBSB 1PEMPHBS in 7FTOB .JSUFMK, oblikovanje modnih dodatkov pa .FUPE Ă&#x2039;SFÄ&#x17E;OBS s Ä?evlji ter 0MHB ,PÄ&#x17E;JDB z nakitom. Na podroÄ?ju LPTUVNPHSBČ&#x201A;KF so uspeĹĄne predvsem #BSCBSB 4UVQJDB, 4UBOLB 7BVEB, "OB .BUJKFWJĂ&#x152; in .BUFKB #FOFEFUUJ, v NPEOFN OPWJOBSTUWV pa 6SÄ&#x17E;LB #PÄťJĂ&#x152; in 1FUSB 8JOETDIOVSFS, kot glavna in modna urednica revije Elle.

(SBČ&#x201A;Ă&#x152;OB UFIOPMPHJKB

+BOLP +FTFOLP VOJW EJQM JOÄť HSBČ&#x201A;Ă&#x152;OF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 2000 z delom Tiskarska gradacija in barvni obseg pri tisku etiket na digitalnih tiskarskih strojih po visokoĹĄolskem programu. Ĺ tudij je nadaljeval na univerzitetni stopnji in ga uspeĹĄno zakljuÄ?il leta 2006 z diplomskim delom Postavitev raÄ?unalniĹĄko podprtega poteka dela v pripravi za tisk v podjetju. Sedaj nadaljuje ĹĄtudij na podiplomskem ĹĄtudiju. Zaposlen je v podjetju Etiketa, tiskarna, d. d., kjer mu je zaupano mesto vodenja repro priprave. Na tem mestu je uspeĹĄno implementiral moderni raÄ?unalniĹĄko podprt potek podjetja EskoArtwork z imenom BackStage, ki ga s tujko oznaÄ?ujemo ÂťworkflowÂŤ. V prenovljeni obliki se imenuje Automation Engine. Na ta naÄ?in je bila znatno poveÄ?ana produktivnost repro oddelka, ki se je poveÄ?ala za Ä?etrtino. PoveÄ?ala se je povezljivost s sodelujoÄ?imi oddelki. Posebno velik napredek je bil postavljen s poveÄ?anjem obvladovanja kakovosti, ki se v letoĹĄnjem letu kaĹže tudi kot upad izdanih neskladij s strani proizvodnje na osnovi standarda ISO 9001.

+BOLP +FTFOLP

3PL #FOFEJL

Naslednja uspeĹĄna vpeljava je implementacija barvnega upravljanja na osnovi ICC barvnih opisov, ki je bila uspeĹĄno vpeljana z zaÄ?etnim mentorstvom inĹž. Marka Kumra. Posebnost vpeljave je veliko ĹĄtevilo tehnik tiska, ki so zaradi tehnologije tiska zahtevnejĹĄe za obvladovanje barvne modulacije. Kot posebnost je potrebno omeniti sublimacijski tisk in tisk transferjev. Velik del razvoja je bil namenjen tudi flekso tisku in njegovim specifikam, ki ga je razvijal skupaj z ostalimi strokovnjaki. V tem primeru je s pomoÄ?jo standarda 12647-6 in hiĹĄnih standardov ter s pomoÄ?jo obvladovanja EskoArtworkovega poteka dela znatno izboljĹĄal in pospeĹĄil proizvodni proces. Kot koordinator razvoja in pozneje kot Ä?lan tima za razvoj v podjetju vseskozi sodeluje pri razliÄ?nih projektih. Kot uspeĹĄni projekt je potrebno omeniti vpeljavo digitalnega tiska v poli, kjer se dobro izkoriĹĄÄ?a potencial kombinacije razliÄ?nih tehnik tiska, kot je sito-digitalni tisk ter ofsetni-digitalni tisk. Zelo dobro se izkaĹže moĹžnost variabilnega tiska, ki tiskovni poveÄ?a dodano vrednost.

(SBČ&#x201A;Ă&#x152;OB JO NFEJKTLB UFIOJLB

Kot strokovnjak na podroÄ?ju barvnega upravljanja je pomagal ĹĄe nekaterim podjetjem. Na to temo je pripravil tudi izobraĹževanja za uÄ?itelje na Srednji medijski in grafiÄ?ni ĹĄoli. Na temo flekso tiska in priprave za flekso tisk je imel predavanje v Beogradu na strokovnem sreÄ?anju fleksotiskarjev. Leta 2009 se je s temo ÂťOn the EskoArtwork implementation at Etiketa Ĺ˝iriÂŤ udeleĹžil konference Printing future days.

3PL #FOFEJL EJQM HSBG NFE UFI 74

Diplomiral je v letu 2011 na visokoĹĄolskem programu grafiÄ?ne in medijske tehnike z delom Oblikovanje uporabniĹĄkega vmesnika mobilne aplikacije za razliÄ?ne platforme z ozirom na dobro uporabniĹĄko izkuĹĄnjo. Ĺ˝e tekom ĹĄtudija na Oddelku za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete se je zaposlil pri podjetju 3fs, d. o. o., kjer je opravljal delo oblikovalca uporabniĹĄkih vmesnikov in naÄ?rtovalca interakcij ter uporabniĹĄkih izkuĹĄenj. Delo ga je pripeljalo do sodelovanja z veÄ?jimi in uspeĹĄnimi podjetji, kot sta Nokia in Ericsson. Zadnji bolj razpoznavni projekt, pri katerem je sodeloval v okviru projektov pri podjetju 3fs, pa se imenuje Toshl (www.toshl.com). Z delom vizualnega oblikovalca je pot nadaljeval v San Franciscu pri podjetju vox.io, ki razvija tehnologijo voIP komunikacije v brskalniku in predstavlja komunikacijo 21. stoletja. Zadnje leto je prosti Ä?as namenjal tudi lastnemu projektu, ki sliĹĄi na ime PICAS. Gre za set piktogramov, skrbno pripravljenih za uporabo na spletu ter v uporabniĹĄkih vmesnikih tako na mobilnih kot na namiznih aplikacijah. Paket piktogramov je bil s strani (http://www.picasicons.com) prenesen Ĺže veÄ? kot 1000-krat in ravno tolikokrat dopolnjuje razne aplikacije po vsem svetu. Set piktogramov je bil tudi (po raznih spletnih straneh) veÄ?krat uvrĹĄÄ?en med najbolj uporabne sete piktogramov, ki so trenutno prisotni na trgu. Vsa svoja dosedanja dela pa objavlja na spletnem portalu za oblikovalce dribbble (www.dribbble.com).

[ Ä?56%&/54," *;.&/+"7" ]

[ 5 6+* Ä?56%&/5* /" *;.&/+"7* 13* /"4 ] V zimskem semestru 2011 je pri nas na izmenjavi 12 ĹĄtudentov v okviru programa Erasmus. Od tega je pet ĹĄtudentov na ĹĄtudijskem programu GrafiÄ?ne in interaktivne komunikacije (GIK), in sicer: 3PCFSUB 1BMKBS, HrvaĹĄka (GIK 1. stopnja; oba semestra), 1FUSB 1FSLPWJĂ&#x2020;, HrvaĹĄka (GIK 2. stopnja), "MFLTBOESB #FSOBÄ&#x17E;FL, HrvaĹĄka (doktorska ĹĄtudentka, 11. 10. 2011â&#x20AC;&#x201C;11. 1. 2012), .JSKBOB 4VWBKEÄťJĂ&#x2020;, Srbija (GIK 2. stopnja) in Marijana VlaoviÄ&#x2021;, Srbija (GIK 2. stopnja; ostaja oba semestra).

Na tekstilnem ĹĄtudijskem programu pa je sedem ĹĄtudentov iz TurÄ?ije, in sicer z Univerze v Izmirju in z Univerze v Isparti: "ZCFSL (ÂťOEÂť[ 4FEB %JQ .FSU 5BOZFMJ "INFU "LMFZMFL Â&#x2022;[LBO (ÂťOHÂľS .FINFU 6MBÄ&#x153; Â&#x2022;[UÂťSL JO 5VĂ&#x17E;ÂŚF Â&#x2020;BMJL

ĝUVEFOUJ OB J[NFOKBWJ QSJ OBT

Ob tej priložnosti so nam nekateri študenti o svojih vtisih glede študija in bivanja v Ljubljani povedali naslednje: "ZCFSL (»OE»[ je v okviru študentske izmenjave Erasmus sredi septembra prišla iz Izmirja v Turčiji, kjer je študentka 4. letnika konfekcijskega inženirstva, ostala pa bo do sredine februarja 2012. Na Oddelku za tekstilstvo je izbrala šest predmetov, sočasno pa dela tudi na projektu za diplomsko delo (na področju tkanja). Med predmeti je izbrala enega tudi s področja oblikovanja tekstilij in oblačil; pravi, da občuduje študente oblikovanja, kako so ustvarjalni in kako obvladajo različne oblikovalske veščine. Zanjo je to včasih kar težko, ker kot konfekcijska inženirka v času študija ni imela oblikovalskih predmetov. Pravi, da tuji študenti lepo sodelujejo s profesorji na oddelku, profesorji so prijazni, želijo pomagati in si prizadevajo, da študijske vsebine prilagodijo željam in potrebam študentov. Biti na študiju v tujini je po njenem mnenju dobra izkušnja. Prvič – ker s profesorji komunicirajo v angleškem jeziku, si s tem utrjujejo jezikovno znanje, še posebej strokovno terminologijo. Istočasno pa se ti odpirajo horizonti, saj spoznavaš drugo deželo, nove ljudi. »Res mi je bilo težko zapustiti starše, saj pri svojih 22-ih letih doslej nisem bila nikoli sama od doma,« pravi. »Toda to je dobro za osebnostni razvoj, saj se moraš sam znajti v vsakodnevnem življenju in se zanesti nase.« Po njenem mnenju je v Ljubljani za tuje študente dobro poskrbljeno in

dobro organizirano: od samega študija do vseh tistih nujnih zadev za življenje – hrana, prevoz, bivanje. »Ne čutimo, da smo tuji študenti, nismo osamljeni.« Mednarodna pisarna programa Erasmus jim pošilja tudi vabila na razne druge aktivnosti in dogodke – srečanja, izlete, celo vabila na kulturno-umetniške prireditve. In zakaj jo je privabila Slovenija? Starši so sicer želeli, da bi šla na študijsko izmenjavo v Nemčijo, toda Slovenija jo je privabila med drugim zaradi njenih naravnih lepot, informacije je dobila preko interneta. Tudi eden njenih profesorjev v Izmirju ji je dejal, da je Ljubljana prijazno mesto za študente. 3PCFSUB 1BMKBS je študentka tretjega letnika Grafične fakultete v Zagrebu, na oddelku za grafično tehnologijo. V Ljubljano je prišla na izmenjavo letošnjo jesen v okviru programa Basileus (eden izmed projektov v okviru Erasmusa), ostala pa bo dva semestra. Tu bo pripravila tudi zaključno diplomsko delo (enega mentorja bo imela tu, drugega v Zagrebu), ki ga bo nato zagovarjala na svoji matični fakulteti v Zagrebu. Zadovoljna je, da si je izbrala Ljubljano za študijsko izmenjavo. Z vsebino študijskih predmetov na programu grafične in interaktivne komunikacije je zelo zadovoljna, saj so po njenem predmeti bolj konkretno povezani s stroko. Tu je morala izbrati predmete, ki do neke mere ustrezajo njenemu študijskemu programu v Zagrebu (zaradi priznavanja), kjer je poudarek na tisku, preostale predmete pa si je lahko izbrala po svoji želji. Zanima jo grafični dizajn in

"ZCFSL (»OE»[

3PCFSUB 1BMKBS

ĝUVEFOULF JO ĞUVEFOUJ UFLTUJMOJI QSPHSBNPW J[ 5VSÌJKF

multimedija. Meni, da je katedra v Ljubljani sodobno opremljena in študentom nudi veliko možnosti. Zadovoljna je tudi z urnikom predavanj, saj so zelo smotrno razporejena in strnjena. Dobro se počuti na študiju v Ljubljani tudi zaradi dobrega odnosa profesorjev do študentov, pa ne samo do tujih, pač pa je po njenih dosedanjih opažanjih nasploh sodelovanje med študenti samimi in s profesorji dobro. Tudi glede jezika nima težav; izpiti so v slovenskem jeziku, vendar pa je to ne moti, saj bi se rada naučila slovenskega

jezika; na kolokvijih in izpitih zato skuša odgovarjati v slovenskem jeziku, vsaj kar je strokovne terminologije, in očitno ji gre tudi v tem zelo dobro. Tu bi želela delati tudi magisterij. Zelo dobro je v Ljubljani po njenem mnenju poskrbljeno za vsakodnevne potrebe študentov – zelo dobra izbira v prehrani, študentski boni, prevoz. Zato ji štipendija, ki jo dobi v okviru projekta Basileus, zadostuje. S tremi kolegicami živi v podnajemniškem

"INFU "LMFZMFL

ĝUVEFOULF HSBȂÌOJI JO JOUFSBLUJWOJI LPNVOJLBDJK J[ )SWBĞLF

stanovanju. Ugotavlja pa, da so preostale storitve v Ljubljani dražje kot v Zagrebu – od stroškov za ogrevanje, elektriko do cen za različne tečaje, kot je npr. tečaj sodobnega plesa, ki ga obiskuje. "INFU "LMFZMFL je študent 4. letnika konfekcijskega inženirstva na oddelku za tekstilno inženirstvo univerze v Izmirju. Na izmenjavo je prišel na študij na naš oddelek skupaj s še tremi svojimi kolegi. Pravi, da se je za Slovenijo odločil tudi zato, ker je cenejša kot druge evropske države, ker ni tako gosto naseljena in natrpana. Pa ugodno lego ima v tem delu Evrope, saj so blizu druge države. Skupaj s kolegi je že obiskal nekaj sosednjih držav. Tudi Ljubljana je zanj prijetna in lepa, ker je urejena in ne tako prometna, kot so druga evropska mesta. Zelo dobro je po njegovem mnenju poskrbljeno za študente, npr. prehrana na študentske bone. Cenejše kot v Turčiji je tudi bivanje v študentskem domu. Zadovoljen je tudi s samim študijem na Oddelku za tekstilstvo, saj jim profesorji precej pomagajo pri študiju; všeč mu je, ker so laboratoriji dobro opremljeni in da lahko študenti samostojno uporabljajo naprave in stroje. Glavno težavo pri študiju tu pri nas ima tako kot njegovi trije kolegi s predmetom modno oblikovanje, ki so ga sicer sami izbrali, vendar niso vedeli, da zahteva oblikovalske veščine risanja, oblikovanja in razvoj modelov. Vendar upa, da bodo tudi to zagato rešili.

Razlikuje pa se tukajšnji študij tekstilne tehnologije od njihovega v Izmirju po tem, da imajo pri njih veliko praktičnega usposabljanja; v sklopu univerze je namreč prava mala univerzitetna tovarna z različnimi vrstami tekstilnih tehnoloških procesov, kjer se učijo praktično na različni opremi in strojih in celo izdelujejo uporabne izdelke npr. za samo univerzo. Prakso (enomesečno) nato opravljajo še v podjetju Boss, kjer dobijo veliko izkušenj in praktičnega znanja, kako delo poteka v realnem proizvodnem procesu. V Ljubljani naj bi predvidoma ostal na izmenjavi en semester, vendar pa si želi, tako kot njegovi kolegi, da bi študij v Ljubljani lahko podaljšal še za en semester.

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 1-&5&/* .0%/* %0%"5,* ] Moda je v resnici neke vrste slovnica, trdi Laurie Bauer. Ä&#x152;e so konkretne obleke kot govorjeni jeziki, potem naj bi dodatki predstavljali kategorije pridevnikov. Ti dajejo sok in pestrost jeziku tako kot tudi dodatki naĹĄemu izgledu. Torbice, ĹĄali, oÄ?ala, Ä?evlji, nakit itd. so pika na i, pomembna nadgradnja naĹĄega oblaÄ?ilnega sloga. Dobro oblikovani modni dodatki lahko povsem preprosto oblaÄ?ilo spremenijo v izjemno, sveĹže, vabljivo.

nja. Pletenina kot raztegljiv material ima svoje specifike in je pri nekaterih dodatkih tisti pravi material, pri drugih pa zahteva poseben pristop in prisluh v oblikovanju. Dobra tehniÄ?na opremljenost novega studia je omogoÄ?ila realizacijo razliÄ?nih idej ĹĄtudentov. Oblikovno domiĹĄljene unikatne reĹĄitve v obliki pletenega nakita, torbice, ĹĄala, pokrivala, rokavic, obeskov, broĹĄk in celo Ä?evljev kaĹžejo na neizmerne moĹžnosti v oblikovanju, ki jo ponuja pletenina.

Pri predmetu Modni dodatki 2 v okviru podiplomskega ĹĄtudija oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il smo se oblikovanja modnih dodatkov lotili na poseben naÄ?in. Osnovno izhodiĹĄÄ?e in skupni imenovalec vseh izpeljav je bila pletenina. Vsi dodatki naj bi bili namreÄ? spleteni v novem pletilnem studiu. Izziv je bil velik, saj se ĹĄtudentje niso ukvarjali le z obliko modnih dodatkov, ampak tudi z izdelavo samega materiala, kar je ĹĄe dodatno odprlo prostor kreativnega raziskova-

.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, asist. dr. Ĺ˝iva Zupin, tehniĹĄki sodelavec Andrej Vilar

Ä?UVEFOUJ UrĹĄa Zajc, Petra Rozman, Barbara Izda, Emina SalÄ?inoviÄ&#x2021;, Peter Movrin, Sanija Reja, Erika Pavlin

Fotografije: Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ &NJOB 4BMĂ&#x152;JOPWJĂ&#x2020; #BSCBSB *[EB 1FUSB 3P[NBO 6SÄ&#x17E;B ;BKD

131

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 47&5-0#" Ć&#x20AC; 130+&,5 ,"5&%3& ;" 0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă&#x2039;*- 7 Ä?56%*+4,&. -&56 Éż Na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se je v preteklem ĹĄtudijskem letu kreativno raziskovanje vrtelo okoli svetlobe. Svetloba je daleÄ? najboljĹĄa sopomenka za Ĺživljenje in ena najbolj uporabljenih metafor za mladost, svobodo, eros, znanje, novost â&#x20AC;&#x201C; torej za vsako ustvarjalno moÄ?, obenem pa odpira izredno ĹĄiroko polje kreativnega izraĹžanja in ustvarjanja. Celoten projekt je bil usmerjen v raziskovanje svetlobe in svetilnosti ter v vzpostavljanje sinergij med svetlobo, Ä?lovekom, tekstilijo in oblaÄ?ilom. Ä&#x152;etudi je bil navdih celotnega projekta prav svetloba, je ta lahko zaĹživela ĹĄele v konkretnih, materialnih stvaritvah mladih oblikovalcev, v oblaÄ?ilih, tekstilijah, svetlobnih objektih, videih, tekstilnih instalacijah in grafiÄ?nih izpeljavah. Projekt je bil zasnovan ĹĄiroko in se je izvajal v okviru razliÄ?nih predmetov in vsebin. Tako so ĹĄtudentje v sodelovanju s svetlobnim oblikovalcem Tinetom Ĺ krljem in podjetjem Arcadio Lightwear, vodilnim podjetjem v Sloveniji na tem podroÄ?ju, oblikovali tekstilna svetila. Z oblikovanjem svetil, tokrat virtualnih, so nadaljevali pri ĹĄtudiju 3D modeliranja objektov. Videi na temo svetloba presegajo zgolj Ä?utno percepcijo in ponujajo ĹĄirĹĄi estetski, igrivo-ustvarjalni in intelek-

tualni nivo. Okno je osrednje mesto v raziskovanju odnosa med svetlobo in tekstilijo. Ä&#x152;eprav je tekstil veÄ?inoma prisoten v notranjostih naĹĄih domov, pa ga ponekod najdemo tudi v zunanjih arhitekturnih umestivah. Prav to je bilo izhodiĹĄÄ?e projekta za Svetlobno gverilo. Ĺ tudenti so v prezrte mestne predele vnesle svetlobno-tekstilne objekte in instalacije ter tako opozorile na sporoÄ?ilnosti, ki jih nosi tekstil. K oblikovanju kolekcij oblaÄ?il so ĹĄtudenti pristopali na razliÄ?ne naÄ?ine. Za nekatere je bila svetloba navdih; drugi so jo ujeli v prosojne plasti ali v igre detajlov; tretji so jo raziskovali z reciklaĹžo zavrĹženih netekstilnih materialov, povezanih z osvetlitvijo; spet Ä?etrti z raziskovanjem konkretnih svetilnosti. Ĺ tudenti tretjega letnika so v sodelovanju z oblikovalcem Ä?evljev Samirjem Ĺ akoviÄ&#x2021;em (Tash hand made shoes) oblikovali unikatne Ä?evlje za svoje kolekcije oblaÄ?il. Nastali projekti govorijo o izkoriĹĄÄ?anju sodobnih svetlobnih reĹĄitev na podroÄ?ju oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il in so kot taki vpeti v kontekst sodobnega Ä?asa in aktualnih dogajanj v oblikovanju. Lucidne oblikovalske reĹĄitve, ki vkljuÄ?ujejo tudi konkretne svetilnosti â&#x20AC;&#x201C; bodisi s potiski transparentnih luminiscenÄ?nih pigmentov, ki v temi svetijo, ali s sodobno

Fotografije: Ć&#x2039; W P[BEKV "OB +FMJOJĂ&#x152; Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ 1SPTUPS QPE TPODFN JO *MVNJOBDJKF

133

tehnologijo v obliki mikroelektronike, svetlobnih vlaken, LED diod â&#x20AC;&#x201C; nakazujejo nesluteno ĹĄirino tega podroÄ?ja, obenem pa predstavljajo izhodiĹĄÄ?ni poligon za nadaljnja raziskovanja. NajboljĹĄe kolekcije ĹĄtudentov oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il so bile predstavljene na dveh modnih revijah Svetloba, ki sta bili 2. junija v centru urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka. Dogodek je pospremila ĹĄe razstava tekstilnih svetil in tekstilij ter predstavitev videov ĹĄtudentov na temo svetlobe. Dve strokovni komisiji sta ocenjevali in izbrali najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il ter najboljĹĄe oblikovana tekstilna svetila. Ob zakljuÄ?ku veÄ?erne modne revije je predstojnik Oddelka za tekstilstvo dr. Franci Sluga podelil nagrade za najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il. Prvo nagrado, ki je med drugim vkljuÄ?evala predstavitev celotne kolekcije v prestiĹžni Galeriji Emporium, je prejela AnÄ&#x2018;ela LukanoviÄ&#x2021; za kolekcijo RdeÄ?a:ulica. Dve enakovredni nagradi sta prejeli Sanija Reja (Lovâ&#x20AC;&#x2122;eâ&#x20AC;&#x2122;Hunting) in Tina Gorjanc (Odsotnost svetlobe), tri enakovredna priznanja pa Peter Movrin (FranzMadonna), Ana JeliniÄ? (Ä&#x152;rni diamant) in Petja Zorec (Nevidno). Tri enakovredne nagrade za tekstilna svetila pa so prejele Anja Dragan (Knitlight), Kristina Lovko (Sence), MaĹĄa Mlakar (Spiral). Ob tej priloĹžnosti je izĹĄla tudi knjiga VeÄ? svetlobe!, ki sta jo oblikovali ĹĄtudentki Anja Delbello in Pika Novak pod mentorstvom doc. BoĹĄtjana Botasa Kende in

doc. Domna Frasa, v kateri so zajeti vsi projekti â&#x20AC;&#x201C; od oblikovanja oblaÄ?il, tekstilij, videa, grafiÄ?nega oblikovanja, svetil itd.

Fotografije: Ć&#x2039; MFWP "OKB %SBHBO Ć&#x2039; EFTOP .BSVÄ&#x17E;B $JCJD Ć&#x2039; EFTOP TQPEBK "OĂ?FMB

Temu dogodku so v juniju 2011 sledile ĹĄe ĹĄtiri razstave. Kako so ĹĄtudenti v svojih kreacijah reciklirali zavrĹžene netekstilne materiale povezane z osvetlitvijo in jih predelali v inovativne kose oblaÄ?il, je predstavila razstava Reciklirana svetila v izloĹžbenem oknu Maxija. V okviru mednarodnega festivala Svetlobna gverila: zvok je katedra v Soteski in galeriji TukadMUNGA predstavila poseben projekt Prostor pod soncem, ki je bil zasnovan kot umestitev svetlobno-tekstilnih objektov in svetlobnih instalacij v javni prostor ter vzpostavitev interakcije z nakljuÄ?nimi obiskovalci. Sledila je razstava Iluminacije â&#x20AC;&#x201C; veÄ?je tekstilne instalacije in oblaÄ?il v desnem atriju Mestne hiĹĄe. Na muzejsko poletno noÄ? se je katedra v okviru te razstave predstavila ĹĄe z videi in modnimi performansi. Tekstilna svetila so bila razstavljena tudi v okviru Meseca oblikovanja oktobra 2011 in kasneje ĹĄe v modni trgovini ZOOO.

.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, izr. prof. Almira Sadar, doc. NataĹĄa PerĹĄuh, red. prof. Marija Jenko, izr. prof. Vera SeĹĄlar ZaloĹžnik, red. prof. Karin KoĹĄak, izr. prof. Marjeta Godler, doc. Tanja NuĹĄa KoÄ?evar, asist. Andrej UÄ?akar, tehniĹĄke sodelavke: Alenka More, NataĹĄa HrupiÄ?, Marjeta Ä&#x152;uk

-VLBOPWJĂ&#x2020;

135

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 5&,45*-/* *;%&-,* ;" .&3$"503 ] Ć&#x20AC; .&3$"503 $&/5&3 Ä?*Ä?,"

/BHSBKFOLF

Projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR je nastal v sodelovanju ĹĄtudentov 3. letnika in Mercatorja d. d. s ciljem, da pri projektu sodelujeta slovensko gospodarstvo in slovenska univerza.

Ć&#x2039; Katja Adamlje/kolekcija Lumpiceda in Lulu Ć&#x2039; Tina Hribernik/kolekcija z vzorcem raÄ?k Ć&#x2039; Eva Jakob/ÂťOdeja, ki je lahko blazina in blazina, ki je lahko odejaÂŤ Ć&#x2039; TjaĹĄa Ĺ˝galin/ÂťLumpi sobaÂŤ

Ĺ tudenti so pod vodstvom profesoric Marije Jenko in Karin KoĹĄak zasnovali tekstilne vzorce in kolekcije za interier za Mercatorjevi blagovni znamki Ambient in Lumpi. V obiÄ?ajne tekstilne izdelke, kot so posteljnina, zavesa, tepih, krpa, prt, pogrinjek, predpasnik, rokavica ipd., so uvajali nove tehniÄ?ne in oblikovne izboljĹĄave celote in detajlov. Poleg izboljĹĄave obstojeÄ?ih izdelkov so s pomoÄ?jo metod kreativnega razmiĹĄljanja mag. Nastje Mulej razvijali tudi neobiÄ?ajne, nekonvencionalne in inovativne ideje za nove, ĹĄe neobstojeÄ?e izdelke.

#MBHPWOB [OBNLB -VNQJ FOBLPWSFEOF OBHSBEF

#MBHPWOB [OBNLB "NCJFOU FOBLPWSFEOJ OBHSBEJ Ć&#x2039; MaĹĄa Mlakar/kolekcija posteljnine ÂťTipkarska napakaÂŤ Ć&#x2039; Marita Narobe/ÂťOvij meÂŤ in ÂťMonokrom posteljninaÂŤ

/BHSBEB [B JOPWBUJWFO QSJTUPQ Ć&#x2039; Peter Movrin/celostna zasnova izdelkov in vzorcev za 4 linije za Ambient

1SJ[OBOKF [B JOPWBUJWFO J[EFMFL OBHSBEB .FSDBUPS J[EFMLJ Ć&#x2039; Kristina Lovko/otroĹĄka posteljnina ÂťPobarvaj si dariloÂŤ Ć&#x2039; Ana JeliniÄ?/lutke ÂťRoÄ?ne nogaviceÂŤ Ć&#x2039; Tina Gorjanc/kolekcija predpasnikov

Fotografije: Ć&#x2039; OBHSBKFOB EFMB ,BUKF "EBNMKF JO 5KBÄ&#x17E;F ÄşHBMJO Ć&#x2039; EFTOP TQPEBK SB[TUBWB W .FSDBUPS DFOUSV

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ . &%/"30%/* 130+&,5 ɣ&%6'"4)*0/ɟ ȯ ] Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete je v letih 2009–2011 kot partner sodeloval v mednarodnem raziskovalnem projektu Edufashion, podprtem s strani Evropske unije. Cilj projekta je bil z inovativnim internetnim portalom povezati izobraževalne ustanove, modne oblikovalce, lokalne proizvajalce in kupce ter ustvariti alternativno spletno okolje, ki bo omogočilo širjenje znanja in veščin, potreb in ponudb. V okviru projekta je bila oblikovana odprtokodna blagovna znamka Openwear, ki temelji na konceptu legitimne uporabe in izmenjave znanj. Temelj Openwear blagovne znamke je ustvarjanje modnih oblačil s pomočjo priključenih članov skupnosti Edufashion. Gre za decentralizirano proizvodnjo, velik poudarek pa je na stalnem izobraževanju in spodbujanju inovacij. Openwear spodbuja alternativni pristop k modi skozi učno okolje, ki upošteva dva družbena trenda: ekološko trajnostna, lokalno proizvedena oblačila in pravično trgovino ter naraščajoči pomen neodvisnih, socialno angažiranih kritičnih kreativnih industrij.

Junija 2010 je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani potekala delavnica, na kateri so oblikovalci iz Italije, Hrvaške, Slovenije, Nemčije, Španije in Nizozemske, ustvarjali prvo kolekcijo za Openwear na temo »forward to basic«. Junija 2011 je bila na Naravoslovnotehniški fakulteti v okviru Mednarodnega simpozija o novostih v tekstilu in grafiki organizirana Mednarodna konferenca Edufashion »Refashioning fashion – Novi scenariji oblačil«.

4QMFUOB TUSBO www.openwear.org

7PEKB QSPKFLUB OB /5' izr. prof. Almira Sadar

1BSUOFSKJ W QSPKFLUV Ƌ Univerza v Ljubljani, NTF Ƌ Studio Poper d. o. o., Ljubljana Ƌ Ethical Economy, London Ƌ Faculty of Political Sciences, University of Milano, Milano Ƌ Creative Encounters, Copenhagen Business School, Kobenhavn

139

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ , 3&"5*7/& */ ,6-563/& */%6453*+& ] Projekt je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Slovenije. Namen projekta je bil izkoristiti potencial tradicionalne tekstilne kulture v Sloveniji, z upoĹĄtevanjem sodobnega oblikovanja in novih tehnologij razviti oblikovalske inovacije na osnovi lokalnih tehnik in tradicionalnih znanj ter ustvariti proizvode z dodano vrednostjo. Razvita je bila linija inovativnih tekstilnih izdelkov, ki predstavlja kolekcije uporabnih tekstilnih predmetov in modnih dodatkov primernih za ponudbo v specializiranih oblikovalskih trgovinah, muzejskih trgovinah in za ponudbo poslovnih ali protokolarnih daril.

.FOUPSKJ

Fotografija:

izr. prof. Almira Sadar, doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, doc. NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; MFWP JO EFTOP MJOJKB JOPWBUJWOJI UFLTUJMOJI J[EFMLPW

Ä?UVEFOUJ Klementina Kranvogel, Ana JeliniÄ?, Cilka Sadar, Marija Zajc â&#x20AC;&#x201C; JaĹĄovec, Renata BejiÄ&#x2021;

141

[ *;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ " ,5*7/045* ,"5&%3& ;"

0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă&#x2039;*- ]

0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFE TFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂ&#x152; 5ÂťSL OB ,050 Konec aprila 2011 sta si predsedniĹĄki soprogi ogledali razstave ĹĄtudentskih tekstilij PULL-OVER, SODOBNA IDRIJSKA Ä&#x152;IPKA, Ĺ˝AKARSKE TORBE IN OBLAÄ&#x152;ILA, SVETLOBA OBLIKA/OBLEKA v modelirnici, projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR v tekstilnici ter kabinet za digitalni tisk (slika 1, 2). V risalnici je potekal ogled predstavitve Katedre za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il, izroÄ?itev publikacij KOTO ter izroÄ?itev malih tekstilnih torbic ĹĄtudentk Aleksandre RakiÄ&#x2021;, Sare Valenci in Lee HoÄ?evar, izdelanih za gospo Fischer in gospo TĂźrk.

(PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO V zaÄ?etku maja 2011 je Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il gostila prof. Tamaro Albu, direktorico AAS programa za modo na Parsons the New School for Design iz New Yorka (slika 3). Parsons je ena najprestiĹžnejĹĄih umetniĹĄko-oblikovalskih ĹĄol in sodi med vodilne izobraĹževalne institucije na podroÄ?ju modnega oblikovanja ne le v ZDA, ampak tudi v svetovnem merilu. Sodelovanje med katedro in Parsonsom je bilo vzpostavljeno leta 2009, v naslednjem letu pa je bila organizirana strokovna ekskurzija v New York.

4MJLB 0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂ&#x152; 5ÂťSL OB ,050 GPUPHSBČ&#x201A;KF #PSJT #FKB

4MJLB (PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO

/BHSBEB 5SFOE Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il Oddelka za tekstilstvo je v torek, 30. novembra 2010, v Festivalni dvorani prejela nagrado Trend 2010 za doseĹžke v vizualni kulturi (slika 4).

3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF

3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ć&#x2039; Tekstilni nagovori ... o svetlobi, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć&#x2039; Rastlinjak mode (Flower & Fashion Design), razstava in modna revija, Mesec oblikovanja Ć&#x2039; Design Expo, Mesec oblikovanja â&#x20AC;&#x201C; projekt Kreativne industrije (Generacija talentov) Ć&#x2039; Design Expo, Mesec oblikovanja â&#x20AC;&#x201C; projekt Svetil (Artpark) Ć&#x2039; predstavitev katedre na sejmu Fashion.HR, Zagreb, HrvaĹĄka Ć&#x2039; Delightful, razstava, festival Dobimo se pred Ĺ kucem in Ĺ kuceva trĹžnica Ć&#x2039; Iluminacije, desni atrij Mestne hiĹĄe, Ljubljana Ć&#x2039; Prostor pod soncem, Soteska in galerija TukadMunga, Ljubljana Ć&#x2039; Svetloba, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka, Ljubljana

3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ć&#x2039; Tekstilni nagovori ... o knjigi, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć&#x2039; Mesec oblikovanja, Viba studio, Ljubljana Ć&#x2039; Tekstilne knjige, razstava, Tovarna umetnosti v MajĹĄperku Ć&#x2039; O knjigi, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka, Ljubljana Ć&#x2039; Knjiga je v modi, razstava, festival Dobimo se pred Ĺ kucem in Ĺ kuceva trĹžnica Ć&#x2039; Tekstilni nagovori, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć&#x2039; Ä&#x152;utizija, razstava, Simpozij poezija in vino, Pokrajinski muzej Ptuj

4MJLB /BHSBEB 5SFOE

1PTFCOJ QSPKFLUJ Ć&#x20AC; TPEFMPWBOKB [ JOEVTUSJKP JO OBSPĂ&#x152;OJLJ W MFUV Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe linij copat, Kopitarna Sevnica, Sevnica in Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe za DM, Ljubljana Ć&#x2039; Oblikovanje in izvedba celostne podobe niza izloĹžb, veleblagovnica Maxi, Ljubljana Ć&#x2039; Oblikovanje linije tekstilnih izdelkov za Mercator, Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe tekstilnih svetil, Arcadia, Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe izdelkov iz tekstilnih talnih oblog, 3M, Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe (za image fotografiranje), Ilirija, Ljubljana

1PTFCOJ QSPKFLUJ Ć&#x20AC; FWSPQTLJ JO OBDJPOBMOJ QSPKFLUJ Ć&#x2039; Partner na evropskem projektu EDU FASHION, kolekcija OPENWEAR (2009â&#x20AC;&#x201C;2011) Ć&#x2039; Projekt Kreativne industrije, podprt s strani Ministrstva za kulturo, Ljubljana (2011)

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ % *.&/"] Ĺ tudenti 2. letnika grafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij so pri predmetu Tipografija postavljeni pred nekaj oblikovalskih izzivov. Na tokratni razstavi so izdelki iz preteklega in letoĹĄnjega ĹĄtudijskega leta. Ĺ tudenti so morali izdelati svoja imena v 3D tehniki. Izbira materialov in izvedba je bila prepuĹĄÄ?ena njihovim osebnim odloÄ?itvam. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je bila to ena prvih domaÄ?ih nalog, ki jih ĹĄtudenti tekom semestra opravljajo poleg vaj. Sama razstava kaĹže na to, da so se ĹĄtudenti dobro pripravili

in izdelali svoja imena v najrazliÄ?nejĹĄih tehnikah. Seveda pa je vedno tako, da so na koncu nekateri izdelki nekoliko boljĹĄi, predvsem v izvedbenem smislu, in so zato razstavljeni.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; .*)" .JIB )PSWBU

Ć&#x2039; +&3/&+ +FSOFK ,PLPM

.FOUPSKJ doc. dr. Klementina MoĹžina, asist. BlaĹž Rat, asist. Nace PuĹĄnik

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 5*10 ] Po vrsti Ĺže tretja zbirka ĹĄtudentskih Ä?rkovnih vrst nastalih na dodiplomskem in podiplomskem programu GrafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij v ĹĄtudijskem letu 2010/2011 postaja stalnica v predstavitvah ĹĄtudijskih rezultatov pri treh predmetih: Tipografija v razliÄ?nih medijih, NaÄ?rtovanje pisav in Ustvarjalna tipografija. Zadane projektne naloge pri omenjenih predmetih so bile v osnovi razliÄ?ne. Razpete od temeljnih pogojev Ä?itljivosti in uporabnosti za stavljenje strnjenega besedila do zahtev po specifiÄ?ni namembnosti so vodile do rezultatov, ki so na ogled v zbirki z Ĺže znanim naslovom Tipo 3. V njej naĹĄe Ä?rkovne vrste predstavljamo drugaÄ?e kot v dveh predhodnih izdajah. Korak naprej od kataloĹĄkega pregleda je tokrat tipografski vzorÄ?nik. ObseĹžnejĹĄa zbirka pisav nas sili v klasifikacijo, zahteva preglednejĹĄi razpored, s tem pa nam omogoÄ?a tudi bolj primerljivo obravnavo Ä?rkovnih vrst.

Pustimo ob strani veÄ?no dilemo, Ä?emu sploh nove in nove Ä?rkovne vrste, in se raje vpraĹĄajmo, zakaj je za ĹĄtudente na grafiÄ?nih smereh ĹĄtudij oblikovanja in naÄ?rtovanja pisav tako pomemben? Gre namreÄ? za ponovno odkrivanje Ĺže znanega, vseprisotnega. Tipografija kot primarna nosilka vidnih sporoÄ?il se zdi marsikomu â&#x20AC;&#x201C; neupraviÄ?eno â&#x20AC;&#x201C; popolnoma samoumevna. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je dobra tipografska reĹĄitev za bralca neopazna, ker je nemoteÄ?a in brez napak, skratka prostorsko uravnoteĹžena. ToÄ?no to je srĹž ĹĄtudija oblikovanja Ä?rkovnih znakov in njih povezave v delujoÄ?o celoto â&#x20AC;&#x201C; pisavo. In prav tukaj se zgodi preobrat v dojemanju funkcije tipografije in njenih zakonitosti, ki ga je s poizkusom izdelave fonta in preverjanjem njegove uporabne vrednosti potrebno izkusiti osebno. V tej fazi ĹĄtudija je omenjena izkuĹĄnja ena od najpomembnejĹĄih popotnic, a hkrati tudi prevzeta odgovornost za nadaljnje delo s kakrĹĄnimkoli tipografskim gradivom.

Fotografija: Ć&#x2039; W P[BEKV W[PSĂ&#x152;OJL QJTBW 5JQP

*[CSBOF ÌSLPWOF WSTUF ĞUVEJKTLFHB MFUB .FOUPSKJ

doc. dr. Klementina Možina, doc. Domen Fras, doc. Boštjan Botas Kenda, asist. Nace Pušnik

ËSLPWOB WSTUB 0OEPMJOB avtorica Malvina Aurelia Lubec, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav

ËSLPWOB WSTUB ,BMJHSB avtorica Eva Žagar, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav

ËSLPWOB WSTUB .PVTF avtor Peter Novak, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav

ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 1MBUGPSN avtorica Urška Alič, predmet: Ustvarjalna tipografija

ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 'JLVT 1SP avtor Primož Škrl, predmet: Ustvarjalna tipografija

ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 5SBOTJUJB avtor Davorin Babič, predmet: Ustvarjalna tipografija

[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ]

[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ] Ĺ tudentski svet NaravoslovnotehniĹĄke fakultete (Ĺ S NTF) je uradno delovno telo, ki zastopa interese ĹĄtudentov in se zavzema za njihovo uresniÄ?itev ter skrbi za kakovosten ĹĄtudij ter pestro in kakovostno ĹĄtudentsko Ĺživljenje. Ä&#x152;lani aktivno sodelujemo v organih fakultete kot tudi v organih Univerze v Ljubljani. Navadno sestankujemo enkrat meseÄ?no, ponavadi vsak torek v mesecu. NaĹĄe pravice in dolĹžnosti presegajo okvirne toÄ?ke, saj se poleg volitev predstavnikov ĹĄtudentov v organe Ä?lanice, izvolitve elektorjev, ki nato volijo rektorja, podaje mnenja o kandidatih za dekana, sprejema

plana dela in finanÄ?nega naÄ?rta, podaje mnenja o aktih in pravilnikih, sodelovanja pri izvajanju ankete o pedagoĹĄkem delu, izdaje ĹĄtudentskega mnenja o pedagoĹĄkem delu, izvedbe programa interesnih dejavnosti ĹĄtudentov, sodelovanja pri skrbi za notranji sistem, zagotavljanja kakovosti fakultete ukvarjamo tudi z morebitnimi teĹžavami, ki se pojavijo tekom ĹĄtudija. TeĹžimo k realizaciji dobrih predlogov ĹĄtudentov, povezovanju ĹĄtudentov razliÄ?nih strok, predstavljanju ĹĄtudentskega glasu vodstvu fakultete, kot tudi sami Univerzi ter nenazadnje k ĹĄirjenju naĹĄe aktivnosti na vseh podroÄ?jih.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; W P[BEKV TQMFUOB TUSBO Ä&#x17E;UVEFOUTLFHB TWFUB XXX OUG TJ Ć&#x2039; TQPEBK Ă&#x152;MBOJ Ä&#x17E;UVEFOUTLFHB TWFUB /BSBWPTMPWOPUFIOJÄ&#x17E;LF GBLVMUFUF

149

[ ,0/5",5/* 10%"5,* ] Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Snežniška 5 SI-1000 Ljubljana telefon: 01/200 32 00 fax: 01/200 32 70 e-pošta: info@ntf.uni-lj.si spletna stran: http://www.ntf.uni-lj.si/ot/ SFGFSBU [B ĞUVEFOUTLF [BEFWF uradne ure: ponedeljek–petek, 10.–12. ure telefon: 01/200 32 10 e-pošta: barbara.lavrinc@ntf.uni-lj.si jasna.teichmeister@ntf.uni-lj.si LOKJĻOJDB odpiralni čas: ponedeljek–petek, 10.–16. ure telefon: 01/200 32 23 e-pošta: library@ntf.uni-lj.si

Slovenska

Snežniška

Prešernova

Zoisova

Oddelek za tekstilstvo

Snežniška

Tr ža šk a

Aškerčeva

P RIMSKI ZID

Barjanska

Foto studio

Bogišičeva

je ar

oh Gr

m Ja

Murnikova

Mirje

151