[ Z VIZIJO. ] Na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete na začetku bolonjske reforme nismo bili ne na strani zagovornikov reforme, ki so pretiravali v pričakovanjih niti ne na strani kar številnih nasprotnikov, ki so pretiravali z navajanjem negativnih posledic. Res pa je, da smo zelo resno preverjali argumente tako prvih kot drugih. Dejstvo je, da se je položaj panog, za katere pretežno izobražujemo strokovnjake na dodiplomski in podiplomski stopnji, tako korenito spremenil, da je bilo potrebno postaviti jasno vizijo nadaljnjega razvoja na izobraževalnem, raziskovalnem in umetniškem področju, ki je nakazovala tudi potrebo po posodobitvi in reformi izobraževalnih programov. Napovedana bolonjska reforma je bila tako odlična priložnost, da se tega lotimo. To je bil tudi poglavitni razlog, da smo bili med prvimi, ki so akreditirali nove bolonjske programe. Dialog med pedagoškimi delavci, študenti, diplomanti, delodajalci in tujimi partnerji, s katerimi smo povezani preko mednarodnih združenj (Autex, Iarigai, Cumulus idr.), je pokazal, da se je potrebno reforme lotiti z jasno opredelitvijo znanj, spretnosti in veščin, ki jih diplomant kateregakoli programa ali stopnje mora imeti, da bo konkurenčen na vedno zahtevnejšem trgu dela, na katerem bo vladala vedno večja konkurenca. Tako smo prišli do usklajenega kompetenčnega profila diplomanta, ki je omogočal odstranjevanje nepotrebnega balasta, ki se je z leti nabral v vseh programih. Počasi se je krepilo zavedanje, da so spremembe nujne in tudi zaradi tega je bilo usklajevanje predmetnikov glede deležev posameznih vsebin enostavnejše, kot bi bilo v primeru, če bi se najprej lotili predmetnika. Energijo smo tako lahko usmerili tudi
na druga pomembna področja, kot je na primer uvajanje novih metod učenja in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa, ki dejansko omogočajo razvijanje postavljenih kompetenc. Dejstvo je, da so nove metode učenja tesno povezane z materialnimi pogoji, kajti novih izobraževalnih pristopov ni mogoče izvajati s tablo in kredo, s svinčnikom in skicirko in niti ne v laboratorijih brez ustrezne specifične opreme in sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Tukaj smo, po našem mnenju, pri bistvenemu problemu bolonjske reforme, ki pa ni samo problem reforme, temveč problem financiranja visokega šolstva nasploh. In nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu spremenile. Oddelek zato vsa prosta finančna sredstva, ki jih pridobi z izvajanjem drugih dejavnosti, postopoma, korak za korakom, usmerja v izboljšanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa. Veselimo se vsakega posameznega koraka, ki ga napravimo v tej smeri, tako tudi letošnjega, s katerim smo pridobili nove prostore za izvajanje projektnega in eksperimentalnega dela na področju modne fotografije in videa, grafične dodelave ter oblikovanja pletiv in pletenin. Tudi na ta način razvijamo temeljno vizijo našega delovanja, ki je s povezovanjem znanosti, umetnosti in sodobnih tehnologij razvijati ustvarjalnost in odgovoren odnos naših diplomantov za trajnostni razvoj družbe.
Predstojnik Oddelka za tekstilstvo, NTF prof. dr. Franci Sluga
[ 1. STOPNJA ]
[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2143) Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16204) Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede, humanistične vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Perspektiva slovenske je podobna perspektivi evropske tekstilne in oblačilne industrije. Njena prihodnost je na splošno v izdelkih z višjo dodano vrednostjo, visoki kakovosti, vrhunskem oblikovanju, kreativnih izdelkih prihodnosti, inteligentnih tekstilijah ipd. Poleg drugih ukrepov so cilji tesno povezani z ustreznim znanjem in usposobljenostjo zaposlenih. Oblikovanje tekstilij in oblačil je panoga, ki sicer izhaja iz tradicionalnih rokodelskih veščin, vendar je v zadnjem stoletju razvila povsem lasten sistem izražanja, ki je povezan z umetniškimi in ostalimi oblikovalskimi praksami in teorijami. Ustvarjalni proces tekstilnega oblikovalca se praviloma začne z zamislijo, ki jo je potrebno najprej z likovnimi sredstvi vizualizirati in kasneje ali pa vzporedno zanjo poiskati ustrezne tehnične postopke. Proces konceptualizacije in materializacije ideje zahteva veliko znanj in izkušenj s področja umetniških disciplin, družboslovja in poznavanja izvedbenih tehnologij.
Na podlagi izkušenj pri sedanjem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju na področju oblikovanja tekstilij in oblačil v zadnjih 25-ih letih, na podlagi sodelovanja s tujimi visokošolskimi ustanovami, predvsem tistih, ki so vključene v mrežo CUMULUS, je bil pripravljen nov koncept študija, ki temelji na štirih vzporednih vertikalah študija, tj. na temeljni vertikali, ki vključuje vzporedni študij oblikovanja tekstilij in oblačil, likovno izrazni vertikali, tehnološki, ki pomeni podporo izvedbi oblikovalskih zamisli, in podporni, ki vključuje potrebna znanja in razvoj veščin na področju računalniškega oblikovanja, znanja s področja zgodovine oblikovanja tekstilij in oblačil, trženja in managementa.
Kompetenčni profil diplomanta
Splošne kompetence: Ƌ koherentno obvladovanje temeljnega znanja in povezovanja znanja z različnih področij,
Ƌ sposobnost analize, sinteze in načrtovanja celotnega oblikovalskega procesa oblikovanja tekstilij in oblačil,
Ƌ sposobnost samostojnega ustvarjalnega in razisko-
Ƌ poznavanje sistematične metodologije oblikova-
valnega dela ob izgrajeni znanstveno oblikovalski in umetniški zavesti in senzibilnosti, Ƌ sposobnost projektnega dela ter nastopanje, predstavljanje, razstavljanje in promocije svojih oblikovalskih in umetniških del, Ƌ sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, Ƌ sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, Ƌ sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v tekstilne izdelke, Ƌ sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, Ƌ razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
nja od idejnega projekta, analize, definicije ciljev, sinteze, glavnega projekta, delavniškega načrta do prototipa, Ƌ poznavanje vseh vrst kompozicij tkanin in pletenin, barvanja, plemenitenja tkanin in pletenin, tekstilnega tiska ter nege tekstilij, Ƌ sposobnost razumevanja vloge trženja pri ustvarjanju visoke dodane vrednosti kolekcij tekstilij in oblačil, Ƌ razumevanje pomena oblačilne antropometrije v procesu razvoja krojev oblačil, Ƌ sposobnost samostojne konstrukcije – modelacije izbranih ženskih, moških in otroških krojev oblačil, Ƌ spoznavanje sodobnega strojnega parka v procesu izdelave vzorčnih in konfekcijskih oblačilnih izdelkov.
Predmetno specifične kompetence: Ƌ teoretična in praktična znanja s področja prostoročnega risanja in slikanja, risarskih in slikarskih tehnologij ter risarskega in slikarskega izražanja s pomočjo različnih računalniških programov; obvladanje področja ustroja (anatomije človeškega telesa in njegovih estetskih dinamično spreminjajočih in funkcionalnih lastnosti in specifičnih značilnosti); poznavanje zakonitosti linearne perspektive in drugih prostorsko plastičnih zakonitosti (parametrov) ter prostorskih ključev za dosego visoke stopnje prostorsko plastične senzibilnosti; sposobnost uporabe likovno teoretičnih zakonitosti v praksi in poglabljanja praktičnih znanj likovnega jezika v ustvarjalnih procesih oblikovanja tekstilij in oblačil, Ƌ sposobnost oblikovanja ploskovnih, ploskovno tridimenzionalnih, tridimenzionalnih oz. samostojno stoječih oblikovalskih plastik s področja oblikovanja tekstilij in oblačil, Ƌ znanja s področja tonskega načina izražanja, barvoslovja ter barvne modelacije in modulacije, Ƌ uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije na področju risanja, slikanja in fotografije ob reševanju konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih in umetniških metod in postopkov, Ƌ razumevanje povezanosti razvoja oblačil z razvojem oblikovnih stilov v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in dizajnu, Ƌ iskanje tržnih niš na podlagi analitičnega proučevanja potreb in zadovoljevanja želja potrošnikov, Ƌ sposobnost zasnove celotne grafične podobe blagovne znamke modnega kataloga, oglasa ali embalaže za modni produkt,
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovne nadarjenosti, ki obsega preizkus prostoročnega risanja in slikanja človeške figure, preizkus iz oblikovanja oblačil ter preizkus iz oblikovanja tekstilij in barvne občutljivosti.
V primeru omejitve vpisa bodo Ƌ kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: Ƌ uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti – 70 % točk, Ƌ splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu – 20 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 10 % točk; Ƌ kandidati iz točke b) izbrani glede na: Ƌ uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti – 70 % točk, Ƌ splošni uspeh pri poklicni maturi – 10 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 10 % točk, Ƌ uspeh pri maturitetnem predmetu – 10 % točk.
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Oblikovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Oblikovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS: Ƌ za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, Ƌ za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študenti morajo imeti za ponavljanje: Ƌ 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, Ƌ 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov NTF in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (s področja oblikovanja, arhitekture in programov v mreži CUMULUS), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nove študijske programe NTF, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Študenti visokošolskih strokovnih programov NTF in sorodnih visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (s področja oblikovanja, arhitekture in programov v mreži CUMULUS), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov NTF. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
3. Prehodi med višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnje Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (s področja oblikovanja), ki imajo tri leta delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik.
4. Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Prehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (s področja oblikovanja), če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti (Oblikovanje tekstilij 1, Oblikovanje oblačil 1, Risanje in slikanje 1, Risanje in slikanje 2, Digitalno oblikovanje 1, Razvoj krojev oblačil 1), ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
Oblike izvajanja študija
Strokovni naslov
Študij se izvaja kot redni študij.
Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
diplomirani oblikovalec tekstilij in oblačil (UN) oziroma diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil (UN) Okrajšava: dipl. oblik. tekst. in oblač. (UN)
[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure
[ 1. LETNIK ]
Št. p. Predmet 1. semester
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
225
75
60
90
450
30
900
1
Oblikovanje tekstilij 1a
30
0
0
45
75
5
150
2
Oblikovanje oblačil 1a
30
0
0
45
75
5
150
3
Risanje in slikanje 1
15
15
30
0
60
4
120
4
Osnove likovne prakse
30
30
0
0
60
4
120
5
Tekstilne surovine
30
15
15
0
60
4
120
6
Razvoj oblačil
45
15
0
0
60
4
120
7
Razvoj krojev oblačil 1
45
0
15
0
60
4
120
2. semester
[ 2. LETNIK ]
P
193
43
80
134
450
30
900
8
Oblikovanje tekstilij 1b
30
0
0
45
75
5
150
9
Oblikovanje oblačil 1b
30
0
0
45
75
5
150
10
Risanje in slikanje 2
15
15
30
0
60
4
120
11
Razvoj krojev oblačil 2
45
15
0
0
60
4
120
12
Kompozicija tkan. in pletenin 1
30
0
30
0
60
4
120
13
Digitalno oblikovanje 1
15
15
30
60
4
120
Izbirni predmet 1
28
60
4
120
Skupaj 1. letnik
418
118
140
224
900
60
1800
3. semester
180
30
120
120
450
30
900
0
0
45
75
5
150
0 a
13
a
5a
14
a
14
Oblikovanje tekstilij 2a
30
15
Oblikovanje oblačil 2a
30
0
0
45
75
5
150
16
Predstavitvene tehnike 1a
15
15
30
0
60
4
120
17
Barvne študije
30
0
30
0
60
4
120
18
Osnove konfekcije
30
15
15
0
60
4
120
19
Kompozicija tkan. in pletenin 2
30
0
30
0
60
4
120
20
Digitalno oblikovanje 2
15
0
15
30
60
4
120
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
Kontaktne ure
[ 3. LETNIK ]
[ 2. LETNIK ]
Št. p. Predmet 4. semester
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
206
71
55
118
450
30
900
21
Oblikovanje tekstilij 2b
30
0
0
45
75
5
150
22
Oblikovanje oblačil 2b
30
0
0
45
75
5
150
23
Predstavitvene tehnike 1b
30
15
15
0
60
4
120
24
Osnove barvarstva
30
15
15
0
60
4
120
25
Apretura
30
Izbirni predmet 2
28
Izbirni predmet 3
28 a
15 a
13
15 5
a
13 a
0 a
5a
60
4
120
a
60
4
120
14 a
60
4
120
14
Skupaj 2. letnik
386
101
175
238
900
60
1800
5. semester
240
45
75
90
450
30
900
26
Oblikovanje tekstilij 3a
30
0
0
45
75
5
150
27
Oblikovanje oblačil 3a
30
0
0
45
75
5
150
28
Predstavitvene tehnike 2a
15
15
30
0
60
4
120
29
Umetnostni stili
60
0
0
0
60
4
120
30
Tekstilni tisk
30
15
15
0
60
4
120
31
Digitalno 3D oblikovanje 1
30
0
30
0
60
4
120
32
Trženje tekstilij in oblačil 1
45
15
0
0
60
4
120
146
56
40
58
300
30
900
0
0
45
75
5
150
6. semester 33
Oblikovanje tekstilij 3b ali
30
34
Oblikovanje oblačil 3b
30
0
0
45
75
5
150
35
Predstavitvene tehnike 2b
15
15
30
0
60
4
120
36
Razvoj oblikovanja
45
Izbirni predmet 4
15
0 5 5
a
60
4
120
14
60
4
120
14
a
60
4
120
0
10
300
148
750
60
1800
610
2550
180
5400
Izbirni predmet 5
28
a
Diplomsko delo
0
0
0
0
386
101
115
1190
320
430
Skupaj program
13
a
a
a
28
Skupal 3. letnik
13
a
0
a
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
[
IZBIRNI PREDMETI
] Kontaktne ure
Št. p. Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
0
0
30
60
4
120
33
Oblikovanje tekstilij 3b
30
34
Oblikovanje oblačil 3b
30
0
0
30
60
4
120
37
Razvoj tekstilij
30
15
0
15
60
4
120
38
Tekstilna umetnost 1
30
0
0
30
60
4
120
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Kontaktne ure Št. p. Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
39
Modni dodatki 1
30
0
0
30
60
4
120
40
Modni stilizem 1
30
15
0
15
60
4
120
41
Razvoj specialnih krojev oblačil 1
45
15
0
0
60
4
120
42
Specialne tekstilije 1
30
0
30
0
60
4
120
43
Grafične komunikacije 1
30
30
0
0
60
4
120
44
Ekonomika tekstilij in oblačil
30
15
15
0
60
4
120
45
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
46
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
47
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
48
Digitalno oblikovanje 3
15
0
15
30
60
4
120
390
180
75
195
840
56
1680
28
13
5
14
60
4
120
Skupaj Povprečno na predmet
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Priporočene izbirne kombinacije
Pametna oblačila
Priporočene kombinacije so nastale z namenom, da bi bolje izkoriščali prednosti povezovanja bolonjskih programov in s tem študentom omogočili več specializiranega znanja na področju, ki jih posebej zanima in s katerim se želijo ukvarjati.
1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj specialnih krojev oblačil 1 3. Specialne tekstilije 1 4. Poljubni 5. Poljubni
Posamezne kombinacije predstavljajo sklop logičnih povezav nadgrajujočih se izbirnih predmetov. Z izbirnimi predmeti je potrebno zbrati skupaj 5 × 4 = 20 ECTS kreditnih točk.
Priporočeni izbirni predmeti na Načrtovanje tekstilij in oblačil: Ƌ Načrtovanje tkanin Ƌ Načrtovanje pletiv in pletenin Ƌ Načrtovanje barvalnih postopkov Ƌ Načrtovanje apreturnih postopkov Ƌ Načrtovanje tiskarskih postopkov Ƌ Ekologija v tekstilstvu 1 Ƌ Osnove barvarstva Ƌ Računalniško oblikovanje prej in tkanin Ƌ Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin Ƌ Računalniški sistemi v konfekciji Ƌ Računalniško oblikovanje za tisk Ƌ Osnove 3D modeliranja
Grafika v modi 1. *Oblikovanje oblačil 3b ali Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Grafične komunikacije 3. Fotografija 2 4. Digitalno oblikovanje 3 5. Poljubni Priporočeni izbirni predmeti na Grafične in interaktivne komunikacije: Ƌ Tipografski elementi Ƌ Medijske vizualizacije Ƌ Oblikovanje medijev Ƌ Osnove 3D modeliranja Ƌ Načrtovanje pisav Ƌ Oblikovanje embalaže Ƌ Trženje medijev Ƌ Oblikovanje informacij Ƌ Embalaža 1, 2
Moda 1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Modni dodatki 1 3. Razvoj specialnih krojev oblačil 1 (v 2. ali 3. letniku) 4. Psihologija komunikacije in trženja 5. Poljubni
Stilizem 1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Modni stilizem 1 3. Psihologija komunikacije in trženja
4. Fotografija 2 (program Grafične in interaktivne komunikacije) 5. Poljubni
Modni dodatki 1. *Oblikovanje oblačil 3b (v 3. letniku) 2. Modni dodatki 1 3. Razvoj specialnih krojev oblačil 1 4. Osnove 3D modeliranja (program Grafične in interaktivne komunikacije) 5. Poljubni
Oblikovanje tekstilij 1. *Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj tekstilij 3. Specialne tekstilije 1 4. Računalniško oblikovanje za tisk (program Načrtovanje tekstilij in oblačil) 5. Poljubni
Tekstilni interier 1. *Oblikovanje tekstilij 3b (v 3. letniku) 2. Razvoj tekstilij 3. Tekstilna umetnost 1 4. Specialne tekstilije 1 (program Načrtovanje tekstilij in oblačil) 5. Poljubni V tretjem letniku lahko študenti, v kolikor želijo, izberejo tudi oba glavna izbirna predmeta Oblikovanje oblačil 3b in Oblikovanje tekstilij 3b.
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja oblikovanja tekstilij ali oblikovanja tekstilij, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo CUMULUS. Študent lahko 50 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi v drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov
1 Oblikovanje tekstilij 1a (5 ECTS) Temeljne likovne prvine in likovne spremenljivke ter znaki, simboli in raznolikost motivike v tekstilnem oblikovanju; vzpostavljanje različnih odnosov med tekstilijami in oblačili; razvoj zasnove kolekcije; povezava s predmetom Tekstilne surovine.
2 Oblikovanje oblačil 1a (5 ECTS) Načini reševanja oblikovalskih problemov; iskanje in razvoj osnovne ideje za kolekcijo oblačil; projektno delo; individualno eksperimentalno delo; interna predstavitev projektov.
3 Risanje in slikanje 1 (4 ECTS) Perspektivična načela vizualnega opazovanja, osnove perspektivičnih zakonitosti, risanje oglatih in geometričnih objektov, senčenje, toniranje, konstrukcija in senčenje človeške glave in telesa; anatomija človeškega telesa; osnovni risarski in slikarski parametri, slikanje portreta in človeške figure, kroki, študija prostora.
4 Osnove likovne prakse (4 ECTS) Vizualne zaznave in zakonitosti, razlikovanje figure in ozadja, vloga kontrasta, osnove semiologije, likovne prvine na ravni fotologije, orisane likovne prvine, čutne in psihične prvine, likovna sintaksa, osnove likovne kompozicije.
5 Tekstilne surovine (4 ECTS) Sistematizacija, zgodovinski razvoj, geometrijske značilnosti, metode razpoznavanja, pridobivanje, struktura in lastnosti vlaken, bombaž in tržno pomembnejša vlakna, idealno vlakno, modifikacije vlaken, uporaba vlaken, prepoznavanje neustreznih lastnosti vlaken v končnih izdelkih.
6 Razvoj krojev oblačil 1 (4 ECTS) Oblačilna antropometrija; slovenska in tuja terminologija izrazov oblačil; sodobni konstrukcijski sistemi, računalniška konstrukcija/modelacija krojev oblačil; vpliv izbire tekstilije in vpliv oblike in drže telesa na izbiro konstrukcije/modelacije kroja oblačila; oblikovanje tabel mer; konstrukcija/modelacija izbranih krojev oblačil.
7 Razvoj oblačil (4 ECTS) Razvoj oblačil skozi zgodovino in razmere, v katerih so nastala; povezanost oblačil z oblikovnimi stili v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi in oblikovalstvu; historični kroji in detajli; perilo, obuvala, pokrivala, pričeske, ličenje in lepotni ideal.
8 Oblikovanje tekstilij 1b (5 ECTS) Oblikovanje enojnih in večplastnih tkanih in pletenih struktur; odnosi med barvo, obliko, površinsko teksturo in tridimenzionalnim obnašanjem tkanin in pletiv; subjektivnost barve; zgodovinsko ozadje; namen uporabe, tehnologije izvedbe, fiziologija materialov, trženje in modne smernice.
9 Oblikovanje oblačil 1b (5 ECTS) Reševanje oblikovalskih problemov pri razvoju kolekcij oblačil; preizkušanje narisanih modelov pri poskusnih in izvedbenih modelih z znanjem modeliranja; določanje barve, vzorca in teksture glede na zelen vizualni učinek.
10 Risanje in slikanje 2 (4 ECTS) Risanje in slikanje na velikem formatu, različne risarske in slikarske tehnike in pristopi, različne vrste kompozicij, risanje in slikanje skupine figur, kroki,
modne skice v različnih pristopih, tehnikah in velikostih s poudarkom na kompleksnosti izvedbe.
11 Razvoj krojev oblačil 2 (4 ECTS) Slovenska in tuja terminologija izrazov izbranih oblačil, vpliv izbire raztegljivosti in elastičnosti tekstilij na konstrukcijo/modelacijo izbranih krojev oblačil; konstrukcija/modelacija izbranih krojev oblačil.
12 Kompozicija tkanin in pletenin 1 (4 ECTS) Temeljne tkalske vezave in njihove izpeljanke; dvoosnovne in dvovotkovne tkalske vezave, dvojne tkanine; računalniško oblikovanje tkanin; simbolni prikaz pletilskih vezav; programi za računalniško oblikovanje in konstruiranje pletiv; temeljne votkovne in snutkovne pletilske vezave.
13 Digitalno oblikovanje 1 (4 ECTS) Opis rastrskih in vektorskih slik, kreativna uporaba različnih programov (Photoshop, CorelDraw, Illustrator, Gimp itd.) za razvoj likovnega gradiva, skeniranje, urejanje digitalnih fotografij, izdelava predstavitve s programom PowerPoint. Predstavitev in uporaba CAD-programa ArahPaint.
14 Oblikovanje tekstilij 2a (5 ECTS) Oblikovanje žakarskih tkanin in pletiv; hišne, tehnične, športne, medicinske, geo in tekstilije za enkratno uporabo; aktualne, večplastne vsebine; navezovanje na arhitekturo in likovno umetnost; sestavljene tehnike izvedbe, umestitve v širši notranji in zunanji prostor.
15 Oblikovanje oblačil 2a (5 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; vključevanje pletenin v kolekcije; predstavitev izvedbenih modelov s tehnikami fotografiranja, videa.
16 Predstavitvene tehnike 1a (4 ECTS) Risanje modnih skic po spominu, studijsko risanje po modelu figur v naravni velikosti, izdelava vzorcev, poudarek na abstrakciji, optični poudarki, detajli, harmonije, kontrasti, ravnotežje, enotnost kompozicije, poudarek na invenciji in kreativnosti.
17 Barvne študije (4 ECTS) Psihofiziološke osnove barvnih zaznav; barvni sistemi in modeli; barve pri oblikovanju likovne kompozicije; mešanje barv; principi barvnih sestavov in intervalov; simultani in sukcesivni kontrast; barva in količina; uporaba barvnih snovi glede na osvetlitev v prostoru; povezave med ekspresijo oblike in barve; simbolne vrednosti in pomeni; barva v zgodovini umetnosti in oblikovanja; sodobni mediji, digitalni načini dela z barvami.
18 Osnove konfekcije (4 ECTS) Sodobna priprava proizvodnje, razvoj izdelka, tehnična priprava kolekcije, vpliv izbire osnovnih in pomožnih materialov na tehnološki proces izdelave oblačila, vbodi in sivi ter njihova uporaba, tehnično tehnološke zahteve sukanca in njihov vpliv na lastnosti siva.
19 Kompozicija tkanin in pletenin 2 (4 ECTS) Zahtevne listne tkalske vezave; enostavne žakarske vezave; konstruiranje poljubnih žakarskih vzorcev iz enostavnih in sestavljenih vezav; posebne votkovne in snutkovne pletilske vezave in učinki; žakarske, luknjičaste, elastične in lasaste vezave; razlika med eksperimentalnim in industrijskim tkanjem in pletenjem.
20 Digitalno oblikovanje 2 (4 ECTS) Izdelava digitalnih predstavitev različnih tekstilnih vzorcev, raportov, izdelava digitalnih fotomontaž, izdelava osebnega portfolia; izdelava 3D predstavitvenega materiala s pomočjo CAD-sistema ArahDrape; predstavitev osnov barvnega upravljanja.
21 Oblikovanje tekstilij 2b (5 ECTS) Oblikovanje tekstilij z barvanjem in apretiranjem; tradicionalne tehnike z upoštevanjem sodobnih standardov; psihologije barvnih odnosov v tekstilnem oblikovanju in širše; zgodovinske, etnografske in simbolne pogojenosti; študij čipkastih, prosojnih struktur v sodobnosti kot nadaljevanje in ohranjanje kulturne dediščine.
22 Oblikovanje oblačil 2b (5 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; vključevanje moške mode v kolekcije; predstavitev izvedbenih modelov s tehnikami fotografiranja, videa.
23 Predstavitvene tehnike 1b (4 ECTS) Prostoročno in računalniško risanje in slikanje, teoretična in praktična znanja iz fotografije, uporaba klasične in analogne fotografije v medijih, modna fotografija, teoretične osnove videa, osnovni pristopi tehnike, montaža predstavitve in uporaba.
24 Osnove barvarstva (4 ECTS) Osnovni tipi modernih sintetičnih barvil z nekaterimi naravnimi barvili ter barvarski procesi za barvanje biomaterialov in drugih sodobnih tekstilnih materialov; preizkusi obstojnosti obarvanj skladno s predpisanimi standardi; osnovne merilne metode barvne metrike.
25 Apretura (4 ECTS) Postopki kemijske in mehanske apreture; namen in učinek apreture; opis apreturnih sredstev; princip obdelave; pregled strojne opreme; vpliv dejavnikov;
apretura v oblikovanju, ekološka sprejemljivost sredstev in postopkov.
26 Oblikovanje tekstilij 3a (5 ECTS) Oblikovanje tiskanih tekstilij; aktualne teme in tehnike; digitalne tehnologije; uporaba fotografije in eksperimentiranje z načini tiska; ročni tisk, ki posnema industrijsko izvedbo; umetniški projekt – avtorsko raziskovanje tekstilnega medija.
27 Oblikovanje oblačil 3a (5 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; kolekcije za posebne potrebe; interna predstavitev izvedbenih modelov.
28 Predstavitvene tehnike 2a (4 ECTS) Raziskovanje risarskih prijemov; tonskih vrednosti, rastrov, grafičnega oblikovanja, kolažiranja, do barvnih kontrastov pri sestavljanju barvnih palet; stilizacija figurativne risbe s tonskim modeliranjem in gradnjo slikovnega prostora preko ploskve; usklajevanje figure in ozadja; ročne in računalniške tehnike.
29 Umetnostni stili (4 ECTS) Umetnostnozgodovinska slogovna obdobja od prazgodovine do 19. stoletja v Evropi in na Bližnjem vzhodu, umetnost stare Amerike, Daljnega vzhoda, Indije, Japonske, Kitajske na področju slikarstva, kiparstva, arhitekture in umetne obrti.
34 Oblikovanje oblačil 3b (4 ECTS) Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov; razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov; kolekcije za posebne potrebe; javna predstavitev izvedbenih modelov.
35 Predstavitvene tehnike 2b (4 ECTS) Iskanje lastne likovne govorice v individualnem in timskem delu; izbrane specifične kulturne, zgodovinske, modne teme, obravnavane iz likovnega, sociološkega, psihološkega konteksta; projektno skupinsko delo; tehnike risanja, slikanja, kolažiranja ter fotografske, računalniške tehnike in video delavnice.
36 Razvoj oblikovanja (4 ECTS) Funkcija, cilji, naloge, področja in vloga oblikovanja v družbi; okvirni pregled stilov v interierju in uporabnih predmetov od starega veka do industrijske revolucije ter razvoj industrijskega in grafičnega dizajna ter arhitekture do 21. stoletja.
37 Razvoj tekstilij (4 ECTS) Pomembna dela in avtorji tekstilne umetnosti in oblikovanja; posamezne kulture z likovnega, družbeno strukturnega in tehnološko proizvodnega vidika; razvoj listnih in žakarskih tkanin, gobelinske tehnike in svilarstva, vezenine in čipke, tiskanje, preproge; ornamentalne oblike po kulturah in povezanost z oblačilom; umeščanje v prostor.
38 Tekstilna umetnost 1 (4 ECTS) 30 Tekstilni tisk (4 ECTS) Načini, postopki in tehnike tiskanja; zgodovinski razvoj tiska; strojne naprave; tiskovne forme; reprodukcija vzorcev; priprava blaga; sodobna barvila za tiskanje; tiskarske paste; načini utrjevanja in naknadnih obdelav; specialni postopki; ekologija.
Zgodovina tekstilne umetnosti s poudarkom na 20. stoletju; njen pomen znotraj likovne umetnosti in povezanost z arhitekturo; centri in aktualno dogajanje; pomen ornamenta in njegova umeščenost v okolje; izvedbeno projektno delo v povezavi s tehnološkimi predmeti.
31 Digitalno 3D oblikovanje 1 (4 ECTS)
39 Modni dodatki 1 (4 ECTS)
3D vizualizacija oblačil in tekstilij, predstavitev programov za 3D oblikovanje Maya ali Cinema, izdelava scene, vizualizacija 3D likov: modeliranje, ogrodje, napenjanje kože na ogrodje, materiali in teksture, osvetlitev, kreativno upodabljanje, animacija.
Oblikovanje kolekcij modnih dodatkov, izvedba določenih skupin modnih dodatkov z uporabo znanja tehnologije oblačil in modeliranja; projektno delo v obliki individualnega eksperimentalnega dela; interna predstavitev.
32 Trženje tekstilij in oblačil (4 ECTS)
40 Modni stilizem 1 (4 ECTS)
Pomen trženja tekstilij in oblačil; tržišča in metode njihovega raziskovanja; segmentacija tržišča; oblikovanje modnih smernic; oblikovanje tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov; oblikovanje blagovne znamke.
Načini reševanja stilističnih nalog; iskanje in pravilno ocenjevanje vsebine sporočila; iskanje in vključitev znanja različnih področij; vzbujanje zanimanja po nakupu novega izdelka z uporabo modnega stilizma; sledenje aktualnim dogodkom in razpoloženju družbe.
33 Oblikovanje tekstilij 3b (4 ECTS)
41 Razvoj specialnih krojev oblačil 1 (4 ECTS)
Izbrane aktualne in uporabne tematike različnih uveljavitev v oblikovalski praksi; skupni projekti; odpiranje novih možnosti; umetniške tekstilije, tudi za potrebe drugih umetniških praks; zasnove majhnih serij in virtualnih kolekcij za različne predstavitve.
Različne oblike telesa/drže in njihov vpliv na konstrukcijo/modelacijo krojev oblačil; razvoj specialnih krojev po merah za specifične oblike/drže postav; sodobna strokovna terminologija v slovenskem in tujem jeziku.
42 Specialne tekstilije 1 (4 ECTS) Posebne lastnosti tekstilij iz luksuznih vlaken, kot so kašmir, različne vrste volne, svile, tekstilije iz netradicionalnih rastlinskih vlaken, tekstilije posebnega udobja, tekstilije za dobro počutje, pametne tekstilije, elektronske tekstilije, usnje, krzno, tehnične tekstilije.
43 Grafične komunikacije 1 (4 ECTS) Pomenoslovje in osnovne zakonitosti oblikovanja sporočila; razvoj pisav in črkovnih slogov, tiskarstvo v povezavi z oblikovanjem in umetnostnimi stili; besedilno in slikovno sporočilo, elementi grafične kompozicije in globinska vodila; korekturna znamenja; kontrast in asimilacija; likovne prvine; osnove namiznega založništva in priprave za tisk.
44 Ekonomika tekstilij in oblačil (4 ECTS) Uvod v ekonomiko tekstilnega izdelka; politika razvoja prototipne kolekcije; politika serijskega izdelka; politika zalog; politika kakovosti; politika marketinga; politika načrtovanja ljudi za delo; politika cen; politika donosnosti.
45 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih človeških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.
46 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) Osnove zakonitosti duševnih procesov in mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.
47 Strokovna angleščina (4 ECTS) branje in strategije branja; uvajanje v diskurz strokovnih in tehničnih tekstov; ključne besede, pisanje povzetkov; uporaba slovarjev in drugih informacijskih virov; pisanje sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
48 Digitalno oblikovanje 3 (4 ECTS) Uvod v namizno založništvo, predstavitev izhodnih naprav in formatov, predstavitev programa InDesign; sestavljanje besedila in slik in njihovo urejanje; tipografija; barva v tiskovinah in barvno upravljanje; oblikovanje tiskovin, izdelava enostavnih interaktivnih dokumentov; izdelava datotek pdf.
[ 2. STOPNJA ]
[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – magistrski Trajanje: 2 leti (4 semestre), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (2143) Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (17003) Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede, humanistične vede Datum akreditacije: 6. 7. 2006
Temeljni cilji in kompetence Oblikovanje tekstilij in oblačil je panoga, ki sicer izhaja iz tradicionalnih rokodelskih veščin, vendar je v zadnjem stoletju razvila povsem lasten sistem izražanja, ki je povezan z umetniškimi in ostalimi oblikovalskimi praksami in teorijami. Ustvarjalni proces tekstilnega oblikovalca se praviloma začne z zamislijo, ki jo je potrebno najprej z likovnimi sredstvi vizualizirati in kasneje, ali pa vzporedno, zanjo poiskati ustrezne tehnične postopke. Proces konceptualizacije in materializacije ideje zahteva veliko znanj in izkušenj s področja umetniških disciplin, družboslovja in poznavanja izvedbenih tehnologij. Na podlagi izkušenj pri sedanjem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju na področju oblikovanja tekstilij in oblačil v zadnjih 25-ih letih, sodelovanja s tujimi visokošolskimi ustanovami, predvsem tistih, ki so vključene v mrežo CUMULUS, je bil pripravljen nov koncept študija, ki temelji na štirih vzporednih vertikalah študija, tj. temeljna vertikala, ki vključuje vzporedni študij oblikovanja tekstilij in oblačil,
likovno izrazna vertikala, tehnološka, ki pomeni podporo izvedbi oblikovalskih zamisli, in podporna vertikala, ki vključuje potrebna znanja in razvoj veščin na področju računalniškega oblikovanja, znanj s področja zgodovine oblikovanja tekstilij in oblačil, trženja in managementa. Magistrski študijski program poglablja in nadgrajuje vse štiri vertikale, katerih temelj je bil postavljen na univerzitetni stopnji. Predvideno je intenzivnejše mednarodno povezovanje, povečuje se intenzivnost študija, strokovna odgovornost, zahtevana inovativnost in likovna kreativnost.
Kompetenčni profil diplomanta
Splošne kompetence: Ƌ poglobljeno strokovno znanje doseženo s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod, Ƌ razvita kritična refleksija, Ƌ sposobnost eksperimentiranja in posredovanja različnih miselnih konceptov, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem stro-
kovnem in umetniškem področju,
stumografij za televizijo, gledališče in film,
Ƌ socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja
Ƌ sposobnost modnega fotografiranja, filmskega
skupinskega dela tudi na področju interdisciplinarnega delovanja in raziskovanja s ciljem bogatenja temeljne discipline, Ƌ sposobnost hitrega odziva na nove informacije ter sposobnost načrtovanja izdelkov z novimi ali izboljšanimi lastnostmi, Ƌ razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in umetniško kreativnemu delu.
beleženja, predvajanja in komentiranja modnih dogodkov, Ƌ sposobnost samostojne umetniške dejavnosti na področju ustvarjanja tekstilnih slik (krpanke, tapiserije), tekstilnega nakita (zračna čipka) in tekstilnih prostorsko plastičnih instalacij, Ƌ sposobnost poznavanja in uporabe znanstvenih metod in postopkov pri razvijanju idej in reševanju konkretnih delovnih problemov oblikovanja tekstilij in oblačil, Ƌ sposobnost pretvorbe ideje v pluralno lingvistično strukturo umetniško oblikovalskega izraza, Ƌ sposobnost povečanja dodane vrednosti izdelka in predvidevanja tržnih učinkov, Ƌ sposobnost mednarodnega primerjanja in visoke zahtevnosti pri oblikovanju standardov kakovosti lastnega dela, Ƌ sposobnost zahtevnejše fotomontaže figure, oblačila, vzorca za načrtovanje celostne vizualne podobe pri kostumografiji ali stylingu, Ƌ sposobnost interpretacije historičnih oblačil, krojev in elementov v sodobna oblačila.
Predmetno specifične kompetence: Ƌ sposobnost uporabe različnih specifičnih likovno vizualnih metodologij in postopkov za posredovanje problemov in kreacij z vizualno percepcijskega področja, Ƌ sposobnost visoko kakovostne optične zaznave in občutljivosti za oblike, vzorce ter realni (naravni in urbani) in metafizični (umišljeni in iluzivni) prostor, Ƌ sposobnost suverenega izražanja oblikovalskih idej s pomočjo prostoročnega in računalniškega risanja in slikanja ter 2D in 3D animacije, Ƌ sposobnost analiziranja, razumevanja razlik in uporabe notranje likovne strukture posameznih likovnih in oblikovalskih del skozi posamezna zgodovinska stilna obdobja, Ƌ sposobnost različnih pristopov k vizualni interpretaciji sporočila od objektivno predstavitvenega do simbolnega, od konkretnega do abstraktnega, od realnega do iluzivnega, od nedvoumnega do kontradiktornega, Ƌ sposobnost visoko kakovostne likovne analize oblikovalskih ter drugih likovno-umetniških del s področja oblikovanja tekstilij in oblačil ter vizualnih komunikacij, Ƌ sposobnost analitičnega in primerjalnega raziskovanja oblikovalskih in likovnih ustvarjalnih procesov ter pomena oblikovalske, likovne ter umetniške forme in jezika, Ƌ sposobnost proučevanja osnovnih sestavin likovnega mišljenja in govora, kakor tudi likovno oblikovalskega opazovanja in vrednotenja ter likovno oblikovalskega pojmovnega mišljenja, Ƌ sposobnost postopnega razvijanja oblikovalske moči in ustvarjalnosti ter svoje kreativne osebnosti in svetovnega nazora, Ƌ sposobnost združevanja fotografskih, tipografskih in likovno oblikovalskih sistemov v skupno celoto, Ƌ sposobnost kritičnega presojanja aktualnih modnih pojavov ter kreativne aktivnosti na področju modnega novinarstva in modne kritike, Ƌ sposobnost visokokakovostnega kreiranja in oblikovanja vseh vrst modnih dodatkov, Ƌ sposobnost opravljanja stilističnega dela za tiskane medije, televizije in različne prireditve, Ƌ sposobnost visokokakovostnega oblikovanje ko-
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program prve stopnje na področju: oblikovanja tekstilij in oblačil ali modnega oblikovanja, b) študijski program prve stopnje z drugih umetniških področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost umetniškega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, c) visokošolski strokovni študijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: oblikovanja tekstilij in oblačil ali modnega oblikovanja, d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih umetniških področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost umetniškega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do d), v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
V primeru omejitve vpisa bodo Ƌ kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: Ƌ število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje; Ƌ kandidati iz točk b) in d) izbrani glede na: Ƌ število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje oziroma visokošolskem strokovnem programu pred uvedbo bolonjske deklaracije – 75 % točk, Ƌ število točk doseženih pri opravljanju dodatnih študijskih obveznosti – 25 % točk. Točke se izračunajo tako, da se povprečna ocena študija oziroma dodatnih študijskih obveznosti iz točk b) in d), zaokrožena na eno decimalko, pomnoži z 10 (maksimalno 100 točk).
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Oblikovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Oblikovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v drugi letnik doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Študenti morajo imeti za ponavljanje prvega letnika doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov druge stopnje Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.
Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: Ƌ izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program,
Ƌ obseg razpoložljivih mest, Ƌ letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti, Ƌ minimalno število semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu.
Mogoč je prehod: a) iz študijskih programov druge stopnje na področju: oblikovanje tekstilij in oblačil ali modno oblikovanje, b) iz študijskih programov druge stopnje z drugih umetniških področij, c) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: oblikovanje tekstilij in oblačil ali modno oblikovanje, d) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z drugih umetniških področij. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Študijska komisija NTF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati. Področje magistrskega dela je vezano na izbrani glavni izbirni predmet.
Strokovni naslov Strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga kandidat pridobi po uspešnem dokončanju študija, je: magister akademski oblikovalec tekstilij in oblačil oziroma magistrica akademska oblikovalka tekstilij in oblačil Okrajšava: mag. akad. oblik. tekst. in oblač.
[ PREDMETNIK ] Kontaktne ure
[ 1. LETNIK ]
Št. p. Predmet 1. semester
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
191
86
49
124
450
30
900
0
0
45
75
5
150
1
Oblikovanje tekstilij 4a
30
2
Oblikovanje oblačil 4a
30
0
0
45
75
5
150
3
Predstavitvene tehnike 3a
15
15
30
0
60
4
120
4
Tehnološko oblikovanje tekstilij in oblačil
30
30
0
0
60
4
120
5
Likovna artikulacija 1
30
15
0
Izbirni predmet 1
28
13
Izbirni predmet 2
28a
13a
210
105
15
2. semester
[ 2. LETNIK ]
P
a
a
15
60
4
120
9,5
a
9,5
60
4
120
9,5a
9,5a
60
4
120
120
450
30
900
a
6
Oblikovanje tekstilij 4b
30
0
0
45
75
5
150
7
Oblikovanje oblačil 4b
30
0
0
45
75
5
150
8
Predstavitvene tehnike 3b
15
15
0
30
60
4
120
9
Likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil 1
30
30
0
0
60
4
120
10
Socialna psihologija oblačenja
45
15
0
0
60
4
120
11
Multimedijske predstavitve
15
30
15
0
60
4
120
12
Trženje tekstilij in oblačil 2
45
15
0
0
60
4
120
Skupaj 1. letnik
401
191
64
244
900
60
1800
3. semester
188
116
53,5
92,5
450
30
900
6
45
Glavni izbirni predmet
48
b a
51 13
b
b
10
300
Izbirni predmet 3
28
60
4
120
Izbirni predmet 4
28 a
13 a
9,5 a
9,5 a
60
4
120
Izbirni predmet 5
28 a
13 a
9,5 a
9,5 a
60
4
120
Izbirni predmet 6
28
a
13
a
9,5
a
9,5
a
60
4
120
Izbirni predmet 7
28
a
13
a
9,5
a
9,5
a
60
4
120
a
9,5
150 a
b
a
9,5
4. semester
0
0
0
0
0
30
900
Izdelava magistrskega dela
0
0
0
0
0
30
900
Skupaj 2. letnik
188
116
53,5
92,5
450
60
1800
Skupaj program
589
307
117,5
336,5 1350
120
3600
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje strokovnih izbirnih predmetov, b – povprečje glavnih izbirnih predmetov ]
[
IZBIRNI PREDMETI
] Kontaktne ure
[ GLAVNI ]
Št. p. Predmet 13
Oblikovanje tekstilij 5a
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
45
0
0
105
150
10
300
14
Oblikovanje oblačil 5a
30
0
0
120
150
10
300
15
Likovna artikulacija 2
60
90
0
0
150
10
300
16
Likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil 2
60
90
0
0
150
10
300
17
Oblikovanje kostumov 2
45
75
30
0
150
10
300
240
255
30
255
750
50
1500
Povprečno na predmet
48
51
6
45
150
10
300
18
Oblikovanje tekstilij 5b
15
0
0
45
60
4
120
19
Oblikovanje oblačil 5b
15
0
0
45
60
4
120
20
Oblikovanje kostumov 1
30
15
15
0
60
4
120
21
Modni dodatki 2
30
15
15
0
60
4
120
22
Modni stilizem 2
30
15
15
0
60
4
120
23
Oblačilne in tekstilne tradicije
30
30
0
0
60
4
120
24
Izbrana poglavja modernizma
30
15
0
15
60
4
120
25
Modno komuniciranje in oglaševanje
45
15
0
0
60
4
120
26
Razvoj specialnih krojev oblačil 2
30
15
15
0
60
4
120
27
Izzivi v barvarstvu
15
15
0
30
60
4
120
28
Plemenitilni postopki
30
30
0
0
60
4
120
29
Digitalni tisk tekstila
30
0
30
0
60
4
120
30
Specialne tekstilije 2
30
30
0
0
60
4
120
31
Tekstilna umetnost 2
30
0
0
30
60
4
120
32
Tekstil v prostoru
30
15
0
15
60
4
120
33
Barvno izražanje
30
0
30
0
60
4
120
34
Digitalno 3D oblikovanje 2
30
0
30
0
60
4
120
35
Grafične komunikacije 2
30
30
0
0
60
4
120
36
Konceptualno projektiranje
30
0
30
0
60
4
120
540
240
180
180
1140
76
2280
28
13
60
4
120
Skupaj
[ STROKOVNI ]
P
Skupaj Povprečno na predmet
9,5
9,5
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Priporočene izbirne kombinacije Priporočene kombinacije so nastale z namenom, da bi bolje izkoriščali prednosti povezovanja bolonjskih programov in s tem študentom omogočili več specializiranega znanja na področju, ki jih posebej zanima in s katerim se želijo profesionalno ukvarjati. Posamezne kombinacije kot Moda, Stilizem, Modni dodatki, Oblikovanje tekstilij, Tekstilni interier, Grafika v modi in Inteligentna oblačila predstavlja-
jo sklop logičnih povezav nadgrajujočih se izbirnih predmetov. Z izbirnimi predmeti je potrebno zbrati 1 × 10 + 7 × 4 = 38 ECTS kreditnih točk. Študenti se sami odločijo za kombinacije enega glavnega izbirnega predmeta in sedem izbirnih predmetov znotraj obstoječega programa Oblikovanja tekstilij in oblačil. Pet predmetov sklopa je priporočenih, ostale izbira študent povsem poljubno. Možne so tudi kombinacije z izbirnimi predmeti na drugih
programih fakultet in akademij Univerze v Ljubljani v skupni vsoti 10 ECTS.
Moda 1. Oblikovanje oblačil 5a* ali Oblikovanje kostumov 2* (glavni izbirni predmet) 2. Oblikovanje oblačil 5b 3. Oblikovanje kostumov 1 4. Oblačilne in tekstilne tradicije 5. Razvoj specialnih krojev oblačil 2 6. izbirni 7. izbirni 8. izbirni
Stilizem 1. Oblikovanje oblačil 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Modni stilizem 2 3. Oblikovanje oblačil 5b 4. Oblačilne in tekstilne tradicije 5. Modni dodatki 2 6. Izbirni 7. Izbirni 8. Izbirni
Modni dodatki 1. Oblikovanje oblačil 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Modni dodatki 2 3. Oblačilne in tekstilne tradicije 4. Razvoj specialnih krojev oblačil 2 5. Digitalno 3D oblikovanje 2 6. Poljubni 7. Poljubni 8. Poljubni
Oblikovanje tekstilij 1. Oblikovanje tekstilij 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Oblačilne in tekstilne tradicije 3. Digitalni tisk tekstila 4. Specialne tekstilije 2 5. Barvno izražanje 6. Poljubni 7. Poljubni
Tekstilni interier 1. Oblikovanje tekstilij 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Oblačilne in tekstilne tradicije 3. Tekstilna umetnost 2 4. Tekstil v prostoru 5. Specialne tekstilije 2 6. Izbirni 7. Izbirni 8. Izbirni
Grafika v modi 1. Likovna artikulacija 2* ali Likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil 2* (glavni izbirni predmet) 2. Izbrana poglavja modernizma 3. Modno komuniciranje in oglaševanje
4. Barvno izražanje 5. Grafične komunikacije 2 6. Poljubni 7. Poljubni 8. Poljubni Priporočeni predmeti na Grafične in interaktivne komunikacije: Ƌ Interaktivni mediji 2 Ƌ Teorija tipografije Ƌ Temelji fotografije Ƌ Ustvarjalna tipografija Ƌ Umetniška fotografija Ƌ Integracija oblikovanja in tehnol. Ƌ Vizualizacija informacij
Inteligentna oblačila 1. Oblikovanje tekstilij 5a* ali Oblikovanje oblačil 5a* (glavni izbirni predmet) 2. Digitalni tisk tekstilij 3. Specialne tekstilije 2 4. Digitalno 3D oblikovanje 2 5. Pametne tekstilije 6. Poljubni 7. Poljubni 8. Poljubni Priporočeni predmeti na Načrtovanje tekstilij in oblačil: Ƌ Izzivi v barvarstvu Ƌ Plemenitilni postopki Ƌ Ekologija v tekstilstvu 2 Ƌ Tehnične tekstilije Ƌ Elektronske tekstilije Ƌ Medicinske tekstilije Ƌ Biotehnologija v tekstilstvu
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli magistrskega programa s področja oblikovanja tekstilij ali oblikovanja tekstilij, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo CUMULUS. Študent lahko 38 % izbirnih enot programa (10 ECTS) pridobi v drugih magistrskih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov
1 Oblikovanje tekstilij 4a (5 ECTS) Aktualne individualne usmeritve z možnostjo uveljavljanja v praksi; v projektu se raziščejo likovno-teoretična, tržno-ekonomska, zgodovinska, tehnološko-proizvodna, civilizacijsko-kulturna izhodišča; razvoj zasnove je med likovno transformacijo in tehnološkim eksperimentiranjem; interne in javne predstavitve.
2 Oblikovanje oblačil 4a (5 ECTS)
9 Likovne analize tekstilnih vzorcev 1 (4 ECTS)
Poglabljanje znanja reševanja oblikovalskih problemov, preizkušanje zamisli na poskusnih in izvedbenih modelih z znanjem modeliranja; določanje materialov, barv, vzorcev in tekstur glede na želen vizualni učinek; projektno delo s povezovanjem že usvojenih znanj in razvijanjem novih.
Osnovni likovni parametri pri kreiranju tekstilnih vzorcev in oblačil, likovne analize vzorcev v naravi ter vzorcev in oblačil skozi posamezna zgodovinska obdobja in kulture, analiza vzorcev s področja slikarstva, kiparstva, arhitekture in oblikovalskih izdelkov v povezavi s tekstilnimi vzorci in oblačili, kompozicijske sheme tekstilnih vzorcev in oblačil.
3 Predstavitvene tehnike 3a (4 ECTS) Računalniško risanje in slikanje modne skice, tekstilnih vzorcev, kolažev, tehničnih modnih načrtov za oblačila, izvedba abstraktnih in tekstilnih slik, uporaba in obdelava digitalne fotografije pri izvedbi javnih in internetnih predstavitev, uporaba računalniške vizualizacije za predstavitev.
4Tehnološko oblikovanje tekstilij in oblačil (4 ECTS) Odnos oblikovanje-tehnologija; dejavniki, ki vplivajo na proces načrtovanja, priprave in izdelave kolekcije tekstilij/oblačil; strategija načrtovanja, priprave in izdelave kolekcije tekstilij/oblačil; časovno načrtovanje izdelave prototipne/trgovske/tržne kolekcije; principi in sistemi izbiranja in optimiranja kolekcije tekstilij in oblačil; zagotavljanje kakovosti in oprema kolekcije tekstilij/oblačil.
5 Likovna artikulacija 1 (4 ECTS) Vizualno in likovno, čutne in psihične prvine percepcije in artikuliranja 2D in 3D oblik in prostora; vloga kontrasta in asimilacije; zakoni organizacije vidnega polja; semantika in semiologija; soodvisnost med znakom in pomenom; simulakri in simulacije v različnih likovnih jezikih; morfologija in likovna sintaksa; osnove likovne kompozicije v sodobnih likovnih praksah v povezavi z oblikovanjem tekstilij in oblačil.
6 Oblikovanje tekstilij 4b (5 ECTS) Celostna problematika tekstilij kot kulturna stalnica; najnovejši dosežki na tehnološkem področju, združeni z estetskimi vrednotami v tržnih okvirih; specifičnosti prostora, skrb za ohranjanje identitete in njene raznolikosti; tekstilije v bivanjskem okolju; predstavitvene oblike kot sredstvo komunikacije in metafore.
7 Oblikovanje oblačil 4b (5 ECTS) Poglabljanje znanj reševanja oblikovalskih problemov, razlikovanje namenske kolekcije za industrijsko ali butično proizvodnjo glede na izbiro ciljne skupine potrošnikov, razvoj kolekcije za posebne potrebe; vsak projekt se konča z interno predstavitvijo.
8 Predstavitvene tehnike 3b (4 ECTS) Prostoročno risanje in slikanje tekstilnih slik, oblikovanje na računalniku ter izvedba tekstilnih slik na žakarskih statvah, oblikovanje vizualnih komunikacij, razvijanje postopkov od začetne ideje do končne realizacije projekta, logotip, celostna grafična podoba.
10 Socialna psihologija oblačenja (4 ECTS) Razumevanje oblačenja in človekovega obnašanja znotraj skupnosti; predmet združuje znanja antropologije, psihologije, sociologije in kulturoloških študij; oblačenje kot del širšega konteksta videza; socialni pomeni oblačil; oblačenje, videz in socialna konstrukcija spola; sebstvo: jaz v kontekstu socialne interakcije; oblačila in videz kot možnost izražanja znotraj skupnosti, moda kot socialno-psihološki proces v kulturnem in zgodovinskem kontekstu; vplivi globalizacije in izražanje identitete.
11 Multimedijske predstavitve (4 ECTS) Zasnova dramaturškega, vsebinskega in oblikovalskega koncepta dinamične predstavitve modnega oblikovanja na CD ROM-u/DVD-ju, videu in internetu; odnosi med sliko/besedilom/zvokom/časom; gibanje, animacija, sekvenca, ritem, koreografija; načrtovanje spletnih strani, navigacija, interaktivnost, scenarij, storyboard; snemanje, montaža, postprodukcija.
12 Trženje tekstilij in oblačil 2 (4 ECTS) Razvoj trženja v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru v prihodnosti; poglobljene vsebine s področja opredelitve tržišč in metod njihovega raziskovanja, segmentacije tržišč, vplivov mikro in makro okolja na različne tržne segmente potrošnikov, oblikovanja modnih smernic kot odraza globalne raziskave tržišča, oblikovanja tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov in s področja oblikovanja blagovne znamke tekstilij in oblačil.
13 Oblikovanje tekstilij 5a (10 ECTS) Uvod v magistrsko delo; določanje novih smeri glede na spremenjene družbene pogoje (spremenjene dejavnosti človeka), nove možnosti tehnološke izvedbe, tržne pogoje, aktualne smeri v umetnosti, zgodovinsko kontinuiteto in etnološke specifičnosti ter medijske pojavnosti tekstilij in oblačil.
14 Oblikovanje oblačil 5a (10 ECTS) Poglabljanje znanj reševanja oblikovalskih problemov, individualno projektno delo s povezovanjem že usvojenih znanj, njihovo preverjanje in razvijanje novih; poseganje na druga oblikovalska in tehnološka področja.
15 Likovna artikulacija 2 (10 ECTS) Pomembna vprašanja likovno produktivnega mišljenja; zaznave in ustvarjalčeve specifične usmeritve, te-
oretska in praktična vprašanja likovnih panog v zgodovini in sodobnosti, soodvisnosti in specifičnosti; estetike in primerjave z drugimi umetniškimi praksami; struktura likovnega jezika in modeli verbalizacije; odnosi med subjektom, strukturo in substanco ter načini konceptualizacije umetniškega izraza; likovna materializacija podobe, predmeta, predstavitve v javnem prostoru.
22 Modni stilizem 2 (4 ECTS) Poglabljanje znanja modnega stilizma; ciljno usmerjene naloge; zgodovinska, etnološka in sodobna stilska podoba; znanja različnih področij za dosego želenega cilja; sledenje razpoloženju in spremembam v družbi na podlagi psihologije in sociologije mode; modni stilizem v podporo kolekcijam oblačil in tekstila, da postanejo tržno zanimive; nove stilske podobe posameznikov ali skupin za specifične namene.
16 Likovne analize tekstilnih vzorcev 2 (10 ECTS) Likovne spremenljivke, likovno teoretska načela, likovni parametri, likovne analize tekstilnih vzorcev in oblačil na estetski, funkcionalni, modni, psihološki in izrazni ravni, združevanje tekstilnega vzorca in oblačila v skupni likovno-oblikovalski organizem, likovna analiza modne fotografije, vizualnih komunikacij, tipografije, oblikovanja, umetnosti, medijskih in multimedijskih vizualizacij.
17 Oblikovanje kostumov 2 (10 ECTS) Funkcija, cilji, naloge, področja in vloga kostumografije; kostumografski koncept, kostumska skica, kostumska vaja; razvoj gledališča, prizorišč, dramatike, scenografije in kostumografije skozi stoletja; kostumografski postopki glede na specifičnost medija; aktualni kostumografski postopki znanih svetovnih kostumografov.
23 Oblačilne in tekstilne tradicije (4 ECTS) Spoznavanje temeljev kulturne antropologije, spoznavanje različnih etničnih kultur in njihovo primerjanje z značilnostmi domačega kulturnega izročila; uporaba inovativnosti in posebnosti oblačil etničnih skupin za kreativno osnovo sodobnih kolekcij oblačil.
24 Izbrana poglavja modernizma (4 ECTS) Umetnostni stili v modernizmu in postmodernizmu ter prikaz družbeno pogojenih sprememb v sodobni umetnosti; razvoj avtonomizacije umetnosti in estetike v povezavi s pluralnostjo zadnjih dveh stoletij; teorije abstrakcije in ključni dosežki visokega modernizma; postmodernizem; vpliv tehnoloških novitet na umetnost in oblikovanje; vprašanje avantgardnosti in retrospekcije; vpliv digitalizacije in globalizacije na umetnost, prelivanje med področji človekovega delovanja in bivanja v sodobni umetnosti.
18 Oblikovanje tekstilij 5b (4 ECTS) Načrtovanje novih tekstilnih predmetov in načinov njihove uporabe na osnovi raziskav spremenjenih dejavnosti; v povezavi z oblikovanjem oblačil in tehnikami plemenitenja, ki odražajo sodobno estetiko; v povezavi s predstavitvenimi tehnikami.
19 Oblikovanje oblačil 5b (4 ECTS) Poglabljanje znanj reševanja oblikovalskih problemov, individualno projektno delo s povezovanjem že usvojenih znanj, njihovo preverjanje in razvijanje novih; poseganje na druga oblikovalska in tehnološka področja.
20 Oblikovanje kostumov 1 (4 ECTS) Funkcija in cilji kostumografije, proces ustvarjanja predstave ali filma; zbiranje podatkov, kostumska skica, tehnična risba, skice krojev, kostumsko pomerjanje, kostumska vaja; vloga in naloge asistenta v procesu in izvedbi produkcije; sodelovanje z garderoberji in maskerji.
21 Modni dodatki 2 (4 ECTS) Ciljno načrtovanje; zgodovinsko, etnološko in sodobno oblikovanje določenih modnih dodatkov za izbrano oblikovalsko nalogo; načini reševanja oblikovalskih problemov; razvoj kolekcije v skladu s potrebami in modnimi smernicami ob upoštevanju funkcionalnosti in estetike; nove rešitve na osnovi družbenih sprememb, novih tehnologij in znanja modeliranja; individualno eksperimentalno delo.
25 Modno komuniciranje in oglaševanje (4 ECTS) Razvoj modnega komuniciranja v slovenskem, evropskem in svetovnem prostoru v prihodnosti, sodobne komunikacijske in oglaševalske strategije, oblikovanje komunikacijskega spleta, oglaševanje, pospeševanje prodaje, stiki za javnostmi, osebna prodaja, publiciteta, načrtovanje komunikacijskih akcij.
26 Razvoj specialnih krojev oblačil 2 (4 ECTS) Različne oblike telesa/drže in vpliv na konstrukcijo/modelacijo krojev oblačil, razvoj specialnih krojev oblačil za posebne namene, razvoj specialnih zgodovinskih oblik krojev oblačil, razvoj krojev oblačil za individualne vsebine projektov/magistrske naloge pri predmetu Oblikovanje oblačil.
27 Izzivi v barvarstvu (4 ECTS) Priprava koncepta izvedbe barvanja izbrane tekstilije na podlagi poznavanja modernih barvil; poglobljeno poznavanje naravnih barvil in tehnik njihove uporabe ter možnosti aplikacije naravnih barvil po starih recepturah in barvarskih tehnikah; poznavanje odnosa med konstitucijo barvil in barv; eksperimentalno vrednotenje po ISO standardih; visoko pralno obstojna redukcijska barvila za posebne namene; laboratorijski preizkusi z znanjem barvne metrike.
28 Plemenitilni postopki (4 ECTS) Predhodna priprava tekstilij; apreture; klasifikacija in načrtovanje postopkov glede na uporabne in estetske
lastnosti tekstilije; vključitev postopkov v proces oblikovanja tekstilij; vpliv dejavnikov na kakovost postopkov; specialni učinki; ekološka sprejemljivost.
29 Digitalni tisk tekstila (4 ECTS) Teoretične osnove, naprave in tehnologija, osnove vzorčenja, barvila in pomožna sredstva, substrati, priprava blaga, postopki utrjevanja barvil na tekstilni substrat, prenos z digitalnega v filmski tisk, barvno receptiranje, vpliv tiska na lastnosti vlaken in tekstilij, vpliv tehnologije na okolje in človeka.
35 Grafične komunikacije 2 (4 ECTS) Jezikovne prvine oblikovanja sporočila; likovni in verbalni jezik kot nosilca informacije; elementi grafične kompozicije; nosilci in materiali v tiskarstvu ter v digitalni tehnologiji; velikosti in proporci; prelom in mreža; tipografija, razvoj pisav, črkovni slogi; blagovna znamka, identiteta, razvojna strategija in vizualno označevanje z logotipom grafičnih in digitalnih aplikacij, sloganov, besednih, črkovnih in slikovnih znakov; digitalna priprava.
36 Konceptualno projektiranje (4 ECTS) 30 Specialne tekstilije 2 (4 ECTS) Tekstilne inovacije, poglobljen študij lastnosti specialnih tekstilij: kromizmi, luminiscenca, fluorescenca, holografija, biomimikrija, nanotehnologija, prevodni polimeri, vgrajevanje mikroelektronike v tekstilije idr.; tehnološke možnosti oblikovanja specialnih tekstilij; razvojni trendi.
31 Tekstilna umetnost 2 (4 ECTS) Sodobni likovni stili in prakse z razumevanjem razvoja likovne umetnosti, njene pomenske večplastnosti in materialne slikovitosti; s poudarkom na študiju abstraktne umetnosti izpostaviti likovne svojskosti tekstilnih materialov; sodobne sinteze primerjav, izkušenj, različnih kontrastov in instalacij likovnih vsebin; skupni projektih s študenti likovne akademije in drugimi.
32 Tekstil v prostoru (4 ECTS) Zgodovina arhitekture s poudarkom na notranjem oblikovanju in tekstilni opremi; kulturna, politična in socialna ozadja o logiki rabe arhitekturnega jezika; prostorske možnosti od razkošne unikatne zasebnosti preko tipične množične industrijske proizvodnje do stavb širšega javnega značaja; urbane krajine in naravni ambienti; raznovrstnosti tekstilij za notranjo opremo in druge namembnosti; skupni projekti s študenti arhitekture in industrijskega oblikovanja.
33 Barvno izražanje (4 ECTS) Barvni sistemi in modeli; barva kot svetloba in kot snov; barva v umetniški in oblikovalski praksi, estetika in ekspresija; barvni in svetlostni intervali; barvna harmonija in kontrast; simbolni pomeni; morfološke konstante čistih barvnih tonov; barva kot sredstvo likovnega izraza skozi zgodovino likovnih panog; barva v ustvarjanju smernic tekstilnega in modnega oblikovanja; barvne karte; barva in barvna svetloba v javnih predstavitvah.
34 Digitalno 3D oblikovanje 2 (4 ECTS) Predstavitev in uporaba programa Alias Maya in drugih računalniških programov za 3D oblikovanje in vizualizacijo; oblikovanje 3D lika; kreativno modeliranje in simulacija oblačil; materiali in teksture; upodobitev simulacije oblačil; oblikovanje in upodobitev različnih modnih dodatkov.
Konceptualno mišljenje in njegove interpretacije za uspešno oblikovalsko projektiranje, razvijanje spretnosti konciznega raziskovanja pomenov besed; ustvarjanje drugačnih kreativnih razsežnosti v okolju, ki se posredno povezuje z modo in oblačilno kulturo; analize, komentarji, intervjuji in prebiranje znanih avtorskih del z različnih področij; besedna semantika; izvedbeni projekti. neodvisni od mode.
[ /07* 1304503* 7 -&56 ]
[ '050(3"'4,* 456%*0 ] Studio s podpornimi sobami je v celoti zasnovan kot prostor, kjer je mogoÄ?e pedagoĹĄko in raziskovalno dejavnost izvajati na najviĹĄjem nivoju. Z viĹĄino in zaobljenimi vogali nudi izjemne moĹžnosti tako fotografom kot tudi snemalcem. Ker gre za popolnoma bel prostor, so v njem nameĹĄÄ?ena tudi barvna ozadja, ki omogoÄ?ajo prilagajanje scen. Studio smo naÄ?rtovali tako, da lahko delo v njem poteka na dveh loÄ?enih scenah hkrati. Poleg osnovnih scenskih postavitev se prostor ponaĹĄa tudi s kakovostno fotografsko opremo. Veliko ĹĄtevilo halogenski svetil, bliskavic, miza za preslikavo, odbojniki in ostala studijska oprema dajejo ustvar-
jalcem in raziskovalcem odliÄ?ne moĹžnosti za kakovostno opravljeno delo. Fotografom in snemalcem so na voljo tudi profesionalni digitalni fotoaparati in digitalne kamere z dodatno opremo.
Fotografije: Ć‹ TQPEBK MFWP GPUPHSBGTLJ TUVEJP NFE QSFOPWP Ć‹ TQPEBK EFTOP
Za piko na i se v podpornih prostorih nahaja tudi vsa potrebna raÄ?unalniĹĄka oprema za kakovostno postprodukcijo. Opremljeni smo po najviĹĄjih industrijskih standardih in lahko reÄ?emo, da so naĹĄi ĹĄtudenti dobro pripravljeni na zaposlitev. Zanesljivo lahko trdimo, da smo s fotografskim studiem uspeli povezati podroÄ?ja, kot so modna fotografija, video produkcija in razvoj novih slikovnih tehnologij. Gre torej za popolno vez med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo.
GPUPHSBGTLJ TUVEJP QP QSFOPWJ Ć‹ W P[BEKV WBKF J[ QSFENFUB GPUPHSBČ‚KB W GPUPHSBGTLFN TUVEJV
[ /07* 1304503* 7 -&56 ]
[ -"#03"503*+ ;" (3"'*Ă‹/0 %0%&-"70 ] GrafiÄ?na dodelava je uveljavljeno poimenovanje zakljuÄ?nega dela grafiÄ?nega procesa, v katerem iz odtisov nastane grafiÄ?ni izdelek s konÄ?no uporabno in estetsko vrednostjo. Glede na vrsto izdelkov loÄ?imo knjigoveĹĄko dodelavo, kjer nastajajo knjige in knjigam podobni izdelki, kartonaĹžersko dodelavo, v kateri nastajajo predvsem kartonske ĹĄkatle in podobni izdelki iz kartona, ter ostalo dodelavo, kjer sreÄ?amo obrazce, etikete, fleksibilno embalaĹžo itd. V novem laboratoriju imamo kljuÄ?ne stroje za knjigoveĹĄko dodelavo. Rezalni stroj Wohlenberg 76 (W7692.01—EN) z delovno ĹĄirino 760 mm je po formatu med najmanjĹĄimi tovrstnimi stroji za profesionalno delo. ReĹžemo lahko papir ali podobni material do skupne viĹĄine najveÄ? 110 mm, hitra manipulacija papirja je omogoÄ?ena z zraÄ?no blazino na delovni mizi. Po konstrukcijskih znaÄ?ilnostih, vgrajeni programski opremi, varnostnimi elementi in robustnosti se lahko enakovredno primerja z veÄ?jimi rezalnimi stroji, ki jih sreÄ?amo v vsaki resni sodobni tiskarni. Opremljen je z zaslonom na dotik, preko katerega ga lahko programiramo za optimalno rezanje glede na tehnoloĹĄke zahteve in dimenzije izdelka. Vgrajeno ima diagnostiko delovanja stroja, preko USB vmesnika pa tudi shranjevanje nastavitev ali vnos programa za rezanje, narejenega na zunanjem raÄ?unalniku. Varnost pri delu je zagotovljena z vgrajenimi fotocelicami in istoÄ?asnim dvoroÄ?nim vklopom, skladno s standardi in predpisi. Avtomatski stroj za mehko vezavo oz. broĹĄirka Tecnograf tip ANT 250 PUR/Hot-Melt je kompakten stroj z eno priĹžemo in rezkarjem, namenjen za vezavo knjig v manjĹĄih nakladah. Za lepljenje hrbta in vplatniÄ?e-
nje lahko uporabljamo uveljavljeno taljivo lepilo izdelano na osnovi umetnih smol, voskov in dodatkov, s taliĹĄÄ?em 70–90 °C, ki ga nanaĹĄamo pri delovni temperaturi 160–180 °C. Za doseganje bolj kakovostne vezave lahko uporabimo reaktivno taljivo lepilo na osnovi poliuretana, ki ga nanaĹĄamo pri niĹžji temperaturi, tj. 120–130 °C. KonÄ?na sila lepljenja je doseĹžena ĹĄele po daljĹĄem Ä?asu, npr. 72-ih urah. Vse osnovne nastavitve stroja lahko izvedemo preko zaslona na dotik. Stroj omogoÄ?a vezavo knjig v formatu 100 Ă— 100 mm do 350 Ă— 420 mm, z debelinami knjiĹžnega bloka 1–50 mm pri rezkanju, in do 80 mm pri predhodno zaĹĄitem knjiĹžnem bloku. Delovna hitrost je 250 knjig/h. Stroj ustreza varnostnim standardom in predpisom. Za Ĺžlebljenje kartonskih ovitkov v formatu do 630 Ă— 330 mm se uporablja dodatna naprava DigiCreaser, ki omogoÄ?a do devetkratno Ĺžlebljenje, glede na zahtevano vezavo. Z novim laboratorijem za grafiÄ?no dodelavo smo pridobili moĹžnost izvajanja laboratorijskih vaj pri predmetih Dodelava grafiÄ?nih izdelkov oz. GrafiÄ?na dodelava v lastnih prostorih, lahko pa se bomo bolj posvetili raziskovalnemu delu na tem podroÄ?ju, predvsem pri kontrolirani pripravi vzorcev in preizkuĹĄanju razliÄ?nih materialov in tehnoloĹĄkih reĹĄitev pri proizvodnji knjig.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ MFWP MBCPSBUPSJK QSFE QSFOPWP Ć‹ W P[BEKV MBCPSBUPSJK QP QSFOPWJ
[ /07* 1304503* 7 -&56 ]
[ 1-&5*-/*$" ] Lahko bi rekli, da ima pletilstvo na Slovenskem veÄ? Ĺživljenj. Tako kot drugod, se je zaÄ?elo s pletenjem za lastne potrebe; roÄ?no so se pletle nogavice, kape in jope, izdelovali pa so jih predvsem moĹĄki. Kasneje sta se razvili pletilska obrt in trgovina ter iz njiju pletilska industrija, ki je veÄ?inoma zaposlovala Ĺžensko delovno silo. Poleg oblaÄ?il in nogavic so se pletle tudi zavese in dekorativno blago. Pletilstvo je torej Ĺže pred Ä?asom preseglo usmeritev zgolj v oblaÄ?ilstvo in modo, dandanes pa vse bolj sega na podroÄ?je specializiranih funkcionalnih in tehniÄ?nih pletiv. Pred nekaj desetletji so se na sejmih z novostmi predstavljali ĹĄtevilni pletilski proizvajalci, njihove blagovne znamke pa so veljale za pojem kakovosti in sodobnosti. Danes je obseg pletilstva na Slovenskem v primerjavi z zlatimi Ä?asi tekstilstva okrnjen, nikakor pa ni zanemarljiv. Slovensko pletilstvo je poleg tehnoloĹĄkega Ĺživelo in ĹĄe Ĺživi tudi modno Ĺživljenje. Pletilnice modi niso nikoli le sledile, pomagale so jo predvsem ustvarjati. V marsikateri omari doma in na tujem ĹĄe dandanes visijo vrhunske slovenske pletene kreacije, ki jim je teĹžko doloÄ?iti Ä?as nastanka. Tudi danes so sodobne in nosljive, lahko bi rekli – veÄ?ne. ZnaÄ?ilnosti slovenskega pletilstva so predstavljene v muzejih ĹĄirom po Sloveniji, med njimi v ljubljanskem Etnografskem muzeju, TrĹžiĹĄkem muzeju, LoĹĄkem muzeju in TehniĹĄkem muzeju v Bistri. Zbirke kaĹžejo zgodovino in razvoj panoge in so vir idej za nove, sodobne izdelke z novo uporabnostjo. Poleg tehnoloĹĄke in oblikovalske plati se slovensko pletilstvo lahko pohvali tudi z izobraĹževalno in raziskovalno dejavnostjo. Tudi ta ni od vÄ?eraj. Pod vod-
stvom uÄ?iteljev in profesorjev pletilskih predmetov na kranjski srednji tekstilni ĹĄoli ter Oddelku za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, se je teorija povezala s prakso, novi rodovi pletilskih strokovnjakov pa so se sistematiÄ?no posveÄ?ali analizi, naÄ?rtovanju in oblikovanju pletilskih procesov in izdelkov. Podobno kot na Slovenskem ima pletilstvo tudi na Oddelku za tekstilstvo veÄ? Ĺživljenj. Ima zgodovino in vizijo. Nova pletilnica pravzaprav ni tako nova kot se zdi. Oddelek je nekoÄ? Ĺže imel obĹĄirno pletilsko delavnico, ki je par desetletij dobro sluĹžila svojemu poslanstvu. Tudi izobraĹževalna, raziskovalna in mednarodna pletilska dejavnost na oddelku so stalnica Ĺže od nekdaj. In kaĹže, da ima tudi nova pletilnica veÄ? Ĺživljenj. Po eni strani Ĺživi kot laboratorij za tehnoloĹĄke raziskave pletilskih materialov in struktur za oblaÄ?ilne in neoblaÄ?ilne, tehniÄ?ne namene. Po drugi strani je modni atelje, kjer lahko svoje zamisli udejanjijo oblikovalci. V pletilnici poteka pouk, hkrati pa se skuĹĄa oĹživiti slovenska pletilska tradicija. Pred Ä?asom so ĹĄtudentje pletli veÄ?inoma roÄ?no, danes lahko pletejo na enostavnih roÄ?nih in zahtevnejĹĄih mehaniziranih, elektronsko podprtih pletilnikih. S pomoÄ?jo pletilskega strokovnjaka lahko na raÄ?unalniĹĄko podprtem industrijskem pletilniku izdelajo krojno oblikovane pletenine. S pomoÄ?jo programske opreme lahko simulirajo videz pletenih struktur. Lahko reÄ?emo, da ima nova pletilnica vse, kar imajo veliki. Glede na to, da sta pletilska obrt in industrija na Slovenskem ĹĄe kar naprej Ĺživi in Ĺživahni, verjamemo, da bosta zaÄ?etna gneÄ?a in delovna vnema v novi pletilnici kar trajali in trajali ‌
Fotografija: Ć‹ W P[BEKV QMFUJMOJDB QP QSFOPWJ
[ 3 ";*4,07"-/" %&+"7/045 ]
[ 3";*4,07"-/" %&+"7/045 130(3".4,& 4,61*/& ] Na Oddelku za tekstilstvo izvajamo raznoliko znanstveno raziskovalno delo, ki obsega tudi temeljne in aplikativne raziskave v okviru programske skupine P2-0213 Tekstilije in ekologija, ki je bila zasnovana leta 1999. Danes vkljuÄ?uje 17 raziskovalcev, od tega 12 doktorjev znanosti in 5 mladih raziskovalcev in ima odobreno 6 letno financiranje (od 2008 do 2013) v obsegu 1,44 FTE (kategorija D). Raziskave v okviru programske skupine so usmerjene v razvoj tehnoloĹĄko visoko razvitih tekstilij z novimi ali izboljĹĄanimi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih tekstilnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri raziskavah sledimo raziskovalnim prioritetam Evropske in Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme, ki narekujejo preusmeritev tekstilne industrije k specializiranim proizvodom, uveljavitev in ĹĄiritev tekstilij v razliÄ?ne industrijske sektorje ter nova podroÄ?ja uporabe ter premik od masovne proizvodnje k proizvodnji po meri.
1SPHSBN OBÄžJI SB[JTLBW TMFEJ OBTMFEOKJN QPNFNCOJN DJMKFN Ć‹ funkcionalizacija tekstilnih vlaken z razliÄ?nimi postopki predenja, plazemskih tehnik in plemenitenja, Ć‹ oblikovanje tekstilij z novimi in izboljĹĄanimi lastnostmi povrĹĄin, visoko dodano vrednostjo in vkljuÄ?enim veÄ?jim znanjem, Ć‹ doloÄ?itev povezave med postopki funkcionalizacije ter kemijsko in morfoloĹĄko strukturo ter lastnostmi modificiranih vlaken, Ć‹ doloÄ?itev protokola in ustreznih uveljavljenih analitskih metod za oceno lastnosti funkcionalnih tekstilij, Ć‹ prenos laboratorijskih rezultatov v nove industrijske postopke,
Ć‹ razĹĄiritev uporabe funkcionalnih tekstilij na druga gospodarska podroÄ?ja, kot so farmacija, medicina, gradbeniĹĄtvo, kmetijstvo, avtomobilska in prehrambena industrija, Ć‹ optimiranje postopkov priprave tekstilij in sredstev za funkcionalizacijo, Ć‹ ohranitev oziroma poveÄ?anje interdisciplinarnosti, interinstitucionalnosti in kakovosti raziskovalnega dela. Vsebinsko lahko naĹĄe raziskave razdelimo v dva delovna sklopa. Prvi obsega najsodobnejĹĄe postopke funkcionalizacije tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken pri procesih predenja, kemijske apreture, obdelave s plazmo, barvanjem in tiskanjem, drugi pa temeljne raziskave, ki predstavljajo podporo postopkom izdelave tekstilij.
'VOLDJPOBMJ[BDJKB UFLTUJMJK Pri postopkih predenja se ukvarjamo z razvojem sintetiÄ?nih vlaken z organskimi in anorganskimi nanoaditivi za zaĹĄÄ?ito pred UV-sevanjem, protimikrobno in ognjevarno zaĹĄÄ?ito. Tako smo Ĺže uspeli oblikovati nanovlakenske kompozite, kjer smo kot matrico uporabili polivinilalkohol, kot nanopolnili pa kationski ĹĄkrob in nanodelce bakra (slika 1). V sodelovanju z industrijo raziskujemo uporabo laminiranih aerogelnih nanokompozitov iz silicijevega aerogela, vkljuÄ?enega v razliÄ?nih vrstah vlaknovin (slika 2) kot toplotno izolacijskega materiala za zaĹĄÄ?itna oblaÄ?ila in obutev v ekstremnih temperaturnih okoljih. Pomemben sklop raziskav obsega tudi preuÄ?evanje morfoloĹĄkih, kemijskih in fizikalnih lastnosti novih vlaken iz obnovljivih surovin in prevodnih kompozitov. Vpeljava sol-gel tehnologije pri kemijskem apretiranju tekstilij predstavlja enega najsodobnejĹĄih nanotehnoloĹĄkih postopkov povrĹĄinske modifikacije tekstilij, s katerim tekstilnim vlaknom podelimo ra-
4MJLB 4&. QPTOFUFL OBOPWMBLFOTLFHB LPNQP[JUB J[ QPMJWJOJMBMLPIPMB JO OBOPEFMDFW CBLSB
dikalno nove kemijske in fizikalne lastnosti, ki jih z nanosom konvencionalnih apreturnih sredstev nismo mogli doseÄ?i. Pri tem uspeĹĄno sodelujemo z raziskovalci Laboratorija za spektroskopijo materialov Kemijskega inĹĄtituta, Ljubljana, Slovenija. Pri raziskavi smo se osredotoÄ?ili na pripravo veÄ?funkcionalnih nanokompozitnih polimernih apreturnih filmov z anorgansko-organsko hibridno strukturo za dosego vodo- in olje-odbojnih (slika 3), protimikrobnih (slika 4), samoÄ?istilnih in ognjevarnih lastnosti ter zaĹĄÄ?ite pred UV-sevanjem. Pri funkcionalizaciji povrĹĄin tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken smo vpeljali plazemsko tehnologijo kot sodobni nanotehnoloĹĄki okolju prijazen postopek plemenitenja tekstilij. S postopki obdelave tekstilij z atmosfersko in nizkotlaÄ?no plazmo, kjer uporabljamo razliÄ?ne pline in njihove meĹĄanice, poskuĹĄamo doseÄ?i razliÄ?ne uÄ?inke, kot so poveÄ?anje hidrofilnosti za izboljĹĄanje moÄ?enja in obarvljivosti, hidrofobnosti, nanostrukturirano povrĹĄinsko hrapavost (slika 5) za poveÄ?anje adhezije in stopnje adsorpcije nanodelcev. Pomemben cilj raziskave je aplikacija barvil, UV absorberjev in nanodelcev tekom barvalnega procesa na plazemsko spremenjene tekstilije. Pri funkcionalizaciji tekstilij uporabljamo tudi razliÄ?ne tehnike tiskanja, s katerimi tekstilijam podelimo poseben izgled, lahko pa tudi po vzorcu nanaĹĄamo razliÄ?ne uÄ?inkovine. Posebno pozornost smo posvetili modifikaciji tekstilij s tiskom razliÄ?nih mikrokapsul (slika 6). Le-te so bile pripravljene v sodelovanju s podjetjem Aero. Uporabili smo mikrokapsule z melamin-formaldehidno ovojnico, ki vsebujejo v jedru diĹĄave, protimikrobno sredstvo ali zaviralec gorenja. Tiskanje s filmskim tiskom se je izkazalo kot uÄ?inkovita tehnika za nanos in utrjevanje mikrokapsul na blago. Velik izziv predstavlja tudi digitalni tisk, ki je nov, ĹĄe ne raziskan naÄ?in nanosa razliÄ?nih kemikalij, ki omogoÄ?a hkratno vzorÄ?enje in kemijsko modifikacijo materiala.
4MJLB -BNJOJSBO BFSPHFMOJ LPNQP[JU [ NFNCSBOP JO QMFUJWPN B BFSPHFM W QPMJFTUSTLJ WMBLOPWJOJ C JO BFSPHFM OB QPMJFTUSTLFN WMBLOV D
4MJLB 4VQFSIJESPGPCOB JO PMFPGPCOB ULBOJOB [ z-PUPTPWJN FGFLUPNk
4MJLB /FBQSFUJSBOB DFMVMP[OB WMBLOB B JO WMBLOB [ WHSBKFOJNJ OBOPEFMDJ TSFCSB T QSPUJNJLSPCOJNJ MBTUOPTUNJ C
4MJLB /BOPTUSVLUVSJSBOB QPWSÄžJOB CPNCBÄťOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ OJ[LPUMBĂŒOP QMB[NP B JO QPMJFTUSOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ BUNPTGFSTLP QMB[NP C
4MJLB .JLSPLBQTVMF OB WMBLOJI
5FNFMKOF SB[JTLBWF LPU QPEQPSB QPTUPQLPN J[EFMBWF UFLTUJMJK V sklopu raziskav na podroÄ?ju mehanskih tekstilnih procesov preuÄ?ujemo vpliv surovinske sestave in konstrukcijskih parametrov (slika 7) na fizikalno-mehanske in prepustnostne lastnosti tkanin, kot so zraÄ?na prepustnost, prepustnost UV-Ĺžarkov in zvoka. Cilj raziskave je razviti teoretiÄ?ni model za integralno napovedovanje lastnosti tkanin. Pri tem uporabljamo sodobne statistiÄ?ne metode, kot so ANOVA, MLR in PCA. Na podroÄ?ju napovedovanja zraÄ?ne prepustnosti smo vpeljali nova parametra por, in sicer hidravliÄ?ni premer in minimalni hidravliÄ?ni premer por ter tako postavili napovedovanje z veliko stopnjo natanÄ?nosti. Nadaljnje raziskave so usmerjene v preuÄ?evanje vpliva strukture por na prepustnost zvoka in UV-Ĺžarkov. V sklopu raziskav fizikalno kemijskih pojavov v raztopinah barvil in povrĹĄinsko aktivnih snovi (PAS) preuÄ?ujemo medmolekulske interakcije barvilo-PAS, barvilo-vlakno ter PAS-vlakno. Pri tem smo se osredotoÄ?ili na ĹĄtudij termodinamike interakcij v meĹĄanici modelnih anionskih barvil ter kationskih in neionskih PAS razliÄ?nih struktur in sestav (slika 8), ki lahko simulirajo sodobne barvalne sisteme. Raziskati Ĺželimo razliÄ?ne mehanizme delovanja PAS kot egalizirnih sredstev pri barvanju tekstilnih vlaken ter njihov vpliv na hitrost in stopnjo izÄ?rpanja barvila (slika 9). Ĺ tudij interakcij bomo razĹĄirili na disperzije nanodelcev, kjer podrobno preuÄ?ujemo vpliv strukture, koncentracije in sestave PAS kot dispergirnih in omakalnih sredstev na stabilnost disperzije ter dimenzije delcev v njej. Namen raziskav na podroÄ?ju biotehnoloĹĄkih postopkov je vpeljati najsodobnejĹĄe postopke predhodne obdelave naravnih celuloznih tekstilnih vlaken z encimi (slika 10), ki imajo minimalen vpliv na okolje, pripomorejo k prihranku energije in vode ter tako zmanjĹĄajo koliÄ?ino odplak. Tako smo Ĺže uspeli razviti postopek beljenja bombaĹža z encimi, ki generirajo vodikov peroksid. Postopek nameravamo nadgraditi z dodajanjem drugih encimov, kot so pektinaze, amilaze, celulaze, kutinaze, peroksidaze, s katerimi bi z
4MJLB 1SJLB[ TUSVLUVS QPS ÄžFTUJOUSJEFTFUJI ULBOJO W SB[MJĂŒOJI HPTUPUBI JO WF[BWBI QSJ LSBUOJ QPWFĂŒBWJ
bombaĹžnih in lanenih vlaken odstranili necelulozne snovi in jih pripravili na nadaljnje plemenitenje. Izsledki raziskav bi pripomogli k optimizaciji procesa beljenja v tekstilni in papirni industriji. Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela smo uspeĹĄno predstavili tako doma kot v tujini v obliki znanstvenih Ä?lankov in monografij ter prispevkov na mednarodnih in domaÄ?ih simpozijih. Kakovost, aktualnost in odmevnost naĹĄih raziskav potrjuje 739 Ä?istih citatov (normirano ĹĄtevilo) v zadnjih desetih letih. Na sliki 11 so predstavljeni najpomembnejĹĄi znanstvenoraziskovalni doseĹžki naĹĄe programske skupine v zadnjem petletnem obdobju. Pri raziskovalnem delu nam je v veliko podporo Raziskovalni infrastrukturni center Oddelka za tekstilstvo (slika 12), ki je sestavni del Raziskovalnega infrastrukturnega centra NaravoslovnotehniĹĄke fakultete Univerze v Ljubljani.
4MJLB (BMWBOTLJ ÌMFO [ JPOP TFMFLUJWOP NFNCSBOTLP FMFLUSPEP [B ĞUVEJK UFSNPEJOBNJLF JOUFSBLDJK CBSWJMP UFO[JE
4MJLB #BSWOPNFUSJÌOP WSFEOPUFOKF CBSWF PCBSWBOJI W[PSDFW
4MJLB %PMPÌBOKF LPODFOUSBDJKF WPEJLPWFHB QFSPLTJEB
4MJLB ;OBOTUWFOPSB[JTLPWBMOJ EPTFĻLJ 1SPHSBNTLF TLVQJOF 1 5FLTUJMJKF JO FLPMPHJKF [B PCEPCKF PE EP
4MJLB 3B[JTLPWBMOP EFMP W PLWJSV 3B[JTLPWBMOFHB JOGSBTUSVLUVSOFHB DFOUSB 0EEFMLB [B UFLTUJMTUWP
[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]
[ ;"-0Äş/*Ä?," */ 16#-*$*45*Ă‹/" %&+"7/045 ] ZaloĹžniĹĄka dejavnost Oddelka za tekstilstvo ima Ĺže dolgoletno tradicijo. V obdobju od leta 1991 do danes je Oddelek za tekstilstvo zaloĹžil in izdal preko 100 del s podroÄ?ja tekstilstva, grafike in tekstilnega oblikovanja v tiskani ali digitalni obliki: monografije, uÄ?benike, skripta in drugo uÄ?no gradivo, zbornike prispevkov z znanstvenih in strokovnih simpozijev ter ĹĄtudijsko gradivo za seminarje in druge vrste izobraĹževanj.
Med pomembnejĹĄimi deli izdanimi v letu 2011 je strokovna monografija Tekstilije v gumenih kompozitih in trije uÄ?beniki: O modi, Priprava tekstilij na plemenitenje in English for Specific Purposes – Textile Engineering.
'PUPHSBČ‚KF Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ NPOPHSBČ‚KB JO USJKF VĂŒCFOJLJ LJ TP CJMJ J[EBOJ W
Oddelek je tudi izdajatelj revije Tekstilec, glasila slovenskih tekstilcev, ki objavlja znanstvene in strokovne Ä?lanke ter informacije in novosti s podroÄ?ja tekstilstva.
MFUV
[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]
[ */Ä?5*565 ;" 5&,45*-/0 */ (3"'*Ă‹/0
5&)/0-0(*+0 5&3 0#-*,07"/+& *5(50 ]
InĹĄtitut, ki deluje pod okriljem Oddelka za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Univerza v Ljubljani, ima bogato preteklost, saj je njegova vloga pomembna tako na podroÄ?ju znanstveno raziskovalnega kot tudi strokovnega dela. InĹĄtitut nudi vse tisto, kar je nudil nekoÄ? in ĹĄe mnogo veÄ?.
1PESPĂŒKB EFMPWBOKB JOÄžUJUVUB 1) Raziskovalna in razvojna dejavnost 2) Sodelovanje z gospodarstvom 3) IzobraĹževanja
Aktivno sodelujemo v razliÄ?nih razvojnih projektih, z vladnimi in nevladnimi organizacijami pri projektih EU in harmonizaciji direktiv s podroÄ?ja oznaÄ?evanja tekstilnih in usnjenih izdelkov, izdajamo najrazliÄ?nejĹĄe publikacije za podjetja in potroĹĄnike itd. Letos smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvom, TrĹžnim inĹĄpektoratom Republike Slovenije in Trgovinsko zbornico Slovenije pripravili priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il – Vrvice in vezalke. V sklopu tega sodelovanja smo pripravili izobraĹževanja za trĹžne inĹĄpektorje na TrĹžnem inĹĄpektoratu ter za trgovce na Trgovinski zbornici.
3B[JTLPWBMOB JO SB[WPKOB EFKBWOPTU Med osnovnimi dejavnostmi inĹĄtituta so izvajanje analiz, reĹĄevanje reklamacij, podajanje strokovnih mnenj in ocen. Raziskovalno in razvojno delo poteka v opremljenih laboratorijih na Oddelku za tekstilstvo in vkljuÄ?uje podroÄ?je tekstilstva (predvsem analize na vlaknih, prejah, sukancih, ploskih tekstilijah in igraÄ?ah), grafiÄ?ne tehnologije in oblikovanja. Pomembno je tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program analiz precej razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme in igraÄ?.
4PEFMPWBOKF [ HPTQPEBSTUWPN InĹĄtitut sodeluje s slovenskim gospodarstvom v okviru razvojno-raziskovalnih projektov, pripravo elaboratov in izdelavo analiz s strokovnimi mnenji.
Pomembno je seveda tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program precej bolj razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme, igraÄ?, tekstilnih talnih oblog ipd. VkljuÄ?eni smo v dva tehniÄ?na odbora na slovenskem inĹĄtitutu za standardizacijo (SIST), in sicer v tehniÄ?ni odbor za otroĹĄko opremo, oblaÄ?ila in tehniÄ?ni odbor za embalaĹžo. Letos smo na pobudo trgovcev ter trĹžnih inĹĄpektorjev prevedli standard, ki je bil povod za izdelavo priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il. Ker ima inĹĄtitut zaledje vseh zaposlenih na oddelku, poleg tega pa razpolaga tudi z zunanjimi sodelavci, strokovnost izvedenega dela ni vpraĹĄljiva.
1SFETUPKOJDB *5(50 *[PCSBÄťFWBOKB
dr. UrĹĄka VrabiÄ? Brodnjak
IzobraĹževanje se izvaja v okviru seminarjev, ki se organizirajo na naĹĄem oddelku ali pri naroÄ?niku.
/BNFTUOJDB QSFETUPKOJDF *5(50 dr. RaĹĄa Urbas
Med osnovnimi omenjenimi dejavnostmi (analize s podroÄ?ja tekstilne in grafiÄ?ne tehnologije, raziskav in svetovanja) nudi InĹĄtitut ĹĄe dodatni izobraĹževalni program.
XXX JUHUP TJ
111
[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]
[ .&%/"30%/" ,0/'&3&/$" *"3*("* Ć€ -+6#-+"/" ] Pod okriljem NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Oddelka za tekstilstvo, bo od 9. do 12. septembra 2012 v Ljubljani potekala 39. mednarodna IARIGAI (The International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Industries) konferenca. Priprave na organizacijo konference intenzivno potekajo Ĺže od leta 2009, ko je Oddelek za tekstilstvo uspeĹĄno izkazal zaupanja vredne sposobnosti izvedbe takĹĄne mednarodne konference. Tako je bil v okviru zasedanja IARIGAI boarda maja 2011 v Ljubljani sveÄ?ano podpisan tudi dogovor, s katerim je bila organizacija 39. mednarodne IARIGAI konference, z naslovom ÂťAdvances in Printing Media and Technology – Graphic Communication and BeyondÂŤ, zaupana Oddelku za tekstilstvo, NaravoslovnotehniĹĄke fakultete. Pokroviteljstvo konference je sprejel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Dogovor sta v imenu IARIGAI podpisala predsedujoÄ?a boardu gospa Helena Juhola in glavni tajnik prof. dr. Mladen LovreÄ?ek, v imenu NaravoslovnotehniĹĄke fakultete pa predstojnik Oddelka za tekstilstvo prof. dr. Franci Sluga in predsednica organizacijskega odbora konference dr. RaĹĄa Urbas. Organizacija omenjene konference pomeni pomembno mednarodno priznanje za doseĹženo kakovost raziskovalnega in pedagoĹĄkega dela najmlajĹĄi stroki na NaravoslovnotehniĹĄki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je zaÄ?ela razvijati v ĹĄtudijskem letu 1996/97, ko je bila vpisana prva generacija ĹĄtudentov ĹĄtudijskega programa GrafiÄ?na tehnika.
cij in industrijskih raziskovalnih in razvojnih podjetij, ki se ukvarjajo z razliÄ?nimi podroÄ?ji grafike in grafiÄ?ne industrije. ZdruĹženje je bilo ustanovljeno Ĺže leta 1965 in je eno izmed najbolj priznanih na podroÄ?ju grafike. V organizacijo je danes vkljuÄ?enih 52 Ä?lanov iz 25 drĹžav sveta. Namen zdruĹženja IARIGAI je sluĹžiti svojim Ä?lanom (kot tudi ĹĄirĹĄemu raziskovalnemu podroÄ?ju) kot platforma za izmenjavo znanja, strateĹĄkega povezovanja, socialnih interakcij, moĹžnosti objav doseĹženih raziskav, itd. Vrhunske tradicionalno mednarodne konference IARIGAI se udeleĹžujejo vrhunski raziskovalci s podroÄ?ja grafiÄ?nega in interaktivnega komuniciranja ter medijev. Glede na hiter tehnoloĹĄki razvoj in pohod ÂťnovihÂŤ medijev v zadnjih letih prevladujejo predstavitve izrazito interdisciplinarnih raziskav s poudarkom na digitalizaciji procesov, novi funkcionalnosti in konvergenci tehnologij in medijev. Vsebine so zanimive za ĹĄirok krog znanstvenikov, ki se ukvarjajo temeljnimi in mejnimi podroÄ?ji. Odmevnost konference je in bo zagotovljena predvsem v mednarodni javnosti, za domaÄ?e raziskovalce in strokovnjake iz industrije pa predstavlja odliÄ?no priloĹžnost za predstavitev lastnih doseĹžkov in seznanitev z rezultati vrhunskih raziskovalcev s celega sveta. Dogajanje konference je moĹžno spremljati na spletni strani www.iarigai-ljubljana.com, kot tudi na socialnih omreĹžjih facebook in twitter. PrepriÄ?ani smo, da bo konferenca uspeĹĄno sluĹžila predstavitvi naĹĄih raziskovalcev in strokovnjakov, laĹžjem navezovanju stikov s tujimi raziskovalci, kot tudi predstavitvi Univerze v Ljubljani, njenih Ä?lanic ter navsezadnje promociji Slovenije.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ [HPSBK JO OB EFTOJ TUSBOJ [BTFEBOKF WPETUWB *"3*("* JO
IARIGAI je mednarodna neprofitna organizacija razliÄ?nih raziskovalnih inĹĄtitutov, akademskih organiza-
QPEQJT EPHPWPSB
[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ 1 3&Ä?&3/07& /"(3"%& > /BHSBKFODJ
+VSF "IUJL NBH HSBG JOÄť Naslov dela: Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti Mentor: red. prof. Darko Slavec ÂťTovrsten prenos raziskovalnih doseĹžkov v umetnost je lep primer zdruĹžljivosti obeh, na videz nasprotnih polov. S pomoÄ?jo lastne pretvorbene matrike in matrik ostalih avtorjev, smo tako uspeli dvigniti umetniĹĄko vrednost na viĹĄji nivo in poiskati nove naÄ?ine za rabo anaglifne tehnike. Dokazali smo tudi, da so znanost, tehnologija in umetnost med seboj nerazdruĹžljivo povezani.ÂŤ
(BCSJKFMB 2VBMJ[[B EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂŒ 6/
Fotografija:
Naslov dela: OtroĹĄka igralna podloga kot tekstilna pokrajina Mentorica: red. prof. Karin KoĹĄak
Ć‹ W P[BEKV +VSF "IUJL
ÂťKo zaprem oÄ?i, vidim podobe v oddaljeni sedanjosti. Kot bi lebdele v prostorih brez Ä?asa, brez Ĺželja in se napajale z otroĹĄkimi spomini. Podobe znotraj nas so kot zvezdni utrinki, ki zaĹžarijo v naĹĄi domiĹĄljiji.ÂŤ
(BCSJKFMB 2VBMJ[[B 7FTOB .BLBSPW .JMBO
ÂťCilj projekta je bil oblikovati tekstilno podlago, ki ne bi predstavljala le pasivnega opazovalca, temveÄ? bi postala aktivni akter pri razvoju otrokovih spretnosti.ÂŤ
.JMBO 7VLBEJO VOJW EJQM JOÄť PCMJL UFLTU JO PCMBĂŒ Naslov dela: Vizualna podoba informativnega programa Mentor: red. prof. DuĹĄan KirbiĹĄ
7FTOB .BLBSPW EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂŒ 6/
Naslov dela: Gibljive slike/slikarske tehnike v oblikovanju tekstilij in oblaÄ?il Mentorica: red. prof. Marija Jenko, somentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ
ÂťV delu Milana Vukadina z naslovom Vizualna podoba informativnega programa je predstavljen proces vrednotenja in posodabljanja grafiÄ?ne podobe osrednje informativne oddaje na komercialni televiziji. Estetika in naÄ?in podajanja informacij sta globoko zakoreninjena v vsakem od nas in sta pogojena s kulturnim okoljem in osebno izkuĹĄnjo, s pomoÄ?jo katerih si vsak posameznik razlaga svet okoli sebe. Rezultat opravljenega dela je poveÄ?anje gledanosti oddaje pri populacijskem segmentu, ki je kljuÄ?nega pomena za komercialno televizijo.ÂŤ
7VLBEJO
115
[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ * ;+&./* %04&Äş,* Ä?56%&/507 ] 0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂŒJM "OB +FMJOJĂŒ
Ƌ Nagrada PERSPEKTIVNI – modno oblikovanje, Mesec oblikovanja
"OESFKB ,SBHFMOJL Ƌ Nagrada PERSPEKTIVNI – tekstilno oblikovanje, Mesec oblikovanja/diplomsko delo Metamorfoza sence/mentorica: red.prof. Marija Jenko/kolekcija Snails Company, Heimtekstil v Frankfurtu/ mentorica: Tßßne-Kristin Vaikla
,BUKB ,VIBS Ć‹ LIFT by Perwoll nateÄ?aj, Fashion.HR, regijska nagrada, zmagovalka nateÄ?aja/Night Light/ mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh
1FUKB ;PSFD Ć‹ Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendiranje, Slovenija/V gibanju/ mentorica: NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ Black Sheep podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć‹ Nagrada Arte Creative, Pariz, Francija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć‹ MANGO FASHION AWARD, uvrstitev med 50 polfinalistov/Neimena/mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendije, Slovenija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć‹ Fashion design Rising star podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/mentorica: doc. Elena Fajt
Ć‹ W P[BEKV "OESFKB ,SBHFMOJL Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ ,BUKB ,VIBS 1FUKB ;PSFD 1FUFS .PWSJO .BUJD -BIBSOBS "KEB JO &WB ÄşBHBS 1JLB /PWBL JO
1FUSB (BK[BS JO .BKB 0CMBL Ć‹ European Fashion Designer Competition 2010, uvrstitev med pet najboljĹĄih, London/Caught in the Wave/mentorica: doc. Elena Fajt
(3"'*Ă‹/& */ */5&3",5*7/& ,0.6/*,"$*+& 1JLB /PWBL JO "OKB %FMCFMMP
Ć‹ Priznanje odliÄ?nosti v kategoriji knjige in knjiĹžne zbirke na 5. Bienalu vizualnih sporoÄ?il, Slovenija/ mentor: doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, somentor: doc. Domen Fras
"KEB JO &WB ÄşBHBS 1FUFS .PWSJO
Fotografija:
Ć‹ Prva nagrada za oblikovanje uporabnega izdelka iz valovitega kartona na nateÄ?aju za Valkarton, Slovenija/mentor: doc. Domen Fras
130*;70%/+" 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă‹*.BUJD -BIBSOBS
Ć‹ Elle & Maxi naj stilist nateÄ?aj na prvem Philips Fashion Weeku, zmagovalec nateÄ?aja, Slovenija
"OKB %FMCFMMP
117
[ 641&)* ĝ56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ 1 37* %*1-0."/5* #0-0/+4,*) ĝ56%*+4,*) 130(3".07 ] Prvi študenti bolonjskih študijskih programov so se na Oddelek za tekstilstvo vpisali v študijskem letu 2006/2010. Do konca novembra 2011 je na vseh programih bolonjskega študija diplomiralo 128 študentov na univerzitetni stopnji, 46 na visokošolski in 4 na drugi stopnji bolonjskega študija. V nadaljevanju posredujemo razmišljanja nekaterih prvih »bolonjskih« diplomantov.
+VSF "IUJL
5KBĞB 7JENBS
+VSF "IUJL »Zaključil sem magistrski študijski program Grafične in interaktivne komunikacije (naslov dela Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti). Možnost izbiranja predmetov mi je omogočila, da sem si sestavil študijski program, ki je bil povsem v skladu z mojimi željami. Predavanja, vaje in seminarji so v večini primerov presegli pričakovanja. Izvedbeno so se močno razlikovali, pri čemer vsebinska kakovost v nobenem primeru ni bila vprašljiva. Spodbujanje kreativnosti je bilo na izjemno visoki ravni, pri sami izvedbi pa smo bili vselej usmerjani v skladu z načeli raziskovalnega dela. Pri izbiri tem magistrskih del je šlo v večini primerov za iskanje možnosti za nov prispevek k področju. Povzamem lahko, da gre za v prihodnost usmerjen študij, ki zna odlično združevati umetniške in znanstvene vidike področja. Menim, da imam s pridobljenim znanjem dovolj kompetenc za zaposlitev na grafičnem področju, vendar sem se kljub vsemu odločil za nadaljevanje na tretji stopnji. Odločitev je povezana z zastavljenimi osebnimi cilji.«
5KBĞB 7JENBS »Končala sem 2. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij; naslov zaključnega dela je bil Določitev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elektronike. Študijski program in izvajanje predmetov je izpolnilo moja pričakovanja. Študij je spodbujal kreativnost preko projektnih nalog.
5JOB )SJCFSĞFL
Pridobljeno znanje mi ni dalo dovolj kompetenc za zaposlitev zaradi odsotnosti praktičnega usposabljanja. V želji po raziskovanju in novem znanju sem se kot mlada raziskovalka zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko in tudi vpisala 3. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij.«
5JOB )SJCFSĞFL »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu univerzitetne stopnje Grafične in interaktivne komunikacije z naslovom diplomskega dela Poslikava telesa in optimalen zajem poslikanega telesa s pomočjo barvnega upravljanja. Zasnova študijskega programa in študijski predmeti so izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Vsak študent si želi, da ga profesorji čim bolje pripravijo na prvo zaposlitev po študiju, da se ta čim bolje izkaže na delovnem mestu in da s ponosom pove, kje vse se je o tem podučil. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika, koliko bo črpal znanje na predavanjih in vajah ter ali se bo še dodatno izobraževal doma, saj je bolonjski program zelo kratek in smo zelo po hitrem postopku spoznavali grafične procese in medije. Želja po hitro končanem študiju in veselje do grafike je bila pri meni zelo velika, zato sem se zelo trudila in ta trud je bil poplačan, saj so me v nekem podjetju po končanem študiju zaposlili; tu delam že dve leti kot grafična oblikovalka. Je lahko še kaj lepšega, kot da delaš tisto, kar te veseli in za kar si se izobraževal?
,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM
%BĞB -PHBS
V podjetju, kjer sem se zaposlila, se je šele izkazalo, koliko znam uporabiti, kar sem se naučila, prišla je do izraza moja kreativnost, saj sem morala biti samostojna, ter moja iznajdljivost. Doma sem že v času študija veliko vadila, delala tutoriale za oblikovalske programe, da sem jih čimprej osvojila, in to mi je kasneje v službi prišlo zelo prav. Za nadaljevanje študija se nisem odločila, ker sem takoj našla zaposlitev. Če pa bi v podjetju pokazali željo, da bi se naprej izobraževala, pa bi se zagotovo vpisala.«
področju oblikovanja raznih predmetov, ki niso bili nujno tekstilni.
,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM »Diplomirala sem na Oddelku za tekstilstvo, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil z diplomskim delom Etno in moda: Slovenska narodna noša v sodobni kolekciji oblačil. Ljudje smo si različni, vedno se zgodi, da so nam nekateri predmeti ljubši in nekateri manj. Zanimajo nas različne stvari in se nam morda zdi, da so nekateri predmeti za nas nepomembni, pa le niso, saj so za nekoga drugega morda večjega pomena. V času študija je zato pomembno veliko prilagajanja z drugimi študenti, kar seveda ni nujno slabo. Zdi se mi, da so predmetniki dovolj razgibani in da lahko v času študija dobiš veliko znanja na različnih področjih glede oblikovanja tekstilij in oblačil, tehnoloških predmetov … Vsekakor pa je študij ves čas spodbujal kreativnost, saj se lahko tekom 3–5 let izkažeš na veliko različnih področjih: šli smo iz okvirja tekstilnega oblikovanja in smo se večkrat morali izkazati tudi na
Med študijem sem dobila veliko teoretične podlage, vendar sem si zelo težko predstavljala, kako bi nekatere stvari funkcionirale v praktičnih primerih, v realnem svetu. Letos sem imela priložnost spoznati delo v podjetju, kjer se izdelki oblikujejo in tudi izdelajo, in šele takrat vidiš, kako stvari funkcionirajo in nekako povežeš s teorijo, ki si jo slišal v času študija. Morda ne bi bilo slabo, da se v bodoče organizirajo ekskurzije v podjetja, kolikor jih je še ostalo na tekstilnem področju v Sloveniji, in se tako študentom približajo dejavnosti, o katerih lahko drugače preberemo samo na papirju. Po končanem dodiplomskem študiju sem se odločila nadaljevati študij na tej smeri, saj se mi zdi, da sem v času študija iskala svojo osebnost skozi oblikovanje; zanimalo me je več stvari, ki sem jih raziskovala, vodili so me različni mentorji (profesorji), ki so mi pomagali razvijati in me voditi v stvareh, ki so me zanimale. Na podiplomskem študiju pa sem tako želela nadaljevati in iskati nove rešitve v oblikovanju meni zanimivih stvari, do katerih sem prišla med dodiplomskim študijem.«
%BĞB -PHBS »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu Načrtovanje tekstilij in oblačil. Naslov mojega zaključnega dela je bil UV zaščitne lastnosti tekstilij z biorazgradljivimi vlakni v votku. Sam študij je izpolnil moja pričakovanja, tudi same raziskave, ki
,BSJO .FOOJOHFS
.BUFK ĺJCFSU
smo jih izvajali, so bile v neki meri usmerjene v prihodnost, saj je tekstilstvo smer, kjer moraš biti na tekočem z novostmi. Kar se tiče kreativnosti, študij le-te ravno ni spodbujal, vendar tega nisem niti pričakovala glede na smer. Mogoče bi si želela med samim študijem, da bi se mogoče posvetili več novim temam, ki postajajo zanimive v tekstilstvu.
Študij je vsekakor dal zadostno znanje za zaposlitev na področju tekstilstva. Nadaljevanje študija je bilo po starih programih možno z usmeritvijo v strojniško smer. Ker po bolonjskem programu te usmeritve ni več, sem se odločila za nadaljnji študij na Fakulteti za strojništvo. Mislim, da je povezovanje drugih področij (strojništvo, kemija, restavratorstvo ipd.) s tekstilstvom zelo perspektivno in nudi večjo zaposlitveno možnost.«
Moje osebno mišljenje je, da mi študij ni dal dovolj kompetenc za zaposlitev glede na to, kakšno je stanje v Sloveniji na področju tekstilstva. Odločila sem se za nadaljevanje študija prav tako na programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, ker mi je predmetnik zelo zanimiv in ker želim višjo stopnjo izobrazbe.«
,BSJO .FOOJOHFS »Diplomirala sem septembra 2009 na smeri Proizvodnja tekstilij in oblačil. Naslov mojega diplomskega dela je bil Primerjava različnih metod za določanje trdnosti šiva na srajčevini. Na splošno so zasnova študijskega programa in študijski predmeti izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Manjkali so mi le predmeti matematika, fizika in kemija, ker so osnovna znanja iz teh treh ved v vsakem primeru nujno potrebna v tekstilstvu. Sam študij ni močno spodbujal kreativnosti in v prihodnost usmerjenega raziskovanja, je pa bilo to dvoje omogočeno. Predvsem je bilo to odvisno od osebnega interesa študenta in pa mentorja diplomskega dela.
.BUFK ĺJCFSU »Diplomiral sem na študijskem programu Grafična in medijska tehnika; naslov zaključnega dela je bil Digitalna priprava 3D vizualizacije prostora naročniku. Celoten študij je izpolnil moja pričakovanja. Všeč mi je bilo, ker smo si sami lahko izbirali predmete in se tako usmerili v tisto področje, ki nas je zanimalo. Seveda je bila velika mera kreativnosti dobrodošla, predvsem pa so predavatelji tudi spodbujali raziskovanje usmerjeno v prihodnost. Po končanem študiju smo imeli nekaj osnovnega znanja, vendar je potrebno še veliko samoiniciative in praktičnega dela, predvsem na projektih, da se potem naprej izpopolnjuješ. Za nadaljevanje študija se nisem odločil.«
[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ 67&-+"7-+&/* %*1-0."/5* ] Od leta 1956, ko se je na Univerzi v Ljubljani zaÄ?el samostojni ĹĄtudij tekstilne tehnologije, ki se mu je v letu 1989 pridruĹžil ĹĄe ĹĄtudij oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il, ter sredi 1990-ih let ĹĄe ĹĄtudij grafike, je na naĹĄem oddelku diplomiralo veÄ? kot tri tisoÄ? ĹĄtudentov vseh ĹĄtudijskih smeri, magistriralo jih je 84 in 48
doktoriralo. NaĹĄi diplomanti so se uveljavili v gospodarstvu, razvojno-raziskovalnem delu, izobraĹževanju in oblikovanju na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. V nadaljevanju objavljamo predstavitve vidnih doseĹžkov nekaterih naĹĄih najuspeĹĄnejĹĄih diplomantov.
Fotografija: Ć‹ W P[BEKV W[PSFD "OESFKF Ä?QFHFM
'SBOD -FTKBL
5FLTUJMOB UFIOPMPHJKB
'SBOD -FTKBL VOJW EJQM JOÄť UFLTUJMOF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 1979 z delom Ugotovitev vzroka pojava odebelitev na preji, spredeni na prstanskih predilnikih in se zaposlil v podjetju Predilnica Litija. Od aprila leta 1992 vodi druĹžbo Predilnica Litija, ki letno proizvede okrog 5.000 ton preje, zaposluje 260 delavcev in dosega letno prodajo v vrednosti 25 mio evrov, od tega 98 % z izvozom. S pravilno postavljeno vizijo, doloÄ?eno strategijo in jasnimi cilji je g. Lesjak pripeljal Predilnico Litija iz Âťpodjetja pred propadomÂŤ med vodilne evropske proizvajalce specialnih prej. Stalni razvoj novih izdelkov iz novih vlaken ali z novimi tehnologijami omogoÄ?a poslovanje z dobiÄ?kom na preteĹžno evropskem trgu. Predilnico Litija odlikuje visoka poslovnost, saj Ĺže od leta 1992 plaÄ?uje vse obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih ali druge obveznosti na dan zapadlosti oziroma brez dneva zamude. Podjetje vlaga v raziskave, razvoj in investicije letno okoli deset odstotkov prihodkov. Je partner v dveh projektih 7. okvirnega evropskega programa za raziskave in razvoj. Pri vlaganju v tehnoloĹĄki razvoj sledi zahtevam evropskih odjemalcev. Zaradi doseĹženega zniĹžanja porabe energije je bilo podjetje proglaĹĄeno za Energetsko najuÄ?inkovitejĹĄe podjetje v Sloveniji v letu 2008. Do takĹĄnega poslovnega poloĹžaja je g. Lesjak pripeljal druĹžbo s projekti stalnega izboljĹĄevanja v vseh poslovnih procesih. Neposredno pa se kot tekstilni
strokovnjak angaĹžira pri razvoju tehnologije, razvoju in trĹženju izdelkov. Aktiven je bil na podroÄ?ju povezovanja slovenskih tekstilnih podjetij s tekstilnima oddelkoma ljubljanske in mariborske univerze in pobudnik ustanovitve tehnoloĹĄkega centra tekstilcev Irspin, kjer je opravljal funkcijo predsednika strokovnega sveta. Ob 50-letnici ĹĄtudija tekstilstva v Ljubljani mu je Oddelek za tekstilstvo podelil priznanje za njegov prispevek k povezovanju gospodarstva in visokega ĹĄolstva. Poleg drugih razvojnih projektov je vodil dva razvojno-investicijska projekta pod nazivom ÂťRazvoj infrastrukture za prenos inovacij v tekstilno industrijo SlovenijeÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih 10 slovenskih partnerjev, in ÂťRazvoj tridimenzionalnih tekstilnih izdelkovÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih sedem partnerjev. Franc Lesjak je predsednik Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme in je bil dolga leta tudi Ä?lan najviĹĄjega organa v Evropski tekstilni tehnoloĹĄki platformi v Bruslju.
0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂŒJM Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se v svoji veÄ? kot 30-letni tradiciji lahko pohvali z diplomanti, ki so postali uveljavljeni oblikovalci na ĹĄtevilnih podroÄ?jih.
.PEOB LSFBDJKB ;PSBOB (BSFWTLFHB
V tujini so se uveljavile predvsem NPEOF PCMJLPWBMLF /BUBÄžB Ă‹BHBMK, ki je oblikovala za znamke Lanvin, Donna Karan in Cerruti, zdaj pa oblikuje za Stello McCartney, 5FPEPSB 7FMFOÄžFL, ki je oblikovala ĹĄportno modo za Pumo, "MNJSB 4BEBS z lastno blagovno znamko in %BSKB .BMFÄžJĂŒ, ki oblikuje moĹĄko modo za Dolce & Gabanna in John Richmond. V tujini uveljavljene PCMJLPWBMLF UFLTUJMJK so predvsem "OESFKB Ä?QFHFM, ki oblikuje vzorce za prestiĹžne modne znamke kot Givenchy, Louis Vuitton, Christian Dior, Prada, YSL, Gucci, Calvin Klein, Cerruti, Versace in Armani, ter %BSKB .JLMBVÄťJĂŒ, TLVQJOB 0MPPQ Ć€ +BTNJOB 'FSĂŒFL, 5KBÄžB #BWDPO in ,BUKB #VSHFS, ki so prejele prestiĹžno nagrado Red Dot v kategoriji Best of the Best: Education 2007, medtem ko +BOB .SÄžOJL in 7FTOB Ä?UJI s svojimi izdelki posegata na podroÄ?je oblikovanja interierja. 4MPWFOTLP NPEOP PCMJLPWBOKF so zaznamovali ;PSBO (BSFWTLJ za RaĹĄico, 6SÄžLB %SBÄť za Pletilni studio DraĹž ter /BUBÄžB 1FSÄžVI, .BKB 'FSNF, +FMFOB -FTLPWBS, "MFOLB (MPCPĂŒOJL, 4BOKB (SĂŒJĂŒ ter 5BOKB %FWFUBL s svojimi lastnimi blagovnimi znamkami. Med mlajĹĄo generacijo modnih kreatorjev pa se uveljavljajo .BUFWÄť 'BHBOFM, .BUFKB ,SPČƒ in 5JOLB %PNKBO. Na podroÄ?ju UFLTUJMOF VNFUOPTUJ je najbolj uveljavljena "OEB ,MBOĂŒJĂŒ, dobitnica pomembnih nagrad v Londonu in na Japonskem, ter &MFOB 'BKU s ĹĄtevilnimi mednarodnimi razstavami.
,PTUVNPHSBČ‚KB .BUFKF #FOFEFUUJ
.PEOJ TUJMJ[FN sta zaznamovali #BSCBSB 1PEMPHBS in 7FTOB .JSUFMK, oblikovanje modnih dodatkov pa .FUPE Ă‹SFÄžOBS s Ä?evlji ter 0MHB ,PÄžJDB z nakitom. Na podroÄ?ju LPTUVNPHSBČ‚KF so uspeĹĄne predvsem #BSCBSB 4UVQJDB, 4UBOLB 7BVEB, "OB .BUJKFWJĂŒ in .BUFKB #FOFEFUUJ, v NPEOFN OPWJOBSTUWV pa 6SÄžLB #PÄťJĂŒ in 1FUSB 8JOETDIOVSFS, kot glavna in modna urednica revije Elle.
(SBČ‚ĂŒOB UFIOPMPHJKB
+BOLP +FTFOLP VOJW EJQM JOÄť HSBČ‚ĂŒOF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 2000 z delom Tiskarska gradacija in barvni obseg pri tisku etiket na digitalnih tiskarskih strojih po visokoĹĄolskem programu. Ĺ tudij je nadaljeval na univerzitetni stopnji in ga uspeĹĄno zakljuÄ?il leta 2006 z diplomskim delom Postavitev raÄ?unalniĹĄko podprtega poteka dela v pripravi za tisk v podjetju. Sedaj nadaljuje ĹĄtudij na podiplomskem ĹĄtudiju. Zaposlen je v podjetju Etiketa, tiskarna, d. d., kjer mu je zaupano mesto vodenja repro priprave. Na tem mestu je uspeĹĄno implementiral moderni raÄ?unalniĹĄko podprt potek podjetja EskoArtwork z imenom BackStage, ki ga s tujko oznaÄ?ujemo ÂťworkflowÂŤ. V prenovljeni obliki se imenuje Automation Engine. Na ta naÄ?in je bila znatno poveÄ?ana produktivnost repro oddelka, ki se je poveÄ?ala za Ä?etrtino. PoveÄ?ala se je povezljivost s sodelujoÄ?imi oddelki. Posebno velik napredek je bil postavljen s poveÄ?anjem obvladovanja kakovosti, ki se v letoĹĄnjem letu kaĹže tudi kot upad izdanih neskladij s strani proizvodnje na osnovi standarda ISO 9001.
+BOLP +FTFOLP
3PL #FOFEJL
Naslednja uspeĹĄna vpeljava je implementacija barvnega upravljanja na osnovi ICC barvnih opisov, ki je bila uspeĹĄno vpeljana z zaÄ?etnim mentorstvom inĹž. Marka Kumra. Posebnost vpeljave je veliko ĹĄtevilo tehnik tiska, ki so zaradi tehnologije tiska zahtevnejĹĄe za obvladovanje barvne modulacije. Kot posebnost je potrebno omeniti sublimacijski tisk in tisk transferjev. Velik del razvoja je bil namenjen tudi flekso tisku in njegovim specifikam, ki ga je razvijal skupaj z ostalimi strokovnjaki. V tem primeru je s pomoÄ?jo standarda 12647-6 in hiĹĄnih standardov ter s pomoÄ?jo obvladovanja EskoArtworkovega poteka dela znatno izboljĹĄal in pospeĹĄil proizvodni proces. Kot koordinator razvoja in pozneje kot Ä?lan tima za razvoj v podjetju vseskozi sodeluje pri razliÄ?nih projektih. Kot uspeĹĄni projekt je potrebno omeniti vpeljavo digitalnega tiska v poli, kjer se dobro izkoriĹĄÄ?a potencial kombinacije razliÄ?nih tehnik tiska, kot je sito-digitalni tisk ter ofsetni-digitalni tisk. Zelo dobro se izkaĹže moĹžnost variabilnega tiska, ki tiskovni poveÄ?a dodano vrednost.
(SBČ‚ĂŒOB JO NFEJKTLB UFIOJLB
Kot strokovnjak na podroÄ?ju barvnega upravljanja je pomagal ĹĄe nekaterim podjetjem. Na to temo je pripravil tudi izobraĹževanja za uÄ?itelje na Srednji medijski in grafiÄ?ni ĹĄoli. Na temo flekso tiska in priprave za flekso tisk je imel predavanje v Beogradu na strokovnem sreÄ?anju fleksotiskarjev. Leta 2009 se je s temo ÂťOn the EskoArtwork implementation at Etiketa Ĺ˝iriÂŤ udeleĹžil konference Printing future days.
3PL #FOFEJL EJQM HSBG NFE UFI 74
Diplomiral je v letu 2011 na visokoĹĄolskem programu grafiÄ?ne in medijske tehnike z delom Oblikovanje uporabniĹĄkega vmesnika mobilne aplikacije za razliÄ?ne platforme z ozirom na dobro uporabniĹĄko izkuĹĄnjo. Ĺ˝e tekom ĹĄtudija na Oddelku za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete se je zaposlil pri podjetju 3fs, d. o. o., kjer je opravljal delo oblikovalca uporabniĹĄkih vmesnikov in naÄ?rtovalca interakcij ter uporabniĹĄkih izkuĹĄenj. Delo ga je pripeljalo do sodelovanja z veÄ?jimi in uspeĹĄnimi podjetji, kot sta Nokia in Ericsson. Zadnji bolj razpoznavni projekt, pri katerem je sodeloval v okviru projektov pri podjetju 3fs, pa se imenuje Toshl (www.toshl.com). Z delom vizualnega oblikovalca je pot nadaljeval v San Franciscu pri podjetju vox.io, ki razvija tehnologijo voIP komunikacije v brskalniku in predstavlja komunikacijo 21. stoletja. Zadnje leto je prosti Ä?as namenjal tudi lastnemu projektu, ki sliĹĄi na ime PICAS. Gre za set piktogramov, skrbno pripravljenih za uporabo na spletu ter v uporabniĹĄkih vmesnikih tako na mobilnih kot na namiznih aplikacijah. Paket piktogramov je bil s strani (http://www.picasicons.com) prenesen Ĺže veÄ? kot 1000-krat in ravno tolikokrat dopolnjuje razne aplikacije po vsem svetu. Set piktogramov je bil tudi (po raznih spletnih straneh) veÄ?krat uvrĹĄÄ?en med najbolj uporabne sete piktogramov, ki so trenutno prisotni na trgu. Vsa svoja dosedanja dela pa objavlja na spletnem portalu za oblikovalce dribbble (www.dribbble.com).
[ Ä?56%&/54," *;.&/+"7" ]
[ 5 6+* Ä?56%&/5* /" *;.&/+"7* 13* /"4 ] V zimskem semestru 2011 je pri nas na izmenjavi 12 ĹĄtudentov v okviru programa Erasmus. Od tega je pet ĹĄtudentov na ĹĄtudijskem programu GrafiÄ?ne in interaktivne komunikacije (GIK), in sicer: 3PCFSUB 1BMKBS, HrvaĹĄka (GIK 1. stopnja; oba semestra), 1FUSB 1FSLPWJÆ, HrvaĹĄka (GIK 2. stopnja), "MFLTBOESB #FSOBÄžFL, HrvaĹĄka (doktorska ĹĄtudentka, 11. 10. 2011–11. 1. 2012), .JSKBOB 4VWBKEÄťJÆ, Srbija (GIK 2. stopnja) in Marijana Vlaović, Srbija (GIK 2. stopnja; ostaja oba semestra).
Na tekstilnem ĹĄtudijskem programu pa je sedem ĹĄtudentov iz TurÄ?ije, in sicer z Univerze v Izmirju in z Univerze v Isparti: "ZCFSL (ÂťOEÂť[ 4FEB %JQ .FSU 5BOZFMJ "INFU "LMFZMFL •[LBO (ÂťOHÂľS .FINFU 6MBÄœ •[UÂťSL JO 5VތF †BMJL
ĝUVEFOUJ OB J[NFOKBWJ QSJ OBT
Ob tej priložnosti so nam nekateri študenti o svojih vtisih glede študija in bivanja v Ljubljani povedali naslednje: "ZCFSL (»OE»[ je v okviru študentske izmenjave Erasmus sredi septembra prišla iz Izmirja v Turčiji, kjer je študentka 4. letnika konfekcijskega inženirstva, ostala pa bo do sredine februarja 2012. Na Oddelku za tekstilstvo je izbrala šest predmetov, sočasno pa dela tudi na projektu za diplomsko delo (na področju tkanja). Med predmeti je izbrala enega tudi s področja oblikovanja tekstilij in oblačil; pravi, da občuduje študente oblikovanja, kako so ustvarjalni in kako obvladajo različne oblikovalske veščine. Zanjo je to včasih kar težko, ker kot konfekcijska inženirka v času študija ni imela oblikovalskih predmetov. Pravi, da tuji študenti lepo sodelujejo s profesorji na oddelku, profesorji so prijazni, želijo pomagati in si prizadevajo, da študijske vsebine prilagodijo željam in potrebam študentov. Biti na študiju v tujini je po njenem mnenju dobra izkušnja. Prvič – ker s profesorji komunicirajo v angleškem jeziku, si s tem utrjujejo jezikovno znanje, še posebej strokovno terminologijo. Istočasno pa se ti odpirajo horizonti, saj spoznavaš drugo deželo, nove ljudi. »Res mi je bilo težko zapustiti starše, saj pri svojih 22-ih letih doslej nisem bila nikoli sama od doma,« pravi. »Toda to je dobro za osebnostni razvoj, saj se moraš sam znajti v vsakodnevnem življenju in se zanesti nase.« Po njenem mnenju je v Ljubljani za tuje študente dobro poskrbljeno in
dobro organizirano: od samega študija do vseh tistih nujnih zadev za življenje – hrana, prevoz, bivanje. »Ne čutimo, da smo tuji študenti, nismo osamljeni.« Mednarodna pisarna programa Erasmus jim pošilja tudi vabila na razne druge aktivnosti in dogodke – srečanja, izlete, celo vabila na kulturno-umetniške prireditve. In zakaj jo je privabila Slovenija? Starši so sicer želeli, da bi šla na študijsko izmenjavo v Nemčijo, toda Slovenija jo je privabila med drugim zaradi njenih naravnih lepot, informacije je dobila preko interneta. Tudi eden njenih profesorjev v Izmirju ji je dejal, da je Ljubljana prijazno mesto za študente. 3PCFSUB 1BMKBS je študentka tretjega letnika Grafične fakultete v Zagrebu, na oddelku za grafično tehnologijo. V Ljubljano je prišla na izmenjavo letošnjo jesen v okviru programa Basileus (eden izmed projektov v okviru Erasmusa), ostala pa bo dva semestra. Tu bo pripravila tudi zaključno diplomsko delo (enega mentorja bo imela tu, drugega v Zagrebu), ki ga bo nato zagovarjala na svoji matični fakulteti v Zagrebu. Zadovoljna je, da si je izbrala Ljubljano za študijsko izmenjavo. Z vsebino študijskih predmetov na programu grafične in interaktivne komunikacije je zelo zadovoljna, saj so po njenem predmeti bolj konkretno povezani s stroko. Tu je morala izbrati predmete, ki do neke mere ustrezajo njenemu študijskemu programu v Zagrebu (zaradi priznavanja), kjer je poudarek na tisku, preostale predmete pa si je lahko izbrala po svoji želji. Zanima jo grafični dizajn in
"ZCFSL (»OE»[
3PCFSUB 1BMKBS
ĝUVEFOULF JO ĞUVEFOUJ UFLTUJMOJI QSPHSBNPW J[ 5VSÌJKF
multimedija. Meni, da je katedra v Ljubljani sodobno opremljena in študentom nudi veliko možnosti. Zadovoljna je tudi z urnikom predavanj, saj so zelo smotrno razporejena in strnjena. Dobro se počuti na študiju v Ljubljani tudi zaradi dobrega odnosa profesorjev do študentov, pa ne samo do tujih, pač pa je po njenih dosedanjih opažanjih nasploh sodelovanje med študenti samimi in s profesorji dobro. Tudi glede jezika nima težav; izpiti so v slovenskem jeziku, vendar pa je to ne moti, saj bi se rada naučila slovenskega
jezika; na kolokvijih in izpitih zato skuša odgovarjati v slovenskem jeziku, vsaj kar je strokovne terminologije, in očitno ji gre tudi v tem zelo dobro. Tu bi želela delati tudi magisterij. Zelo dobro je v Ljubljani po njenem mnenju poskrbljeno za vsakodnevne potrebe študentov – zelo dobra izbira v prehrani, študentski boni, prevoz. Zato ji štipendija, ki jo dobi v okviru projekta Basileus, zadostuje. S tremi kolegicami živi v podnajemniškem
"INFU "LMFZMFL
ĝUVEFOULF HSBȂÌOJI JO JOUFSBLUJWOJI LPNVOJLBDJK J[ )SWBĞLF
stanovanju. Ugotavlja pa, da so preostale storitve v Ljubljani dražje kot v Zagrebu – od stroškov za ogrevanje, elektriko do cen za različne tečaje, kot je npr. tečaj sodobnega plesa, ki ga obiskuje. "INFU "LMFZMFL je študent 4. letnika konfekcijskega inženirstva na oddelku za tekstilno inženirstvo univerze v Izmirju. Na izmenjavo je prišel na študij na naš oddelek skupaj s še tremi svojimi kolegi. Pravi, da se je za Slovenijo odločil tudi zato, ker je cenejša kot druge evropske države, ker ni tako gosto naseljena in natrpana. Pa ugodno lego ima v tem delu Evrope, saj so blizu druge države. Skupaj s kolegi je že obiskal nekaj sosednjih držav. Tudi Ljubljana je zanj prijetna in lepa, ker je urejena in ne tako prometna, kot so druga evropska mesta. Zelo dobro je po njegovem mnenju poskrbljeno za študente, npr. prehrana na študentske bone. Cenejše kot v Turčiji je tudi bivanje v študentskem domu. Zadovoljen je tudi s samim študijem na Oddelku za tekstilstvo, saj jim profesorji precej pomagajo pri študiju; všeč mu je, ker so laboratoriji dobro opremljeni in da lahko študenti samostojno uporabljajo naprave in stroje. Glavno težavo pri študiju tu pri nas ima tako kot njegovi trije kolegi s predmetom modno oblikovanje, ki so ga sicer sami izbrali, vendar niso vedeli, da zahteva oblikovalske veščine risanja, oblikovanja in razvoj modelov. Vendar upa, da bodo tudi to zagato rešili.
Razlikuje pa se tukajšnji študij tekstilne tehnologije od njihovega v Izmirju po tem, da imajo pri njih veliko praktičnega usposabljanja; v sklopu univerze je namreč prava mala univerzitetna tovarna z različnimi vrstami tekstilnih tehnoloških procesov, kjer se učijo praktično na različni opremi in strojih in celo izdelujejo uporabne izdelke npr. za samo univerzo. Prakso (enomesečno) nato opravljajo še v podjetju Boss, kjer dobijo veliko izkušenj in praktičnega znanja, kako delo poteka v realnem proizvodnem procesu. V Ljubljani naj bi predvidoma ostal na izmenjavi en semester, vendar pa si želi, tako kot njegovi kolegi, da bi študij v Ljubljani lahko podaljšal še za en semester.
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 1-&5&/* .0%/* %0%"5,* ] Moda je v resnici neke vrste slovnica, trdi Laurie Bauer. ÄŒe so konkretne obleke kot govorjeni jeziki, potem naj bi dodatki predstavljali kategorije pridevnikov. Ti dajejo sok in pestrost jeziku tako kot tudi dodatki naĹĄemu izgledu. Torbice, ĹĄali, oÄ?ala, Ä?evlji, nakit itd. so pika na i, pomembna nadgradnja naĹĄega oblaÄ?ilnega sloga. Dobro oblikovani modni dodatki lahko povsem preprosto oblaÄ?ilo spremenijo v izjemno, sveĹže, vabljivo.
nja. Pletenina kot raztegljiv material ima svoje specifike in je pri nekaterih dodatkih tisti pravi material, pri drugih pa zahteva poseben pristop in prisluh v oblikovanju. Dobra tehniÄ?na opremljenost novega studia je omogoÄ?ila realizacijo razliÄ?nih idej ĹĄtudentov. Oblikovno domiĹĄljene unikatne reĹĄitve v obliki pletenega nakita, torbice, ĹĄala, pokrivala, rokavic, obeskov, broĹĄk in celo Ä?evljev kaĹžejo na neizmerne moĹžnosti v oblikovanju, ki jo ponuja pletenina.
Pri predmetu Modni dodatki 2 v okviru podiplomskega ĹĄtudija oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il smo se oblikovanja modnih dodatkov lotili na poseben naÄ?in. Osnovno izhodiĹĄÄ?e in skupni imenovalec vseh izpeljav je bila pletenina. Vsi dodatki naj bi bili namreÄ? spleteni v novem pletilnem studiu. Izziv je bil velik, saj se ĹĄtudentje niso ukvarjali le z obliko modnih dodatkov, ampak tudi z izdelavo samega materiala, kar je ĹĄe dodatno odprlo prostor kreativnega raziskova-
.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, asist. dr. Živa Zupin, tehniťki sodelavec Andrej Vilar
Ä?UVEFOUJ UrĹĄa Zajc, Petra Rozman, Barbara Izda, Emina SalÄ?inović, Peter Movrin, Sanija Reja, Erika Pavlin
Fotografije: Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ &NJOB 4BMĂŒJOPWJÆ #BSCBSB *[EB 1FUSB 3P[NBO 6SÄžB ;BKD
131
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 47&5-0#" Ć€ 130+&,5 ,"5&%3& ;" 0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă‹*- 7 Ä?56%*+4,&. -&56 Éż Na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se je v preteklem ĹĄtudijskem letu kreativno raziskovanje vrtelo okoli svetlobe. Svetloba je daleÄ? najboljĹĄa sopomenka za Ĺživljenje in ena najbolj uporabljenih metafor za mladost, svobodo, eros, znanje, novost – torej za vsako ustvarjalno moÄ?, obenem pa odpira izredno ĹĄiroko polje kreativnega izraĹžanja in ustvarjanja. Celoten projekt je bil usmerjen v raziskovanje svetlobe in svetilnosti ter v vzpostavljanje sinergij med svetlobo, Ä?lovekom, tekstilijo in oblaÄ?ilom. ÄŒetudi je bil navdih celotnega projekta prav svetloba, je ta lahko zaĹživela ĹĄele v konkretnih, materialnih stvaritvah mladih oblikovalcev, v oblaÄ?ilih, tekstilijah, svetlobnih objektih, videih, tekstilnih instalacijah in grafiÄ?nih izpeljavah. Projekt je bil zasnovan ĹĄiroko in se je izvajal v okviru razliÄ?nih predmetov in vsebin. Tako so ĹĄtudentje v sodelovanju s svetlobnim oblikovalcem Tinetom Ĺ krljem in podjetjem Arcadio Lightwear, vodilnim podjetjem v Sloveniji na tem podroÄ?ju, oblikovali tekstilna svetila. Z oblikovanjem svetil, tokrat virtualnih, so nadaljevali pri ĹĄtudiju 3D modeliranja objektov. Videi na temo svetloba presegajo zgolj Ä?utno percepcijo in ponujajo ĹĄirĹĄi estetski, igrivo-ustvarjalni in intelek-
tualni nivo. Okno je osrednje mesto v raziskovanju odnosa med svetlobo in tekstilijo. ÄŒeprav je tekstil veÄ?inoma prisoten v notranjostih naĹĄih domov, pa ga ponekod najdemo tudi v zunanjih arhitekturnih umestivah. Prav to je bilo izhodiĹĄÄ?e projekta za Svetlobno gverilo. Ĺ tudenti so v prezrte mestne predele vnesle svetlobno-tekstilne objekte in instalacije ter tako opozorile na sporoÄ?ilnosti, ki jih nosi tekstil. K oblikovanju kolekcij oblaÄ?il so ĹĄtudenti pristopali na razliÄ?ne naÄ?ine. Za nekatere je bila svetloba navdih; drugi so jo ujeli v prosojne plasti ali v igre detajlov; tretji so jo raziskovali z reciklaĹžo zavrĹženih netekstilnih materialov, povezanih z osvetlitvijo; spet Ä?etrti z raziskovanjem konkretnih svetilnosti. Ĺ tudenti tretjega letnika so v sodelovanju z oblikovalcem Ä?evljev Samirjem Ĺ akovićem (Tash hand made shoes) oblikovali unikatne Ä?evlje za svoje kolekcije oblaÄ?il. Nastali projekti govorijo o izkoriĹĄÄ?anju sodobnih svetlobnih reĹĄitev na podroÄ?ju oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il in so kot taki vpeti v kontekst sodobnega Ä?asa in aktualnih dogajanj v oblikovanju. Lucidne oblikovalske reĹĄitve, ki vkljuÄ?ujejo tudi konkretne svetilnosti – bodisi s potiski transparentnih luminiscenÄ?nih pigmentov, ki v temi svetijo, ali s sodobno
Fotografije: Ć‹ W P[BEKV "OB +FMJOJĂŒ Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ 1SPTUPS QPE TPODFN JO *MVNJOBDJKF
133
tehnologijo v obliki mikroelektronike, svetlobnih vlaken, LED diod – nakazujejo nesluteno ĹĄirino tega podroÄ?ja, obenem pa predstavljajo izhodiĹĄÄ?ni poligon za nadaljnja raziskovanja. NajboljĹĄe kolekcije ĹĄtudentov oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il so bile predstavljene na dveh modnih revijah Svetloba, ki sta bili 2. junija v centru urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka. Dogodek je pospremila ĹĄe razstava tekstilnih svetil in tekstilij ter predstavitev videov ĹĄtudentov na temo svetlobe. Dve strokovni komisiji sta ocenjevali in izbrali najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il ter najboljĹĄe oblikovana tekstilna svetila. Ob zakljuÄ?ku veÄ?erne modne revije je predstojnik Oddelka za tekstilstvo dr. Franci Sluga podelil nagrade za najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il. Prvo nagrado, ki je med drugim vkljuÄ?evala predstavitev celotne kolekcije v prestiĹžni Galeriji Emporium, je prejela AnÄ‘ela Lukanović za kolekcijo RdeÄ?a:ulica. Dve enakovredni nagradi sta prejeli Sanija Reja (Lov’e’Hunting) in Tina Gorjanc (Odsotnost svetlobe), tri enakovredna priznanja pa Peter Movrin (FranzMadonna), Ana JeliniÄ? (ÄŒrni diamant) in Petja Zorec (Nevidno). Tri enakovredne nagrade za tekstilna svetila pa so prejele Anja Dragan (Knitlight), Kristina Lovko (Sence), MaĹĄa Mlakar (Spiral). Ob tej priloĹžnosti je izĹĄla tudi knjiga VeÄ? svetlobe!, ki sta jo oblikovali ĹĄtudentki Anja Delbello in Pika Novak pod mentorstvom doc. BoĹĄtjana Botasa Kende in
doc. Domna Frasa, v kateri so zajeti vsi projekti – od oblikovanja oblaÄ?il, tekstilij, videa, grafiÄ?nega oblikovanja, svetil itd.
Fotografije: Ć‹ MFWP "OKB %SBHBO Ć‹ EFTOP .BSVÄžB $JCJD Ć‹ EFTOP TQPEBK "OĂ?FMB
Temu dogodku so v juniju 2011 sledile ĹĄe ĹĄtiri razstave. Kako so ĹĄtudenti v svojih kreacijah reciklirali zavrĹžene netekstilne materiale povezane z osvetlitvijo in jih predelali v inovativne kose oblaÄ?il, je predstavila razstava Reciklirana svetila v izloĹžbenem oknu Maxija. V okviru mednarodnega festivala Svetlobna gverila: zvok je katedra v Soteski in galeriji TukadMUNGA predstavila poseben projekt Prostor pod soncem, ki je bil zasnovan kot umestitev svetlobno-tekstilnih objektov in svetlobnih instalacij v javni prostor ter vzpostavitev interakcije z nakljuÄ?nimi obiskovalci. Sledila je razstava Iluminacije – veÄ?je tekstilne instalacije in oblaÄ?il v desnem atriju Mestne hiĹĄe. Na muzejsko poletno noÄ? se je katedra v okviru te razstave predstavila ĹĄe z videi in modnimi performansi. Tekstilna svetila so bila razstavljena tudi v okviru Meseca oblikovanja oktobra 2011 in kasneje ĹĄe v modni trgovini ZOOO.
.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, izr. prof. Almira Sadar, doc. NataĹĄa PerĹĄuh, red. prof. Marija Jenko, izr. prof. Vera SeĹĄlar ZaloĹžnik, red. prof. Karin KoĹĄak, izr. prof. Marjeta Godler, doc. Tanja NuĹĄa KoÄ?evar, asist. Andrej UÄ?akar, tehniĹĄke sodelavke: Alenka More, NataĹĄa HrupiÄ?, Marjeta ÄŒuk
-VLBOPWJÆ
135
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 5&,45*-/* *;%&-,* ;" .&3$"503 ] Ć€ .&3$"503 $&/5&3 Ä?*Ä?,"
/BHSBKFOLF
Projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR je nastal v sodelovanju ĹĄtudentov 3. letnika in Mercatorja d. d. s ciljem, da pri projektu sodelujeta slovensko gospodarstvo in slovenska univerza.
Ć‹ Katja Adamlje/kolekcija Lumpiceda in Lulu Ć‹ Tina Hribernik/kolekcija z vzorcem raÄ?k Ć‹ Eva Jakob/ÂťOdeja, ki je lahko blazina in blazina, ki je lahko odejaÂŤ Ć‹ TjaĹĄa Ĺ˝galin/ÂťLumpi sobaÂŤ
Ĺ tudenti so pod vodstvom profesoric Marije Jenko in Karin KoĹĄak zasnovali tekstilne vzorce in kolekcije za interier za Mercatorjevi blagovni znamki Ambient in Lumpi. V obiÄ?ajne tekstilne izdelke, kot so posteljnina, zavesa, tepih, krpa, prt, pogrinjek, predpasnik, rokavica ipd., so uvajali nove tehniÄ?ne in oblikovne izboljĹĄave celote in detajlov. Poleg izboljĹĄave obstojeÄ?ih izdelkov so s pomoÄ?jo metod kreativnega razmiĹĄljanja mag. Nastje Mulej razvijali tudi neobiÄ?ajne, nekonvencionalne in inovativne ideje za nove, ĹĄe neobstojeÄ?e izdelke.
#MBHPWOB [OBNLB -VNQJ FOBLPWSFEOF OBHSBEF
#MBHPWOB [OBNLB "NCJFOU FOBLPWSFEOJ OBHSBEJ Ć‹ MaĹĄa Mlakar/kolekcija posteljnine ÂťTipkarska napakaÂŤ Ć‹ Marita Narobe/ÂťOvij meÂŤ in ÂťMonokrom posteljninaÂŤ
/BHSBEB [B JOPWBUJWFO QSJTUPQ Ć‹ Peter Movrin/celostna zasnova izdelkov in vzorcev za 4 linije za Ambient
1SJ[OBOKF [B JOPWBUJWFO J[EFMFL OBHSBEB .FSDBUPS J[EFMLJ Ć‹ Kristina Lovko/otroĹĄka posteljnina ÂťPobarvaj si dariloÂŤ Ć‹ Ana JeliniÄ?/lutke ÂťRoÄ?ne nogaviceÂŤ Ć‹ Tina Gorjanc/kolekcija predpasnikov
Fotografije: Ć‹ OBHSBKFOB EFMB ,BUKF "EBNMKF JO 5KBÄžF ÄşHBMJO Ć‹ EFTOP TQPEBK SB[TUBWB W .FSDBUPS DFOUSV
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ . &%/"30%/* 130+&,5 ɣ&%6'"4)*0/ɟ ȯ ] Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete je v letih 2009–2011 kot partner sodeloval v mednarodnem raziskovalnem projektu Edufashion, podprtem s strani Evropske unije. Cilj projekta je bil z inovativnim internetnim portalom povezati izobraževalne ustanove, modne oblikovalce, lokalne proizvajalce in kupce ter ustvariti alternativno spletno okolje, ki bo omogočilo širjenje znanja in veščin, potreb in ponudb. V okviru projekta je bila oblikovana odprtokodna blagovna znamka Openwear, ki temelji na konceptu legitimne uporabe in izmenjave znanj. Temelj Openwear blagovne znamke je ustvarjanje modnih oblačil s pomočjo priključenih članov skupnosti Edufashion. Gre za decentralizirano proizvodnjo, velik poudarek pa je na stalnem izobraževanju in spodbujanju inovacij. Openwear spodbuja alternativni pristop k modi skozi učno okolje, ki upošteva dva družbena trenda: ekološko trajnostna, lokalno proizvedena oblačila in pravično trgovino ter naraščajoči pomen neodvisnih, socialno angažiranih kritičnih kreativnih industrij.
Junija 2010 je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani potekala delavnica, na kateri so oblikovalci iz Italije, Hrvaške, Slovenije, Nemčije, Španije in Nizozemske, ustvarjali prvo kolekcijo za Openwear na temo »forward to basic«. Junija 2011 je bila na Naravoslovnotehniški fakulteti v okviru Mednarodnega simpozija o novostih v tekstilu in grafiki organizirana Mednarodna konferenca Edufashion »Refashioning fashion – Novi scenariji oblačil«.
4QMFUOB TUSBO www.openwear.org
7PEKB QSPKFLUB OB /5' izr. prof. Almira Sadar
1BSUOFSKJ W QSPKFLUV Ƌ Univerza v Ljubljani, NTF Ƌ Studio Poper d. o. o., Ljubljana Ƌ Ethical Economy, London Ƌ Faculty of Political Sciences, University of Milano, Milano Ƌ Creative Encounters, Copenhagen Business School, Kobenhavn
139
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ , 3&"5*7/& */ ,6-563/& */%6453*+& ] Projekt je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Slovenije. Namen projekta je bil izkoristiti potencial tradicionalne tekstilne kulture v Sloveniji, z upoĹĄtevanjem sodobnega oblikovanja in novih tehnologij razviti oblikovalske inovacije na osnovi lokalnih tehnik in tradicionalnih znanj ter ustvariti proizvode z dodano vrednostjo. Razvita je bila linija inovativnih tekstilnih izdelkov, ki predstavlja kolekcije uporabnih tekstilnih predmetov in modnih dodatkov primernih za ponudbo v specializiranih oblikovalskih trgovinah, muzejskih trgovinah in za ponudbo poslovnih ali protokolarnih daril.
.FOUPSKJ
Fotografija:
izr. prof. Almira Sadar, doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, doc. NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ MFWP JO EFTOP MJOJKB JOPWBUJWOJI UFLTUJMOJI J[EFMLPW
Ä?UVEFOUJ Klementina Kranvogel, Ana JeliniÄ?, Cilka Sadar, Marija Zajc – JaĹĄovec, Renata Bejić
141
[ *;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ " ,5*7/045* ,"5&%3& ;"
0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă‹*- ]
0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFE TFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂŒ 5ÂťSL OB ,050 Konec aprila 2011 sta si predsedniĹĄki soprogi ogledali razstave ĹĄtudentskih tekstilij PULL-OVER, SODOBNA IDRIJSKA ÄŒIPKA, Ĺ˝AKARSKE TORBE IN OBLAÄŒILA, SVETLOBA OBLIKA/OBLEKA v modelirnici, projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR v tekstilnici ter kabinet za digitalni tisk (slika 1, 2). V risalnici je potekal ogled predstavitve Katedre za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il, izroÄ?itev publikacij KOTO ter izroÄ?itev malih tekstilnih torbic ĹĄtudentk Aleksandre Rakić, Sare Valenci in Lee HoÄ?evar, izdelanih za gospo Fischer in gospo TĂźrk.
(PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO V zaÄ?etku maja 2011 je Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il gostila prof. Tamaro Albu, direktorico AAS programa za modo na Parsons the New School for Design iz New Yorka (slika 3). Parsons je ena najprestiĹžnejĹĄih umetniĹĄko-oblikovalskih ĹĄol in sodi med vodilne izobraĹževalne institucije na podroÄ?ju modnega oblikovanja ne le v ZDA, ampak tudi v svetovnem merilu. Sodelovanje med katedro in Parsonsom je bilo vzpostavljeno leta 2009, v naslednjem letu pa je bila organizirana strokovna ekskurzija v New York.
4MJLB 0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂŒ 5ÂťSL OB ,050 GPUPHSBČ‚KF #PSJT #FKB
4MJLB (PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO
/BHSBEB 5SFOE Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il Oddelka za tekstilstvo je v torek, 30. novembra 2010, v Festivalni dvorani prejela nagrado Trend 2010 za doseĹžke v vizualni kulturi (slika 4).
3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF
3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ƌ Tekstilni nagovori ... o svetlobi, KUD France Preťeren, Ljubljana Ƌ Rastlinjak mode (Flower & Fashion Design), razstava in modna revija, Mesec oblikovanja Ƌ Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Kreativne industrije (Generacija talentov) Ƌ Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Svetil (Artpark) Ƌ predstavitev katedre na sejmu Fashion.HR, Zagreb, Hrvaťka Ƌ Delightful, razstava, festival Dobimo se pred Škucem in Škuceva trŞnica Ƌ Iluminacije, desni atrij Mestne hiťe, Ljubljana Ƌ Prostor pod soncem, Soteska in galerija TukadMunga, Ljubljana Ƌ Svetloba, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Šiťka, Ljubljana
3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ć‹ Tekstilni nagovori ... o knjigi, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć‹ Mesec oblikovanja, Viba studio, Ljubljana Ć‹ Tekstilne knjige, razstava, Tovarna umetnosti v MajĹĄperku Ć‹ O knjigi, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka, Ljubljana Ć‹ Knjiga je v modi, razstava, festival Dobimo se pred Ĺ kucem in Ĺ kuceva trĹžnica Ć‹ Tekstilni nagovori, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć‹ ÄŒutizija, razstava, Simpozij poezija in vino, Pokrajinski muzej Ptuj
4MJLB /BHSBEB 5SFOE
1PTFCOJ QSPKFLUJ Ć€ TPEFMPWBOKB [ JOEVTUSJKP JO OBSPĂŒOJLJ W MFUV Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe linij copat, Kopitarna Sevnica, Sevnica in Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe za DM, Ljubljana Ć‹ Oblikovanje in izvedba celostne podobe niza izloĹžb, veleblagovnica Maxi, Ljubljana Ć‹ Oblikovanje linije tekstilnih izdelkov za Mercator, Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe tekstilnih svetil, Arcadia, Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe izdelkov iz tekstilnih talnih oblog, 3M, Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe (za image fotografiranje), Ilirija, Ljubljana
1PTFCOJ QSPKFLUJ ƀ FWSPQTLJ JO OBDJPOBMOJ QSPKFLUJ Ƌ Partner na evropskem projektu EDU FASHION, kolekcija OPENWEAR (2009–2011) Ƌ Projekt Kreativne industrije, podprt s strani Ministrstva za kulturo, Ljubljana (2011)
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ % *.&/"] Ĺ tudenti 2. letnika grafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij so pri predmetu Tipografija postavljeni pred nekaj oblikovalskih izzivov. Na tokratni razstavi so izdelki iz preteklega in letoĹĄnjega ĹĄtudijskega leta. Ĺ tudenti so morali izdelati svoja imena v 3D tehniki. Izbira materialov in izvedba je bila prepuĹĄÄ?ena njihovim osebnim odloÄ?itvam. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je bila to ena prvih domaÄ?ih nalog, ki jih ĹĄtudenti tekom semestra opravljajo poleg vaj. Sama razstava kaĹže na to, da so se ĹĄtudenti dobro pripravili
in izdelali svoja imena v najrazliÄ?nejĹĄih tehnikah. Seveda pa je vedno tako, da so na koncu nekateri izdelki nekoliko boljĹĄi, predvsem v izvedbenem smislu, in so zato razstavljeni.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ .*)" .JIB )PSWBU
Ć‹ +&3/&+ +FSOFK ,PLPM
.FOUPSKJ doc. dr. Klementina MoĹžina, asist. BlaĹž Rat, asist. Nace PuĹĄnik
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 5*10 ] Po vrsti Ĺže tretja zbirka ĹĄtudentskih Ä?rkovnih vrst nastalih na dodiplomskem in podiplomskem programu GrafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij v ĹĄtudijskem letu 2010/2011 postaja stalnica v predstavitvah ĹĄtudijskih rezultatov pri treh predmetih: Tipografija v razliÄ?nih medijih, NaÄ?rtovanje pisav in Ustvarjalna tipografija. Zadane projektne naloge pri omenjenih predmetih so bile v osnovi razliÄ?ne. Razpete od temeljnih pogojev Ä?itljivosti in uporabnosti za stavljenje strnjenega besedila do zahtev po specifiÄ?ni namembnosti so vodile do rezultatov, ki so na ogled v zbirki z Ĺže znanim naslovom Tipo 3. V njej naĹĄe Ä?rkovne vrste predstavljamo drugaÄ?e kot v dveh predhodnih izdajah. Korak naprej od kataloĹĄkega pregleda je tokrat tipografski vzorÄ?nik. ObseĹžnejĹĄa zbirka pisav nas sili v klasifikacijo, zahteva preglednejĹĄi razpored, s tem pa nam omogoÄ?a tudi bolj primerljivo obravnavo Ä?rkovnih vrst.
Pustimo ob strani veÄ?no dilemo, Ä?emu sploh nove in nove Ä?rkovne vrste, in se raje vpraĹĄajmo, zakaj je za ĹĄtudente na grafiÄ?nih smereh ĹĄtudij oblikovanja in naÄ?rtovanja pisav tako pomemben? Gre namreÄ? za ponovno odkrivanje Ĺže znanega, vseprisotnega. Tipografija kot primarna nosilka vidnih sporoÄ?il se zdi marsikomu – neupraviÄ?eno – popolnoma samoumevna. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je dobra tipografska reĹĄitev za bralca neopazna, ker je nemoteÄ?a in brez napak, skratka prostorsko uravnoteĹžena. ToÄ?no to je srĹž ĹĄtudija oblikovanja Ä?rkovnih znakov in njih povezave v delujoÄ?o celoto – pisavo. In prav tukaj se zgodi preobrat v dojemanju funkcije tipografije in njenih zakonitosti, ki ga je s poizkusom izdelave fonta in preverjanjem njegove uporabne vrednosti potrebno izkusiti osebno. V tej fazi ĹĄtudija je omenjena izkuĹĄnja ena od najpomembnejĹĄih popotnic, a hkrati tudi prevzeta odgovornost za nadaljnje delo s kakrĹĄnimkoli tipografskim gradivom.
Fotografija: Ć‹ W P[BEKV W[PSĂŒOJL QJTBW 5JQP
*[CSBOF ÌSLPWOF WSTUF ĞUVEJKTLFHB MFUB .FOUPSKJ
doc. dr. Klementina Možina, doc. Domen Fras, doc. Boštjan Botas Kenda, asist. Nace Pušnik
ËSLPWOB WSTUB 0OEPMJOB avtorica Malvina Aurelia Lubec, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
ËSLPWOB WSTUB ,BMJHSB avtorica Eva Žagar, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
ËSLPWOB WSTUB .PVTF avtor Peter Novak, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 1MBUGPSN avtorica Urška Alič, predmet: Ustvarjalna tipografija
ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 'JLVT 1SP avtor Primož Škrl, predmet: Ustvarjalna tipografija
ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 5SBOTJUJB avtor Davorin Babič, predmet: Ustvarjalna tipografija
[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ]
[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ] Ĺ tudentski svet NaravoslovnotehniĹĄke fakultete (Ĺ S NTF) je uradno delovno telo, ki zastopa interese ĹĄtudentov in se zavzema za njihovo uresniÄ?itev ter skrbi za kakovosten ĹĄtudij ter pestro in kakovostno ĹĄtudentsko Ĺživljenje. ÄŒlani aktivno sodelujemo v organih fakultete kot tudi v organih Univerze v Ljubljani. Navadno sestankujemo enkrat meseÄ?no, ponavadi vsak torek v mesecu. NaĹĄe pravice in dolĹžnosti presegajo okvirne toÄ?ke, saj se poleg volitev predstavnikov ĹĄtudentov v organe Ä?lanice, izvolitve elektorjev, ki nato volijo rektorja, podaje mnenja o kandidatih za dekana, sprejema
plana dela in finanÄ?nega naÄ?rta, podaje mnenja o aktih in pravilnikih, sodelovanja pri izvajanju ankete o pedagoĹĄkem delu, izdaje ĹĄtudentskega mnenja o pedagoĹĄkem delu, izvedbe programa interesnih dejavnosti ĹĄtudentov, sodelovanja pri skrbi za notranji sistem, zagotavljanja kakovosti fakultete ukvarjamo tudi z morebitnimi teĹžavami, ki se pojavijo tekom ĹĄtudija. TeĹžimo k realizaciji dobrih predlogov ĹĄtudentov, povezovanju ĹĄtudentov razliÄ?nih strok, predstavljanju ĹĄtudentskega glasu vodstvu fakultete, kot tudi sami Univerzi ter nenazadnje k ĹĄirjenju naĹĄe aktivnosti na vseh podroÄ?jih.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ W P[BEKV TQMFUOB TUSBO ÄžUVEFOUTLFHB TWFUB XXX OUG TJ Ć‹ TQPEBK ĂŒMBOJ ÄžUVEFOUTLFHB TWFUB /BSBWPTMPWOPUFIOJÄžLF GBLVMUFUF
149
[ ,0/5",5/* 10%"5,* ] Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Snežniška 5 SI-1000 Ljubljana telefon: 01/200 32 00 fax: 01/200 32 70 e-pošta: info@ntf.uni-lj.si spletna stran: http://www.ntf.uni-lj.si/ot/ SFGFSBU [B ĞUVEFOUTLF [BEFWF uradne ure: ponedeljek–petek, 10.–12. ure telefon: 01/200 32 10 e-pošta: barbara.lavrinc@ntf.uni-lj.si jasna.teichmeister@ntf.uni-lj.si LOKJĻOJDB odpiralni čas: ponedeljek–petek, 10.–16. ure telefon: 01/200 32 23 e-pošta: library@ntf.uni-lj.si
Slovenska
Snežniška
Prešernova
ka
ls
vo
Ti
Zoisova
Oddelek za tekstilstvo
Snežniška
Tr ža šk a
Aškerčeva
P RIMSKI ZID
Barjanska
Foto studio
Bogišičeva
va
je ar
oh Gr
a
ov
m Ja
Murnikova
Mirje
151