[ Z VIZIJO. ] Na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete na začetku bolonjske reforme nismo bili ne na strani zagovornikov reforme, ki so pretiravali v pričakovanjih niti ne na strani kar številnih nasprotnikov, ki so pretiravali z navajanjem negativnih posledic. Res pa je, da smo zelo resno preverjali argumente tako prvih kot drugih. Dejstvo je, da se je položaj panog, za katere pretežno izobražujemo strokovnjake na dodiplomski in podiplomski stopnji, tako korenito spremenil, da je bilo potrebno postaviti jasno vizijo nadaljnjega razvoja na izobraževalnem, raziskovalnem in umetniškem področju, ki je nakazovala tudi potrebo po posodobitvi in reformi izobraževalnih programov. Napovedana bolonjska reforma je bila tako odlična priložnost, da se tega lotimo. To je bil tudi poglavitni razlog, da smo bili med prvimi, ki so akreditirali nove bolonjske programe. Dialog med pedagoškimi delavci, študenti, diplomanti, delodajalci in tujimi partnerji, s katerimi smo povezani preko mednarodnih združenj (Autex, Iarigai, Cumulus idr.), je pokazal, da se je potrebno reforme lotiti z jasno opredelitvijo znanj, spretnosti in veščin, ki jih diplomant kateregakoli programa ali stopnje mora imeti, da bo konkurenčen na vedno zahtevnejšem trgu dela, na katerem bo vladala vedno večja konkurenca. Tako smo prišli do usklajenega kompetenčnega profila diplomanta, ki je omogočal odstranjevanje nepotrebnega balasta, ki se je z leti nabral v vseh programih. Počasi se je krepilo zavedanje, da so spremembe nujne in tudi zaradi tega je bilo usklajevanje predmetnikov glede deležev posameznih vsebin enostavnejše, kot bi bilo v primeru, če bi se najprej lotili predmetnika. Energijo smo tako lahko usmerili tudi
na druga pomembna področja, kot je na primer uvajanje novih metod učenja in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa, ki dejansko omogočajo razvijanje postavljenih kompetenc. Dejstvo je, da so nove metode učenja tesno povezane z materialnimi pogoji, kajti novih izobraževalnih pristopov ni mogoče izvajati s tablo in kredo, s svinčnikom in skicirko in niti ne v laboratorijih brez ustrezne specifične opreme in sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Tukaj smo, po našem mnenju, pri bistvenemu problemu bolonjske reforme, ki pa ni samo problem reforme, temveč problem financiranja visokega šolstva nasploh. In nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu spremenile. Oddelek zato vsa prosta finančna sredstva, ki jih pridobi z izvajanjem drugih dejavnosti, postopoma, korak za korakom, usmerja v izboljšanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa. Veselimo se vsakega posameznega koraka, ki ga napravimo v tej smeri, tako tudi letošnjega, s katerim smo pridobili nove prostore za izvajanje projektnega in eksperimentalnega dela na področju modne fotografije in videa, grafične dodelave ter oblikovanja pletiv in pletenin. Tudi na ta način razvijamo temeljno vizijo našega delovanja, ki je s povezovanjem znanosti, umetnosti in sodobnih tehnologij razvijati ustvarjalnost in odgovoren odnos naših diplomantov za trajnostni razvoj družbe.
Predstojnik Oddelka za tekstilstvo, NTF prof. dr. Franci Sluga
[ 1. STOPNJA ]
[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ PROIZVODNJA TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – visokošolski strokovni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16203) Visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj visokošolskega strokovnega programa Proizvodnja tekstilij in oblačil je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben voditi tehnološko zahtevne procese izdelovanja prej, tkanin, pletenin in pletiv, vlaknovin, oblačil in drugih konfekcioniranih izdelkov ter procese beljenja, barvanja, tekstilnega tiska in široke palete postopkov plemenitenja. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na praktični orientaciji. Zaradi hitrega razvoja tehnoloških postopkov na področju tekstilne in oblačilne tehnologije diplomant doseže široko začetno teoretično in strokovno znanje in razumevanje povezano z zavedanjem in sposobnostjo stalnega dodatnega izobraževanja.
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
Ƌ široko strokovno znanje na področju študija, dopolnjeno z izbranimi znanji s področja naravoslovja, managementa, informacijsko komunikacijske tehnologije, estetike in tekstilnega oblikovanja, Ƌ sposobnost razumevanja in teoretičnega utemeljevanja strokovnih tem, Ƌ praktična spretnost in sposobnost, takoj sprejeti praktične zadolžitve, Ƌ sposobnost identificiranja konkretnih in abstraktnih praktičnih problemov, njihove teoretične analize, iskanja rešitev in ustrezno ukrepanje, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, Ƌ sposobnost sodelovanja pri razvojnem in raziskovalnem delu in prenašanja razvojnih in raziskovalnih dosežkov v prakso, Ƌ sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, Ƌ sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v tekstilije in
oblačila, Ƌ sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso, Ƌ razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti, predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
Predmetno specifične kompetence: Ƌ sposobnost povezovanja znanj s področja tekstilnih surovin, mehanske in kemijske tekstilne tehnologije v oblikovan izdelek, Ƌ sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in obliko, Ƌ pripravljenost in usposobljenost za kreativno sodelovanje z oblikovalcem pri tehnološko inovativnih projektih, Ƌ poznavanje osnovnih oblik oblačil od prazgodovine do danes, razumevanje povezanosti oblačil in kulturnega razvoja ter oblikovnih stilov slikarstva, kiparstva, arhitekture, dizajna, sposobnost prepoznavanja skladnosti med funkcijo in obliko, konstrukcijo in proporci človeškega telesa in oblačila, sposobnost branja skice in risanja osnovnih oblačil, detajlov in modnih dodatkov, Ƌ poznavanje in razumevanje osnov znanstvene teorije o vlaknih, poznavanje lastnosti vlaken in sposobnost njihovega pojasnjevanja s splošnimi zakonitostmi fizike in kemije materialov, Ƌ razumevanje vpliva različnih tehnoloških faz na lastnosti predivne preje, tkanin, pletiv, pletenin in vlaknovin, Ƌ sposobnost povezovanja znanja z različnih področij (konstrukcija, modeliranje, estetika, materiali) in aplikacij na podlagi opredelitve namembnosti oblačila, Ƌ sposobnost optimiziranja tehnoloških postopkov izdelave oblačil in doseganje večje kakovosti končnih izdelkov, Ƌ poznavanje teoretičnih osnov plemenitenja, ki so podlaga za strokovno delo na področjih barvanja, tiskanja, apretiranja in nege tekstilij, Ƌ sposobnost uporabe enačb za določanje parametrov obarvanih površin in barvnih razlik med referenco in preiskovano obarvano površino, Ƌ poznavanje tehnoloških postopkov pripravljalnih del, barvanja, plemenitenja, tekstilnega tiska in nege tekstilij, Ƌ ekološka osveščenost pri izvajanju procesov nege tekstilij v smislu čim manjšega onesnaževanja odpadnih vod pralnic in kemičnih čistilnic, Ƌ poznavanje računalniških programov za računalniško podprto vzorčenje tkanin, pletiv in pletenin, Ƌ obvladovanje procesa razvoja krojev oblačil (konstrukcije kroja oblačil), Ƌ sposobnost nadzorovanja, analiziranja in vodenja
delovnih procesov v tekstilnem in konfekcijskem podjetju, Ƌ sposobnost načrtovanja in planiranja delovnih procesov v tekstilnem in konfekcijskem podjetju z uporabo metod mrežnega planiranja, Ƌ sposobnost zaznavanja in vrednotenja stroškov, nastalih v delovnem procesu, Ƌ sposobnost razumevanja vloge trženja v procesu ustvarjanja visoke dodane vrednosti kolekcij tekstilij in oblačil, Ƌ razumevanje nujnosti preobrazbe podjetij v skladu z razvijajočo se informacijsko kulturo in s tem pridobitve konkurenčne prednosti podjetja, Ƌ sposobnost razumevanja sodobnih konceptov sistemov vodenja kakovosti in pojmovanja kakovosti, Ƌ sposobnost funkcionalne uporabe tehnik medosebne komunikacije, pogajanj, timskega dela, vodenja in ustvarjalnega mišljenja, Ƌ obvladovanje metodologije priprave poslovnega načrta, Ƌ poznavanje strukture, vsebine in možnosti uporabe bibliografskih in faktografskih podatkovnih baz za vsebine študijskega področja.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Če se za program prijavi več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na: Ƌ splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi – 60 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Proizvodnja tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževa-
nje najmanj srednješolska izobrazba, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu. Poseben primer priznavanja znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, je priznavanje Praktičnega usposabljanja v primeru, da je bil študent(ka) redno zaposlen(a) v organizacijah tekstilne oziroma oblačilne panoge (ali sorodnih) najmanj 1 leto. Zaposlitev je v tem primeru potrebno dokazati z ustreznim dokumentom, iz katerega je razvidno trajanje zaposlitve in dejavnost organizacije.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
pisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
1. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje Študentom visokošolskih strokovnih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih visokošolskih strokovnih programov prve stopnje (Tekstilstvo in programi v okviru mreže AUTEX) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi in visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Tekstilstvo in programov v okviru mreže AUTEX) se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
Pogoji za napredovanje po programu
3. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994
Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS: Ƌ za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, Ƌ za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk iz prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS iz drugega letnika.
Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (Tekstilstvo), ki imajo tri leta ustreznih delovnih izkušenj lahko preidejo v tretji letnik. Diplomanti drugih strokovnih področij lahko preidejo v tretji letnik, če imajo pet let delovnih izkušenj, med študijem pa morajo opraviti še osem diferencialnih izpitov (Tekstilne surovine, Preje, Tkanine, Pletiva in pletenine, Beljenje in apretura, Barvanje, Konfekcija in Tekstilni tisk).
Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
4. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi prve stopnje in višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju
Študenti morajo imeti za ponavljanje: Ƌ 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, Ƌ 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi pred-
Prehod v drugi letnik visokošolskih strokovnih programov prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (s področja tekstilstva ali modnega oblikovanja), če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti, ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
Načini in oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij. Na podlagi izraženih potreb gospodarskih družb se lahko izvaja tudi izredni
Strokovni naslov
študij. Izredni študij se izvaja ločeno od rednega, tako da se izvede minimalno 60 % kontaktnih ur programa.
Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
[
PREDMETNIK
diplomirani tekstilni inženir (VS) oziroma diplomirana tekstilna inženirka (VS) Okrajšava: dipl. tekst. inž. (VS)
] Kontaktne ure
[ 1. LETNIK ]
Št. p. Predmet 1. semester
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
195
165
75
15
450
30
900
1
Mehanske lastnosti tekstilij in oblačil
60
0
30
0
90
6
180
2
Informacijske tehnologije
30
15
30
15
90
6
180
3
Osnove likovnega izražanja
30
30
0
0
60
4
120
4
Tekstilne surovine
45
30
15
0
90
6
180
5
Estetika tekstilij in oblačil
30
30
0
0
60
4
120
6
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
195
135
120
0
450
30
900
2. semester
[ 2. LETNIK ]
P
7
Osnove plemenitenja
45
45
0
0
90
6
180
8
Preje
30
30
30
0
90
6
180
9
Tkanine
30
15
45
0
90
6
180
10
Pletiva in pletenine
30
30
30
0
90
6
180
11
Beljenje in apretura
60
15
15
0
90
6
180
Skupaj 1. letnik
390
300
195
15
900
60
1800
3. semester
210
45
180
15
450
30
900
12
Statistika
30
0
30
0
60
4
120
13
Modno oblikovanje
30
15
15
0
60
4
120
14
Netkane tekstilije in kompoziti
45
0
45
0
90
6
180
15
Temeljne preiskave tekstilij
30
15
30
15
90
6
180
16
Barvna metrika v tekstilstvu
30
15
15
0
60
4
120
17
Barvanje
45
0
45
0
90
6
180
206
113
101
30
450
30
900
18
4. semester Načrtovanje tekstilij in udobnost oblačil
60
30
0
0
90
6
180
19
Konfekcija
30
0
30
0
60
4
120
20
Tekstilni tisk
30
30
30
0
90
6
180
21
Nega tekstilij 1
30
60
4
120
Izbirni sklop
56
150
10
300
900
60
1800
Skupaj 2. letnik
416
15 a
38
158
15 a
26
281
0 a
30
a
45
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
Kontaktne ure
[ 3. LETNIK ]
Št. p.
27
Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
5. semester
0
0
0
0
0
30
900
Praktično usposabljanje
0
0
0
0
0
30
900
360
30
900
6. semester
175
Izbirni predmeti
175
79 79
95 95
11
360
24
720
0
0
0
0
0
6
180
Skupaj 3. letnik
175
79
95
11
360
60
1800
Skupaj
981
537
571
71
2160
180
5400
Diploma
a
a
a
11
a
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure
[ 2. LETNIK ]
Št. p. Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
Sklop 1 22
Uvod v oblikovanje tekstilij
30
30
0
30
90
6
180
23
Kompozicija tkanin
30
0
30
0
60
4
120
24
Kompozicija pletiv in pletenin
15
0
45
0
60
4
120
Skupaj
75
30
75
30
210
14
420
25
Uvod v oblikovanje oblačil
30
30
0
30
90
6
180
26
Razvoj krojev oblačil
30
15
15
0
60
6
180
Skupaj
60
45
15
30
150
10
300
3. LETNIK ]
28
Računalniško oblikovanje prej in tkanin
30
0
30
0
60
4
120
29
Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin
15
0
45
0
60
4
120
30
Računalniški sistemi v konfekciji
30
0
30
0
60
4
120
31
Računalniško oblikovanje za tisk
30
15
15
0
60
4
120
[
Sklop 2
32
2D/3D razvoj krojev oblačil
30
0
30
0
60
4
120
33
Osnove 3D modeliranja
30
15
30
15
90
6
180
34
Ergonomija in normiranje
30
15
15
0
60
4
120
35
Načrtovanje in vodenje proizvodnje
45
30
15
0
90
6
180
36
Proizvodni informacijski sistemi
30
15
15
0
60
4
120
37
Ekonomika tekstilij in oblačil
30
15
15
0
60
4
120
38
Trženje tekstilij in oblačil
75
15
0
0
90
6
180
39
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
40
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
41
Vodenje kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
42
Informacijski viri
30
15
15
0
60
4
120
495
225
270
30
1020
68
2040
Skupaj
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Kombinacije izbirnih predmetov v 2. letniku (V 2. letniku je predvidena usmerjena izbirnost predmetov.)
Ƌ Tkalska usmeritev: Uvod v oblikovanje tekstilij, Kompozicija tkanin Ƌ Pletilska usmeritev: Uvod v oblikovanje tekstilij, Kompozicija pletiv in pletenin Ƌ Oblačilna usmeritev: Uvod v oblikovanje oblačil, Razvoj krojev oblačil
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov v 3. letniku Računalniška usmeritev:
Računalniško oblikovanje prej in tkanin, Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin, Računalniški sistemi v konfekciji, Računalniško oblikovanje za tisk, 2D/3D razvoj krojev oblačil, Informacijski viri
Upravljavska usmeritev: Načrtovanje in vodenje proizvodnje, Proizvodni informacijski sistemi, Psihologija komunikacije in trženja, Vodenje kakovosti, Informacijski viri
Trženjska usmeritev: Ekonomika tekstilij in oblačil, Trženje tekstilij in oblačil, Podjetništvo, Psihologija komunikacije in trženja, Vodenje kakovosti
3 Osnove likovnega izražanja (4 ECTS) Vizualne zaznave in zakonitosti; razlikovanje figure in ozadja; vloga kontrasta in asimilacije; zakoni organizacije vidnega polja; svetlost in barva; likovne prvine; čutne in psihične prvine prostora; globinska vodila.
4 Tekstilne surovine (6 ECTS) Tekstilna in tehnična vlakna: osnovni pojmi, sistematizacija, zgodovinski razvoj, razpoznavanje, tehnologije pridobivanja, molekulska sestava, osnove nadmolekulske strukture, uporabne lastnosti, tržno pomembnejša vlakna, modifikacije, novosti v razvoju, funkcionalne lastnosti vlaken v izdelkih.
5 Estetika tekstilij in oblačil (4 ECTS) Izvor, funkcija in pomen oblačenja; psihologija in sociologija mode; zgodovina oblačil in tekstilij; modni kreatorji; specifična področja oblačenja; modni dodatki; grafično oblikovanje, oglaševanje, moda.
6 Strokovna angleščina (4 ECTS) Diskurz strokovnih in tehničnih besedil; pisanje povzetkov; uporaba slovarjev in drugih informacijskih virov; pisanje sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
7 Osnove plemenitenja (6 ECTS) Oblačilna usmeritev: Računalniški sistemi v konfekciji, 2D/3D razvoj krojev oblačil, Osnove 3D modeliranja, Ergonomija in normiranje, Načrtovanje in vodenje proizvodnje
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja tekstilne ali oblačilne dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo AUTEX. Študent lahko 30 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi v drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo oziroma programih drugih fakultet ali visokih šol.
Kratke vsebine predmetov
Barva in kemijska struktura barvil; določitev koncentracije barvila v raztopini na vlaknih; topnost barvil; agregacija barvila; klasifikacija barvalnih sistemov; interakcije barvilo-vlakno; termodinamika barvanja; kinetika barvanja.
8 Preje (6 ECTS) Predilne lastnosti prediv; vrste in lastnosti prej; tehnološki postopki izdelave prej; načrtovanje in usklajevanje predilnega procesa; pomen in vpliv tehnoloških faz na lastnosti, produktivnost in ceno predivne preje.
9 Tkanine (6 ECTS) Struktura, vrste in delitev tkanin; lastnosti tkanin; faze izdelave tkanin; vrste tkalskih strojev in njihova delitev; mehanizmi tkalskega stroja in njihova funkcija.
1 Mehanske lastnosti tekstilij in oblačil (6 ECTS)
10 Pletiva in pletenine (6 ECTS)
Medsebojni vpliv geometrije in fizikalnih lastnosti vlaken ter tekstilij; geometrijske in fizikalne lastnosti tekstilij in oblačil; medsebojni vpliv geometrijskih parametrov in fizikalnih lastnosti tekstilnega izdelka.
Uporaba pletiv in pletenin; vrste in lastnosti pletiv in pletenin; parametri in projektiranje pletiv/pletenin; projektiranje pletilskih procesov; kakovosti pletiv in pletenin; nega pletiv in pletenin; CAD/CAM/CIM sistemi v pletilstvu.
2 Informacijske tehnologije (6 ECTS) Računalniška omrežja in storitve; internet in svetovni splet; standardi in formati; avtorske pravice v globaliziranem dostopu do večpredstavnih vsebin; biometrika; osnove večpredstavnosti; večmodalnost; interaktivnost.
11 Beljenje in apretura (6 ECTS) Priprava na plemenitenje; sodobni pripravljalni postopki; postopki kemijske apreture; postopki mehanske apreture; strojne naprave; kemična sredstva; vpliv na okolje in človeka; analiza kakovosti postopkov.
12 Statistika (4 ECTS)
21 Nega tekstilij 1 (4 ECTS)
Načrtovanje preiskav; osnovni statistični pojmi; analiza pogostne porazdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.
Klasifikacija tekstilij in postopkov nege; teoretične osnove močenja in pranja; nečistoče; sredstva in postopki pranja ter kemičnega čiščenja; odstranjevanje madežev; poškodbe; ekološki vidiki.
22 Uvod v oblikovanje tekstilij (6 ECTS) 13 Modno oblikovanje (4 ECTS) Razvoj industrijskega oblikovanja; funkcije oblačil; lepotni ideal; množična konfekcija; visoka moda; analiza odnosa med človeškim telesom in oblačilom; vizualne iluzije; spreminjanje silhuete.
14 Netkane tekstilije in kompoziti (6 ECTS) Definicije in vrste netkanih tekstilij; zgodovinski razvoj in trendi netkanih tekstilij; klasifikacije netkanih tekstilij; proizvodni procesi izdelave netkanih tekstilij; dodelava netkanih tekstilij.
Analiza oblikovanja tekstilnih izdelkov; možnosti uporabe tekstilij; objavljeni dosežki tekstilnega oblikovanja; modni napotki.
23 Kompozicija tkanin (4 ECTS) Oblikovni in konstrukcijski parametri tkanin; temeljne vezave in njihove izpeljanke; računalniški sistem ArahWeave; osnovni principi vzorčenja tkanin; osnove uporabe barvne metrike pri tkaninah; računalniški sistem ArahDrape.
24 Kompozicija pletiv in pletenin (4 ECTS) 15 Temeljne preiskave tekstilij (6 ECTS) Pomen in uporaba preiskav v tekstilstvu; standardi in njihova uporaba; vrednotenje meritev; osnovne preiskave vlaken; osnovne preiskave prej; osnovne preiskave ploskih tekstilij; temeljne kemijske preiskave tekstilij.
Principi in načini shematskega prikazovanja vezav; ekonomika vzorčenja pletiv/pletenin; sistemi CAD v pletilstvu; priprava tehnološke dokumentacije pletene strukture; barvne in strukturne pletilske vezave.
25 Uvod v oblikovanje oblačil (6 ECTS)
Elektromagnetno sevanje; absorpcija svetlobe; sistemi za določanje barve; belina; instrumentalno merjenje barve in beline.
Modna ponudba; visoka moda; globalno oblikovane kolekcije nizkega cenovnega razreda; razvoj modnih trendov; izbor kolekcije; specifično oblikovanje; proces oblikovanja oblačil; vloga oblikovalca pri razvoju novih kolekcij.
17 Barvanje (6 ECTS)
26 Razvoj krojev oblačil (4 ECTS)
Priprava tehnološke vode; priprava barvil; barvalni postopki; barvanje naravnih, kemijskih in sintetičnih vlaken; sredstva in metode za poobdelavo obarvanj; barvne obstojnosti.
Oblačilna antropometrija; tehnološka dokumentacija; konstrukcija/modelacija krojev oblačil; postopek gradiranja kroja oblačila; oblikovanje krojnih slik; računalniški sistemi za konstrukcijo/modeliranje/ gradiranje krojev.
16 Barvna metrika v tekstilstvu (4 ECTS)
18 Načrtovanje tekstilij in udobnost oblačil (6 ECTS) Delitev oblačilnih tekstilij, pozamenterija, funkcionalne značilnosti tekstilij, tehnološki proces izdelave ploskovnih tekstilij od izbire vlaken do izbire postopka za plemenitenje; analiza in vrednotenje udobnosti tekstilij za oblačila: termofiziološka, čutna, gibalna, estetska udobnost.
27 Praktično usposabljanje (30 ECTS) Preverjanje in izpopolnjevanje teoretičnih znanj v delovnem okolju, organizacija in delovanje podjetja, aktivno vključevanje v proizvodno delovno okolje (spoznavanje strojne opreme, razvoj, načrtovanje, načrtovanje izdelkov, procesov in storitev, vodenje zaključenih procesov, obvladovanje kakovosti).
19 Konfekcija (4 ECTS) Konfekcijski ISO standardi; razvoj izdelka; priprava kolekcije; priprava proizvodnje; organizacija proizvodnje; tehnološka dokumentacija; tehnološke faze konfekcije; kakovostne zahteve; avtomatizacija; vodenje proizvodnje.
28 Računalniško oblikovanje prej in tkanin (4 ECTS)
20 Tekstilni tisk (6 ECTS)
29 Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin (4 ECTS)
Zgodovinski razvoj; strojne naprave in oprema; postopki izdelave tiskovnih form; postopki reprodukcije vzorcev; priprava blaga; barvila; tiskarske paste; fiksiranje in naknadne obdelave; specialni postopki tiskanja; ekologija tiska.
Sistemi CAD v votkovnem pletilstvu; sistemi CAD v snutkovnem pletilstvu; principi upravljanja barv pri računalniški pripravi kolekcije pletiv/pletenin; računalniško oblikovanje pletiv.
Enostavne in zahtevnejše konstrukcije prej; računalniška simulacija prej in tkanin; možnosti barvnega in drugih tipov vzorčenja; barvna metrika v tkanju; računalniški programi ArahPaint, ArahWeave, ArahDrape.
30 Računalniški sistemi v konfekciji (4 ECTS)
39 Podjetništvo (4 ECTS)
Sistemi CAD/CAM v oblačilni industriji; izdelava krojnih slik; izdelava podporne tehnološke dokumentacije; upravljanje pretoka materiala in izračun stroškov; računalniško vodeno krojenje; 3D vizualizacija izdelkov.
Razvijanje podjetniške priložnosti; tehnike kreativnosti; podjetniški postopki; poslovni načrt; tržna analiza; ekonomika poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja in proizvodnega (storitvenega) procesa; podjetniška skupina; kritična tveganja.
31 Računalniško oblikovanje za tisk (4 ECTS)
40 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS)
Priprava vzorcev; postopki izdelave tiskovnih form; postopki reprodukcije vzorcev; digitalizacija slike in shranjevanje grafičnih datotek; osnove barvnega upravljanja; redukcija barv; raportiranje; izdelava barvnih izvlečkov; vektorske in rastrske slike; simulacija tekstilij in specialnih efektov.
Osnovni duševni procesi; mehanizmi in razlike med ljudmi; medosebni odnosi; psihologija kupovanja in prodaje.
41 Vodenje kakovosti (6 ECTS)
Računalniška oblačilna antropometrija; računalniško 3D modeliranje telesa; 2D računalniški razvoj krojev oblačil; 3D računalniški razvoj krojev oblačil.
Sistemi vodenja kakovosti; teoretiki vodenja kakovosti; standardi za vodenje kakovosti; presojanje in certificiranje sistemov kakovosti; metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; celovito vodenje kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.
33 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS)
42 Informacijski viri (4 ECTS)
Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike; XYZ in UV koordinatnega sistema; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koža, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.
Primarni viri informacij; priprava referenc; način citiranja; bibliografske zbirke podatkov; profili za iskanje; faktografske zbirke podatkov; intelektualna lastnina; pomen patentov; informacijske metode in tehnike za urejanje podatkov.
32 2D/3D razvoj krojev oblačil (4 ECTS)
34 Ergonomija in normiranje (4 ECTS) Delovni sistemi, delo in učinek dela; vrste dela in vplivi okolja na obremenjenost delavca; oblikovanja dela; metoda šestih stopenj; analiza stanja delovnega sistema; norma, metode določanja časov; zastoji in izgube pri delu.
35 Načrtovanje in vodenje proizvodnje (6 ECTS) Organizacijske strukture; proizvodne dejavnosti; poslovne funkcije; organizacija proizvodne funkcije; priprava dela; proizvodnja; pomožne dejavnosti; gospodarjenje z delovnimi sredstvi.
36 Proizvodni informacijski sistemi (4 ECTS) Informatizacija in informacijska kultura; informacijska preobrazba podjetja; mesto in vloga IS v podjetju; strateško načrtovanje IS; varnost in zaščita IS; ljudje in IS; etičnost IS.
37 Ekonomika tekstilij in oblačil (4 ECTS) Uvod v ekonomiko tekstilnega izdelka; politika razvoja prototipne kolekcije; politika serijskega izdelka; politika zalog; politika kakovosti; politika marketinga; politika načrtovanja ljudi za delo; politika cen; politika donosnosti.
38 Trženje tekstilij in oblačil (6 ECTS) Pomen trženja tekstilij in oblačil; tržišča in metode njihovega raziskovanja; segmentacija tržišča; oblikovanje modnih smernic; oblikovanje tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov; oblikovanje blagovne znamke.
[ 1. STOPNJA ]
[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ NAČRTOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (16204) Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 16. 12. 2005
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Načrtovanje tekstilij in oblačil je usposobiti strokovnjaka, ki bo sposoben voditi tehnološko najzahtevnejše procese v tekstilni in oblačilni industriji ter ga usposobiti za načrtovanje zahtevnih izdelkov in tehnoloških procesov in mu obenem dati ustrezna temeljna naravoslovna in strokovna znanja za nadaljevanje izobraževanja na drugi stopnji. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplomantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na usvajanju teoretičnih osnov hitro razvijajočih se tehnologij na področju primarne tekstilne proizvodnje in oblačilne industrije. Pomembna sestavina programa je razvijanje zavedanja in navajanje študentov na nujnost stalnega dodatnega izobraževanja ter razvijanje veščin
uporabe IKT-jev, informacijskih virov, poklicne in etične odgovornosti ter privzemanje skupinskega dela.
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
Ƌ strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, Ƌ usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v praksi in reševanje problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, Ƌ sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem področju, Ƌ iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela, Ƌ sposobnost komuniciranja s sodelavci in strokovnjaki sorodnih disciplin, ki omogoča aktivno sodelovanje pri skupinskem delu tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju strokovnih zakonitosti z oblikovalsko prakso,
Ƌ razvita profesionalna etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem delu.
Predmetno specifične kompetence: Ƌ poglobljena znanja matematike fizike in kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, Ƌ teoretično znanje, ki omogoča sposobnost presoje in povezave lastnosti vlaken z njihovo morfološko strukturo oziroma njeno spremembo v času tehnološke predelave vlaken, Ƌ razumevanje interdisciplinarnosti razvoja sodobnih vlaknotvornih polimerov z združitvijo različnih znanstvenih disciplin: kemije, bio(tehno)logije, nanotehnologije, informatike z namenom ustvariti odzivne in inteligentne vlaknotvorne polimere, Ƌ sposobnost povezovanja vpliva različnih surovin in tehnoloških dejavnikov na strukturo in lastnosti predivne preje, tkanin, pletenin in vlaknovin, Ƌ spoznavanje temeljnih tkalskih in pletenih struktur; lastnosti, ki iz njih izvirajo, njih prednosti in pomanjkljivosti, Ƌ sposobnost optimiziranja tehnoloških postopkov izdelave oblačil s prenosom teoretičnega znanja v prakso in doseganje večje kakovosti končnih izdelkov, Ƌ poznavanje teoretičnih osnov plemenitenja, ki so podlaga za samostojno ustvarjalno raziskovalno delo na področjih barvanja, tiskanja, apretiranja in nege tekstilij, Ƌ sposobnost načrtovanja predplemenitilnih, barvalnih, tiskarskih in apreturnih procesov glede na konstrukcijske značilnosti tekstilij in upoštevanje okoljskih zahtev, Ƌ obvladovanje računalniškega vzorčenja prej, tkanin, pletiv, pletenin in vzorcev za tisk, Ƌ sposobnost nadzorovanja, analiziranja in vodenja proizvodnega procesa, sposobnost načrtovanja in planiranja proizvodnega procesa z uporabo metod mrežnega planiranja ter prepoznavanja možnosti uvedbe računalniških aplikacij v proizvodnem procesu ter njihovo vrednotenje s stališča stroškov in humanizacije dela, Ƌ sposobnost razumevanja sodobnih konceptov sistemov vodenja kakovosti in njihov pomen v kontekstu svetovne konkurenčnosti.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa bodo: Ƌ kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: Ƌ splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu – 60 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk; Ƌ kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na: Ƌ splošni uspeh pri poklicni maturi – 40 % točk, Ƌ splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk, Ƌ uspeh pri maturitetnem predmetu – 20 % točk.
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Načrtovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Načini ocenjevanja Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, tako da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja in pridobljenih veščin. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Izpitni pravilnik NTF, ki ga potrjuje senat NTF. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statutom Univerze v Ljubljani.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljene vse vaje in za vpis v posamezni letnik naslednje število kreditnih točk po ECTS:
Ƌ za vpis v 2. letnik: doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS, Ƌ za vpis v 3. letnik: doseženih 60 kreditnih točk prvega letnika in najmanj 54 kreditnih točk po ECTS drugega letnika. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.
Študenti morajo imeti za ponavljanje: Ƌ 1. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS, Ƌ 2. letnika: opravljene vse vaje in doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Naravoslovnotehniške fakultete in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti, vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu, v katerega so se vpisali, preidejo v nov program pod enakimi pogoji kot študenti novih programov.
1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov NTF in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (Tekstilstvo, Tekstilni materiali in programov v mreži AUTEX)), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v nove študijske programe NTF, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
2. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Študenti visokošolskih strokovnih programov NTF in sorodnih visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje (Tekstilstvo, Tekstilni materiali in programov v mreži AUTEX), ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov NTF. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
3. Prehodi med višješolskimi programi sprejetimi pred letom 1994 in univerzitetnimi programi prve stopnje Diplomanti višješolskih programov sprejetih pred letom 1994 s sorodnih študijskih področij (Tekstilstvo, Tekstilni materiali), ki imajo tri leta delovnih izkušenj, lahko preidejo v tretji letnik.
4. Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Prehod v drugi letnik univerzitetnega programa prve stopnje je mogoč tudi za diplomante višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) s sorodnih študijskih področij (Tekstilstvo, Tekstilni materiali), če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program prve stopnje. Določijo se jim diferencialni izpiti (Matematika 1, Kemija 1, Kemija 2, Fizika, Vlakna, Načrtovanje prej), ki jih morajo opraviti pred vpisom v tretji letnik. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete.
Oblike izvajanja študija Študij se izvaja kot redni študij.
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti diplomsko delo in ga zagovarjati.
Strokovni naslov Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. diplomirani tekstilni inženir (UN) oziroma diplomirana tekstilna inženirka (UN) Okrajšava: dipl. tekst. inž. (UN)
[
PREDMETNIK
] Kontaktne ure
Št. p.
Predmet
[ 1. LETNIK ]
1. semester
[ 2. LETNIK ]
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
255
15
165
15
450
30
900
1
Matematika 1
60
0
30
0
90
6
180
2
Fizika
45
0
45
0
90
6
180
3
Kemija 1
60
0
30
0
90
6
180
4
Informacijske tehnologije
30
15
30
15
90
6
180
5
Vlakna
60
0
30
0
90
6
180
240
30
180
0
450
30
900
2. semester 1
Matematika 1
45
0
45
0
90
6
180
2
Fizika
45
0
45
0
90
6
180
6
Kemija 2
45
15
30
0
90
6
180
5
Vlakna
60
0
30
0
90
6
180
7
Načrtovanje prej
45
15
30
0
90
6
180
Skupaj 1. letnik
495
45
345
15
900
60
1800
3. semester
195
105
135
15
450
30
900
8
Statistika
30
0
30
0
60
4
120
9
Načrtovanje tkanin
45
15
30
0
90
6
180
10
Načrtovanje pletiv in pletenin
45
15
30
0
90
6
180
11
Načrtovanje vlaknovin in kompozitov
45
0
15
0
60
4
120
12
Preiskave tekstilij
30
15
30
15
90
6
180
13
Strokovna angleščina
0
60
0
0
60
4
120
227
84
137
2
450
30
900
4. semester
[ 3. LETNIK ]
P
14
Kompozicija tkanin
30
0
30
0
60
4
120
15
Kompozicija pletiv in pletenin
30
0
30
0
60
4
120
16
Načrtovanje konfekcije
45
15
30
0
90
6
180
17
Teorija plemenitenja
45
45
0
0
90
6
180
18
Načrtovanje predplemenitilnih postopkov
45
15
30
0
90
6
180
Izbirni predmet 1
a
32
a
9
17
2
60
4
120
Skupaj 2. letnik
422
189
272
17
900
60
1800
5. semester
210
105
135
0
450
30
900
a
a
19
Načrtovanje barvalnih postopkov
30
15
45
0
90
6
180
20
Načrtovanje apreturnih postopkov
45
30
15
0
90
6
180
21
Načrtovanje tiskarskih postopkov
45
15
30
0
90
6
180
22
Barvna metrika v tekstilstvu
30
15
15
0
60
4
120
23
Ekologija v tekstilstvu 1
30
15
15
0
60
4
120
24
Informatika in metodologija diplomskega dela
30
15
15
0
60
4
120
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
Kontaktne ure Št. p.
Predmet
P
[ 3. LETNIK ]
6. semester
154
S
V
60
70
D 16
ECTS
Ob. š.
300
30
900
a
Izbirni predmet 2
45
21
18
90
6
180
Izbirni predmet 3
45a
21a
18 a
6a
90
6
180
Izbirni predmet 4
32a
9a
17 a
2a
60
4
120
Izbirni predmet 5
32
9
17
2
60
4
120
Diplomsko delo
0
0
0
0
0
10
300
Skupaj 3. letnik
364
165
205
16
750
60
1800
1281
399
822
48
2550
180
5400
Skupaj
a
a
a
a
a
a
6
Σ
a
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje izbirnih predmetov ]
[ IZBIRNI PREDMETI ] Kontaktne ure Št. p.
Predmet
P
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
25
Nega tekstilij 1
30
15
15
0
60
4
120
26
Računalniško oblikovanje prej in tkanin
30
0
30
0
60
4
120
27
Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin
30
0
30
0
60
4
120
28
Računalniški sistemi v konfekciji
30
0
30
0
60
4
120
29
Računalniško oblikovanje za tisk
30
15
15
0
60
4
120
30
Interaktivni mediji 1
30
15
30
15
90
6
180
31
Osnove 3D modeliranja
30
15
30
15
90
6
180
32
Upravljanje proizvodnje
45
15
0
0
60
4
120
33
Poslovne informacijske aplikacije
60
0
30
0
90
6
180
34
Trženje tekstilij in oblačil
75
15
0
0
90
6
180
35
Podjetništvo
30
15
15
0
60
4
120
36
Psihologija komunikacije in trženja
30
15
0
15
60
4
120
37
Vodenje kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
480
180
255
45
930
62
1860
Povprečje predmetov s 6 ECTS
45
21
18
6
90
6
180
Povprečje predmetov s 4 ECTS
32
9
17
2
60
4
120
Skupaj
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Nekatere priporočljive kombinacije izbirnih predmetov Tekstilno-računalniška usmeritev:
Računalniško oblikovanje prej in tkanin, Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin, Računalniško oblikovanje za tisk, Interaktivni mediji 1, Poslovne informacijske aplikacije
Oblačilno-računalniška usmeritev: Računalniški sistemi v konfekciji, Interaktivni mediji 1, Osnove 3D modeliranja, Upravljanje proizvodnje, Trženje tekstilij in oblačil
datkovne zbirke; omrežja, storitve; sodobni razvoj interneta; standardi, formati vsebin; varnost; biometrika; večpredstavnost; večmodularnost; interaktivnost.
5 Vlakna (6 ECTS) Razvrstitev vlaken, vlaknotvorni polimeri; nadmolekulska struktura; struktura vlaken; termodinamika raztezanja; orientacija; medmolekulske sile; metastabilno stanje in dimenzijska stabilnost vlaken; dejavniki lastnosti vlaken.
6 Kemija 2 (6 ECTS) Tržno-upravljavska usmeritev: Upravljanje proizvodnje, Trženje tekstilij in oblačil, Podjetništvo, Psihologija komunikacije in trženja, Vodenje kakovosti
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli programa s področja tekstilne ali oblačilne dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo AUTEX. Študent lahko 30 % izbirnih enot programa (10 kreditnih točk) pridobi vv drugih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov 1 Matematika 1 (12 ECTS)
Spoznavanje osnovnih pojmov matematične analize in linearne algebre; števila in funkcije; limiti in zveznost; odvod; integral; funkcije več spremenljivk; uporaba diferencialnega in integralnega računa v stroki; linearna algebra.
2 Fizika (12 ECTS) Mehanika točkastega telesa in togega telesa; nihanje; elastične deformacije; mehanika tekočin; valovanje; temperature; energijski in entropijski zakon; električni tok; električno polje; magnetno polje; EM nihanje in valovanje; valovna optika; fotometrija; zaznavanje barv; geometrijska optika; atomi in molekule.
3 Kemija 1 (6 ECTS) Zgradba snovi, elementi in spojine; masni in energijski odnosi pri kemijskih reakcijah, periodni zakon, kemijska vez; idealni in realni plini; voda in raztopine; kristali; kemijska kinetika in ravnotežje; kemija površin; elektroliti, neelektroliti; osnove elektrokemije; ekologija.
Kemijska vez in molekulska struktura; barva v organski kemiji; stereokemija; kemija naravnih in sintetskih makromolekul; stereokemija polimerov; lipidi, ogljikovi hidrati, aminokisline, poliamidi, peptidi in proteini.
7 Načrtovanje prej (6 ECTS) Predilne lastnosti prediv, teorija in struktura nastajanja preje; struktura in lastnosti prej; mehanika, kinematika in dinamika tehnoloških faz izdelave preje; analiza vplivnih dejavnikov; načrtovanje predilnega postopka.
8 Statistika (4 ECTS) Spoznavanje osnov statistike; podatki, načrtovanje preiskav, uporaba statistične metode; definicija osnovnih pojmov; analiza pogostne razdelitve; teoretične modelne porazdelitve; preiskave dveh vrednosti; preiskave mnogih vrednosti; korelacijska analiza; regresijska analiza.
9 Načrtovanje tkanin (6 ECTS) Struktura tkanine; vrste tkanin in njihova delitev; parametri vplivnosti na lastnosti tkanin; lastnosti tkanin; faze izdelave tkanin; mehanizmi tkalskega stroja; dekompozicija tkanin; načrtovanje tkanin z zelenimi lastnostmi.
10 Načrtovanje pletiv in pletenin (6 ECTS) Pomen in uporaba pletiv in pletenin; principi in načini pletenja; vrste in lastnosti pletiv in pletenin; geometrija strukture pletiv in pletenin; modeli zank; posebnosti preizkušanja in zagotavljanja kakovosti pletiv in pletenin; sistemi CAD/CAM/CIM v pletilstvu.
11 Načrtovanje vlaknovin in kompozitov (4 ECTS) Definicije in vrste netkanih tekstilij; klasifikacije netkanih tekstilij; teorija in tehnologija procesnih faz izdelave netkanih tekstilij; ekstrudirani dvo- ali večplastni kompoziti; dodelava netkanih tekstilij.
4 Informacijske tehnologije (6 ECTS)
12 Preiskave tekstilij (6 ECTS)
Spoznavanje značilnosti, strukture in omejitev informacijskih tehnologij; obravnavanje komponentnih tehnologij; aparaturna in programska oprema; po-
Pomen in uporaba preiskav v tekstilstvu; standardi in njihova uporaba; vrednotenje meritev; lastnosti in določanje lastnosti vlaken; lastnosti in določanje
lastnosti prej; lastnosti in določanje ploskih tekstilij; elastičnost, viskoelastičnost in dimenzijska stabilnost tekstilij; označevanje tekstilnih izdelkov.
13 Strokovna angleščina (4 ECTS) Izpopolnjevanje splošnega znanja angleščine na višjo stopnjo strokovnega znanja; strategija branja in uvajanje v diskurz strokovnih besedil; določanje ključnih besed, pisanje povzetkov, sestavkov in poročil; opisovanje grafov; poslovna komunikacija; sodelovanje v razpravah.
14 Kompozicija tkanin (4 ECTS) Oblikovni in konstrukcijski parametri tkanin; temeljne vezave in njihove izpeljanke; računalniški sistem ArahWeave; osnovni principi vzorčenja tkanin; osnove uporabe barvne metrike pri tkaninah; računalniški sistem ArahDrape.
15 Kompozicija pletiv in pletenin (4 ECTS) Principi in načini shematskega prikazovanja vezav; ekonomika vzorčenja pletiv/pletenin; sistemi CAD v pletilstvu; priprava tehnološke dokumentacije pletene strukture.
16 Načrtovanje konfekcije (6 ECTS) ISO standardi za sisteme velikosti in označevanje oblačil; priprava proizvodnje; razvoj izdelka; krojenje, stabiliziranje, šivanje; stroji in naprave; dodelava; kakovostne zahteve; avtomatizacija; sistemi CAD/CAM v oblačilni industriji.
17 Teorija plemenitenja (6 ECTS) Teorija barvanja tekstilij; teoretične osnove merjenja barve in koncentracije; agregacija barvila; interakcije barvilo-vlakno; mehanizmi barvanja; termodinamika in kinetika barvanja; fizikalna kemija površin; površinsko aktivne snovi.
18 Načrtovanje predplemenitilnih postopkov (6 ECTS) Priprava tekstilnih substratov; namen in učinki obdelave; strojne naprave; kemična sredstva; vpliv na okolje; analiza učinkov predobdelav na substratu.
19 Načrtovanje barvalnih postopkov (6 ECTS) Tehnološka voda za barvalni proces; teoretične osnove barvil; priprava barvil za barvanje tekstilij; barvalni postopki; barvanje vlaken in vlakenskih mešanic ter vlaken s posebnimi lastnostmi; pomožna sredstva v barvalnem procesu; sredstva in metode za poobdelavo obarvanja; identifikacija barvil.
20 Načrtovanje apreturnih postopkov (6 ECTS) Klasifikacija kemijske in mehanske apreture; struktura sredstev; namen in lastnosti apreture; vpliv dodatkov; postopki in pogoji aplikacije; vrednotenje kakovosti apreture; ekološka sprejemljivost sredstev in postopkov.
21 Načrtovanje tiskarskih postopkov (6 ECTS) Načini, postopki in tehnike tiskanja tekstila; strojne naprave; postopki izdelave tiskovnih form; postopki reprodukcije vzorcev; priprava blaga pred tiskanjem; barvila za tiskanje tekstila; pomen naknadnih obdelav; posebni postopki tiskanja; ekologija tekstilnega tiska.
22 Barvna metrika v tekstilstvu (4 ECTS) Elektromagnetno sevanje; absorpcija svetlobe; teorija in uporaba enačb za merjenje barve in beline; kvantitativna analiza barvil v raztopini, fluorescenca; fosforescenca, sistemi za določanje barve, instrumentalno merjenje barve in beline, instrumentalno določanje barvnih obstojnosti; določanje indeksa metamerije.
23 Ekologija v tekstilstvu 1 (4 ECTS) Osnove ekologije; proizvodna tekstilna ekologija; humana tekstilna ekologija; opredelitev ekološkega produkta in ekoloških tekstilij; merila za pridobitev ekoloških oznak; ekologija odstranjevanja tekstilnih odpadkov in odpadnih tekstilij; okoljska analitika; okoljska zakonodaja in standardizacija.
24 Informatika in metodologija diplomskega dela (4 ECTS) Usposabljanje (informacijsko in metodološko) za izdelavo diplomskega dela; samostojno iskanje in obdelava relevantnih strokovnih informacij; vrste primarnih virov; priprava referenc, načini citiranja; bibliografske zbirke; profili iskanja; faktografske zbirke podatkov; osnove intelektualne lastnine; postavljanje in testiranje hipotez; zgradba in časovno načrtovanje diplomskega dela; predstavitev rezultatov dela.
25 Nega tekstilij 1 (4 ECTS) Klasifikacija tekstilij in postopkov nege; teoretične osnove močenja in pranja; nečistoče; sredstva in postopki pranja ter kemičnega čiščenja; odstranjevanje madežev; poškodbe; ekološki vidiki.
26 Računalniško oblikovanje prej in tkanin (4 ECTS) Enostavne in zahtevnejše konstrukcije prej, računalniška simulacija prej in tkanin, možnosti barvnega in drugih tipov vzorčenja, barvna metrika v tkanju, računalniški programi ArahPaint, ArahWeave, ArahDrape.
27 Računalniško oblikovanje pletiv in pletenin (4 ECTS) Sistemi CAD v votkovnem pletilstvu, sistem CAD v snutkovnem pletilstvu, principi upravljanja barv pri računalniški pripravi kolekcije pletiv/pletenin, računalniško oblikovanje pletiv.
28 Računalniški sistemi v konfekciji (4 ECTS) Sistemi CAD/CAM v oblačilni industriji, izdelava krojnih slik, izdelava podporne tehnološke doku-
mentacije, upravljanje pretoka materiala in izračun stroškov, računalniško vodeno krojenje, 3D vizualizacija izdelkov.
ških virov; kritična tveganja; financiranje začetnega poslovanja.
36 Psihologija komunikacije in trženja (4 ECTS) 29 Računalniško oblikovanje za tisk (4 ECTS) Priprava vzorcev, postopki izdelave tiskovnih form, postopki reprodukcije vzorcev, digitalizacija slike in shranjevanje grafičnih datotek, osnove barvnega upravljanja, redukcija barv, raportiranje, izdelava barvnih izvlečkov, vektorske in rastrske slike, simulacija tekstilij in posebnih efektov.
Spoznavanje osnov zakonitosti duševnih procesov, mehanizmov, osnovne strukture osebnosti; medosebni odnosi, komunikacija, pogajanje, psihologija skupin, obnašanje, organizacija, timsko delo; psihologija kupovanja in prodaje, odločanje za nakup, ciljne skupine, simbolni in funkcionalni pomen izdelkov in storitev.
30 Interaktivni mediji 1 (6 ECTS)
37 Vodenje kakovosti (6 ECTS)
Spoznavanje osnov interdisciplinarnega področja uporabniških vmesnikov za digitalne medije; postopki zasnove, izdelave in evalvacije uporabniških vmesnikov; vrste interaktivnosti; modeliranje uporabnika; uporabniški vmesniki v storitvah naravne interaktivnosti vizualnih komunikacij in založništva.
Spoznavanje pojmovanja kakovosti in sistemov vodenja kakovosti; vodenje, sistemi vodenja, zgodovinski pregled sistemov vodenja; konkurenčnost; razvoj in zahteve standardov (ISO 9000, 9001), presojanje in certificiranje po standardu (ISO 9001); metode in tehnike vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; samoocenjevanje in nagrade za kakovost.
31 Osnove 3D modeliranja (6 ECTS) Spoznavanje osnov 3D modeliranja in računalniške grafike (programsko orodje Maya); XYZ in UV koordinatna sistema; čas, prostor, dinamika; modeliranje, NURBS, poligoni, deformacije, materiali in teksture, sence, osvetlitev, kamere, upodabljanje, efekti; modeliranje 3D likov, ogrodje, koža, materiali, osvetljevanje; vrste animacij.
32 Upravljanje proizvodnje (4 ECTS) Organiziranje in vodenje proizvodne funkcije; priprava dela; standardizacija tehnološkega procesa; nomenklatura in normativi materiala; proces načrtovanja proizvodnega procesa in kapacitet (MRP); proizvodnja; humanizacija dela; optimalno organiziranje dela in delovnih mest; normiranje.
33 Poslovne informacijske aplikacije (6 ECTS) Spoznavanje izdelovanja, uvajanja in vzdrževanja informacijskega sistema; informatizacija; računalniško podprti sistemi v grafičnem podjetju; uvajanje in nadzorovanje IS (vloga IS v podjetju, strateško načrtovanje IS, organizacija, upravljanje, varnost, zaščita, vrednotenje učinkov, ljudje in IS, etičnost, različni IS za različna podjetja).
34 Trženje tekstilij in oblačil (6 ECTS) Pomen trženja tekstilij in oblačil; tržišča in metode njihovega raziskovanja; segmentacija tržišča; oblikovanje modnih smernic; oblikovanje tržnega spleta novih tekstilnih in oblačilnih izdelkov; oblikovanje blagovne znamke.
35 Podjetništvo (4 ECTS) Seznanjanje s procesom načrtovanja novega podjetja; podjetništvo, kreativnost, inovativnost; poslovni načrt; tržna analiza; preverjanje ekonomike poslovne zamisli; načrt trženja; načrt razvoja proizvodnega/ storitvenega procesa; pridobivanje ustreznih člove-
[ 2. STOPNJA ]
[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]
[ NAČRTOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – magistrski Trajanje: 2 leti (4 semestre), skupaj 120 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska tehnologija (podrobneje neopredeljeno) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (17003) Magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede Datum akreditacije: 6. 7. 2006
Temeljni cilji in kompetence Temeljni cilj magistrskega študijskega programa Načrtovanje tekstilij in oblačil je poglabljanje znanja diplomantov univerzitetnega programa na področju tekstilij in oblačil, njihovo usposabljanje za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod na navedenem področju ter jih tako usposobiti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov z razvito kritično refleksijo, socialnimi in komunikacijskimi zmožnostmi za vodenje skupinskega dela. Značilnost programa je vključevanje študentov v projektno delo in vključevanje v aplikativne in temeljne raziskovalne naloge ter jih tako usposobiti za nadaljevanje izobraževanja na tretji, doktorski stopnji. Skladno s principi bolonjskega procesa pomeni program, v primerjavi s sedanjimi, odmik od filozofije poučevanja s sicer korektnim nizanjem različnih tehnologij položenih na izbrane naravoslovne vsebine. Privzeta je filozofija učenja, v kateri so poleg usvojenih znanj pomembne tudi druge kompetence diplo-
mantov, njihove veščine in spretnosti, v tem primeru s poudarkom na poglabljanju raziskovalnega pristopa hitro razvijajočih se tehnologij na področju tekstilne in oblačilne dejavnosti.
Kompetenčni profil diplomanta Splošne kompetence:
Ƌ poglobljeno strokovno znanje doseženo s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov povezano z usposabljanjem za iskanje novih virov znanja z uporabo znanstveno raziskovalnih metod, Ƌ razvita kritična refleksija, Ƌ sposobnost eksperimentiranja in vizualnega posredovanja različnih miselnih konceptov, Ƌ razvita sposobnost lastnega učenja na svojem strokovnem in znanstvenem področju, Ƌ sposobnost razumevanja soodvisnosti med tehnologijo in oblikovanjem, Ƌ sposobnost razumevanja likovnega zapisa in njegovega tehnološkega prevajanja v grafične izdelke, Ƌ iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov,
Ƌ socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja skupinskega dela tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju znanstvenih zakonitosti z različnih področij, Ƌ razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
Predmetno specifične kompetence: Ƌ poglobljena znanja matematike, tehniške mehanike, organske in fizikalne kemije z razvito sposobnostjo naravoslovnega mišljenja, Ƌ poglobljen pregled visokozmogljivih (VZ, high performance) vlaken, njihove strukture na raznih strukturnih ravneh (nanometrsko, mikrofibrilno, makrofibrilno), morfologije in dosežkov, uporaba VZ vlaken za visokozahtevne tehnologije (high-tech): v medicini, farmaciji, biomedicini, biotehnologiji, optiki, elektroniki, transportni tehnologiji, informatiki, jedrski energiji; kakor tudi vlakna s posebno modificiranimi lastnostmi standardnih vlaken, ki zato omogočajo pri uporabi specifično čutno ugodje (high-touch), Ƌ razumevanje znanstvenih metod, kritične analize in sinteze ter njihova uporaba v reševanju konkretnih problemov: analiziranje, razvoj in izdelava naprednih izdelkov z izboljšanimi lastnostmi in z visoko dodano vrednostjo (prej, netkanih tekstilij, tkanin, pletiv); načrtovanje, analiziranje in izvedba naprednih mehanskih tekstilnih procesov, Ƌ sposobnost povezovanja znanj s področij konstrukcijskih, mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti tekstilij s plemenitilnimi postopki, z namenom tehnološkega oblikovanja večfunkcionalne tekstilije z visoko dodano vrednostjo, Ƌ razumevanje razlike med inovacijskim managementom in managementom rutinskega delovanja, Ƌ poglobljeno teoretično spoznavanje integralnega postopka načrtovanja tekstilij ob upoštevanju oblikovalskih in funkcionalnih izhodišč, Ƌ poglobljeno poznavanje vpliva klimatskih pogojev, termofizioloških in čutnih človeških odzivov za načrtovanje oblačil za različne namene uporabe, Ƌ spoznavanje inovacij modernih tekstilij, še posebej inteligentnih tekstilij in tekstilij posebnega udobja, ki temeljijo na večfunkcionalnosti in interdisciplinarnem razvojnem pristopu, Ƌ znanja o najsodobnejših in specialnih postopkih fizikalne in kemijske modifikacije vlaknotvornih polimerov.
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše, kdor je končal: a) študijski program prve stopnje na področju: tekstilstva, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja,
b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, c) visokošolski strokovni študijski program pred uvedbo bolonjske deklaracije na področju: tekstilstva, naravoslovja, tehnike, tehnologije, računalništva, informatike, ekonomije, organizacije dela ali oblikovanja, d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 ECTS – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in jih za vsakega posameznika posebej določi Študijska komisija NTF, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij. Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) do d), v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.
V primeru omejitve vpisa bodo Ƌ kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: Ƌ število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje; Ƌ kandidati iz točk b) in d) izbrani glede na: Ƌ število točk doseženih na študijskem programu prve stopnje oziroma visokošolskem strokovnem programu pred uvedbo bolonjske deklaracije – 75 % točk, Ƌ število točk doseženih pri opravljanju dodatnih študijskih obveznosti – 25 % točk. Točke se izračunajo tako, da se povprečna ocena študija oziroma dodatnih študijskih obveznosti iz točk b) in d), zaokrožena na eno decimalko, pomnoži z 10 (maksimalno 100 točk).
Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.
Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.
strokovnih področij: tekstilstvo, materiali in programov v mreži AUTEX, b) iz študijskih programov druge stopnje z drugih strokovnih področij, c) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z naslednjih strokovnih področij: tekstilstvo, materiali in programov v mreži AUTEX, d) iz univerzitetnih študijskih programov pred uvedbo bolonjske deklaracije z drugih strokovnih področij.
Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v program Načrtovanje tekstilij in oblačil, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vpis v program, v katerega prehajajo. Študijska komisija NTF določi za vsakega kandidata posebej obveznosti, ki jih mora opraviti pred vpisom ob prehodu v nov program, in opredeli, v kateri letnik lahko kandidat prehaja.
Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v drugi letnik doseženih najmanj 54 kreditnih točk po ECTS. Študijska komisija NTF lahko izjemoma odobri napredovanje v drugi letnik študentu, ki je v prvem letniku dosegel najmanj 42 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Za opravičljive razloge štejejo razlogi navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študenti morajo imeti za ponavljanje prvega letnika doseženih najmanj 28 kreditnih točk po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu.
Prehodi med programi Prehodi med programi so mogoči znotraj programov druge stopnje Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.
Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: Ƌ izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program, Ƌ obseg razpoložljivih mest, Ƌ letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti, Ƌ minimalno število semestrov, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu.
Mogoč je prehod: a) iz študijskih programov druge stopnje z naslednjih
Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati.
Strokovni naslov Strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki ga kandidat pridobi po uspešnem dokončanju študija, je: magister tekstilni inženir oziroma magistrica tekstilna inženirka Okrajšava: mag. tekst. inž.
[
PREDMETNIK
] Kontaktne ure
Št. p.
Predmet
[ 1. LETNIK ]
1. semester
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
198
74
176
2
450
30
900
Temeljni izbirni predmet 1
60 a
8a
67a
0a
135
9
270
Temeljni izbirni predmet 2
60
8
67
0
135
9
270
Izbirni predmet 1
39
21
b
1
90
6
180
Izbirni predmet 2
39 b
21b
1b
90
6
180
2. semester
[ 2. LETNIK ]
P
b
29
b
29b
b
195
180
30
45
450
30
900
0
0
90
6
180
1
Visoko zmogljiva vlakna
45
45
2
Napredne mehanske tekstilne tehnologije
45
15
0
30
90
6
180
3
Napredni plemenitilni postopki
30
30
30
0
90
6
180
4
Inovacijski management
45
30
0
15
90
6
180
5
Postopki vodenja kakovosti
30
60
0
0
90
6
180
Skupaj 1. letnik
393
254
206
47
900
60
1800
3. semester
186
176
84
4
450
30
900
6
Raziskovalni seminar
30
Izbirni predmet 3
39
Izbirni predmet 4 Izbirni predmet 5 Izbirni predmet 6
60
0
0
90
6
180
29
b
21
1
90
6
180
39
29
b
21
b
1
90
6
180
39b
29 b
21b
1b
90
6
180
39 b
29 b
21b
1b
90
6
180
4. semester
0
0
0
0
0
30
900
Izdelava magistrskega dela
0
0
0
0
0
30
900
Skupaj 2. letnik
186
176
84
4
450
60
1800
Skupaj program
579
430
290
51
1350
120
3600
b
b
b b
b
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta, a – povprečje temeljnih izbirnih predmetov, b – povprečje strokovnih izbirnih predmetov ]
[ IZBIRNI PREDMETI ] [ TEMELJINI ]
Kontaktne ure Št. p.
Predmet
7
Numerične metode
S
V
D
Σ
ECTS
Ob. š.
60
0
75
0
135
9
270
8
Matematika 2
60
0
75
0
135
9
270
9
Tehniška mehanika
60
15
60
0
135
9
270
10
Organska kemija
60
30
45
0
135
9
270
11
Fizikalna kemija
60
0
75
0
135
9
270
12
Fizikalna kemija polimerov
60
0
75
0
135
9
270
360
45
405
0
810
54
1620
Povprečno na predmet
60
8
67
0
135
9
270
13
Trženjsko upravljanje podjetij
45
45
0
0
90
6
180
14
Sodobni proizvodni sistemi
45
45
0
0
90
6
180
15
Ekologija v tekstilstvu 2
45
15
30
0
90
6
180
16
Načrtovanje tekstilij
30
30
30
0
90
6
180
17
Načrtovanje oblačil
60
15
15
0
90
6
180
18
Metode karakterizacije tekstilij
30
15
30
15
90
6
180
19
Vlakenski kompoziti
30
60
0
0
90
6
180
20
Tehnične tekstilije
60
30
0
0
90
6
180
21
Pametne tekstilije
45
15
30
0
90
6
180
22
Elektronske tekstilije
30
30
30
0
90
6
180
23
Površinska modifikacija vlaken
30
15
45
0
90
6
180
24
Medicinske tekstilije
45
15
30
0
90
6
180
25
Biotehnologija v tekstilstvu
30
30
30
0
90
6
180
26
Tekstilna pomožna sredstva
45
45
0
0
90
6
180
27
Nega tekstilij 2
30
30
30
0
90
6
180
28
Digitalni tekstilni tisk
30
30
30
0
90
6
180
630
465
330
15
1440
96
2880
39
29
21
1
90
6
180
Skupaj
[ STROKOVNI ]
P
Skupaj Skupaj program
[ P – predavanja, S – seminar, V – vaje, D – drugo pedagoško delo, Σ – vsota kontaktnih ur, ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta, Št. p. – številka predmeta ]
Nekatere priporočljive kombinacije temeljnih in izbirnih predmetov Specialno-tehnološka usmeritev:
Numerične metode, Tehniška mehanika, Načrtovanje tekstilij, Načrtovanje oblačil, Tehnične tekstilije, Pametne tekstilije, Elektronske tekstilije, Medicinske tekstilije
Vlakensko-kemijska usmeritev: Organska kemija, Fizikalna kemija polimerov, Ekologija v tekstilstvu 2, Metode karakterizacije tekstilij, Vlakenski kompoziti, Tehnične tekstilije, Površinska modifikacija vlaken, Biotehnologija v tekstilstvu
Upravljavska usmeritev: Numerične metode, Matematika 2, Trženjsko upravljanje podjetij, Sodobni proizvodni sistemi, Ekologija v tekstilstvu 2, Načrtovanje tekstilij, Načrtovanje oblačil, Metode karakterizacije tekstilij
Mobilnost Študent lahko 30 kreditnih točk programa (semester študija, ne glede na obvezne ali izbirne enote) prenese iz kateregakoli magistrskega študijskega programa s področja tekstilne ali oblačilne dejavnosti, ki se izvajajo na univerzah in visokih šolah vključenih v mrežo AUTEX.
Študent lahko 33 % izbirnih enot programa (12 kreditnih točk) pridobi v drugih magistrskih študijskih programih Oddelka za tekstilstvo, NTF oziroma programih drugih fakultet.
Kratke vsebine predmetov
1 Visoko zmogljiva vlakna (6 ECTS) Struktura, oblikovanje in razvoj visoko zmogljivih vlaken; metode in načini oblikovanja visoko zmogljivih, ogljikovih, keramičnih in nano vlaken; vlakna visoko zahtevnih tehnologij; vlakna posebnih čutnih lastnosti; lastnosti visoko zmogljivih vlaken in njihova uporaba.
2 Napredne mehanske tekstilne tehnologije (6 ECTS) Pomen in uporaba naprednih mehanskih tekstilnih tehnologij (predilskih, netkanih, tkalskih, pletilskih) v tekstilstvu in na drugih področjih uporabe; posebnosti preizkušanja in zagotavljanja kakovosti tekstilij, izdelanih po naprednih mehanskih tekstilnih tehnologijah; ekonomika naprednih tekstilnih izdelkov; posebnost nege naprednih tekstilnih izdelkov.
3 Napredni postopki plemenitenja (6 ECTS) Posebni postopki priprave tekstilnih substratov na plemenitenje; teoretične in tehnološke novosti v barvarstvu; napredni fizikalni, kemijski in mehanski apreturni postopki; teorija modifikacije vlaken, teorija alternativnih medijev v plemenitenju; plemenitenje tekstilij iz nekonvencionalnih vlaken; predstavitev namena in učinkov obdelav in sredstev zanje, ekologija naprednih postopkov plemenitenja; sinergizem med postopki plemenitenja.
4 Inovacijsko upravljanje (6 ECTS) Spoznavanje inovacijskega upravljanja; invencijsko-inovacijski proces; elementi uspeha; ustvarjalnost v invencijsko-inovacijskem procesu; inovativno poslovanje; strategija, izvajanje, nadziranje, merjenje inovacijskih procesov; inovacijsko uspešni modeli; znanje in izkušnje; intelektualna lastnina.
5 Postopki vodenja kakovosti (6 ECTS) Poglobljen študij načinov vodenja kakovosti; pomen vodenja kakovosti z vidika svetovne konkurenčnosti; razvoj sistemov vodenja kakovosti; osnovne funkcije vodenja kakovosti; metode in tehnike na področju vodenja kakovosti; ekonomika kakovosti; standardizacija sistemov kakovosti; celovito vodenje kakovosti.
6 Raziskovalni seminar (6 ECTS) Priprava na raziskovanje (izbor teme, postavitev delovne hipoteze, načrtovanje raziskovanja); priprava magistrskega dela; pravila pisanja znanstvenoraziskovalnega besedila; vsebinska zgradba dela; priprava slikovnega gradiva; koraki pri oblikovanju besedila; predstavitev dela.
7 Numerične metode (9 ECTS) Spoznavanje temeljnih metod numerične matematike; premična aritmetika, izvori napak, konvergenca metod, ocena za celotno napako; sistemi linearnih in nelinearnih enačb, predoločeni sistemi, problemi lastnih vrednosti; interpolacija in integriranje; navadne diferencialne enačbe; parcialne diferencialne enačbe.
8 Matematika 2 (9 ECTS) Spoznavanje integralnega računa več spremenljivk, diferencialne enačbe in verjetnostni račun; odvajanje in integriranje integralov s parametrom; večkratni integrali, primeri uporabe; geometrični in fizikalni pomen, enačbe z ločljivimi spremenljivkami; pogojna verjetnost, neodvisnost, zaporedja, slučajne spremenljivke, povprečna vrednost in razpršenost, korelacija in odvisnost.
9 Tehniška mehanika (9 ECTS) Spoznavanje pojmov tehniške mehanike s poudarkom na razumevanju zakonitosti v tehniški praksi; kinematika (načini gibanja); dinamika točke (sila, delo, moč, energija, nihanje); kinematika in dinamika togega telesa (vrtilna količina, navor, gibanje); statika (sistemi sil, trenje); trdnost (deformacija, napetost, reološki modeli); kompozitni materiali.
10 Organska kemija (9 ECTS) Spoznavanje pomena in vloge organske kemije; kemijska vez in molekularna struktura; nomenklatura, struktura, fizikalne lastnosti; stereokemija; molekulska struktura in reaktivnost; mehanizmi organskih reakcij; kemija naravnih in sintetskih molekul; stereokemija polimerov.
11 Fizikalna kemija (9 ECTS) Uvajanje v samostojno teoretično in eksperimentalno delo; termodinamični sistemi, prvi zakon termodinamike, drugi zakon termodinamike; splošni kriteriji ravnotežja; ravnotežja med fazami; raztopine; kemično ravnotežje; kemijska kinetika; elektrokemija raztopin; fizikalna kemija površinsko aktivnih snovi in koloidov.
12 Fizikalna kemija polimerov (9 ECTS) Spoznavanje osnov polimerov in polimerizacije; vrste polimerov; sinteza polimerov; struktura in fizikalne lastnosti makromolekul v trdem stanju; porazdelitev molekulskih mas; metode za določanje molekulske mase, oblike in velikosti molekul v raztopini; raztopine polimerov; termodinamika polimernih raztopin; lastnosti trdih polimerov.
13 Trženjsko upravljanje podjetij (6 ECTS) Spoznavanje trženjskega upravljanja podjetij; razumevanje upravljanja trženja; analiza trženjskih priložnosti; oblikovanje tržne ponudbe; posebnosti trženja.
14 Sodobni proizvodni sistemi (6 ECTS) Proizvodnja kot konkurenčno orodje; razvoj proizvodnje in spremembe okolja; načela in lastnosti industrijske in postindustrijske proizvodnje; novi pogledi na proizvodne sisteme; novi organizacijski modeli proizvodnje; posebni modeli načrtovanja in vodenja proizvodnje (PPS; koncept proizvodnje JiT; strategija proizvodnje KAIZEN); oblikovanje vitke proizvodnje; postopek vertikalnega in horizontalnega segmentiranja.
15 Ekologija v tekstilstvu 2 (6 ECTS) Tekstilna industrija in onesnaževanje okolja; varstvo okolja v povezavi z vodenjem podjetja, trženjem, inoviranjem in razvojem izdelkov, storitev in tehnologij; sistemi ravnanja z okoljem; okoljevarstvena zakonodaja.
16 Načrtovanje tekstilij (6 ECTS) Struktura in lastnosti prej, sukancev in efektnih sukancev, tkanin, pletiv/pletenin ter netkanih tekstilij; postopki izdelave prej, sukancev in efektnih sukancev, tkanin, pletiv/pletenin, netkanih tekstilij; načrtovanje tkanin, pletiv/pletenin.
17 Načrtovanje oblačil (6 ECTS) Udobnost oblačila, psihologija in nevrofiziologija udobja; mehanizmi termoregulacije telesa, prenos toplote in vlage skozi tekstilije; otip tekstilij; subjektivno občutenje udobja oblačil; objektivno vrednotenje otipa in termofiziološkega udobja, načrtovanje udobnega oblačila.
luminiscenca, toplotna regulacija, spomin za obliko, biomimikrija, mikrovlakna, nanovlakna, specialni aditivi v vlaknih, fluorescentne, holografske, refleksivne tekstilije, elektronske tekstilije.
22 Elektronske tekstilije (6 ECTS) Definicija, vrste in razvoj elektronskih tekstilij; elektroprevodni polimeri; elektrokromne snovi, elektroprevodna vlakna; piezoelektrične snovi; tiskana vezja na tekstilnih materialih; tranzistorji, antene, senzorji in sprožila na tekstilijah; telemedicinske tekstilije; tehnološki postopki za izdelavo e-tekstilij.
23 Površinska modifikacija vlaken (6 ECTS) Fizikalno-kemijska obravnava funkcionalnosti trdnih površin; klasifikacija postopkov površinske modifikacije vlaknotvornih polimerov, fizikalne metode; kemijske metode; pomen modifikacij za posamezna vlakna; pregled analitskih metod za določitev lastnosti modificiranih površin vlaken.
24 Medicinske tekstilije (6 ECTS) Specialna vlakna in polimeri; materiali za aplikacijo v medicini s postopki izdelave; klasifikacija medicinskih tekstilij po namenu; antimikrobna vlakna in apreture; tekstilije kot nosilec farmakoloških substanc; nega in vzdrževanje; standardi in predpisi za testiranje in ravnanje z medicinskimi tekstilijami.
25 Biotehnologija v tekstilstvu (6 ECTS) 18 Metode karakterizacije tekstilij (6 ECTS) Kemične metode preiskav; določanje molekulske in nadmolekulske strukture ter morfologije vlaken (molekulska masa in porazdelitev molekulskih mas), spektrometrija, metode sipanja, termična, anizotropija vlaken, gostota mase, površinska napetost in difuzijski pojavi.
Biotehnološki postopki pri plemenitenju tekstilij; encimi v postopkih nege; encimi pri obdelavi odpadnih vod; razgradnja barvil na substratu, v izpiralnih kopelih in odpadnih vodah; biotehnologija pri razvoju novih vlaken; možnosti in učinki genske modifikacije pri pridelavi naravnih vlaken.
19 Vlakenski kompoziti (6 ECTS)
26 Tekstilna pomožna sredstva (6 ECTS)
Opredelitev kompozitnih materialov; vlakna za kompozite; matrice; stične površine, adhezivnost, površinske modifikacije; oblika ojačitvenega sistema in vpliv na temeljne lastnosti kompozitov; nanokompozitni sistemi; osnovne lastnosti polimernih kompozitov; neporušitvene metode preiskav polimernih kompozitov; standardne testne metode za polimerne kompozite; degradacija polimernih kompozitov; glavni postopki izdelave polimernih kompozitov; najpomembnejša področja uporabe in razvojni trendi.
Klasifikacija in strukturne lastnosti tenzidnih in netenzidnih sredstev; mehanizmi delovanja; postopki uporabe sredstev pri procesih plemenitenja; vrednotenje kakovosti postopkov v skladu z veljavnimi predpisi in standardi; ekološka sprejemljivost uporabe sredstev.
20 Tehnične tekstilije (6 ECTS) Sistematična delitev tehničnih tekstilij in značilne lastnosti; vlakna za tehnične tekstilije; izbira surovine, konstrukcije, tehnologije izdelave, sredstev in postopkov za plemenitenje, posebnih metod preizkušanja, specifikacije in standardi.
21 Pametne tekstilije (6 ECTS) Opredelitev pojma in delitev pametnih tekstilij; mikrokapsuliranje, reverzibilno spreminjanje barve,
27 Nega tekstilij 2 (6 ECTS) Klasifikacija postopkov nege tekstilij glede na strukturo vlaken in nečistoč; teoretične osnove močenja in pranja; površinsko aktivne snovi; opis konvencionalnih, sodobnih, specialnih postopkov pranja in kemičnega čiščenja; ekološki vidiki nege.
28 Digitalni tekstilni tisk (6 ECTS) Teoretične osnove; naprave in tehnologija; osnove vzorčenja; barvila in pomožna sredstva; substrati; priprava blaga; postopki utrjevanja barvil; analiza tekstilno-tehnoloških lastnosti in analiza videza vzorcev; prenos z digitalnega tiskalnika v filmski tisk; barvno receptiranje; vplivi na okolje in človeka.
[ /07* 1304503* 7 -&56 ]
[ '050(3"'4,* 456%*0 ] Studio s podpornimi sobami je v celoti zasnovan kot prostor, kjer je mogoÄ?e pedagoĹĄko in raziskovalno dejavnost izvajati na najviĹĄjem nivoju. Z viĹĄino in zaobljenimi vogali nudi izjemne moĹžnosti tako fotografom kot tudi snemalcem. Ker gre za popolnoma bel prostor, so v njem nameĹĄÄ?ena tudi barvna ozadja, ki omogoÄ?ajo prilagajanje scen. Studio smo naÄ?rtovali tako, da lahko delo v njem poteka na dveh loÄ?enih scenah hkrati. Poleg osnovnih scenskih postavitev se prostor ponaĹĄa tudi s kakovostno fotografsko opremo. Veliko ĹĄtevilo halogenski svetil, bliskavic, miza za preslikavo, odbojniki in ostala studijska oprema dajejo ustvar-
jalcem in raziskovalcem odliÄ?ne moĹžnosti za kakovostno opravljeno delo. Fotografom in snemalcem so na voljo tudi profesionalni digitalni fotoaparati in digitalne kamere z dodatno opremo.
Fotografije: Ć‹ TQPEBK MFWP GPUPHSBGTLJ TUVEJP NFE QSFOPWP Ć‹ TQPEBK EFTOP
Za piko na i se v podpornih prostorih nahaja tudi vsa potrebna raÄ?unalniĹĄka oprema za kakovostno postprodukcijo. Opremljeni smo po najviĹĄjih industrijskih standardih in lahko reÄ?emo, da so naĹĄi ĹĄtudenti dobro pripravljeni na zaposlitev. Zanesljivo lahko trdimo, da smo s fotografskim studiem uspeli povezati podroÄ?ja, kot so modna fotografija, video produkcija in razvoj novih slikovnih tehnologij. Gre torej za popolno vez med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo.
GPUPHSBGTLJ TUVEJP QP QSFOPWJ Ć‹ W P[BEKV WBKF J[ QSFENFUB GPUPHSBČ‚KB W GPUPHSBGTLFN TUVEJV
[ /07* 1304503* 7 -&56 ]
[ -"#03"503*+ ;" (3"'*Ă‹/0 %0%&-"70 ] GrafiÄ?na dodelava je uveljavljeno poimenovanje zakljuÄ?nega dela grafiÄ?nega procesa, v katerem iz odtisov nastane grafiÄ?ni izdelek s konÄ?no uporabno in estetsko vrednostjo. Glede na vrsto izdelkov loÄ?imo knjigoveĹĄko dodelavo, kjer nastajajo knjige in knjigam podobni izdelki, kartonaĹžersko dodelavo, v kateri nastajajo predvsem kartonske ĹĄkatle in podobni izdelki iz kartona, ter ostalo dodelavo, kjer sreÄ?amo obrazce, etikete, fleksibilno embalaĹžo itd. V novem laboratoriju imamo kljuÄ?ne stroje za knjigoveĹĄko dodelavo. Rezalni stroj Wohlenberg 76 (W7692.01—EN) z delovno ĹĄirino 760 mm je po formatu med najmanjĹĄimi tovrstnimi stroji za profesionalno delo. ReĹžemo lahko papir ali podobni material do skupne viĹĄine najveÄ? 110 mm, hitra manipulacija papirja je omogoÄ?ena z zraÄ?no blazino na delovni mizi. Po konstrukcijskih znaÄ?ilnostih, vgrajeni programski opremi, varnostnimi elementi in robustnosti se lahko enakovredno primerja z veÄ?jimi rezalnimi stroji, ki jih sreÄ?amo v vsaki resni sodobni tiskarni. Opremljen je z zaslonom na dotik, preko katerega ga lahko programiramo za optimalno rezanje glede na tehnoloĹĄke zahteve in dimenzije izdelka. Vgrajeno ima diagnostiko delovanja stroja, preko USB vmesnika pa tudi shranjevanje nastavitev ali vnos programa za rezanje, narejenega na zunanjem raÄ?unalniku. Varnost pri delu je zagotovljena z vgrajenimi fotocelicami in istoÄ?asnim dvoroÄ?nim vklopom, skladno s standardi in predpisi. Avtomatski stroj za mehko vezavo oz. broĹĄirka Tecnograf tip ANT 250 PUR/Hot-Melt je kompakten stroj z eno priĹžemo in rezkarjem, namenjen za vezavo knjig v manjĹĄih nakladah. Za lepljenje hrbta in vplatniÄ?e-
nje lahko uporabljamo uveljavljeno taljivo lepilo izdelano na osnovi umetnih smol, voskov in dodatkov, s taliĹĄÄ?em 70–90 °C, ki ga nanaĹĄamo pri delovni temperaturi 160–180 °C. Za doseganje bolj kakovostne vezave lahko uporabimo reaktivno taljivo lepilo na osnovi poliuretana, ki ga nanaĹĄamo pri niĹžji temperaturi, tj. 120–130 °C. KonÄ?na sila lepljenja je doseĹžena ĹĄele po daljĹĄem Ä?asu, npr. 72-ih urah. Vse osnovne nastavitve stroja lahko izvedemo preko zaslona na dotik. Stroj omogoÄ?a vezavo knjig v formatu 100 Ă— 100 mm do 350 Ă— 420 mm, z debelinami knjiĹžnega bloka 1–50 mm pri rezkanju, in do 80 mm pri predhodno zaĹĄitem knjiĹžnem bloku. Delovna hitrost je 250 knjig/h. Stroj ustreza varnostnim standardom in predpisom. Za Ĺžlebljenje kartonskih ovitkov v formatu do 630 Ă— 330 mm se uporablja dodatna naprava DigiCreaser, ki omogoÄ?a do devetkratno Ĺžlebljenje, glede na zahtevano vezavo. Z novim laboratorijem za grafiÄ?no dodelavo smo pridobili moĹžnost izvajanja laboratorijskih vaj pri predmetih Dodelava grafiÄ?nih izdelkov oz. GrafiÄ?na dodelava v lastnih prostorih, lahko pa se bomo bolj posvetili raziskovalnemu delu na tem podroÄ?ju, predvsem pri kontrolirani pripravi vzorcev in preizkuĹĄanju razliÄ?nih materialov in tehnoloĹĄkih reĹĄitev pri proizvodnji knjig.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ MFWP MBCPSBUPSJK QSFE QSFOPWP Ć‹ W P[BEKV MBCPSBUPSJK QP QSFOPWJ
[ /07* 1304503* 7 -&56 ]
[ 1-&5*-/*$" ] Lahko bi rekli, da ima pletilstvo na Slovenskem veÄ? Ĺživljenj. Tako kot drugod, se je zaÄ?elo s pletenjem za lastne potrebe; roÄ?no so se pletle nogavice, kape in jope, izdelovali pa so jih predvsem moĹĄki. Kasneje sta se razvili pletilska obrt in trgovina ter iz njiju pletilska industrija, ki je veÄ?inoma zaposlovala Ĺžensko delovno silo. Poleg oblaÄ?il in nogavic so se pletle tudi zavese in dekorativno blago. Pletilstvo je torej Ĺže pred Ä?asom preseglo usmeritev zgolj v oblaÄ?ilstvo in modo, dandanes pa vse bolj sega na podroÄ?je specializiranih funkcionalnih in tehniÄ?nih pletiv. Pred nekaj desetletji so se na sejmih z novostmi predstavljali ĹĄtevilni pletilski proizvajalci, njihove blagovne znamke pa so veljale za pojem kakovosti in sodobnosti. Danes je obseg pletilstva na Slovenskem v primerjavi z zlatimi Ä?asi tekstilstva okrnjen, nikakor pa ni zanemarljiv. Slovensko pletilstvo je poleg tehnoloĹĄkega Ĺživelo in ĹĄe Ĺživi tudi modno Ĺživljenje. Pletilnice modi niso nikoli le sledile, pomagale so jo predvsem ustvarjati. V marsikateri omari doma in na tujem ĹĄe dandanes visijo vrhunske slovenske pletene kreacije, ki jim je teĹžko doloÄ?iti Ä?as nastanka. Tudi danes so sodobne in nosljive, lahko bi rekli – veÄ?ne. ZnaÄ?ilnosti slovenskega pletilstva so predstavljene v muzejih ĹĄirom po Sloveniji, med njimi v ljubljanskem Etnografskem muzeju, TrĹžiĹĄkem muzeju, LoĹĄkem muzeju in TehniĹĄkem muzeju v Bistri. Zbirke kaĹžejo zgodovino in razvoj panoge in so vir idej za nove, sodobne izdelke z novo uporabnostjo. Poleg tehnoloĹĄke in oblikovalske plati se slovensko pletilstvo lahko pohvali tudi z izobraĹževalno in raziskovalno dejavnostjo. Tudi ta ni od vÄ?eraj. Pod vod-
stvom uÄ?iteljev in profesorjev pletilskih predmetov na kranjski srednji tekstilni ĹĄoli ter Oddelku za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, se je teorija povezala s prakso, novi rodovi pletilskih strokovnjakov pa so se sistematiÄ?no posveÄ?ali analizi, naÄ?rtovanju in oblikovanju pletilskih procesov in izdelkov. Podobno kot na Slovenskem ima pletilstvo tudi na Oddelku za tekstilstvo veÄ? Ĺživljenj. Ima zgodovino in vizijo. Nova pletilnica pravzaprav ni tako nova kot se zdi. Oddelek je nekoÄ? Ĺže imel obĹĄirno pletilsko delavnico, ki je par desetletij dobro sluĹžila svojemu poslanstvu. Tudi izobraĹževalna, raziskovalna in mednarodna pletilska dejavnost na oddelku so stalnica Ĺže od nekdaj. In kaĹže, da ima tudi nova pletilnica veÄ? Ĺživljenj. Po eni strani Ĺživi kot laboratorij za tehnoloĹĄke raziskave pletilskih materialov in struktur za oblaÄ?ilne in neoblaÄ?ilne, tehniÄ?ne namene. Po drugi strani je modni atelje, kjer lahko svoje zamisli udejanjijo oblikovalci. V pletilnici poteka pouk, hkrati pa se skuĹĄa oĹživiti slovenska pletilska tradicija. Pred Ä?asom so ĹĄtudentje pletli veÄ?inoma roÄ?no, danes lahko pletejo na enostavnih roÄ?nih in zahtevnejĹĄih mehaniziranih, elektronsko podprtih pletilnikih. S pomoÄ?jo pletilskega strokovnjaka lahko na raÄ?unalniĹĄko podprtem industrijskem pletilniku izdelajo krojno oblikovane pletenine. S pomoÄ?jo programske opreme lahko simulirajo videz pletenih struktur. Lahko reÄ?emo, da ima nova pletilnica vse, kar imajo veliki. Glede na to, da sta pletilska obrt in industrija na Slovenskem ĹĄe kar naprej Ĺživi in Ĺživahni, verjamemo, da bosta zaÄ?etna gneÄ?a in delovna vnema v novi pletilnici kar trajali in trajali ‌
Fotografija: Ć‹ W P[BEKV QMFUJMOJDB QP QSFOPWJ
[ 3 ";*4,07"-/" %&+"7/045 ]
[ 3";*4,07"-/" %&+"7/045 130(3".4,& 4,61*/& ] Na Oddelku za tekstilstvo izvajamo raznoliko znanstveno raziskovalno delo, ki obsega tudi temeljne in aplikativne raziskave v okviru programske skupine P2-0213 Tekstilije in ekologija, ki je bila zasnovana leta 1999. Danes vkljuÄ?uje 17 raziskovalcev, od tega 12 doktorjev znanosti in 5 mladih raziskovalcev in ima odobreno 6 letno financiranje (od 2008 do 2013) v obsegu 1,44 FTE (kategorija D). Raziskave v okviru programske skupine so usmerjene v razvoj tehnoloĹĄko visoko razvitih tekstilij z novimi ali izboljĹĄanimi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih tekstilnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri raziskavah sledimo raziskovalnim prioritetam Evropske in Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme, ki narekujejo preusmeritev tekstilne industrije k specializiranim proizvodom, uveljavitev in ĹĄiritev tekstilij v razliÄ?ne industrijske sektorje ter nova podroÄ?ja uporabe ter premik od masovne proizvodnje k proizvodnji po meri.
1SPHSBN OBÄžJI SB[JTLBW TMFEJ OBTMFEOKJN QPNFNCOJN DJMKFN Ć‹ funkcionalizacija tekstilnih vlaken z razliÄ?nimi postopki predenja, plazemskih tehnik in plemenitenja, Ć‹ oblikovanje tekstilij z novimi in izboljĹĄanimi lastnostmi povrĹĄin, visoko dodano vrednostjo in vkljuÄ?enim veÄ?jim znanjem, Ć‹ doloÄ?itev povezave med postopki funkcionalizacije ter kemijsko in morfoloĹĄko strukturo ter lastnostmi modificiranih vlaken, Ć‹ doloÄ?itev protokola in ustreznih uveljavljenih analitskih metod za oceno lastnosti funkcionalnih tekstilij, Ć‹ prenos laboratorijskih rezultatov v nove industrijske postopke,
Ć‹ razĹĄiritev uporabe funkcionalnih tekstilij na druga gospodarska podroÄ?ja, kot so farmacija, medicina, gradbeniĹĄtvo, kmetijstvo, avtomobilska in prehrambena industrija, Ć‹ optimiranje postopkov priprave tekstilij in sredstev za funkcionalizacijo, Ć‹ ohranitev oziroma poveÄ?anje interdisciplinarnosti, interinstitucionalnosti in kakovosti raziskovalnega dela. Vsebinsko lahko naĹĄe raziskave razdelimo v dva delovna sklopa. Prvi obsega najsodobnejĹĄe postopke funkcionalizacije tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken pri procesih predenja, kemijske apreture, obdelave s plazmo, barvanjem in tiskanjem, drugi pa temeljne raziskave, ki predstavljajo podporo postopkom izdelave tekstilij.
'VOLDJPOBMJ[BDJKB UFLTUJMJK Pri postopkih predenja se ukvarjamo z razvojem sintetiÄ?nih vlaken z organskimi in anorganskimi nanoaditivi za zaĹĄÄ?ito pred UV-sevanjem, protimikrobno in ognjevarno zaĹĄÄ?ito. Tako smo Ĺže uspeli oblikovati nanovlakenske kompozite, kjer smo kot matrico uporabili polivinilalkohol, kot nanopolnili pa kationski ĹĄkrob in nanodelce bakra (slika 1). V sodelovanju z industrijo raziskujemo uporabo laminiranih aerogelnih nanokompozitov iz silicijevega aerogela, vkljuÄ?enega v razliÄ?nih vrstah vlaknovin (slika 2) kot toplotno izolacijskega materiala za zaĹĄÄ?itna oblaÄ?ila in obutev v ekstremnih temperaturnih okoljih. Pomemben sklop raziskav obsega tudi preuÄ?evanje morfoloĹĄkih, kemijskih in fizikalnih lastnosti novih vlaken iz obnovljivih surovin in prevodnih kompozitov. Vpeljava sol-gel tehnologije pri kemijskem apretiranju tekstilij predstavlja enega najsodobnejĹĄih nanotehnoloĹĄkih postopkov povrĹĄinske modifikacije tekstilij, s katerim tekstilnim vlaknom podelimo ra-
4MJLB 4&. QPTOFUFL OBOPWMBLFOTLFHB LPNQP[JUB J[ QPMJWJOJMBMLPIPMB JO OBOPEFMDFW CBLSB
dikalno nove kemijske in fizikalne lastnosti, ki jih z nanosom konvencionalnih apreturnih sredstev nismo mogli doseÄ?i. Pri tem uspeĹĄno sodelujemo z raziskovalci Laboratorija za spektroskopijo materialov Kemijskega inĹĄtituta, Ljubljana, Slovenija. Pri raziskavi smo se osredotoÄ?ili na pripravo veÄ?funkcionalnih nanokompozitnih polimernih apreturnih filmov z anorgansko-organsko hibridno strukturo za dosego vodo- in olje-odbojnih (slika 3), protimikrobnih (slika 4), samoÄ?istilnih in ognjevarnih lastnosti ter zaĹĄÄ?ite pred UV-sevanjem. Pri funkcionalizaciji povrĹĄin tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken smo vpeljali plazemsko tehnologijo kot sodobni nanotehnoloĹĄki okolju prijazen postopek plemenitenja tekstilij. S postopki obdelave tekstilij z atmosfersko in nizkotlaÄ?no plazmo, kjer uporabljamo razliÄ?ne pline in njihove meĹĄanice, poskuĹĄamo doseÄ?i razliÄ?ne uÄ?inke, kot so poveÄ?anje hidrofilnosti za izboljĹĄanje moÄ?enja in obarvljivosti, hidrofobnosti, nanostrukturirano povrĹĄinsko hrapavost (slika 5) za poveÄ?anje adhezije in stopnje adsorpcije nanodelcev. Pomemben cilj raziskave je aplikacija barvil, UV absorberjev in nanodelcev tekom barvalnega procesa na plazemsko spremenjene tekstilije. Pri funkcionalizaciji tekstilij uporabljamo tudi razliÄ?ne tehnike tiskanja, s katerimi tekstilijam podelimo poseben izgled, lahko pa tudi po vzorcu nanaĹĄamo razliÄ?ne uÄ?inkovine. Posebno pozornost smo posvetili modifikaciji tekstilij s tiskom razliÄ?nih mikrokapsul (slika 6). Le-te so bile pripravljene v sodelovanju s podjetjem Aero. Uporabili smo mikrokapsule z melamin-formaldehidno ovojnico, ki vsebujejo v jedru diĹĄave, protimikrobno sredstvo ali zaviralec gorenja. Tiskanje s filmskim tiskom se je izkazalo kot uÄ?inkovita tehnika za nanos in utrjevanje mikrokapsul na blago. Velik izziv predstavlja tudi digitalni tisk, ki je nov, ĹĄe ne raziskan naÄ?in nanosa razliÄ?nih kemikalij, ki omogoÄ?a hkratno vzorÄ?enje in kemijsko modifikacijo materiala.
4MJLB -BNJOJSBO BFSPHFMOJ LPNQP[JU [ NFNCSBOP JO QMFUJWPN B BFSPHFM W QPMJFTUSTLJ WMBLOPWJOJ C JO BFSPHFM OB QPMJFTUSTLFN WMBLOV D
4MJLB 4VQFSIJESPGPCOB JO PMFPGPCOB ULBOJOB [ z-PUPTPWJN FGFLUPNk
4MJLB /FBQSFUJSBOB DFMVMP[OB WMBLOB B JO WMBLOB [ WHSBKFOJNJ OBOPEFMDJ TSFCSB T QSPUJNJLSPCOJNJ MBTUOPTUNJ C
4MJLB /BOPTUSVLUVSJSBOB QPWSÄžJOB CPNCBÄťOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ OJ[LPUMBĂŒOP QMB[NP B JO QPMJFTUSOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ BUNPTGFSTLP QMB[NP C
4MJLB .JLSPLBQTVMF OB WMBLOJI
5FNFMKOF SB[JTLBWF LPU QPEQPSB QPTUPQLPN J[EFMBWF UFLTUJMJK V sklopu raziskav na podroÄ?ju mehanskih tekstilnih procesov preuÄ?ujemo vpliv surovinske sestave in konstrukcijskih parametrov (slika 7) na fizikalno-mehanske in prepustnostne lastnosti tkanin, kot so zraÄ?na prepustnost, prepustnost UV-Ĺžarkov in zvoka. Cilj raziskave je razviti teoretiÄ?ni model za integralno napovedovanje lastnosti tkanin. Pri tem uporabljamo sodobne statistiÄ?ne metode, kot so ANOVA, MLR in PCA. Na podroÄ?ju napovedovanja zraÄ?ne prepustnosti smo vpeljali nova parametra por, in sicer hidravliÄ?ni premer in minimalni hidravliÄ?ni premer por ter tako postavili napovedovanje z veliko stopnjo natanÄ?nosti. Nadaljnje raziskave so usmerjene v preuÄ?evanje vpliva strukture por na prepustnost zvoka in UV-Ĺžarkov. V sklopu raziskav fizikalno kemijskih pojavov v raztopinah barvil in povrĹĄinsko aktivnih snovi (PAS) preuÄ?ujemo medmolekulske interakcije barvilo-PAS, barvilo-vlakno ter PAS-vlakno. Pri tem smo se osredotoÄ?ili na ĹĄtudij termodinamike interakcij v meĹĄanici modelnih anionskih barvil ter kationskih in neionskih PAS razliÄ?nih struktur in sestav (slika 8), ki lahko simulirajo sodobne barvalne sisteme. Raziskati Ĺželimo razliÄ?ne mehanizme delovanja PAS kot egalizirnih sredstev pri barvanju tekstilnih vlaken ter njihov vpliv na hitrost in stopnjo izÄ?rpanja barvila (slika 9). Ĺ tudij interakcij bomo razĹĄirili na disperzije nanodelcev, kjer podrobno preuÄ?ujemo vpliv strukture, koncentracije in sestave PAS kot dispergirnih in omakalnih sredstev na stabilnost disperzije ter dimenzije delcev v njej. Namen raziskav na podroÄ?ju biotehnoloĹĄkih postopkov je vpeljati najsodobnejĹĄe postopke predhodne obdelave naravnih celuloznih tekstilnih vlaken z encimi (slika 10), ki imajo minimalen vpliv na okolje, pripomorejo k prihranku energije in vode ter tako zmanjĹĄajo koliÄ?ino odplak. Tako smo Ĺže uspeli razviti postopek beljenja bombaĹža z encimi, ki generirajo vodikov peroksid. Postopek nameravamo nadgraditi z dodajanjem drugih encimov, kot so pektinaze, amilaze, celulaze, kutinaze, peroksidaze, s katerimi bi z
4MJLB 1SJLB[ TUSVLUVS QPS ÄžFTUJOUSJEFTFUJI ULBOJO W SB[MJĂŒOJI HPTUPUBI JO WF[BWBI QSJ LSBUOJ QPWFĂŒBWJ
bombaĹžnih in lanenih vlaken odstranili necelulozne snovi in jih pripravili na nadaljnje plemenitenje. Izsledki raziskav bi pripomogli k optimizaciji procesa beljenja v tekstilni in papirni industriji. Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela smo uspeĹĄno predstavili tako doma kot v tujini v obliki znanstvenih Ä?lankov in monografij ter prispevkov na mednarodnih in domaÄ?ih simpozijih. Kakovost, aktualnost in odmevnost naĹĄih raziskav potrjuje 739 Ä?istih citatov (normirano ĹĄtevilo) v zadnjih desetih letih. Na sliki 11 so predstavljeni najpomembnejĹĄi znanstvenoraziskovalni doseĹžki naĹĄe programske skupine v zadnjem petletnem obdobju. Pri raziskovalnem delu nam je v veliko podporo Raziskovalni infrastrukturni center Oddelka za tekstilstvo (slika 12), ki je sestavni del Raziskovalnega infrastrukturnega centra NaravoslovnotehniĹĄke fakultete Univerze v Ljubljani.
4MJLB (BMWBOTLJ ÌMFO [ JPOP TFMFLUJWOP NFNCSBOTLP FMFLUSPEP [B ĞUVEJK UFSNPEJOBNJLF JOUFSBLDJK CBSWJMP UFO[JE
4MJLB #BSWOPNFUSJÌOP WSFEOPUFOKF CBSWF PCBSWBOJI W[PSDFW
4MJLB %PMPÌBOKF LPODFOUSBDJKF WPEJLPWFHB QFSPLTJEB
4MJLB ;OBOTUWFOPSB[JTLPWBMOJ EPTFĻLJ 1SPHSBNTLF TLVQJOF 1 5FLTUJMJKF JO FLPMPHJKF [B PCEPCKF PE EP
4MJLB 3B[JTLPWBMOP EFMP W PLWJSV 3B[JTLPWBMOFHB JOGSBTUSVLUVSOFHB DFOUSB 0EEFMLB [B UFLTUJMTUWP
[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]
[ ;"-0Äş/*Ä?," */ 16#-*$*45*Ă‹/" %&+"7/045 ] ZaloĹžniĹĄka dejavnost Oddelka za tekstilstvo ima Ĺže dolgoletno tradicijo. V obdobju od leta 1991 do danes je Oddelek za tekstilstvo zaloĹžil in izdal preko 100 del s podroÄ?ja tekstilstva, grafike in tekstilnega oblikovanja v tiskani ali digitalni obliki: monografije, uÄ?benike, skripta in drugo uÄ?no gradivo, zbornike prispevkov z znanstvenih in strokovnih simpozijev ter ĹĄtudijsko gradivo za seminarje in druge vrste izobraĹževanj.
Med pomembnejĹĄimi deli izdanimi v letu 2011 je strokovna monografija Tekstilije v gumenih kompozitih in trije uÄ?beniki: O modi, Priprava tekstilij na plemenitenje in English for Specific Purposes – Textile Engineering.
'PUPHSBČ‚KF Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ NPOPHSBČ‚KB JO USJKF VĂŒCFOJLJ LJ TP CJMJ J[EBOJ W
Oddelek je tudi izdajatelj revije Tekstilec, glasila slovenskih tekstilcev, ki objavlja znanstvene in strokovne Ä?lanke ter informacije in novosti s podroÄ?ja tekstilstva.
MFUV
[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]
[ */Ä?5*565 ;" 5&,45*-/0 */ (3"'*Ă‹/0
5&)/0-0(*+0 5&3 0#-*,07"/+& *5(50 ]
InĹĄtitut, ki deluje pod okriljem Oddelka za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Univerza v Ljubljani, ima bogato preteklost, saj je njegova vloga pomembna tako na podroÄ?ju znanstveno raziskovalnega kot tudi strokovnega dela. InĹĄtitut nudi vse tisto, kar je nudil nekoÄ? in ĹĄe mnogo veÄ?.
1PESPĂŒKB EFMPWBOKB JOÄžUJUVUB 1) Raziskovalna in razvojna dejavnost 2) Sodelovanje z gospodarstvom 3) IzobraĹževanja
Aktivno sodelujemo v razliÄ?nih razvojnih projektih, z vladnimi in nevladnimi organizacijami pri projektih EU in harmonizaciji direktiv s podroÄ?ja oznaÄ?evanja tekstilnih in usnjenih izdelkov, izdajamo najrazliÄ?nejĹĄe publikacije za podjetja in potroĹĄnike itd. Letos smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvom, TrĹžnim inĹĄpektoratom Republike Slovenije in Trgovinsko zbornico Slovenije pripravili priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il – Vrvice in vezalke. V sklopu tega sodelovanja smo pripravili izobraĹževanja za trĹžne inĹĄpektorje na TrĹžnem inĹĄpektoratu ter za trgovce na Trgovinski zbornici.
3B[JTLPWBMOB JO SB[WPKOB EFKBWOPTU Med osnovnimi dejavnostmi inĹĄtituta so izvajanje analiz, reĹĄevanje reklamacij, podajanje strokovnih mnenj in ocen. Raziskovalno in razvojno delo poteka v opremljenih laboratorijih na Oddelku za tekstilstvo in vkljuÄ?uje podroÄ?je tekstilstva (predvsem analize na vlaknih, prejah, sukancih, ploskih tekstilijah in igraÄ?ah), grafiÄ?ne tehnologije in oblikovanja. Pomembno je tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program analiz precej razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme in igraÄ?.
4PEFMPWBOKF [ HPTQPEBSTUWPN InĹĄtitut sodeluje s slovenskim gospodarstvom v okviru razvojno-raziskovalnih projektov, pripravo elaboratov in izdelavo analiz s strokovnimi mnenji.
Pomembno je seveda tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program precej bolj razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme, igraÄ?, tekstilnih talnih oblog ipd. VkljuÄ?eni smo v dva tehniÄ?na odbora na slovenskem inĹĄtitutu za standardizacijo (SIST), in sicer v tehniÄ?ni odbor za otroĹĄko opremo, oblaÄ?ila in tehniÄ?ni odbor za embalaĹžo. Letos smo na pobudo trgovcev ter trĹžnih inĹĄpektorjev prevedli standard, ki je bil povod za izdelavo priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il. Ker ima inĹĄtitut zaledje vseh zaposlenih na oddelku, poleg tega pa razpolaga tudi z zunanjimi sodelavci, strokovnost izvedenega dela ni vpraĹĄljiva.
1SFETUPKOJDB *5(50 *[PCSBÄťFWBOKB
dr. UrĹĄka VrabiÄ? Brodnjak
IzobraĹževanje se izvaja v okviru seminarjev, ki se organizirajo na naĹĄem oddelku ali pri naroÄ?niku.
/BNFTUOJDB QSFETUPKOJDF *5(50 dr. RaĹĄa Urbas
Med osnovnimi omenjenimi dejavnostmi (analize s podroÄ?ja tekstilne in grafiÄ?ne tehnologije, raziskav in svetovanja) nudi InĹĄtitut ĹĄe dodatni izobraĹževalni program.
XXX JUHUP TJ
111
[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]
[ .&%/"30%/" ,0/'&3&/$" *"3*("* Ć€ -+6#-+"/" ] Pod okriljem NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Oddelka za tekstilstvo, bo od 9. do 12. septembra 2012 v Ljubljani potekala 39. mednarodna IARIGAI (The International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Industries) konferenca. Priprave na organizacijo konference intenzivno potekajo Ĺže od leta 2009, ko je Oddelek za tekstilstvo uspeĹĄno izkazal zaupanja vredne sposobnosti izvedbe takĹĄne mednarodne konference. Tako je bil v okviru zasedanja IARIGAI boarda maja 2011 v Ljubljani sveÄ?ano podpisan tudi dogovor, s katerim je bila organizacija 39. mednarodne IARIGAI konference, z naslovom ÂťAdvances in Printing Media and Technology – Graphic Communication and BeyondÂŤ, zaupana Oddelku za tekstilstvo, NaravoslovnotehniĹĄke fakultete. Pokroviteljstvo konference je sprejel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Dogovor sta v imenu IARIGAI podpisala predsedujoÄ?a boardu gospa Helena Juhola in glavni tajnik prof. dr. Mladen LovreÄ?ek, v imenu NaravoslovnotehniĹĄke fakultete pa predstojnik Oddelka za tekstilstvo prof. dr. Franci Sluga in predsednica organizacijskega odbora konference dr. RaĹĄa Urbas. Organizacija omenjene konference pomeni pomembno mednarodno priznanje za doseĹženo kakovost raziskovalnega in pedagoĹĄkega dela najmlajĹĄi stroki na NaravoslovnotehniĹĄki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je zaÄ?ela razvijati v ĹĄtudijskem letu 1996/97, ko je bila vpisana prva generacija ĹĄtudentov ĹĄtudijskega programa GrafiÄ?na tehnika.
cij in industrijskih raziskovalnih in razvojnih podjetij, ki se ukvarjajo z razliÄ?nimi podroÄ?ji grafike in grafiÄ?ne industrije. ZdruĹženje je bilo ustanovljeno Ĺže leta 1965 in je eno izmed najbolj priznanih na podroÄ?ju grafike. V organizacijo je danes vkljuÄ?enih 52 Ä?lanov iz 25 drĹžav sveta. Namen zdruĹženja IARIGAI je sluĹžiti svojim Ä?lanom (kot tudi ĹĄirĹĄemu raziskovalnemu podroÄ?ju) kot platforma za izmenjavo znanja, strateĹĄkega povezovanja, socialnih interakcij, moĹžnosti objav doseĹženih raziskav, itd. Vrhunske tradicionalno mednarodne konference IARIGAI se udeleĹžujejo vrhunski raziskovalci s podroÄ?ja grafiÄ?nega in interaktivnega komuniciranja ter medijev. Glede na hiter tehnoloĹĄki razvoj in pohod ÂťnovihÂŤ medijev v zadnjih letih prevladujejo predstavitve izrazito interdisciplinarnih raziskav s poudarkom na digitalizaciji procesov, novi funkcionalnosti in konvergenci tehnologij in medijev. Vsebine so zanimive za ĹĄirok krog znanstvenikov, ki se ukvarjajo temeljnimi in mejnimi podroÄ?ji. Odmevnost konference je in bo zagotovljena predvsem v mednarodni javnosti, za domaÄ?e raziskovalce in strokovnjake iz industrije pa predstavlja odliÄ?no priloĹžnost za predstavitev lastnih doseĹžkov in seznanitev z rezultati vrhunskih raziskovalcev s celega sveta. Dogajanje konference je moĹžno spremljati na spletni strani www.iarigai-ljubljana.com, kot tudi na socialnih omreĹžjih facebook in twitter. PrepriÄ?ani smo, da bo konferenca uspeĹĄno sluĹžila predstavitvi naĹĄih raziskovalcev in strokovnjakov, laĹžjem navezovanju stikov s tujimi raziskovalci, kot tudi predstavitvi Univerze v Ljubljani, njenih Ä?lanic ter navsezadnje promociji Slovenije.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ [HPSBK JO OB EFTOJ TUSBOJ [BTFEBOKF WPETUWB *"3*("* JO
IARIGAI je mednarodna neprofitna organizacija razliÄ?nih raziskovalnih inĹĄtitutov, akademskih organiza-
QPEQJT EPHPWPSB
[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ 1 3&Ä?&3/07& /"(3"%& > /BHSBKFODJ
+VSF "IUJL NBH HSBG JOÄť Naslov dela: Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti Mentor: red. prof. Darko Slavec ÂťTovrsten prenos raziskovalnih doseĹžkov v umetnost je lep primer zdruĹžljivosti obeh, na videz nasprotnih polov. S pomoÄ?jo lastne pretvorbene matrike in matrik ostalih avtorjev, smo tako uspeli dvigniti umetniĹĄko vrednost na viĹĄji nivo in poiskati nove naÄ?ine za rabo anaglifne tehnike. Dokazali smo tudi, da so znanost, tehnologija in umetnost med seboj nerazdruĹžljivo povezani.ÂŤ
(BCSJKFMB 2VBMJ[[B EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂŒ 6/
Fotografija:
Naslov dela: OtroĹĄka igralna podloga kot tekstilna pokrajina Mentorica: red. prof. Karin KoĹĄak
Ć‹ W P[BEKV +VSF "IUJL
ÂťKo zaprem oÄ?i, vidim podobe v oddaljeni sedanjosti. Kot bi lebdele v prostorih brez Ä?asa, brez Ĺželja in se napajale z otroĹĄkimi spomini. Podobe znotraj nas so kot zvezdni utrinki, ki zaĹžarijo v naĹĄi domiĹĄljiji.ÂŤ
(BCSJKFMB 2VBMJ[[B 7FTOB .BLBSPW .JMBO
ÂťCilj projekta je bil oblikovati tekstilno podlago, ki ne bi predstavljala le pasivnega opazovalca, temveÄ? bi postala aktivni akter pri razvoju otrokovih spretnosti.ÂŤ
.JMBO 7VLBEJO VOJW EJQM JOÄť PCMJL UFLTU JO PCMBĂŒ Naslov dela: Vizualna podoba informativnega programa Mentor: red. prof. DuĹĄan KirbiĹĄ
7FTOB .BLBSPW EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂŒ 6/
Naslov dela: Gibljive slike/slikarske tehnike v oblikovanju tekstilij in oblaÄ?il Mentorica: red. prof. Marija Jenko, somentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ
ÂťV delu Milana Vukadina z naslovom Vizualna podoba informativnega programa je predstavljen proces vrednotenja in posodabljanja grafiÄ?ne podobe osrednje informativne oddaje na komercialni televiziji. Estetika in naÄ?in podajanja informacij sta globoko zakoreninjena v vsakem od nas in sta pogojena s kulturnim okoljem in osebno izkuĹĄnjo, s pomoÄ?jo katerih si vsak posameznik razlaga svet okoli sebe. Rezultat opravljenega dela je poveÄ?anje gledanosti oddaje pri populacijskem segmentu, ki je kljuÄ?nega pomena za komercialno televizijo.ÂŤ
7VLBEJO
115
[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ * ;+&./* %04&Äş,* Ä?56%&/507 ] 0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂŒJM "OB +FMJOJĂŒ
Ƌ Nagrada PERSPEKTIVNI – modno oblikovanje, Mesec oblikovanja
"OESFKB ,SBHFMOJL Ƌ Nagrada PERSPEKTIVNI – tekstilno oblikovanje, Mesec oblikovanja/diplomsko delo Metamorfoza sence/mentorica: red.prof. Marija Jenko/kolekcija Snails Company, Heimtekstil v Frankfurtu/ mentorica: Tßßne-Kristin Vaikla
,BUKB ,VIBS Ć‹ LIFT by Perwoll nateÄ?aj, Fashion.HR, regijska nagrada, zmagovalka nateÄ?aja/Night Light/ mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh
1FUKB ;PSFD Ć‹ Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendiranje, Slovenija/V gibanju/ mentorica: NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ Black Sheep podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć‹ Nagrada Arte Creative, Pariz, Francija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć‹ MANGO FASHION AWARD, uvrstitev med 50 polfinalistov/Neimena/mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendije, Slovenija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć‹ Fashion design Rising star podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/mentorica: doc. Elena Fajt
Ć‹ W P[BEKV "OESFKB ,SBHFMOJL Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ ,BUKB ,VIBS 1FUKB ;PSFD 1FUFS .PWSJO .BUJD -BIBSOBS "KEB JO &WB ÄşBHBS 1JLB /PWBL JO
1FUSB (BK[BS JO .BKB 0CMBL Ć‹ European Fashion Designer Competition 2010, uvrstitev med pet najboljĹĄih, London/Caught in the Wave/mentorica: doc. Elena Fajt
(3"'*Ă‹/& */ */5&3",5*7/& ,0.6/*,"$*+& 1JLB /PWBL JO "OKB %FMCFMMP
Ć‹ Priznanje odliÄ?nosti v kategoriji knjige in knjiĹžne zbirke na 5. Bienalu vizualnih sporoÄ?il, Slovenija/ mentor: doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, somentor: doc. Domen Fras
"KEB JO &WB ÄşBHBS 1FUFS .PWSJO
Fotografija:
Ć‹ Prva nagrada za oblikovanje uporabnega izdelka iz valovitega kartona na nateÄ?aju za Valkarton, Slovenija/mentor: doc. Domen Fras
130*;70%/+" 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă‹*.BUJD -BIBSOBS
Ć‹ Elle & Maxi naj stilist nateÄ?aj na prvem Philips Fashion Weeku, zmagovalec nateÄ?aja, Slovenija
"OKB %FMCFMMP
117
[ 641&)* ĝ56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ 1 37* %*1-0."/5* #0-0/+4,*) ĝ56%*+4,*) 130(3".07 ] Prvi študenti bolonjskih študijskih programov so se na Oddelek za tekstilstvo vpisali v študijskem letu 2006/2010. Do konca novembra 2011 je na vseh programih bolonjskega študija diplomiralo 128 študentov na univerzitetni stopnji, 46 na visokošolski in 4 na drugi stopnji bolonjskega študija. V nadaljevanju posredujemo razmišljanja nekaterih prvih »bolonjskih« diplomantov.
+VSF "IUJL
5KBĞB 7JENBS
+VSF "IUJL »Zaključil sem magistrski študijski program Grafične in interaktivne komunikacije (naslov dela Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti). Možnost izbiranja predmetov mi je omogočila, da sem si sestavil študijski program, ki je bil povsem v skladu z mojimi željami. Predavanja, vaje in seminarji so v večini primerov presegli pričakovanja. Izvedbeno so se močno razlikovali, pri čemer vsebinska kakovost v nobenem primeru ni bila vprašljiva. Spodbujanje kreativnosti je bilo na izjemno visoki ravni, pri sami izvedbi pa smo bili vselej usmerjani v skladu z načeli raziskovalnega dela. Pri izbiri tem magistrskih del je šlo v večini primerov za iskanje možnosti za nov prispevek k področju. Povzamem lahko, da gre za v prihodnost usmerjen študij, ki zna odlično združevati umetniške in znanstvene vidike področja. Menim, da imam s pridobljenim znanjem dovolj kompetenc za zaposlitev na grafičnem področju, vendar sem se kljub vsemu odločil za nadaljevanje na tretji stopnji. Odločitev je povezana z zastavljenimi osebnimi cilji.«
5KBĞB 7JENBS »Končala sem 2. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij; naslov zaključnega dela je bil Določitev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elektronike. Študijski program in izvajanje predmetov je izpolnilo moja pričakovanja. Študij je spodbujal kreativnost preko projektnih nalog.
5JOB )SJCFSĞFL
Pridobljeno znanje mi ni dalo dovolj kompetenc za zaposlitev zaradi odsotnosti praktičnega usposabljanja. V želji po raziskovanju in novem znanju sem se kot mlada raziskovalka zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko in tudi vpisala 3. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij.«
5JOB )SJCFSĞFL »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu univerzitetne stopnje Grafične in interaktivne komunikacije z naslovom diplomskega dela Poslikava telesa in optimalen zajem poslikanega telesa s pomočjo barvnega upravljanja. Zasnova študijskega programa in študijski predmeti so izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Vsak študent si želi, da ga profesorji čim bolje pripravijo na prvo zaposlitev po študiju, da se ta čim bolje izkaže na delovnem mestu in da s ponosom pove, kje vse se je o tem podučil. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika, koliko bo črpal znanje na predavanjih in vajah ter ali se bo še dodatno izobraževal doma, saj je bolonjski program zelo kratek in smo zelo po hitrem postopku spoznavali grafične procese in medije. Želja po hitro končanem študiju in veselje do grafike je bila pri meni zelo velika, zato sem se zelo trudila in ta trud je bil poplačan, saj so me v nekem podjetju po končanem študiju zaposlili; tu delam že dve leti kot grafična oblikovalka. Je lahko še kaj lepšega, kot da delaš tisto, kar te veseli in za kar si se izobraževal?
,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM
%BĞB -PHBS
V podjetju, kjer sem se zaposlila, se je šele izkazalo, koliko znam uporabiti, kar sem se naučila, prišla je do izraza moja kreativnost, saj sem morala biti samostojna, ter moja iznajdljivost. Doma sem že v času študija veliko vadila, delala tutoriale za oblikovalske programe, da sem jih čimprej osvojila, in to mi je kasneje v službi prišlo zelo prav. Za nadaljevanje študija se nisem odločila, ker sem takoj našla zaposlitev. Če pa bi v podjetju pokazali željo, da bi se naprej izobraževala, pa bi se zagotovo vpisala.«
področju oblikovanja raznih predmetov, ki niso bili nujno tekstilni.
,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM »Diplomirala sem na Oddelku za tekstilstvo, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil z diplomskim delom Etno in moda: Slovenska narodna noša v sodobni kolekciji oblačil. Ljudje smo si različni, vedno se zgodi, da so nam nekateri predmeti ljubši in nekateri manj. Zanimajo nas različne stvari in se nam morda zdi, da so nekateri predmeti za nas nepomembni, pa le niso, saj so za nekoga drugega morda večjega pomena. V času študija je zato pomembno veliko prilagajanja z drugimi študenti, kar seveda ni nujno slabo. Zdi se mi, da so predmetniki dovolj razgibani in da lahko v času študija dobiš veliko znanja na različnih področjih glede oblikovanja tekstilij in oblačil, tehnoloških predmetov … Vsekakor pa je študij ves čas spodbujal kreativnost, saj se lahko tekom 3–5 let izkažeš na veliko različnih področjih: šli smo iz okvirja tekstilnega oblikovanja in smo se večkrat morali izkazati tudi na
Med študijem sem dobila veliko teoretične podlage, vendar sem si zelo težko predstavljala, kako bi nekatere stvari funkcionirale v praktičnih primerih, v realnem svetu. Letos sem imela priložnost spoznati delo v podjetju, kjer se izdelki oblikujejo in tudi izdelajo, in šele takrat vidiš, kako stvari funkcionirajo in nekako povežeš s teorijo, ki si jo slišal v času študija. Morda ne bi bilo slabo, da se v bodoče organizirajo ekskurzije v podjetja, kolikor jih je še ostalo na tekstilnem področju v Sloveniji, in se tako študentom približajo dejavnosti, o katerih lahko drugače preberemo samo na papirju. Po končanem dodiplomskem študiju sem se odločila nadaljevati študij na tej smeri, saj se mi zdi, da sem v času študija iskala svojo osebnost skozi oblikovanje; zanimalo me je več stvari, ki sem jih raziskovala, vodili so me različni mentorji (profesorji), ki so mi pomagali razvijati in me voditi v stvareh, ki so me zanimale. Na podiplomskem študiju pa sem tako želela nadaljevati in iskati nove rešitve v oblikovanju meni zanimivih stvari, do katerih sem prišla med dodiplomskim študijem.«
%BĞB -PHBS »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu Načrtovanje tekstilij in oblačil. Naslov mojega zaključnega dela je bil UV zaščitne lastnosti tekstilij z biorazgradljivimi vlakni v votku. Sam študij je izpolnil moja pričakovanja, tudi same raziskave, ki
,BSJO .FOOJOHFS
.BUFK ĺJCFSU
smo jih izvajali, so bile v neki meri usmerjene v prihodnost, saj je tekstilstvo smer, kjer moraš biti na tekočem z novostmi. Kar se tiče kreativnosti, študij le-te ravno ni spodbujal, vendar tega nisem niti pričakovala glede na smer. Mogoče bi si želela med samim študijem, da bi se mogoče posvetili več novim temam, ki postajajo zanimive v tekstilstvu.
Študij je vsekakor dal zadostno znanje za zaposlitev na področju tekstilstva. Nadaljevanje študija je bilo po starih programih možno z usmeritvijo v strojniško smer. Ker po bolonjskem programu te usmeritve ni več, sem se odločila za nadaljnji študij na Fakulteti za strojništvo. Mislim, da je povezovanje drugih področij (strojništvo, kemija, restavratorstvo ipd.) s tekstilstvom zelo perspektivno in nudi večjo zaposlitveno možnost.«
Moje osebno mišljenje je, da mi študij ni dal dovolj kompetenc za zaposlitev glede na to, kakšno je stanje v Sloveniji na področju tekstilstva. Odločila sem se za nadaljevanje študija prav tako na programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, ker mi je predmetnik zelo zanimiv in ker želim višjo stopnjo izobrazbe.«
,BSJO .FOOJOHFS »Diplomirala sem septembra 2009 na smeri Proizvodnja tekstilij in oblačil. Naslov mojega diplomskega dela je bil Primerjava različnih metod za določanje trdnosti šiva na srajčevini. Na splošno so zasnova študijskega programa in študijski predmeti izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Manjkali so mi le predmeti matematika, fizika in kemija, ker so osnovna znanja iz teh treh ved v vsakem primeru nujno potrebna v tekstilstvu. Sam študij ni močno spodbujal kreativnosti in v prihodnost usmerjenega raziskovanja, je pa bilo to dvoje omogočeno. Predvsem je bilo to odvisno od osebnega interesa študenta in pa mentorja diplomskega dela.
.BUFK ĺJCFSU »Diplomiral sem na študijskem programu Grafična in medijska tehnika; naslov zaključnega dela je bil Digitalna priprava 3D vizualizacije prostora naročniku. Celoten študij je izpolnil moja pričakovanja. Všeč mi je bilo, ker smo si sami lahko izbirali predmete in se tako usmerili v tisto področje, ki nas je zanimalo. Seveda je bila velika mera kreativnosti dobrodošla, predvsem pa so predavatelji tudi spodbujali raziskovanje usmerjeno v prihodnost. Po končanem študiju smo imeli nekaj osnovnega znanja, vendar je potrebno še veliko samoiniciative in praktičnega dela, predvsem na projektih, da se potem naprej izpopolnjuješ. Za nadaljevanje študija se nisem odločil.«
[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]
[ 67&-+"7-+&/* %*1-0."/5* ] Od leta 1956, ko se je na Univerzi v Ljubljani zaÄ?el samostojni ĹĄtudij tekstilne tehnologije, ki se mu je v letu 1989 pridruĹžil ĹĄe ĹĄtudij oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il, ter sredi 1990-ih let ĹĄe ĹĄtudij grafike, je na naĹĄem oddelku diplomiralo veÄ? kot tri tisoÄ? ĹĄtudentov vseh ĹĄtudijskih smeri, magistriralo jih je 84 in 48
doktoriralo. NaĹĄi diplomanti so se uveljavili v gospodarstvu, razvojno-raziskovalnem delu, izobraĹževanju in oblikovanju na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. V nadaljevanju objavljamo predstavitve vidnih doseĹžkov nekaterih naĹĄih najuspeĹĄnejĹĄih diplomantov.
Fotografija: Ć‹ W P[BEKV W[PSFD "OESFKF Ä?QFHFM
'SBOD -FTKBL
5FLTUJMOB UFIOPMPHJKB
'SBOD -FTKBL VOJW EJQM JOÄť UFLTUJMOF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 1979 z delom Ugotovitev vzroka pojava odebelitev na preji, spredeni na prstanskih predilnikih in se zaposlil v podjetju Predilnica Litija. Od aprila leta 1992 vodi druĹžbo Predilnica Litija, ki letno proizvede okrog 5.000 ton preje, zaposluje 260 delavcev in dosega letno prodajo v vrednosti 25 mio evrov, od tega 98 % z izvozom. S pravilno postavljeno vizijo, doloÄ?eno strategijo in jasnimi cilji je g. Lesjak pripeljal Predilnico Litija iz Âťpodjetja pred propadomÂŤ med vodilne evropske proizvajalce specialnih prej. Stalni razvoj novih izdelkov iz novih vlaken ali z novimi tehnologijami omogoÄ?a poslovanje z dobiÄ?kom na preteĹžno evropskem trgu. Predilnico Litija odlikuje visoka poslovnost, saj Ĺže od leta 1992 plaÄ?uje vse obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih ali druge obveznosti na dan zapadlosti oziroma brez dneva zamude. Podjetje vlaga v raziskave, razvoj in investicije letno okoli deset odstotkov prihodkov. Je partner v dveh projektih 7. okvirnega evropskega programa za raziskave in razvoj. Pri vlaganju v tehnoloĹĄki razvoj sledi zahtevam evropskih odjemalcev. Zaradi doseĹženega zniĹžanja porabe energije je bilo podjetje proglaĹĄeno za Energetsko najuÄ?inkovitejĹĄe podjetje v Sloveniji v letu 2008. Do takĹĄnega poslovnega poloĹžaja je g. Lesjak pripeljal druĹžbo s projekti stalnega izboljĹĄevanja v vseh poslovnih procesih. Neposredno pa se kot tekstilni
strokovnjak angaĹžira pri razvoju tehnologije, razvoju in trĹženju izdelkov. Aktiven je bil na podroÄ?ju povezovanja slovenskih tekstilnih podjetij s tekstilnima oddelkoma ljubljanske in mariborske univerze in pobudnik ustanovitve tehnoloĹĄkega centra tekstilcev Irspin, kjer je opravljal funkcijo predsednika strokovnega sveta. Ob 50-letnici ĹĄtudija tekstilstva v Ljubljani mu je Oddelek za tekstilstvo podelil priznanje za njegov prispevek k povezovanju gospodarstva in visokega ĹĄolstva. Poleg drugih razvojnih projektov je vodil dva razvojno-investicijska projekta pod nazivom ÂťRazvoj infrastrukture za prenos inovacij v tekstilno industrijo SlovenijeÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih 10 slovenskih partnerjev, in ÂťRazvoj tridimenzionalnih tekstilnih izdelkovÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih sedem partnerjev. Franc Lesjak je predsednik Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme in je bil dolga leta tudi Ä?lan najviĹĄjega organa v Evropski tekstilni tehnoloĹĄki platformi v Bruslju.
0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂŒJM Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se v svoji veÄ? kot 30-letni tradiciji lahko pohvali z diplomanti, ki so postali uveljavljeni oblikovalci na ĹĄtevilnih podroÄ?jih.
.PEOB LSFBDJKB ;PSBOB (BSFWTLFHB
V tujini so se uveljavile predvsem NPEOF PCMJLPWBMLF /BUBÄžB Ă‹BHBMK, ki je oblikovala za znamke Lanvin, Donna Karan in Cerruti, zdaj pa oblikuje za Stello McCartney, 5FPEPSB 7FMFOÄžFL, ki je oblikovala ĹĄportno modo za Pumo, "MNJSB 4BEBS z lastno blagovno znamko in %BSKB .BMFÄžJĂŒ, ki oblikuje moĹĄko modo za Dolce & Gabanna in John Richmond. V tujini uveljavljene PCMJLPWBMLF UFLTUJMJK so predvsem "OESFKB Ä?QFHFM, ki oblikuje vzorce za prestiĹžne modne znamke kot Givenchy, Louis Vuitton, Christian Dior, Prada, YSL, Gucci, Calvin Klein, Cerruti, Versace in Armani, ter %BSKB .JLMBVÄťJĂŒ, TLVQJOB 0MPPQ Ć€ +BTNJOB 'FSĂŒFL, 5KBÄžB #BWDPO in ,BUKB #VSHFS, ki so prejele prestiĹžno nagrado Red Dot v kategoriji Best of the Best: Education 2007, medtem ko +BOB .SÄžOJL in 7FTOB Ä?UJI s svojimi izdelki posegata na podroÄ?je oblikovanja interierja. 4MPWFOTLP NPEOP PCMJLPWBOKF so zaznamovali ;PSBO (BSFWTLJ za RaĹĄico, 6SÄžLB %SBÄť za Pletilni studio DraĹž ter /BUBÄžB 1FSÄžVI, .BKB 'FSNF, +FMFOB -FTLPWBS, "MFOLB (MPCPĂŒOJL, 4BOKB (SĂŒJĂŒ ter 5BOKB %FWFUBL s svojimi lastnimi blagovnimi znamkami. Med mlajĹĄo generacijo modnih kreatorjev pa se uveljavljajo .BUFWÄť 'BHBOFM, .BUFKB ,SPČƒ in 5JOLB %PNKBO. Na podroÄ?ju UFLTUJMOF VNFUOPTUJ je najbolj uveljavljena "OEB ,MBOĂŒJĂŒ, dobitnica pomembnih nagrad v Londonu in na Japonskem, ter &MFOB 'BKU s ĹĄtevilnimi mednarodnimi razstavami.
,PTUVNPHSBČ‚KB .BUFKF #FOFEFUUJ
.PEOJ TUJMJ[FN sta zaznamovali #BSCBSB 1PEMPHBS in 7FTOB .JSUFMK, oblikovanje modnih dodatkov pa .FUPE Ă‹SFÄžOBS s Ä?evlji ter 0MHB ,PÄžJDB z nakitom. Na podroÄ?ju LPTUVNPHSBČ‚KF so uspeĹĄne predvsem #BSCBSB 4UVQJDB, 4UBOLB 7BVEB, "OB .BUJKFWJĂŒ in .BUFKB #FOFEFUUJ, v NPEOFN OPWJOBSTUWV pa 6SÄžLB #PÄťJĂŒ in 1FUSB 8JOETDIOVSFS, kot glavna in modna urednica revije Elle.
(SBČ‚ĂŒOB UFIOPMPHJKB
+BOLP +FTFOLP VOJW EJQM JOÄť HSBČ‚ĂŒOF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 2000 z delom Tiskarska gradacija in barvni obseg pri tisku etiket na digitalnih tiskarskih strojih po visokoĹĄolskem programu. Ĺ tudij je nadaljeval na univerzitetni stopnji in ga uspeĹĄno zakljuÄ?il leta 2006 z diplomskim delom Postavitev raÄ?unalniĹĄko podprtega poteka dela v pripravi za tisk v podjetju. Sedaj nadaljuje ĹĄtudij na podiplomskem ĹĄtudiju. Zaposlen je v podjetju Etiketa, tiskarna, d. d., kjer mu je zaupano mesto vodenja repro priprave. Na tem mestu je uspeĹĄno implementiral moderni raÄ?unalniĹĄko podprt potek podjetja EskoArtwork z imenom BackStage, ki ga s tujko oznaÄ?ujemo ÂťworkflowÂŤ. V prenovljeni obliki se imenuje Automation Engine. Na ta naÄ?in je bila znatno poveÄ?ana produktivnost repro oddelka, ki se je poveÄ?ala za Ä?etrtino. PoveÄ?ala se je povezljivost s sodelujoÄ?imi oddelki. Posebno velik napredek je bil postavljen s poveÄ?anjem obvladovanja kakovosti, ki se v letoĹĄnjem letu kaĹže tudi kot upad izdanih neskladij s strani proizvodnje na osnovi standarda ISO 9001.
+BOLP +FTFOLP
3PL #FOFEJL
Naslednja uspeĹĄna vpeljava je implementacija barvnega upravljanja na osnovi ICC barvnih opisov, ki je bila uspeĹĄno vpeljana z zaÄ?etnim mentorstvom inĹž. Marka Kumra. Posebnost vpeljave je veliko ĹĄtevilo tehnik tiska, ki so zaradi tehnologije tiska zahtevnejĹĄe za obvladovanje barvne modulacije. Kot posebnost je potrebno omeniti sublimacijski tisk in tisk transferjev. Velik del razvoja je bil namenjen tudi flekso tisku in njegovim specifikam, ki ga je razvijal skupaj z ostalimi strokovnjaki. V tem primeru je s pomoÄ?jo standarda 12647-6 in hiĹĄnih standardov ter s pomoÄ?jo obvladovanja EskoArtworkovega poteka dela znatno izboljĹĄal in pospeĹĄil proizvodni proces. Kot koordinator razvoja in pozneje kot Ä?lan tima za razvoj v podjetju vseskozi sodeluje pri razliÄ?nih projektih. Kot uspeĹĄni projekt je potrebno omeniti vpeljavo digitalnega tiska v poli, kjer se dobro izkoriĹĄÄ?a potencial kombinacije razliÄ?nih tehnik tiska, kot je sito-digitalni tisk ter ofsetni-digitalni tisk. Zelo dobro se izkaĹže moĹžnost variabilnega tiska, ki tiskovni poveÄ?a dodano vrednost.
(SBČ‚ĂŒOB JO NFEJKTLB UFIOJLB
Kot strokovnjak na podroÄ?ju barvnega upravljanja je pomagal ĹĄe nekaterim podjetjem. Na to temo je pripravil tudi izobraĹževanja za uÄ?itelje na Srednji medijski in grafiÄ?ni ĹĄoli. Na temo flekso tiska in priprave za flekso tisk je imel predavanje v Beogradu na strokovnem sreÄ?anju fleksotiskarjev. Leta 2009 se je s temo ÂťOn the EskoArtwork implementation at Etiketa Ĺ˝iriÂŤ udeleĹžil konference Printing future days.
3PL #FOFEJL EJQM HSBG NFE UFI 74
Diplomiral je v letu 2011 na visokoĹĄolskem programu grafiÄ?ne in medijske tehnike z delom Oblikovanje uporabniĹĄkega vmesnika mobilne aplikacije za razliÄ?ne platforme z ozirom na dobro uporabniĹĄko izkuĹĄnjo. Ĺ˝e tekom ĹĄtudija na Oddelku za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete se je zaposlil pri podjetju 3fs, d. o. o., kjer je opravljal delo oblikovalca uporabniĹĄkih vmesnikov in naÄ?rtovalca interakcij ter uporabniĹĄkih izkuĹĄenj. Delo ga je pripeljalo do sodelovanja z veÄ?jimi in uspeĹĄnimi podjetji, kot sta Nokia in Ericsson. Zadnji bolj razpoznavni projekt, pri katerem je sodeloval v okviru projektov pri podjetju 3fs, pa se imenuje Toshl (www.toshl.com). Z delom vizualnega oblikovalca je pot nadaljeval v San Franciscu pri podjetju vox.io, ki razvija tehnologijo voIP komunikacije v brskalniku in predstavlja komunikacijo 21. stoletja. Zadnje leto je prosti Ä?as namenjal tudi lastnemu projektu, ki sliĹĄi na ime PICAS. Gre za set piktogramov, skrbno pripravljenih za uporabo na spletu ter v uporabniĹĄkih vmesnikih tako na mobilnih kot na namiznih aplikacijah. Paket piktogramov je bil s strani (http://www.picasicons.com) prenesen Ĺže veÄ? kot 1000-krat in ravno tolikokrat dopolnjuje razne aplikacije po vsem svetu. Set piktogramov je bil tudi (po raznih spletnih straneh) veÄ?krat uvrĹĄÄ?en med najbolj uporabne sete piktogramov, ki so trenutno prisotni na trgu. Vsa svoja dosedanja dela pa objavlja na spletnem portalu za oblikovalce dribbble (www.dribbble.com).
[ Ä?56%&/54," *;.&/+"7" ]
[ 5 6+* Ä?56%&/5* /" *;.&/+"7* 13* /"4 ] V zimskem semestru 2011 je pri nas na izmenjavi 12 ĹĄtudentov v okviru programa Erasmus. Od tega je pet ĹĄtudentov na ĹĄtudijskem programu GrafiÄ?ne in interaktivne komunikacije (GIK), in sicer: 3PCFSUB 1BMKBS, HrvaĹĄka (GIK 1. stopnja; oba semestra), 1FUSB 1FSLPWJÆ, HrvaĹĄka (GIK 2. stopnja), "MFLTBOESB #FSOBÄžFL, HrvaĹĄka (doktorska ĹĄtudentka, 11. 10. 2011–11. 1. 2012), .JSKBOB 4VWBKEÄťJÆ, Srbija (GIK 2. stopnja) in Marijana Vlaović, Srbija (GIK 2. stopnja; ostaja oba semestra).
Na tekstilnem ĹĄtudijskem programu pa je sedem ĹĄtudentov iz TurÄ?ije, in sicer z Univerze v Izmirju in z Univerze v Isparti: "ZCFSL (ÂťOEÂť[ 4FEB %JQ .FSU 5BOZFMJ "INFU "LMFZMFL •[LBO (ÂťOHÂľS .FINFU 6MBÄœ •[UÂťSL JO 5VތF †BMJL
ĝUVEFOUJ OB J[NFOKBWJ QSJ OBT
Ob tej priložnosti so nam nekateri študenti o svojih vtisih glede študija in bivanja v Ljubljani povedali naslednje: "ZCFSL (»OE»[ je v okviru študentske izmenjave Erasmus sredi septembra prišla iz Izmirja v Turčiji, kjer je študentka 4. letnika konfekcijskega inženirstva, ostala pa bo do sredine februarja 2012. Na Oddelku za tekstilstvo je izbrala šest predmetov, sočasno pa dela tudi na projektu za diplomsko delo (na področju tkanja). Med predmeti je izbrala enega tudi s področja oblikovanja tekstilij in oblačil; pravi, da občuduje študente oblikovanja, kako so ustvarjalni in kako obvladajo različne oblikovalske veščine. Zanjo je to včasih kar težko, ker kot konfekcijska inženirka v času študija ni imela oblikovalskih predmetov. Pravi, da tuji študenti lepo sodelujejo s profesorji na oddelku, profesorji so prijazni, želijo pomagati in si prizadevajo, da študijske vsebine prilagodijo željam in potrebam študentov. Biti na študiju v tujini je po njenem mnenju dobra izkušnja. Prvič – ker s profesorji komunicirajo v angleškem jeziku, si s tem utrjujejo jezikovno znanje, še posebej strokovno terminologijo. Istočasno pa se ti odpirajo horizonti, saj spoznavaš drugo deželo, nove ljudi. »Res mi je bilo težko zapustiti starše, saj pri svojih 22-ih letih doslej nisem bila nikoli sama od doma,« pravi. »Toda to je dobro za osebnostni razvoj, saj se moraš sam znajti v vsakodnevnem življenju in se zanesti nase.« Po njenem mnenju je v Ljubljani za tuje študente dobro poskrbljeno in
dobro organizirano: od samega študija do vseh tistih nujnih zadev za življenje – hrana, prevoz, bivanje. »Ne čutimo, da smo tuji študenti, nismo osamljeni.« Mednarodna pisarna programa Erasmus jim pošilja tudi vabila na razne druge aktivnosti in dogodke – srečanja, izlete, celo vabila na kulturno-umetniške prireditve. In zakaj jo je privabila Slovenija? Starši so sicer želeli, da bi šla na študijsko izmenjavo v Nemčijo, toda Slovenija jo je privabila med drugim zaradi njenih naravnih lepot, informacije je dobila preko interneta. Tudi eden njenih profesorjev v Izmirju ji je dejal, da je Ljubljana prijazno mesto za študente. 3PCFSUB 1BMKBS je študentka tretjega letnika Grafične fakultete v Zagrebu, na oddelku za grafično tehnologijo. V Ljubljano je prišla na izmenjavo letošnjo jesen v okviru programa Basileus (eden izmed projektov v okviru Erasmusa), ostala pa bo dva semestra. Tu bo pripravila tudi zaključno diplomsko delo (enega mentorja bo imela tu, drugega v Zagrebu), ki ga bo nato zagovarjala na svoji matični fakulteti v Zagrebu. Zadovoljna je, da si je izbrala Ljubljano za študijsko izmenjavo. Z vsebino študijskih predmetov na programu grafične in interaktivne komunikacije je zelo zadovoljna, saj so po njenem predmeti bolj konkretno povezani s stroko. Tu je morala izbrati predmete, ki do neke mere ustrezajo njenemu študijskemu programu v Zagrebu (zaradi priznavanja), kjer je poudarek na tisku, preostale predmete pa si je lahko izbrala po svoji želji. Zanima jo grafični dizajn in
"ZCFSL (»OE»[
3PCFSUB 1BMKBS
ĝUVEFOULF JO ĞUVEFOUJ UFLTUJMOJI QSPHSBNPW J[ 5VSÌJKF
multimedija. Meni, da je katedra v Ljubljani sodobno opremljena in študentom nudi veliko možnosti. Zadovoljna je tudi z urnikom predavanj, saj so zelo smotrno razporejena in strnjena. Dobro se počuti na študiju v Ljubljani tudi zaradi dobrega odnosa profesorjev do študentov, pa ne samo do tujih, pač pa je po njenih dosedanjih opažanjih nasploh sodelovanje med študenti samimi in s profesorji dobro. Tudi glede jezika nima težav; izpiti so v slovenskem jeziku, vendar pa je to ne moti, saj bi se rada naučila slovenskega
jezika; na kolokvijih in izpitih zato skuša odgovarjati v slovenskem jeziku, vsaj kar je strokovne terminologije, in očitno ji gre tudi v tem zelo dobro. Tu bi želela delati tudi magisterij. Zelo dobro je v Ljubljani po njenem mnenju poskrbljeno za vsakodnevne potrebe študentov – zelo dobra izbira v prehrani, študentski boni, prevoz. Zato ji štipendija, ki jo dobi v okviru projekta Basileus, zadostuje. S tremi kolegicami živi v podnajemniškem
"INFU "LMFZMFL
ĝUVEFOULF HSBȂÌOJI JO JOUFSBLUJWOJI LPNVOJLBDJK J[ )SWBĞLF
stanovanju. Ugotavlja pa, da so preostale storitve v Ljubljani dražje kot v Zagrebu – od stroškov za ogrevanje, elektriko do cen za različne tečaje, kot je npr. tečaj sodobnega plesa, ki ga obiskuje. "INFU "LMFZMFL je študent 4. letnika konfekcijskega inženirstva na oddelku za tekstilno inženirstvo univerze v Izmirju. Na izmenjavo je prišel na študij na naš oddelek skupaj s še tremi svojimi kolegi. Pravi, da se je za Slovenijo odločil tudi zato, ker je cenejša kot druge evropske države, ker ni tako gosto naseljena in natrpana. Pa ugodno lego ima v tem delu Evrope, saj so blizu druge države. Skupaj s kolegi je že obiskal nekaj sosednjih držav. Tudi Ljubljana je zanj prijetna in lepa, ker je urejena in ne tako prometna, kot so druga evropska mesta. Zelo dobro je po njegovem mnenju poskrbljeno za študente, npr. prehrana na študentske bone. Cenejše kot v Turčiji je tudi bivanje v študentskem domu. Zadovoljen je tudi s samim študijem na Oddelku za tekstilstvo, saj jim profesorji precej pomagajo pri študiju; všeč mu je, ker so laboratoriji dobro opremljeni in da lahko študenti samostojno uporabljajo naprave in stroje. Glavno težavo pri študiju tu pri nas ima tako kot njegovi trije kolegi s predmetom modno oblikovanje, ki so ga sicer sami izbrali, vendar niso vedeli, da zahteva oblikovalske veščine risanja, oblikovanja in razvoj modelov. Vendar upa, da bodo tudi to zagato rešili.
Razlikuje pa se tukajšnji študij tekstilne tehnologije od njihovega v Izmirju po tem, da imajo pri njih veliko praktičnega usposabljanja; v sklopu univerze je namreč prava mala univerzitetna tovarna z različnimi vrstami tekstilnih tehnoloških procesov, kjer se učijo praktično na različni opremi in strojih in celo izdelujejo uporabne izdelke npr. za samo univerzo. Prakso (enomesečno) nato opravljajo še v podjetju Boss, kjer dobijo veliko izkušenj in praktičnega znanja, kako delo poteka v realnem proizvodnem procesu. V Ljubljani naj bi predvidoma ostal na izmenjavi en semester, vendar pa si želi, tako kot njegovi kolegi, da bi študij v Ljubljani lahko podaljšal še za en semester.
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 1-&5&/* .0%/* %0%"5,* ] Moda je v resnici neke vrste slovnica, trdi Laurie Bauer. ÄŒe so konkretne obleke kot govorjeni jeziki, potem naj bi dodatki predstavljali kategorije pridevnikov. Ti dajejo sok in pestrost jeziku tako kot tudi dodatki naĹĄemu izgledu. Torbice, ĹĄali, oÄ?ala, Ä?evlji, nakit itd. so pika na i, pomembna nadgradnja naĹĄega oblaÄ?ilnega sloga. Dobro oblikovani modni dodatki lahko povsem preprosto oblaÄ?ilo spremenijo v izjemno, sveĹže, vabljivo.
nja. Pletenina kot raztegljiv material ima svoje specifike in je pri nekaterih dodatkih tisti pravi material, pri drugih pa zahteva poseben pristop in prisluh v oblikovanju. Dobra tehniÄ?na opremljenost novega studia je omogoÄ?ila realizacijo razliÄ?nih idej ĹĄtudentov. Oblikovno domiĹĄljene unikatne reĹĄitve v obliki pletenega nakita, torbice, ĹĄala, pokrivala, rokavic, obeskov, broĹĄk in celo Ä?evljev kaĹžejo na neizmerne moĹžnosti v oblikovanju, ki jo ponuja pletenina.
Pri predmetu Modni dodatki 2 v okviru podiplomskega ĹĄtudija oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il smo se oblikovanja modnih dodatkov lotili na poseben naÄ?in. Osnovno izhodiĹĄÄ?e in skupni imenovalec vseh izpeljav je bila pletenina. Vsi dodatki naj bi bili namreÄ? spleteni v novem pletilnem studiu. Izziv je bil velik, saj se ĹĄtudentje niso ukvarjali le z obliko modnih dodatkov, ampak tudi z izdelavo samega materiala, kar je ĹĄe dodatno odprlo prostor kreativnega raziskova-
.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, asist. dr. Živa Zupin, tehniťki sodelavec Andrej Vilar
Ä?UVEFOUJ UrĹĄa Zajc, Petra Rozman, Barbara Izda, Emina SalÄ?inović, Peter Movrin, Sanija Reja, Erika Pavlin
Fotografije: Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ &NJOB 4BMĂŒJOPWJÆ #BSCBSB *[EB 1FUSB 3P[NBO 6SÄžB ;BKD
131
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 47&5-0#" Ć€ 130+&,5 ,"5&%3& ;" 0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă‹*- 7 Ä?56%*+4,&. -&56 Éż Na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se je v preteklem ĹĄtudijskem letu kreativno raziskovanje vrtelo okoli svetlobe. Svetloba je daleÄ? najboljĹĄa sopomenka za Ĺživljenje in ena najbolj uporabljenih metafor za mladost, svobodo, eros, znanje, novost – torej za vsako ustvarjalno moÄ?, obenem pa odpira izredno ĹĄiroko polje kreativnega izraĹžanja in ustvarjanja. Celoten projekt je bil usmerjen v raziskovanje svetlobe in svetilnosti ter v vzpostavljanje sinergij med svetlobo, Ä?lovekom, tekstilijo in oblaÄ?ilom. ÄŒetudi je bil navdih celotnega projekta prav svetloba, je ta lahko zaĹživela ĹĄele v konkretnih, materialnih stvaritvah mladih oblikovalcev, v oblaÄ?ilih, tekstilijah, svetlobnih objektih, videih, tekstilnih instalacijah in grafiÄ?nih izpeljavah. Projekt je bil zasnovan ĹĄiroko in se je izvajal v okviru razliÄ?nih predmetov in vsebin. Tako so ĹĄtudentje v sodelovanju s svetlobnim oblikovalcem Tinetom Ĺ krljem in podjetjem Arcadio Lightwear, vodilnim podjetjem v Sloveniji na tem podroÄ?ju, oblikovali tekstilna svetila. Z oblikovanjem svetil, tokrat virtualnih, so nadaljevali pri ĹĄtudiju 3D modeliranja objektov. Videi na temo svetloba presegajo zgolj Ä?utno percepcijo in ponujajo ĹĄirĹĄi estetski, igrivo-ustvarjalni in intelek-
tualni nivo. Okno je osrednje mesto v raziskovanju odnosa med svetlobo in tekstilijo. ÄŒeprav je tekstil veÄ?inoma prisoten v notranjostih naĹĄih domov, pa ga ponekod najdemo tudi v zunanjih arhitekturnih umestivah. Prav to je bilo izhodiĹĄÄ?e projekta za Svetlobno gverilo. Ĺ tudenti so v prezrte mestne predele vnesle svetlobno-tekstilne objekte in instalacije ter tako opozorile na sporoÄ?ilnosti, ki jih nosi tekstil. K oblikovanju kolekcij oblaÄ?il so ĹĄtudenti pristopali na razliÄ?ne naÄ?ine. Za nekatere je bila svetloba navdih; drugi so jo ujeli v prosojne plasti ali v igre detajlov; tretji so jo raziskovali z reciklaĹžo zavrĹženih netekstilnih materialov, povezanih z osvetlitvijo; spet Ä?etrti z raziskovanjem konkretnih svetilnosti. Ĺ tudenti tretjega letnika so v sodelovanju z oblikovalcem Ä?evljev Samirjem Ĺ akovićem (Tash hand made shoes) oblikovali unikatne Ä?evlje za svoje kolekcije oblaÄ?il. Nastali projekti govorijo o izkoriĹĄÄ?anju sodobnih svetlobnih reĹĄitev na podroÄ?ju oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il in so kot taki vpeti v kontekst sodobnega Ä?asa in aktualnih dogajanj v oblikovanju. Lucidne oblikovalske reĹĄitve, ki vkljuÄ?ujejo tudi konkretne svetilnosti – bodisi s potiski transparentnih luminiscenÄ?nih pigmentov, ki v temi svetijo, ali s sodobno
Fotografije: Ć‹ W P[BEKV "OB +FMJOJĂŒ Ć‹ OB EFTOJ TUSBOJ 1SPTUPS QPE TPODFN JO *MVNJOBDJKF
133
tehnologijo v obliki mikroelektronike, svetlobnih vlaken, LED diod – nakazujejo nesluteno ĹĄirino tega podroÄ?ja, obenem pa predstavljajo izhodiĹĄÄ?ni poligon za nadaljnja raziskovanja. NajboljĹĄe kolekcije ĹĄtudentov oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il so bile predstavljene na dveh modnih revijah Svetloba, ki sta bili 2. junija v centru urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka. Dogodek je pospremila ĹĄe razstava tekstilnih svetil in tekstilij ter predstavitev videov ĹĄtudentov na temo svetlobe. Dve strokovni komisiji sta ocenjevali in izbrali najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il ter najboljĹĄe oblikovana tekstilna svetila. Ob zakljuÄ?ku veÄ?erne modne revije je predstojnik Oddelka za tekstilstvo dr. Franci Sluga podelil nagrade za najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il. Prvo nagrado, ki je med drugim vkljuÄ?evala predstavitev celotne kolekcije v prestiĹžni Galeriji Emporium, je prejela AnÄ‘ela Lukanović za kolekcijo RdeÄ?a:ulica. Dve enakovredni nagradi sta prejeli Sanija Reja (Lov’e’Hunting) in Tina Gorjanc (Odsotnost svetlobe), tri enakovredna priznanja pa Peter Movrin (FranzMadonna), Ana JeliniÄ? (ÄŒrni diamant) in Petja Zorec (Nevidno). Tri enakovredne nagrade za tekstilna svetila pa so prejele Anja Dragan (Knitlight), Kristina Lovko (Sence), MaĹĄa Mlakar (Spiral). Ob tej priloĹžnosti je izĹĄla tudi knjiga VeÄ? svetlobe!, ki sta jo oblikovali ĹĄtudentki Anja Delbello in Pika Novak pod mentorstvom doc. BoĹĄtjana Botasa Kende in
doc. Domna Frasa, v kateri so zajeti vsi projekti – od oblikovanja oblaÄ?il, tekstilij, videa, grafiÄ?nega oblikovanja, svetil itd.
Fotografije: Ć‹ MFWP "OKB %SBHBO Ć‹ EFTOP .BSVÄžB $JCJD Ć‹ EFTOP TQPEBK "OĂ?FMB
Temu dogodku so v juniju 2011 sledile ĹĄe ĹĄtiri razstave. Kako so ĹĄtudenti v svojih kreacijah reciklirali zavrĹžene netekstilne materiale povezane z osvetlitvijo in jih predelali v inovativne kose oblaÄ?il, je predstavila razstava Reciklirana svetila v izloĹžbenem oknu Maxija. V okviru mednarodnega festivala Svetlobna gverila: zvok je katedra v Soteski in galeriji TukadMUNGA predstavila poseben projekt Prostor pod soncem, ki je bil zasnovan kot umestitev svetlobno-tekstilnih objektov in svetlobnih instalacij v javni prostor ter vzpostavitev interakcije z nakljuÄ?nimi obiskovalci. Sledila je razstava Iluminacije – veÄ?je tekstilne instalacije in oblaÄ?il v desnem atriju Mestne hiĹĄe. Na muzejsko poletno noÄ? se je katedra v okviru te razstave predstavila ĹĄe z videi in modnimi performansi. Tekstilna svetila so bila razstavljena tudi v okviru Meseca oblikovanja oktobra 2011 in kasneje ĹĄe v modni trgovini ZOOO.
.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, izr. prof. Almira Sadar, doc. NataĹĄa PerĹĄuh, red. prof. Marija Jenko, izr. prof. Vera SeĹĄlar ZaloĹžnik, red. prof. Karin KoĹĄak, izr. prof. Marjeta Godler, doc. Tanja NuĹĄa KoÄ?evar, asist. Andrej UÄ?akar, tehniĹĄke sodelavke: Alenka More, NataĹĄa HrupiÄ?, Marjeta ÄŒuk
-VLBOPWJÆ
135
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 5&,45*-/* *;%&-,* ;" .&3$"503 ] Ć€ .&3$"503 $&/5&3 Ä?*Ä?,"
/BHSBKFOLF
Projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR je nastal v sodelovanju ĹĄtudentov 3. letnika in Mercatorja d. d. s ciljem, da pri projektu sodelujeta slovensko gospodarstvo in slovenska univerza.
Ć‹ Katja Adamlje/kolekcija Lumpiceda in Lulu Ć‹ Tina Hribernik/kolekcija z vzorcem raÄ?k Ć‹ Eva Jakob/ÂťOdeja, ki je lahko blazina in blazina, ki je lahko odejaÂŤ Ć‹ TjaĹĄa Ĺ˝galin/ÂťLumpi sobaÂŤ
Ĺ tudenti so pod vodstvom profesoric Marije Jenko in Karin KoĹĄak zasnovali tekstilne vzorce in kolekcije za interier za Mercatorjevi blagovni znamki Ambient in Lumpi. V obiÄ?ajne tekstilne izdelke, kot so posteljnina, zavesa, tepih, krpa, prt, pogrinjek, predpasnik, rokavica ipd., so uvajali nove tehniÄ?ne in oblikovne izboljĹĄave celote in detajlov. Poleg izboljĹĄave obstojeÄ?ih izdelkov so s pomoÄ?jo metod kreativnega razmiĹĄljanja mag. Nastje Mulej razvijali tudi neobiÄ?ajne, nekonvencionalne in inovativne ideje za nove, ĹĄe neobstojeÄ?e izdelke.
#MBHPWOB [OBNLB -VNQJ FOBLPWSFEOF OBHSBEF
#MBHPWOB [OBNLB "NCJFOU FOBLPWSFEOJ OBHSBEJ Ć‹ MaĹĄa Mlakar/kolekcija posteljnine ÂťTipkarska napakaÂŤ Ć‹ Marita Narobe/ÂťOvij meÂŤ in ÂťMonokrom posteljninaÂŤ
/BHSBEB [B JOPWBUJWFO QSJTUPQ Ć‹ Peter Movrin/celostna zasnova izdelkov in vzorcev za 4 linije za Ambient
1SJ[OBOKF [B JOPWBUJWFO J[EFMFL OBHSBEB .FSDBUPS J[EFMLJ Ć‹ Kristina Lovko/otroĹĄka posteljnina ÂťPobarvaj si dariloÂŤ Ć‹ Ana JeliniÄ?/lutke ÂťRoÄ?ne nogaviceÂŤ Ć‹ Tina Gorjanc/kolekcija predpasnikov
Fotografije: Ć‹ OBHSBKFOB EFMB ,BUKF "EBNMKF JO 5KBÄžF ÄşHBMJO Ć‹ EFTOP TQPEBK SB[TUBWB W .FSDBUPS DFOUSV
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ . &%/"30%/* 130+&,5 ɣ&%6'"4)*0/ɟ ȯ ] Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete je v letih 2009–2011 kot partner sodeloval v mednarodnem raziskovalnem projektu Edufashion, podprtem s strani Evropske unije. Cilj projekta je bil z inovativnim internetnim portalom povezati izobraževalne ustanove, modne oblikovalce, lokalne proizvajalce in kupce ter ustvariti alternativno spletno okolje, ki bo omogočilo širjenje znanja in veščin, potreb in ponudb. V okviru projekta je bila oblikovana odprtokodna blagovna znamka Openwear, ki temelji na konceptu legitimne uporabe in izmenjave znanj. Temelj Openwear blagovne znamke je ustvarjanje modnih oblačil s pomočjo priključenih članov skupnosti Edufashion. Gre za decentralizirano proizvodnjo, velik poudarek pa je na stalnem izobraževanju in spodbujanju inovacij. Openwear spodbuja alternativni pristop k modi skozi učno okolje, ki upošteva dva družbena trenda: ekološko trajnostna, lokalno proizvedena oblačila in pravično trgovino ter naraščajoči pomen neodvisnih, socialno angažiranih kritičnih kreativnih industrij.
Junija 2010 je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani potekala delavnica, na kateri so oblikovalci iz Italije, Hrvaške, Slovenije, Nemčije, Španije in Nizozemske, ustvarjali prvo kolekcijo za Openwear na temo »forward to basic«. Junija 2011 je bila na Naravoslovnotehniški fakulteti v okviru Mednarodnega simpozija o novostih v tekstilu in grafiki organizirana Mednarodna konferenca Edufashion »Refashioning fashion – Novi scenariji oblačil«.
4QMFUOB TUSBO www.openwear.org
7PEKB QSPKFLUB OB /5' izr. prof. Almira Sadar
1BSUOFSKJ W QSPKFLUV Ƌ Univerza v Ljubljani, NTF Ƌ Studio Poper d. o. o., Ljubljana Ƌ Ethical Economy, London Ƌ Faculty of Political Sciences, University of Milano, Milano Ƌ Creative Encounters, Copenhagen Business School, Kobenhavn
139
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ , 3&"5*7/& */ ,6-563/& */%6453*+& ] Projekt je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Slovenije. Namen projekta je bil izkoristiti potencial tradicionalne tekstilne kulture v Sloveniji, z upoĹĄtevanjem sodobnega oblikovanja in novih tehnologij razviti oblikovalske inovacije na osnovi lokalnih tehnik in tradicionalnih znanj ter ustvariti proizvode z dodano vrednostjo. Razvita je bila linija inovativnih tekstilnih izdelkov, ki predstavlja kolekcije uporabnih tekstilnih predmetov in modnih dodatkov primernih za ponudbo v specializiranih oblikovalskih trgovinah, muzejskih trgovinah in za ponudbo poslovnih ali protokolarnih daril.
.FOUPSKJ
Fotografija:
izr. prof. Almira Sadar, doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, doc. NataĹĄa PerĹĄuh
Ć‹ MFWP JO EFTOP MJOJKB JOPWBUJWOJI UFLTUJMOJI J[EFMLPW
Ä?UVEFOUJ Klementina Kranvogel, Ana JeliniÄ?, Cilka Sadar, Marija Zajc – JaĹĄovec, Renata Bejić
141
[ *;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ " ,5*7/045* ,"5&%3& ;"
0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă‹*- ]
0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFE TFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂŒ 5ÂťSL OB ,050 Konec aprila 2011 sta si predsedniĹĄki soprogi ogledali razstave ĹĄtudentskih tekstilij PULL-OVER, SODOBNA IDRIJSKA ÄŒIPKA, Ĺ˝AKARSKE TORBE IN OBLAÄŒILA, SVETLOBA OBLIKA/OBLEKA v modelirnici, projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR v tekstilnici ter kabinet za digitalni tisk (slika 1, 2). V risalnici je potekal ogled predstavitve Katedre za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il, izroÄ?itev publikacij KOTO ter izroÄ?itev malih tekstilnih torbic ĹĄtudentk Aleksandre Rakić, Sare Valenci in Lee HoÄ?evar, izdelanih za gospo Fischer in gospo TĂźrk.
(PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO V zaÄ?etku maja 2011 je Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il gostila prof. Tamaro Albu, direktorico AAS programa za modo na Parsons the New School for Design iz New Yorka (slika 3). Parsons je ena najprestiĹžnejĹĄih umetniĹĄko-oblikovalskih ĹĄol in sodi med vodilne izobraĹževalne institucije na podroÄ?ju modnega oblikovanja ne le v ZDA, ampak tudi v svetovnem merilu. Sodelovanje med katedro in Parsonsom je bilo vzpostavljeno leta 2009, v naslednjem letu pa je bila organizirana strokovna ekskurzija v New York.
4MJLB 0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂŒ 5ÂťSL OB ,050 GPUPHSBČ‚KF #PSJT #FKB
4MJLB (PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO
/BHSBEB 5SFOE Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il Oddelka za tekstilstvo je v torek, 30. novembra 2010, v Festivalni dvorani prejela nagrado Trend 2010 za doseĹžke v vizualni kulturi (slika 4).
3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF
3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ƌ Tekstilni nagovori ... o svetlobi, KUD France Preťeren, Ljubljana Ƌ Rastlinjak mode (Flower & Fashion Design), razstava in modna revija, Mesec oblikovanja Ƌ Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Kreativne industrije (Generacija talentov) Ƌ Design Expo, Mesec oblikovanja – projekt Svetil (Artpark) Ƌ predstavitev katedre na sejmu Fashion.HR, Zagreb, Hrvaťka Ƌ Delightful, razstava, festival Dobimo se pred Škucem in Škuceva trŞnica Ƌ Iluminacije, desni atrij Mestne hiťe, Ljubljana Ƌ Prostor pod soncem, Soteska in galerija TukadMunga, Ljubljana Ƌ Svetloba, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Šiťka, Ljubljana
3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ć‹ Tekstilni nagovori ... o knjigi, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć‹ Mesec oblikovanja, Viba studio, Ljubljana Ć‹ Tekstilne knjige, razstava, Tovarna umetnosti v MajĹĄperku Ć‹ O knjigi, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka, Ljubljana Ć‹ Knjiga je v modi, razstava, festival Dobimo se pred Ĺ kucem in Ĺ kuceva trĹžnica Ć‹ Tekstilni nagovori, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć‹ ÄŒutizija, razstava, Simpozij poezija in vino, Pokrajinski muzej Ptuj
4MJLB /BHSBEB 5SFOE
1PTFCOJ QSPKFLUJ Ć€ TPEFMPWBOKB [ JOEVTUSJKP JO OBSPĂŒOJLJ W MFUV Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe linij copat, Kopitarna Sevnica, Sevnica in Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe za DM, Ljubljana Ć‹ Oblikovanje in izvedba celostne podobe niza izloĹžb, veleblagovnica Maxi, Ljubljana Ć‹ Oblikovanje linije tekstilnih izdelkov za Mercator, Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe tekstilnih svetil, Arcadia, Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe izdelkov iz tekstilnih talnih oblog, 3M, Ljubljana Ć‹ Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe (za image fotografiranje), Ilirija, Ljubljana
1PTFCOJ QSPKFLUJ ƀ FWSPQTLJ JO OBDJPOBMOJ QSPKFLUJ Ƌ Partner na evropskem projektu EDU FASHION, kolekcija OPENWEAR (2009–2011) Ƌ Projekt Kreativne industrije, podprt s strani Ministrstva za kulturo, Ljubljana (2011)
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ % *.&/"] Ĺ tudenti 2. letnika grafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij so pri predmetu Tipografija postavljeni pred nekaj oblikovalskih izzivov. Na tokratni razstavi so izdelki iz preteklega in letoĹĄnjega ĹĄtudijskega leta. Ĺ tudenti so morali izdelati svoja imena v 3D tehniki. Izbira materialov in izvedba je bila prepuĹĄÄ?ena njihovim osebnim odloÄ?itvam. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je bila to ena prvih domaÄ?ih nalog, ki jih ĹĄtudenti tekom semestra opravljajo poleg vaj. Sama razstava kaĹže na to, da so se ĹĄtudenti dobro pripravili
in izdelali svoja imena v najrazliÄ?nejĹĄih tehnikah. Seveda pa je vedno tako, da so na koncu nekateri izdelki nekoliko boljĹĄi, predvsem v izvedbenem smislu, in so zato razstavljeni.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ .*)" .JIB )PSWBU
Ć‹ +&3/&+ +FSOFK ,PLPM
.FOUPSKJ doc. dr. Klementina MoĹžina, asist. BlaĹž Rat, asist. Nace PuĹĄnik
[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]
[ 5*10 ] Po vrsti Ĺže tretja zbirka ĹĄtudentskih Ä?rkovnih vrst nastalih na dodiplomskem in podiplomskem programu GrafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij v ĹĄtudijskem letu 2010/2011 postaja stalnica v predstavitvah ĹĄtudijskih rezultatov pri treh predmetih: Tipografija v razliÄ?nih medijih, NaÄ?rtovanje pisav in Ustvarjalna tipografija. Zadane projektne naloge pri omenjenih predmetih so bile v osnovi razliÄ?ne. Razpete od temeljnih pogojev Ä?itljivosti in uporabnosti za stavljenje strnjenega besedila do zahtev po specifiÄ?ni namembnosti so vodile do rezultatov, ki so na ogled v zbirki z Ĺže znanim naslovom Tipo 3. V njej naĹĄe Ä?rkovne vrste predstavljamo drugaÄ?e kot v dveh predhodnih izdajah. Korak naprej od kataloĹĄkega pregleda je tokrat tipografski vzorÄ?nik. ObseĹžnejĹĄa zbirka pisav nas sili v klasifikacijo, zahteva preglednejĹĄi razpored, s tem pa nam omogoÄ?a tudi bolj primerljivo obravnavo Ä?rkovnih vrst.
Pustimo ob strani veÄ?no dilemo, Ä?emu sploh nove in nove Ä?rkovne vrste, in se raje vpraĹĄajmo, zakaj je za ĹĄtudente na grafiÄ?nih smereh ĹĄtudij oblikovanja in naÄ?rtovanja pisav tako pomemben? Gre namreÄ? za ponovno odkrivanje Ĺže znanega, vseprisotnega. Tipografija kot primarna nosilka vidnih sporoÄ?il se zdi marsikomu – neupraviÄ?eno – popolnoma samoumevna. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je dobra tipografska reĹĄitev za bralca neopazna, ker je nemoteÄ?a in brez napak, skratka prostorsko uravnoteĹžena. ToÄ?no to je srĹž ĹĄtudija oblikovanja Ä?rkovnih znakov in njih povezave v delujoÄ?o celoto – pisavo. In prav tukaj se zgodi preobrat v dojemanju funkcije tipografije in njenih zakonitosti, ki ga je s poizkusom izdelave fonta in preverjanjem njegove uporabne vrednosti potrebno izkusiti osebno. V tej fazi ĹĄtudija je omenjena izkuĹĄnja ena od najpomembnejĹĄih popotnic, a hkrati tudi prevzeta odgovornost za nadaljnje delo s kakrĹĄnimkoli tipografskim gradivom.
Fotografija: Ć‹ W P[BEKV W[PSĂŒOJL QJTBW 5JQP
*[CSBOF ÌSLPWOF WSTUF ĞUVEJKTLFHB MFUB .FOUPSKJ
doc. dr. Klementina Možina, doc. Domen Fras, doc. Boštjan Botas Kenda, asist. Nace Pušnik
ËSLPWOB WSTUB 0OEPMJOB avtorica Malvina Aurelia Lubec, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
ËSLPWOB WSTUB ,BMJHSB avtorica Eva Žagar, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
ËSLPWOB WSTUB .PVTF avtor Peter Novak, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav
ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 1MBUGPSN avtorica Urška Alič, predmet: Ustvarjalna tipografija
ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 'JLVT 1SP avtor Primož Škrl, predmet: Ustvarjalna tipografija
ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 5SBOTJUJB avtor Davorin Babič, predmet: Ustvarjalna tipografija
[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ]
[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ] Ĺ tudentski svet NaravoslovnotehniĹĄke fakultete (Ĺ S NTF) je uradno delovno telo, ki zastopa interese ĹĄtudentov in se zavzema za njihovo uresniÄ?itev ter skrbi za kakovosten ĹĄtudij ter pestro in kakovostno ĹĄtudentsko Ĺživljenje. ÄŒlani aktivno sodelujemo v organih fakultete kot tudi v organih Univerze v Ljubljani. Navadno sestankujemo enkrat meseÄ?no, ponavadi vsak torek v mesecu. NaĹĄe pravice in dolĹžnosti presegajo okvirne toÄ?ke, saj se poleg volitev predstavnikov ĹĄtudentov v organe Ä?lanice, izvolitve elektorjev, ki nato volijo rektorja, podaje mnenja o kandidatih za dekana, sprejema
plana dela in finanÄ?nega naÄ?rta, podaje mnenja o aktih in pravilnikih, sodelovanja pri izvajanju ankete o pedagoĹĄkem delu, izdaje ĹĄtudentskega mnenja o pedagoĹĄkem delu, izvedbe programa interesnih dejavnosti ĹĄtudentov, sodelovanja pri skrbi za notranji sistem, zagotavljanja kakovosti fakultete ukvarjamo tudi z morebitnimi teĹžavami, ki se pojavijo tekom ĹĄtudija. TeĹžimo k realizaciji dobrih predlogov ĹĄtudentov, povezovanju ĹĄtudentov razliÄ?nih strok, predstavljanju ĹĄtudentskega glasu vodstvu fakultete, kot tudi sami Univerzi ter nenazadnje k ĹĄirjenju naĹĄe aktivnosti na vseh podroÄ?jih.
'PUPHSBČ‚KJ Ć‹ W P[BEKV TQMFUOB TUSBO ÄžUVEFOUTLFHB TWFUB XXX OUG TJ Ć‹ TQPEBK ĂŒMBOJ ÄžUVEFOUTLFHB TWFUB /BSBWPTMPWOPUFIOJÄžLF GBLVMUFUF
149
[ ,0/5",5/* 10%"5,* ] Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Snežniška 5 SI-1000 Ljubljana telefon: 01/200 32 00 fax: 01/200 32 70 e-pošta: info@ntf.uni-lj.si spletna stran: http://www.ntf.uni-lj.si/ot/ SFGFSBU [B ĞUVEFOUTLF [BEFWF uradne ure: ponedeljek–petek, 10.–12. ure telefon: 01/200 32 10 e-pošta: barbara.lavrinc@ntf.uni-lj.si jasna.teichmeister@ntf.uni-lj.si LOKJĻOJDB odpiralni čas: ponedeljek–petek, 10.–16. ure telefon: 01/200 32 23 e-pošta: library@ntf.uni-lj.si
Slovenska
Snežniška
Prešernova
ka
ls
vo
Ti
Zoisova
Oddelek za tekstilstvo
Snežniška
Tr ža šk a
Aškerčeva
P RIMSKI ZID
Barjanska
Foto studio
Bogišičeva
va
je ar
oh Gr
a
ov
m Ja
Murnikova
Mirje
151