3. stopnja ... z vizijo. by Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo

[ Z VIZIJO. ] Na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete na začetku bolonjske reforme nismo bili ne na strani zagovornikov reforme, ki so pretiravali v pričakovanjih niti ne na strani kar številnih nasprotnikov, ki so pretiravali z navajanjem negativnih posledic. Res pa je, da smo zelo resno preverjali argumente tako prvih kot drugih. Dejstvo je, da se je položaj panog, za katere pretežno izobražujemo strokovnjake na dodiplomski in podiplomski stopnji, tako korenito spremenil, da je bilo potrebno postaviti jasno vizijo nadaljnjega razvoja na izobraževalnem, raziskovalnem in umetniškem področju, ki je nakazovala tudi potrebo po posodobitvi in reformi izobraževalnih programov. Napovedana bolonjska reforma je bila tako odlična priložnost, da se tega lotimo. To je bil tudi poglavitni razlog, da smo bili med prvimi, ki so akreditirali nove bolonjske programe. Dialog med pedagoškimi delavci, študenti, diplomanti, delodajalci in tujimi partnerji, s katerimi smo povezani preko mednarodnih združenj (Autex, Iarigai, Cumulus idr.), je pokazal, da se je potrebno reforme lotiti z jasno opredelitvijo znanj, spretnosti in veščin, ki jih diplomant kateregakoli programa ali stopnje mora imeti, da bo konkurenčen na vedno zahtevnejšem trgu dela, na katerem bo vladala vedno večja konkurenca. Tako smo prišli do usklajenega kompetenčnega profila diplomanta, ki je omogočal odstranjevanje nepotrebnega balasta, ki se je z leti nabral v vseh programih. Počasi se je krepilo zavedanje, da so spremembe nujne in tudi zaradi tega je bilo usklajevanje predmetnikov glede deležev posameznih vsebin enostavnejše, kot bi bilo v primeru, če bi se najprej lotili predmetnika. Energijo smo tako lahko usmerili tudi

na druga pomembna področja, kot je na primer uvajanje novih metod učenja in zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa, ki dejansko omogočajo razvijanje postavljenih kompetenc. Dejstvo je, da so nove metode učenja tesno povezane z materialnimi pogoji, kajti novih izobraževalnih pristopov ni mogoče izvajati s tablo in kredo, s svinčnikom in skicirko in niti ne v laboratorijih brez ustrezne specifične opreme in sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Tukaj smo, po našem mnenju, pri bistvenemu problemu bolonjske reforme, ki pa ni samo problem reforme, temveč problem financiranja visokega šolstva nasploh. In nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu spremenile. Oddelek zato vsa prosta finančna sredstva, ki jih pridobi z izvajanjem drugih dejavnosti, postopoma, korak za korakom, usmerja v izboljšanje materialnih pogojev za izvajanje pedagoškega procesa. Veselimo se vsakega posameznega koraka, ki ga napravimo v tej smeri, tako tudi letošnjega, s katerim smo pridobili nove prostore za izvajanje projektnega in eksperimentalnega dela na področju modne fotografije in videa, grafične dodelave ter oblikovanja pletiv in pletenin. Tudi na ta način razvijamo temeljno vizijo našega delovanja, ki je s povezovanjem znanosti, umetnosti in sodobnih tehnologij razvijati ustvarjalnost in odgovoren odnos naših diplomantov za trajnostni razvoj družbe.

Predstojnik Oddelka za tekstilstvo, NTF prof. dr. Franci Sluga

[ 3. STOPNJA ]

[ ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN PREDMETNIKI ]

[ TEKSTILSTVO, GRAFIKA IN TEKSTILNO OBLIKOVANJE ] Stopnja in vrsta študijskega programa: Podiplomski – doktorski Trajanje: 3 leta, skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (21) umetnost; (54) proizvodne tehnologije Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-P: Ƌ tekstilstvo: (5420) Tekstilna, konfekcijska, čevljarska in usnjarska industrija (podrobneje neopredeljeno) Ƌ grafične in interaktivne komunikacije: (2130) Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja (podrobneje neopredeljeno)

Ƌ tekstilno oblikovanje: (2143) Oblikovanje tekstilij in oblačil (modno oblikovanje) Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (18202) Doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) Znanstvene raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji: tehniške vede; humanistične vede Datum akreditacije: 20. 4. 2009

Temeljni cilji programa Področje tekstilstva

Tehnološko visoko razvite tekstilije postajajo pomembni novi materiali za različna področja uporabe. Vpeljava nanotehnologije in drugih sodobnih postopkov funkcionalizacije omogoča izdelavo tekstilnih vlaken z novimi ali izboljšanimi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri tem je potrebno izpostaviti pomembne prednosti tekstilnih materialov, kot so lahkost, gibkost, trpežnost in biorazgradljivost, ob hkratnih posebnih lastnostih, in sicer protimikrobnosti, samočistilnosti, bioaktivnosti, vodo- in oljeodbojnosti, ognjevarnosti, termoregulativnosti, elektroprevodnosti, zaščiti pred UV žarki in elektromagnetnem sevanju in nevidnosti v IR področju. Obstoj tekstilne industrije v EU je vezan na razvoj tehnološko visoko razvitih proizvodov. Po zaslugi lastnega znanja in razvoja lastnih izdelkov se sloven-

ska tekstilna industrija že vrsto let uspešno postavlja ob bok svetovni konkurenci. Intenzivno sodelovanje raziskovalcev z Univerze v Ljubljani v znanstveno raziskovalnih in razvojnih projektih preko industrijskega razvojnega centra IRSPIN, strokovnih simpozijev in drugih oblik sodelovanja omogoča obvladovanje tehnološko visoko razvitih tehnologij. Pri pripravi programa doktorskega študija smo sledili raziskovalnim prioritetam, ki jih je v svojem programu za obdobje od 2007 do 2013 oblikovala evropska in slovenska tekstilna tehnološka platforma. Le-te so osredotočene na področja raziskav, ki dolgoročno vplivajo na razvoj tekstilne in oblačilne industrije. Med najpomembnejšimi so premik od konvencionalnih do specialnih proizvodov na podlagi visoko tehnoloških procesov vzdolž celotne verige od vlakna preko ploskovne tekstilije do oblačila, uveljavitev in širitev tekstila v številne industrijske sektorje ter nova področja uporabe, premik od masovne proizvodnje k proizvodnji po

meri skupaj z inteligentno proizvodnjo, logistiko, distribucijo in novimi koncepti storitev. Vpeljava najsodobnejših tehnologij pri proizvodnji vlaken ter kemijskih in fizikalnih obdelavah ploskovnih tekstilij zahteva veliko temeljnega in aplikativnega znanja, ki ga bodo študenti pridobili v okviru doktorskega študija tekstilstva. Program študija vključuje predmete, ki bodo omogočili usvojitev temeljnih znanj s področja matematike, mehanike, fizikalne, organske in analitske kemije. Nadalje omogoča poglobljen študij strukture, fizike in mehanike polimerov, novih tehnologij izdelave in predelave funkcionalnih tekstilnih materialov, razvoj tekstilij iz obnovljivih virov in recikliranje, vpeljavo biotehnologije v proizvodnjo in obdelavo tekstilij, izdelavo novih materialov za tehnične tekstilije kot na primer medicinske tekstilije, geo- in agrotekstilije, tekstilije v letalstvu ter elektrotekstilije, ki predstavljajo najsodobnejše pametne in inteligentne tekstilije z vgrajenimi senzorji in čutili. Pri izvedbi tako zahtevnega interdisciplinarnega študija se povezujemo z raziskovalci s Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Filozofske fakultete, Fakultete za družbene vede, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kemijskim inštitutom in Inštitutom Jožef Stefan iz Ljubljane, Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, Tekstilno-tehnološke fakultete iz Zagreba, Hrvaška.

Področje grafičnih in interaktivnih komunikacij Grafična industrija se danes povsod po svetu srečuje s številnimi izzivi. Izredno hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zlasti interneta in mobilnih naprav, ogroža papir kot klasični tiskovni material in nosilec informacij. Kot kažejo zadnji trendi, pa lahko tako klasični kot novi mediji obstajajo sočasno drug ob drugem in se na marsikaterem področju celo dopolnjujejo. Dober primer je razcvet proizvodnje cenovno dostopnih, hitrih in zmogljivih barvnih tiskalnikov za domačo in pisarniško rabo (SOHO – small office/home office), s katerimi lahko danes praktično vsakdo z ustrezno računalniško strojno in programsko opremo kar doma oblikuje in izdela, tj. natisne, kakovostno reklamno brošuro, katalog ali pa celo knjigo. Po drugi strani pa se je tudi grafična – tiskarska – industrija ob pomoči digitalne tehnologije morala prilagoditi potrebam oz. zahtevam sodobnega človeka po vsesplošni dosegljivosti in personaliziranosti informacij. V tiskarstvu smo priča nekakšnemu premiku paradigme iz t. i. »just-in-case« v »just-in-time« filozofijo tiskanja. Namesto velikih naklad tiskovin, ki jih proizvajajo ofsetni, flekso in ostali klasični tiskarski stroji, se danes dokumenti shranjujejo v elektronski obliki na disk ali magnetni trak in jih je možno natisniti v natančno zaželeni, manjši količini, v točno določenem času in v skladu s specifičnimi zahtevami uporabnika (personalizacija). Globalizacija, ki se kaže zlasti v konkurenčnosti azij-

skih podjetij, je podobno kot v drugih industrijskih panogah prisilila evropsko grafično industrijo, da poišče nove rešitve in možnosti razvoja. Te so povezane s proizvodnjo tehnološko zahtevnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kamor sodi t. i. inovativni tisk, pri čemer se uporabljajo posebna tiskarska barvila ali črnila (termokromatična, penetracijska, efektna črnila), ki podelijo nosilcu ustrezne varnostne, dekorativne ali druge specifične lastnosti. Zelo svetlo prihodnost ima prav gotovo tiskana elektronika (printed electronics). Elektronske komponente se lahko danes zaradi vedno večje miniaturizacije natisnejo na substrat s pomočjo digitalnih (brizgalni oz. ink-jet) pa tudi klasičnih (flekso-, sitotisk) tiskarskih tehnik. Skozi mikronske šobe sodobnih brizgalnih tiskalnikov je možno na plastiko, kovino, steklo, papir in druge nosilce brizgati tudi korozivne materiale (pigmenti v obliki tekočin – zlato, srebro) ali celo biološke raztopine (DNK, bakterije; t. i. biotisk). Tisk elektronskih naprav, kot so fleksibilni zasloni, etikete RFID, prožna in toga elektronska vezja, 3D predmeti itd. počasi že postaja resničnost. Da bi lahko tudi domača grafična in sorodne industrije šle v korak z zgoraj opisanimi in ostalimi sodobnimi svetovnimi trendi, je nujno potrebno izobraziti strokovnjake z ustreznimi naravoslovnimi, tehničnimi, družboslovnimi in ostalimi znanji. Program doktorskega študija Grafične in interaktivne komunikacije je oblikovan tako, da omogoča kandidatu pridobitev teoretičnih in praktičnih znanj, ki jih bo po končanem študiju kot bodoči raziskovalec bodisi na univerzi ali inštitutu ali pa kot tehnolog v podjetju potreboval pri svojem delu.

Tekstilno oblikovanje Tekstilno oblikovanje v najširšem smislu ima v svoji zasnovi težnjo po sintezi novega, temelji na kritičnosti in kreativnem komponiranju novih vsebin in namembnosti. Na povsem sproščenem trgu je oblikovanje že zdaj pomembna sestavina celovite ponudbe sodobnih tekstilnih izdelkov, ki nikoli ne ostaja brez pomembnih razvojnih izzivov. Konkurenčna prednost je vse bolj odvisna od smiselno vpetega oblikovanja v koncept blagovne znamke. Njena prepoznavnost zavisi od dejanske dodane vrednosti različnim kvalitetam izdelka, kar dosežemo le z vlaganjem v interdisciplinarne raziskave in razvoj, ki spodbuja inovacije. Tekstilno in oblačilno oblikovanje predstavlja nadgradnjo in ima prihodnost v razvitih ekonomijah v okviru izdelkov visoke kakovosti v vseh ozirih, v sodobnih tehničnih izdelkih, medicinskih tekstilijah, inteligentnih tekstilijah in podobno. Poleg drugih ukrepov so cilji tesno povezani z ustreznim znanjem in vrhunsko usposobljenostjo strokovnega kadra, ki bo znal zadovoljevati zahteve in potrebe najzahtevnejših kupcev in jim celo napovedoval njihovo obnašanje v prihodnosti.

Področja nove uporabe so tesno povezana s tehnološko visoko razvitimi materiali, ki nudijo specialne, nove ali izboljšane funkcionalne lastnosti izdelkom. Oblikovalci s pridom izkoristijo vsako novost v tekstilstvu, na primer nekatere danes že nepogrešljive lastnosti materialov, kot so lahkost, gibkost, trpežnost, biorazgradljivost, protimikrobnost, samočistilnost, bioaktivnost, vodo- in oljeodbojnost, ognjevarnost, termoregulativnost, elektroprevodnost, zaščita pred UV žarki in elektromagnetnim sevanjem in jih vgrajujejo v svoje zamisli. Vpeljava novih tehnologij odpira tudi vrsto novih možnosti za oblikovanje, ki vstopa v tehnološke procese interdisciplinarno tako na nivoju eksperimentalnega raziskovanja kot pri prenašanju v industrijsko proizvodnjo. Pridobljene raznolike prilagoditve klasičnega profila tekstilnega in modnega oblikovalca je treba nadgraditi s tesnejšimi povezavami z vsemi potrebnimi strokami, ki le skupaj tvorijo uspešno strategijo aplikativnih raziskav za razvoj novodobnih tekstilnih izdelkov in rešitev različnih izzivov v hitro razvijajoči se družbi. Z možnostjo resnega interdisciplinarnega dela v doktorskem študiju bo raziskovalcem dana možnost kritičnega sodelovanja, ki bo temeljilo na skupni odgovornosti, inovativnosti in kreativnosti.

Splošne kompetence programa

Ƌ poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, Ƌ usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, Ƌ reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, Ƌ vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, Ƌ vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja, Ƌ razvita kritična refleksija na področju tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, Ƌ socialne in komunikacijske zmožnosti vodenja skupinskega dela tudi na področju projektov, ki temeljijo na povezovanju znanstvenih zakonitosti z različnih področij, Ƌ razvita profesionalna, etična in okoljska odgovornost, Ƌ sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti predvsem s področja IKT-jev v vsakdanjem strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.

Predmetno specifične kompetence

Področje tekstilstva Ƌ usvojitev matematičnih orodij za študij tehniške mehanike, sposobnost razumevanja mehanskih zakonitosti in principov v mehaniki materialov in delovanju naprav, sposobnost nadgrajevanja osnovnih modelov s specifičnimi in razvijanje deduktivnega reševanja problemov na področju tekstilne tehnologije, Ƌ znanja s področja fizikalne organske kemije, ki so nujno potrebna pri študiju kemijsko orientiranih predmetov na področju tekstilne znanosti in tehnologije, vpogled v moderne analitske metode v organski kemiji, sposobnost presoje o izbiri najprimernejše metode pri praktičnem reševanju raziskovalnih problemov na področju kemijske tekstilne tehnologije, kar je pogoj za samostojno reševanje raziskovalnih problemov s tega področja, Ƌ sposobnost razumevanja zakonitosti s področja fizike in mehanike vlaknotvornih polimerov, sposobnost povezave nadmolekulske in morfološke strukture z lastnostmi polimerov, sposobnost izbire vlaknotvornih polimerov glede na zahtevane lastnosti končnega proizvoda, poznavanje uporabnih možnosti vlaknotvornih polimerov na različnih področjih ter razumevanje vpliva dejavnikov pri proizvodnji in uporabi vlaken in končnih izdelkov, Ƌ znanja s področja visokozmogljivih vlaken za potrebe razvoja in uporabe v tehnološko visoko razvitih izdelkih za tehnične namene, sposobnost uporabe teoretičnega znanja s področja strukture, lastnosti in uporabe polimernih vlaken za potrebe konstrukcije visokozmogljivih tehničnih tekstilnih izdelkov in vlaknatih kompozitov, sposobnost strokovne izbire visokozmogljivih vlaken glede na zahtevane lastnosti končnega proizvoda, Ƌ vpogled na področje nekonvencionalnih vlaken in novih sintetičnih vlaken iz biopolimerov, ki surovinsko niso vezana na nafto, poznavanje sodobnih tehnologij, ki vodijo do sinteze biopolimerov iz obnovljivih surovin, lastnosti in prednosti njihove uporabe, sposobnost strokovne izbire vlaken za razvoj okolju prijaznih izdelkov, poznavanje problematike pri njihovem pridobivanju in uporabi, Ƌ razumevanje povezave med strukturo in lastnostmi vlaknotvornih polimerov ter njihovo razgradljivostjo in obnovljivostjo, sposobnost prepoznanja potreb ločevanja odpadnih tekstilnih materialov, poznavanje postopkov recikliranja polimernih materialov in vpliva recikliranja na njihove lastnosti, sposobnost iskanja optimalnih rešitev pri izdelavi tekstilnih izdelkov ob upoštevanju ekološkega oblikovanja in življenjskega cikla posameznega izdelka, Ƌ usvojitev najsodobnejših analitskih metod za preiskave strukture molekul v nanometrskem merilu, nadmolekularnih struktur v trdem agregatnem stanju, anizotropije, termičnih lastnosti, difuzijskih pojavov, viskoelastičnosti in gostote

vlaken ter sposobnost izbire ustreznih analitskih metod pri raziskavi kemijskih in fizikalnih lastnosti vlaknotvornih polimerov ter njihovih sprememb pri različnih postopkih predelave, uporaba znanja na specialnih področjih preiskav, kot so arheološke in zgodovinske tekstilije, preiskave tekstilij v forenziki, Ƌ pridobitev znanj in veščin na področju programiranja in numeričnih metod, vpogled v matematične programske pakete, ki so pomembni pri analizi merjenih rezultatov, nadgraditev statističnega načina razmišljanja in pristopa k raziskovanju, sposobnost uporabe sodobnega statistična orodja pri znanstveno-raziskovalnem ali poklicnem delu, razumevanje osnov in praktične uporabe obravnavanih metod v tekstilstvu, Ƌ poglobljen študij strukture in lastnosti enojnih, združenih, sukanih in kablanih linijskih tekstilij, enoplastnih in večplastni tkanin, pletiv in pletenin, 3D tekstilij ter koprenskih, ekstrudiranih, napihanih in naplavljenih netkanih tekstilij, sposobnost povezovanja vpliva konstrukcijskih in proizvodnih parametrov na končne lastnosti izdelka, sposobnost načrtovanja tekstilij za različne namene končne uporabe z vnaprej zahtevanimi fizikalnimi, mehanskimi, prepustnostnimi in drugimi lastnostmi, obvladanje najzahtevnejših naprednih tehnologij izdelave tekstilij, razumevanje vpliva posamezne faze na lastnosti tekstilije ter poznavanje naprednih metod in aparatov za preizkušanje mehanskih lastnosti tekstilnih izdelkov. Ƌ znanje teoretičnih osnov plemenitilnih procesov ter postopkov kemijske in fizikalne modifikacije tekstilij, sposobnost vpogleda v mehanizme procesov, razumevanje vpliva dejavnikov na kakovost izvedbe postopkov in posledično lastnosti končnih izdelkov, sposobnost povezovanja teoretičnih in aplikativnih znanj s področij strukturnih, konstrukcijskih, mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti tekstilij ter postopkov plemenitenja in nege tekstilij, poznavanje tehnološko najsodobnejših kemijskih tekstilnih postopkov ter sredstev za njihovo izvedbo, sposobnost strokovne izbire postopka glede na zahtevane funkcionalne lastnosti izdelka, Ƌ sposobnost vpeljave novih tehnologij za modifikacijo tekstilij, med njimi nanotehnoloških postopkov, kot sta sol-gel tehnologija in neravnovesne plazemske tehnologije, mikrokapsuliranje, biotehnologija; vpogled v mehanizme modifikacije površin tekstilij ter metode za njihovo karakterizacijo, poznavanje ekoloških in ekonomskih prednosti postopkov ter njihove pomanjkljivosti, Ƌ vpogled v strukturo, lastnosti in uporabnost barvil in pigmentov na področju kemijske tekstilne tehnologije, podrobno poznavanje karakteristik barvil in pigmentov, kar omogoča objektivno vrednotenje tekstilnih izdelkov ter dosego njihove večje konkurenčnosti, pridobitev ustreznih znanj na področju teorije in prakse merjenja barve, podrobna seznanitev z barvo kot fenomenom čutne zaznave,

razumevanje problemov povezanih z zaznavanjem in upodabljanjem barve v različnih medijih, Ƌ vpogled v strukturne lastnosti kemijskih sredstev za plemenitenje in nego tekstilij, sposobnost strokovne rabe ustreznih sredstev, njihovih koncentracije in kombinacij ter sposobnost ekološkega razmišljanja pri uporabi najsodobnejših sredstev in načinov funkcionalizacije tekstilnih vlaken ter njihove nege, Ƌ sposobnost razvijanja specialnih tehničnih dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih tekstilij z visoko dodano vrednostjo za nove aplikacije na različnih gospodarskih področjih, kot so medicina, farmacija, šport, gradbeništvo, kmetijstvo, letalstvo, poznavanje zahtev po funkcionalnih lastnostih, posameznih struktur in načinov izdelave, posebnosti pri uporabi, specifičnih preiskav in standardov, Ƌ poglobljen študij vpliva posameznih procesov tekstilne industrije, njihovih odpadkov in izdelkov na okolje, pridobitev ekološke osveščenosti, poznavanje okoljevarstvene zakonodaje in ekoloških standardov povezanih s stroko, sposobnost ocenitve in reševanje konkretnih ekoloških problemov v industriji, poznavanje okoljskega monitoringa in tehnologij čiščenja industrijskih odpadnih vod in zraka, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri posredovanju in obdelavi podatkov ter zasledovanju novosti na področju okoljevarstva, Ƌ znanje na področju proizvodnega managementa, ki vključuje razumevanje razvoja proizvodnje, produktivnosti in izboljšav, pridobitev sposobnosti načrtovanja in planiranja delovnih procesov z uporabo metod mrežnega planiranja, sposobnost spoznavanja nujnosti izvajanja investicij, sposobnost zaznavanja in vrednotenja stroškov, nastalih v delovnem procesu, razumevanje in sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo strokovnih metod, npr. SWOT analize, vrednostne analize, sistemizacije in vrednotenja zahtevnosti dela, razvoj spretnosti pri načrtovanju in izračunavanju tehnoloških zahtev izdelkov in storitev.

Področje grafičnih in interaktivnih komunikacij Ƌ poznavanje najnovejših tehnologij tiska; usvojitev znanj, ki so potrebna za nenehno učinkovito spremljanje novosti na tem hitro razvijajočem polju sodobne tehnologije, Ƌ spoznavanje pomena inovativnosti in unikatnosti pri snovanju novih idej za tisk izdelkov z veliko dodano vrednostjo, Ƌ usvojitev potrebnih znanj, ki so potrebna za razumevanje osnov ter sistematični pregled smeri razvoja interaktivnega komuniciranja v novih medijih; razumevanje osnov v pripravi in procesiranju večpredstavnih vsebin ter pregled in razumevanje osnov uporabniških vmesnikov, ki omogočajo izvedbo uporabniško-centričnih interaktivnih storitev, Ƌ usvojitev in nadgradnja statističnega načina razmišljanja in pristopa k raziskovanju; spoznavanje

sodobnih statističnih orodij in usvojitev znanj za praktično uporabo statističnih metod na področju grafične tehnologije, Ƌ poglobljen študij osnovnih in zahtevnejših metod za generiranje in procesiranje informacij v različnih grafičnih medijih; spoznavanje teoretičnih osnov o delovanju različnih medijev in njihovi možnosti uporabe, Ƌ podrobno poznavanje vplivov posameznih procesov grafične industrije na okolje, spoznavanje sodobne okoljevarstvene zakonodaje in ekoloških standardov povezanih s stroko, Ƌ usvojitev znanj na področju uporabe matematičnih modelov (matrike, CLUT) in metod za barvne preslikave med različnimi barvnimi prostori značilnimi za grafično in medijsko komunikacijsko tehnologijo, Ƌ vpogled v fizikalne in kemijske osnove sodobnih merilnih metod za potrebe analize in dizajniranja sodobnih aplikacij v grafični tehnologiji; obravnavanje konkretnega kompleksnega problema, pregled rezultatov, ki jih lahko dajo posamezne raziskovalne metode, sinteza pridobljenih delnih rešitev in kritičen pogled na celovitost in uporabnost skupne rešitve, Ƌ iskanje novih inovativnih rešitev pri delu z različnimi sodobnimi materiali; kreiranje idej za možnost prenosa teoretičnih znanj v prakso; možnosti kreiranja novih učinkovitih postopkov dela oz. povečanja učinkovitost tistih, ki se že uporabljajo, Ƌ utrjevanje sposobnosti komuniciranja in aktivnega sodelovanja pri timskem delu ter sposobnosti iskanja novih rešitev; podajanje praktičnih znanj, ki jih potrebuje samostojni inovativni delavec na področju grafične tehnike, da lahko načrtuje nove funkcionalne izdelke z veliko dodano vrednostjo, Ƌ usvojitev znanj, potrebnih za razumevanje in reševanje osnovnih problemov časovno spremenljivih elektromagnetnih polj in prehodnih pojavov, ki so pomembni za razumevanje delovanja preprostih sistemov tiskane elektronike, Ƌ poglobljen študij vpliva tehnološkega razvoja, zgodovinskih in umetnostnih slogov na tipografijo; proučevanje vloge vsebine besedila in nosilca informacije na tipografski izbor ter zahteve in načine preverjanja vidnosti, berljivosti in čitljivosti, Ƌ spoznavanje, razumevanje in kritično presojanje vidne in skrivne konstitucijske, kompozicijske, estetske, sporočilne in komunikacijske značilnosti grafičnega izdelka, izhajajoč iz likovno analitične presoje, Ƌ usvojitev znanj s področje intelektualne lastnine, zaščite inovacij na področjih naravoslovja in tehnologije ter aplikativna uporaba na izbranem področju kandidata, Ƌ razumevanje teoretičnih problemov, povezanih z zaznavanjem, upodabljanjem in merjenjem barv v različnih medijih; obravnavanje najnovejših teoretičnih pristopov in modelov na tem področju, Ƌ sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov na podlagi poznavanja strukture in lastnosti grafičnih in embalažnih materialov,

Ƌ poznavanje in razumevanje interakcij med izdelkom in embalažo ter razvoj veščin in spretnosti pri kontroli in analiziranju sodobnih zahtev izdelave grafičnih in embalažnih izdelkov, Ƌ poglobljeno poznavanje metod slikovnega procesiranja in slikovne analize za objektivno vrednotenje kakovosti tiska; usvojitev osnov programskih orodij za oblikovanje makrov in vključkov, ki omogočajo avtomatsko, objektivno vrednotenje oziroma analizo, Ƌ pridobiti osnovne izkušnje na področju tiskane elektronike, ki so nujno potrebne pri uporabi teh sistemov v praksi; sposobnost iskanja novih inovativnih rešitev tako na področju tiska enostavnejših tiskanih elektronskih sistemov kot tudi pri njihovi končni aplikaciji, Ƌ usvojitev instrumentalnih metod, ki omogočajo objektivno ovrednotenje tistih interakcij pri tisku, ki imajo odločujoč pomen za doseganje tiska najvišje stopnje ponovljivosti in kakovosti, Ƌ usvojitev znanj funkcionalne uporabe osnovnih likovnih parametrov, fraktalnih proporcijskih, ritmičnih in drugih harmoničnih odnosov, zlasti med fotografijo in tipografijo in njuno medsebojno razporeditvijo ter med različnimi kombinacijami valerskih stopenj in barvnih kontrastov in drugih harmoničnih odnosov pri analitičnem preverjanju kakovosti grafičnega oblikovanja, Ƌ spoznavanje s procesi pri oblikovanju, izdelavi in distribuciji izdelkov in storitev; seznanitev s proizvodnim managementom, Ƌ usvojitev znanj o programiranju in numeričnih metodah s poudarkom na grafičnih problemih; pridobiti veščine samostojnega raziskovalnega dela s pomočjo matematičnih programskih paketov, ki so pomembni pri analizi merjenih rezultatov, obdelavi digitalnih slik itd., Ƌ vpogled v izbor in kakovost materialov ter tehnik izdelav, ki so se v preteklosti uporabljali v grafični obrti, manufakturi in industriji.

Področje tekstilnega oblikovanja Ƌ poglobljeni študij teorije mode in specifičnih metod oblikovanja oblačil, ki se navezujejo na sociološko, psihološko in zgodovinsko izhodišče osnovnih funkcij in motivov mode, Ƌ razumevanje in obravnavanje pomembnih vprašanj s področja likovno produktivnega mišljenja, konceptualiziranja, artikuliranja, materializiranja in javne prezentacije ter s področja strukture likovnega jezika in modelov verbalizacije, ki vodijo v uresničitev ideje in njene sporočilnosti, Ƌ sposobnost umeščanja fenomenov mode in kultur oblačenja v širše družbene kontekste in kritične pojasnjevalne okvire ter razumevanja, branja in interpretiranja oblačil kot tekstov (semiotika oblačenja), Ƌ razvijanje sposobnosti za individualno izražanje v skladu s tehnološko inovativnostjo industrijske proizvodnje in povezovanje socio-psiholoških parametrov ter teoretičnih mišljenj v umetniškem smislu

z družboslovno humanističnim specifičnim časom in prostorom, Ƌ vpogled v teoretično, praktično in analitično nadgradnjo razširjenega modnega oblikovanja oblačilnih in ostalih dodatkov v povezavi s tehnološkimi raziskavami tekstilij, Ƌ sposobnost prepoznavanja potreb potencialnih uporabnikov, uporabe orodja za spodbujanje kreativnosti ter verifikacije lastnih idej in njihove selekcije, Ƌ sposobnost oblikovanja in projektiranja tkanin za rabo v interierju in eksterierju skozi razumevanje in vrednotenje arhitekturnih zakonitosti in pomenov v historičnem in širšem kulturnem kontekstu, Ƌ sposobnost poglobljene analize stilskih tokov in njihov vpliv tako v preteklosti kot v sedanjosti ob razumevanju odnosa med oblačilom in telesom ter vizualnega jezika v odnosu do oblačenja, Ƌ znanje s področja vključevanja tehnoloških znanj v dejanski proces oblikovanja tekstilnega izdelka z dodatno kakovostjo oz. izdelavo njegove smiselne ter oblikovno dovršene virtualne predstavitve ob preučevanju možnosti uporabe zahtevnejših orodij različnih grafičnih računalniških programov za razvoj vizualne podobe tekstilnega izdelka, Ƌ sposobnost razumevanja umetniških gibanj evropskega modernizma in zgodovinskih avantgard vključno z njihovimi zavezništvi z radikalnimi političnimi strankami skozi prizmo spora med nacionalizmom in kozmopolitizmom, Ƌ sposobnost funkcionalne uporabe osnovnih likovnih parametrov, fraktalnih proporcijskih ritmičnih in drugih harmoničnih odnosov s pomočjo različnih kombinacij valerskih stopenj in barvnih kontrastov pri analitičnem preverjanju kakovosti tekstilnega oblikovanja oz. tekstilnih izdelkov, Ƌ poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja 2D/3D razvoja krojev oblačil in z njim možnost novega pristopa k oblikovanju funkcionalnega in strukturalnega odnosa med oblačilom (tekstilija) in telesom, Ƌ razvijanje sposobnosti za razumevanje, kritično presojo in opis vidnih in nevidnih konstitucijskih, vzorčnih, estetskih, sporočilnih in komunikacijskih značilnosti modne fotografije, izhajajoč iz likovno analitične, fotografske ter modno oblikovalske presoje, ki se veže na distribucijo modne fotografije in drugih vizualnih sporočil v civilizacijski prostor, Ƌ znanje s področja diferenciranega poznavanja vloge kostumografije in njene zakonitosti znotraj gledališke, operne, plesne predstave, filma, televizije in videa ter s področja vpetosti kostumografije v dramaturški, režijski in scenografski koncept predstav, Ƌ znanje s področja delovanja medijske kulture v povezovanju z modo, modno industrijo ter vlogo medijev v promoviranju in strukturiranju mode v sodobnem času. Ƌ znanje s področja aktivnih tekstilij, katerih razvoj je povezan z biotehnologijo, informacijsko tehnologijo, mikroelektroniko, mikroelektromehan-

skih naprav, z razvojem nosljivih računalnikov in nanotehnologijo ter njihovo uporabo v sodobnem oblikovanju tekstilij in oblačil, Ƌ poudarek na razvoju konceptualnega mišljenja skozi interdisciplinarno gledanje, s katerim se ustvarja povezave med različnimi strokami in mediji ter osvobaja od tematskih standardov.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa Na doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje se lahko vpišejo diplomanti: a) študijskih programov druge stopnje, b) dosedanjih študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program (sprejet pred 11. 6. 2004). Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS iz študijskega programa druge stopnje Grafične in interaktivne komunikacije, c) študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe (sprejetih pred 11. 6. 2004), d) dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe (sprejetem pred 11. 6. 2004). Kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS, e) študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS, f) študijskih programov tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji, kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljnje izobraževanje skladno s 121. členom Statuta UL. Primerno predhodno znanje je zaključen univerzitetni ali magistrski (druga stopnja) študij s področja tekstilstva, grafike ali tekstilnega oblikovanja. V primeru omejitve vpisa bo izbor kandidatov temeljil na uspehu predhodnega študija: a) povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju – 70 %, b) ocena diplomskega oziroma magistrskega dela – 30 %.

Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v doktorskem študijskem programu Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijska komisija NTF na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj.

Pri priznavanju znanja pridobljenega pred vpisom bo Študijska komisija upoštevala naslednja merila: Ƌ ustreznost pogojev za pristop v različne oblike

Ƌ minimalno število semestrov, ki jih mora študent

izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), Ƌ primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, Ƌ ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava.

1. Prehodi med doktorskimi študijskimi programi tretje stopnje

Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je bil pogoj za vključitev v izobraževanje skladen s pogoji za vključitev v doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75 % obsega predmeta in najmanj 75 % vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se priznava študijska obveznost. V primeru, da komisija ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

Načini ocenjevanja V skladu s Statutom Univerze v Ljubljani se uspeh na izpitu ocenjuje z ocenami od 1 do 10, pri čemer za pozitivno oceno šteje ocena od 6 do 10. Po programu bodo izpiti pisni in ustni, ocenjuje pa se tudi priprava in ustna predstavitev seminarjev.

Pogoji za napredovanje po programu Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik doktorskega študija so opravljene študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 ECTS. Od tega doktorand opravi najmanj 20 ECTS iz temeljnih predmetov. V tretji letnik doktorskega študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka prvega in drugega letnika in imajo soglasje Senata UL k temi doktorske disertacije. Zadnji, tretji letnik, je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.

Določbe o prehodih med programi Za prehod med programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu tretje stopnje, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v doktorskem programu Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje.

Pri prehodih med programi se upoštevajo naslednja merila: Ƌ izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program,

Ƌ obseg razpoložljivih mest, Ƌ letniki ali semestri v prejšnjem študijskem programu, v katerih je študent opravil vse študijske obveznosti in ki se lahko priznajo v celoti,

opraviti, če želi diplomirati v novem programu.

Študentom doktorskih študijskih programov tretje stopnje s področja tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij, naravoslovno matematičnih, tehničnih, oblikovalskih, humanističnih in družboslovnih usmeritev, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo doktorirati v novem programu.

2. Prehodi med dosedanjimi podiplomskimi programi in doktorskim študijskim programi tretje stopnje Študentom podiplomskega programa NTF OT in sorodnih podiplomskih študijskih programov (s področja tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij, naravoslovno matematičnih, tehničnih, oblikovalskih, humanističnih in družboslovnih usmeritev), ki so bili akreditirani pred uveljavitvijo Novele zakona o visokem šolstvu, se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo doktorirati v novem programu. O prehodih med programi odloča Študijska komisija Naravoslovnotehniške fakultete, skladno s Statutom UL, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi.

Pogoji za dokončanje študija Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova doktor oziroma doktorica znanosti je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v reviji, ki jo indeksira SCI, SSCI ali A&HCI. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Doktorski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje sestavljata dve glavni skupini predmetov: Ƌ temeljni predmeti in Ƌ izbirni predmeti.

Temeljni in izbirni predmeti se nadalje delijo na dve podskupini, in sicer na splošne, ki se vsebinsko navezujejo na vsa tri področja doktorskega študija tekstilstva, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter teorije tekstilnega oblikovanja, ter področne, ki vključujejo vsebine, ki so specifične za posamezno področje študija. Doktorand skupaj z mentorjem in koordinatorjem področja izbere, skladno s shemo študija v preglednici 5, predmete iz nabora temeljnih (20 ECTS) in

izbirnih (25 ECTS) predmetov. Za zagotovitev področja je potreben izbor najmanj 20 ECTS iz področnih predmetov, od tega najmanj 10 ECTS iz temeljnega področnega predmeta in 10 ECTS iz izbirnih področnih predmetov. Predmeti se izbirajo glede na raziskovalno področje doktorske disertacije v soglasju z mentorjem in koordinatorjem področja. Izbor je možen iz nabora predmetov vseh znanstvenih področij.

Zagotavljanje mobilnosti Doktorandi si bodo v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko izbrali 10 ECTS izbirnih vsebin iz drugih programov UL in primerljivih programov tujih univerz. Študenti, ki vpisujejo področje Tekstilno oblikovanje, obvezno vpišejo predmet Metode in organizacija dela v znanosti (doktorski program FA Arhitektura).

Temeljni predmeti Temeljni predmeti so oblikovani kot splošni (T-S) in področni (T-P). Vsebine predmetov so izbrane na podlagi raziskovalnega dela nosilcev in izvajalcev predmetov, ki se izkazujejo z najmanj tremi raziskovalnimi članki s področja, ki ga obravnava predmet. Vsak temeljni predmet obsega 10 ECTS. Iz nabora temeljnih predmetov je potrebno izbrati najmanj 20 ECTS, od tega 10 ECTS iz nabora temeljnih področnih predmetov.

Izbirni predmeti Izbirni predmeti so oblikovani kot splošni (I-S) ali področni (I-P). Ovrednoteni so s po 5 ali 10 ECTS. Predmeti obravnavajo znanstvene vsebine, ki jih s svojim raziskovalnim delom proučujejo nosilci in izvajalci posameznih predmetov. Predmeti se izvajajo v raziskovalnih ustanovah v laboratorijih, oddelkih in drugih raziskovalnih enotah. Doktorandi si bodo v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko izbrali 10 ECTS izbirnih vsebin iz drugih programov UL, primerljivih programov tujih univerz in iz predmetov, ki jih bo razpisala Univerza v Ljubljani in bodo omogočali usvajanje posebnih znanj in spretnosti (»generic skills«).

[

SHEMA ŠTUDIJA ]

[ 2. LETNIK ] [ 1. LETNIK ]

Predmet

ECTS

Ob. š.

Temeljni predmeti

600

Izbirni predmeti

300

Individualno raziskovalno delo

900

Skupaj 1. letnik

1800

Izbirni predmeti

450

3. LETNIK ]

Predstavitev teme doktorske disertacije ali ustrezna znanstvena objava

150

Individualno raziskovalno delo

1200

Skupaj 2. letnik

1800

Individualno raziskovalno delo

1500

Predstavitev doktorske disertacije pred javnim zagovorom ali ustrezna znanstvena objava

150

Izdelava doktorske disertacije in javni zagovor

150

180

5400

[

Skupaj program [ ECTS – kreditne točke, Ob. š. – skupna obveznost študenta ]

[ NABOR TEMELJNIH PREDMETOV ] Koda

Področje

Nosilec/izvajalec

Predmet

ECTS

K. ure

T-S-1

splošni

Igor Dobovšek

Mehanika – izbrana poglavja

150

T-S-2

splošni

Božo Plesničar, Janez Cerkovnik

Fizikalna organska kemija z modernimi metodami separacije in identifikacije organskih spojin

150

T-S-3

splošni

Vili Bukošek

Fizika in mehanika polimerov

150

T-S-4

splošni

Marta Klanjšek Gunde, Andrej Demšar

Osnove optike, spektroskopije in mikroskopije

150

T-S-5

splošni

Marta Klanjšek Gunde, Marijan Maček

Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki

150

T-S-6

splošni

Bojan Petek, Dunja Mladenić, Matevž Pogačnik

Interaktivnost

150

T-S-7

splošni

Marta Klanjšek Gunde, Dejana Javoršek

Barvni modeli in barvne preslikave

150

[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]

Koda

Področje

Nosilec/izvajalec

Predmet

ECTS

K. ure

T-S-8

splošni

Asja Nina Kovačev

Psihologija in teorija barv

150

T-S-9

splošni

Aleš Hladnik

Načrtovanje poskusov in multivariatna analiza v inženirstvu

150

T-P-1

tekstilstvo

Vili Bukošek, Tatjana Rijavec

Struktura vlaknotvornih polimerov

150

T-P-2

tekstilstvo

Diana Gregor Svetec, Vili Bukošek, Tatjana Rijavec, Andrej Demšar

Preiskave strukture orientiranih polimernih materialov

150

T-P-3

tekstilstvo

Krste Dimitrovski , Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak

Struktura in lastnosti tekstilij – izbrana poglavja

150

T-P-4

tekstilstvo

Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert

Teorija plemenitilnih procesov

150

T-P-5

grafika

Boštjan Botas Kenda, Helena Gabrijelčič

Generiranje in procesiranje informacij v grafičnih medijihsporočilnost medijev

150

T-P-6

grafika

Darko Slavec

Celostna vizualna podoba kot sporočilni in komunikacijski medij

150

T-P-7

grafika

Klementina Možina

Interdisciplinarnost tipografije

150

T-P-8

grafika

Tadeja Muck

Sodobne tehnologije tiska, razvoj in aplikacije

150

T-P-9

oblikov.

Aleš Debeljak

Izbrana poglavja iz sociologije umetnosti

150

T-P-10

oblikov.

Aleš Debeljak, Marija Jenko, Elena Fajt, Karin Košak

Teorija umetnosti tekstilij in oblačil

150

T-P-11

oblikov.

Peter Stanković, Almira Sadar, Teorija mode Elena Fajt, Nataša Peršuh

150

T-P-12

oblikov.

Jožef Muhovič, Dušan Kirbiš

Struktura likovne prakse

150

T-P-13

oblikov.

Peter Stanković

Kulturne študije mode

150

T-P-14

oblikov.

Marija Gorenšek, Marija Jenko

Teoretične podstati oblikovanja tekstilij

150

T-P-15

oblikov.

Karin Košak, Nataša Peršuh, Elena Fajt

Teorija oblikovanja kostumov

150

[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]

[ NABOR IZBIRNIH PREDMETOV ] Koda

Področje

Nosilec/izvajalec

Predmet

ECTS

K. ure

I-S-1

splošni

Milenko Roš, Maja Klančnik

Okoljski vidiki v tekstilstvu in grafiki

150

I-S-2

splošni

Franci Sluga

Kakovost – izbrana poglavja

150

I-S-3 I-S-4

splošni

Diana Gregor Svetec

Recikliranje polimernih materialov

splošni

Miran Mozetič, Uroš Cvelbar, Janez Kovač

Neravnovesne plazemske tehnologije v tekstilstvu in grafiki

150

I-S-5

splošni

Tadeja Muck, Marta Klanjšek Gunde

Tisk elektronike

150

I-S-6

splošni

Marija Gorenšek, Božo Plesničar, Sabina Bračko

Barvila in pigmenti v tekstilstvu in grafiki

I-S-7

splošni

Sabina Bračko Marija Gorenšek

Barvn metrika – izbrana poglavja

I-S-8

splošni

Marija Gorenšek, Sabina Bračko, Petra Forte Tavčer

Smotrna in pametna aplikacija barve

I-S-8

splošni

Marija Gorenšek, Sabina Bračko, Petra Forte Tavčer

Smotrna in pametna aplikacija barve

I-S-9

splošni

Franci Kovač

Sodobne analitske tehnike v grafični in tekstilni tehnologiji

I-S-10

splošni

Jože Petrišič

Uporaba računalniških – numeričnih metod v tekstilnih in grafičnih raziskavah

I-S-11

splošni

Darko Slavec

Analitično preverjanje kakovosti grafičnega in tekstilnega oblikovanja

I-S-12

splošni

Darko Slavec

Modna fotografija kot sporočilni in komunikacijski medij

I-S-13

splošni

Alenka Švab, Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh, Boštjan Botas Kenda

Elementi celostne podobe

I-S-14

splošni

Jasna Hrovatin, Marija Jenko

Oblikovanje in inovacije

I-S-15

splošni

Simona Jevšnik

Napredni 2D/3D razvoj krojev oblačil

I-P-1

tekstilstvo

Tatjana Rijavec, Vili Bukošek

Visokozmogljiva vlakna – izbrana poglavja

150

I-P-2

tekstilstvo

Krste Dimitrovski, Polona Dobnik Dubrovski

Poroznost tekstilij

150

I-P-3

tekstilstvo

Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Marija Gorenšek, Vili Bukošek, Tatjana Rijavec

Funkcionalizacija tekstilnih materialov

150

I-P-4

tekstilstvo

Vili Bukošek, Andrej Demšar, Krste Dimitrovski, Marija Gorenšek

Arheološke in zgodovinske tekstilije – identifikacija, restavriranje, hranjenje

150

I-P-5

tekstilstvo

Maja Andrassy, Tatjana Rijavec

Preiskave tekstilij v forenziki

150

I-P-6

tekstilstvo

Tatjana Rijavec

Vlakna iz obnovljivih surovinskih virov

I-P-7

tekstilstvo

Petra Forte Tavčer, Bojana Boh

Biotehnologija v tekstilstvu

150

I-P-8

tekstilstvo

Krste Dimitrovski, Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak, Simona Jevšnik

Napredne tehnologije za izdelavo tekstilij – izbrana poglavja

150

I-P-9

tekstilstvo

Simona Jevšnik

Napredne tehnologije v konfekciji – izbrana poglavja

150

[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]

ECTS

K. ure

150

Tiskanje tekstilij – izbrana poglavja

150

Barbara Simončič, Boris Orel, Petra Forte Tavčer

Apretiranje tekstilij – izbrana poglavja

150

tekstilstvo

Barbara Simončič, Mateja Kert, Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer

Nega tekstilij – izbrana poglavja

I-P-15

tekstilstvo

Petra Forte Tavčer, Andreja Žgajnar Gotvajn

Ekologija v tekstilstvu – izbrana poglavja

I-P-16

tekstilstvo

Matejka Bizjak, Igor Bartenjev, Tadej Kosel, Alenka Pavko Čuden, Tatjana Rijavec

Specialne 2D in 3D tekstilije – izbrana poglavja

I-P-17

tekstilstvo

Krste Dimitrovski

Tehnične tekstilije – agrotekstilije, geotekstilije, tekstilni filtri

I-P-18

grafika

Jedert Vodopivec

Starejši grafični materiali in tehnike izdelave – izbrana poglavja

150

I-P-19

grafika

Branka Lozo

Trajnostni vidiki materialov pri proizvodnji in predelavi papirja

150

I-P-20

grafika

Diana Gregor Svetec

Embalažni in grafični materiali – izbrana poglavja

150

I-P-21

grafika

Marta Klanjšek Gunde

Analitika sodobnih materialov in aplikacij

I-P-22

grafika

Tadeja Muck, Aleš Hladnik

Metode za proučevanje interakcij materialov pri tisku

150

I-P-23

grafika

Aleš Hladnik, Tadeja Muck

Uporaba slikovnega procesiranja in analize v grafični dejavnosti

150

I-P-24

oblikov.

Matejka Bizjak, Marija Jenko

Tekstil v prostoru

150

I-P-25

oblikov.

Peter Stanković, Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh

Oblačilni stili

150

I-P-26

oblikov.

Karin Košak, Nataša Peršuh, Elena Fajt

Oblikovanje kostumov

150

I-P-27

oblikov.

Tatjana Rijavec, Sabina Bračko, Marjan Jenko, Milan Bizjak

Pametne tekstilije

150

I-P-28

oblikov.

Alenka Švab

Študije spolov, telesa in oblačenja

150

I-P-29

oblikov.

Maruša Pušnik

Moda in medijsko komuniciranje

150

I-P-30

oblikov.

Saša Divjak

Metodologije računalniško podprtega oblikovanja tekstilij in oblačil

150

Koda

Področje

Nosilec/izvajalec

Predmet

I-P-10

tekstilstvo

Petra Forte Tavčer, Barbara Simončič, Marija Gorenšek

Predobdelava vlakenskih substratov – izbrana poglavja

I-P-11

tekstilstvo

Marija Gorenšek, Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert

Barvanje – izbrana poglavja

I-P-12

tekstilstvo

Petra Forte Tavčer, Marija Gorenšek, Barbara Simončič, Mateja Kert

I-P-13

tekstilstvo

I-P-14

[ ECTS – kreditne točke, K. ure – kontaktne ure ]

Vsebine predmetov

T-S-6 Interaktivnost (10 ECTS)

Izvajalec: Igor Dobovšek (nosilec) Predmet omogoča usvojitev osnovnih pojmov s posameznih področij tehniške mehanike s poudarkom na razumevanju mehanskih zakonitosti v povezavi z uporabo na področjih tekstilne in grafične tehnologije. Omogoča razvijanje sposobnosti razumevanja mehanskih principov v mehaniki materialov in delovanju naprav, razvijanje sposobnosti nadgrajevanja osnovnih modelov s specifičnimi modeli in razvijanje sposobnosti deduktivnega reševanja problemov.

Izvajalci: Bojan Petek (nosilec), Dunja Mladenić, Matevž Pogačnik Predmet podaja temeljna znanja in raziskovalni vpogled v presek interaktivnosti z večpredstavnostjo, uporabniškimi vmesniki ter storitvami. Osnovni cilj predmeta je pregled osnov in glavnih smeri razvoja interdisciplinarnih raziskav, pomembnih za interaktivnost, kot so procesiranje signalov, interakcija človek-stroj ter kognitivne znanosti. To omogoča razumevanje, specifikacijo zahtev in vrednotenje uporabniške izkušnje pri uporabniško-centričnem dostopu do večpredstavnih vsebin in storitev.

T-S-2 Fizikalna organska kemija z modernimi metodami separacije in identifikacije organskih spojin (10 ECTS)

T-S-7 Barvni modeli in barvne preslikave (10 ECTS)

T-S-1 Mehanika – izbrana poglavja (10 ECTS)

Izvajalca: Božo Plesničar (nosilec), Janez Cerkovnik Predmet omogoča usvojitev osnov fizikalne organske kemije in nekaterih modernih analitskih metod, ki se uporabljajo v organski kemiji. Vključuje naslednja poglavja: kemijska vez, molekulska struktura in termodinamika, stereokemijska in konformacijska izomerija, molekulska struktura in reaktivnost, kinetika in reakcijski mehanizem v raztopini, študij mehanizmov izbranih organskih reakcij, kisline in baze ter metode separacije in identifikacije organskih spojin.

T-S-3 Fizika in mehanika polimerov (10 ECTS) Izvajalec: Vili Bukošek (nosilec) Predmet nudi temeljna teoretična znanja ter osnovne zakonitosti s področja fizike in mehanike polimerov v trdnem stanju za razumevanja njihovih lastnosti in obnašanja. Osnovni namen predmeta je predstaviti mnoge pomembne teorije (steklastega prehoda, visokoelastičnosti, kristalizacije) in temeljne zakonitosti fizike polimerov strukturirano in zanimivo ter pokazati povezavo eksperimenta s teorijo.

T-S-4 Osnove optike, spektroskopije in mikroskopije (10 ECTS) Izvajalca: Marta Klanjšek Gunde (nosilka), Andrej Demšar Predmet podaja izbrane vsebine iz različnih vej fizike in kemije, ki omogočajo uporabo izsledkov znanosti o materialih za aplikacije v grafični tehniki. Posebna pozornost je posvečena novim materialom, ki jih pogosto označujemo kot funkcionalne ali tudi pametne. Primer potrebe po tovrstnih znanjih je nenehno posodabljanje zaščitnega tiska, uvedba t. i. pametne embalaže in tiskana elektronika.

T-S-5 Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki (10 ECTS) Izvajalka: Marta Klanjšek Gunde (nosilka) Predmet zajema osnovne pojme elektrike (električni naboj, električni tok, osnove elektrostatike, magnetostatike in izmeničnih signalov) ter njihovo uporabo v preprostih enosmernih vezjih in elektronskih sistemih. Najprej se sistematično ponovi in razširi obstoječa fizikalna znanja, nato se jih uporabi v konkretnih sistemih tiskane elektronike.

Izvajalka: Marta Klanjšek Gunde (nosilka) Cilj predmeta je, da kandidat razume, obvlada in skozi raziskovalno delo uporabi matematične modele (matrike, CLUT) in metode za barvne preslikave med različnimi barvnimi prostori značilnimi za grafično in medijsko komunikacijsko tehnologijo. Znanje, ki ga kandidat pridobi bo uporabno na področju zajema, prikaza in upodabljanja barv pri različnih pogojih uporabe glede na opazovalca, osvetlitev, okolico, tiskovne materiale in tiskarske barve, tiskarske tehnike ter pri drugih pogojih glede na kandidatovo usmerjenost in zanimanje. Cilj predmeta je tudi obvladanje potrebnih korekcij pri barvnih pretvorbah iz za naprave značilnih barvnih prostorov v standardnega (CIELAB, CIEXYZ) in obratno.

T-S-8 Psihologija in teorija barv (10 ECTS) Izvajalka: Asja Nina Kovačev (nosilka) Predmet gradi na psihofizioloških učinkih barv na posameznika. Upošteva socio-kulturne determinante uporabe barv ter ugotavlja njihove subjektivne vloge in preference v različnih družbah in kulturah, kakšna je njihova tradicionalna simbolika in relativna stabilnost v času. Pri spoznavanju barv upošteva pomen vida in simboliko očesa. Spremlja pridobivanje barv in njihovo rabo.

T-S-9 Načrtovanje poskusov in multivariatna analiza v inženirstvu (10 ECTS) Izvajalec: Aleš Hladnik (nosilec) Cilj predmeta je nadgraditev statističnega načina razmišljanja in pristopa k raziskovanju. Študenti spoznajo sodobne statistične metode, kot so načrtovanje in analiza poskusov, ter multivariatne metode kakor tudi programska orodja, ki jih bodo lahko uporabljali pri svojem znanstveno-raziskovalnem ali poklicnem delu. Poudarek je na razumevanju osnov in praktični uporabi obravnavanih metod v grafični dejavnosti in tekstilstvu.

T-P-1 Struktura vlaknotvornih polimerov (10 ECTS) Izvajalca: Vili Bukošek (nosilec), Tatjana Rijavec Namen in cilj predmeta je predstaviti strukturno morfološko hierarhijo vlaknotvornih orientiranih polimerov in na poznavanju le-teh pojasniti odvi-

snost med strukturo in lastnostmi, ki je temelj razumevanja obnašanja polimernih materialov.

T-P-2 Preiskave strukture orientiranih polimernih materialov (10 ECTS) Izvajalci: Diana Gregor Svetec (nosilka), Vili Bukošek, Tatjana Rijavec, Andrej Demšar Študenti se seznanijo s fizikalnimi metodami določanja molekulske in nadmolekulske strukture ter morfologije orientiranih polimernih materialov. Za določitev nanometrske in nadmolekulske strukture so zajete metode sipanja, mikroskopija, spektroskopske metode in termična analiza. Poudarek je na metodah, s katerimi se določa anizotropija, toplotne lastnosti, difuzijski pojavi, viskoelastičnost in površinska napetost vlaken in drugih orientiranih polimernih materialov.

T-P-3 Struktura in lastnosti tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalci: Krste Dimitrovski (nosilec), Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak Predmet vključuje pet modulov po 10 ECTS. Ƌ Modul št. 1: Struktura in lastnosti linijskih tekstilij – izbrana poglavja Izbrana snov omogoča poglobljeno znanje o strukturi, mehansko fizikalnih in reoloških lastnostih različnih enojnih, združenih in sukanih linijskih tekstilij. Spoznavanje vpliva spremembe različnih gradnikov in tehnoloških kazalcev na lastnosti linijskih tekstilij omogoča vnaprejšnjo načrtovanje linijskih tekstilij z zahtevanimi lastnostmi. Ƌ Modul št. 2: Struktura in lastnosti tkanin – izbrana poglavja Predmet podaja poglobljeno poznavanje strukture enoplastnih in večplastnih tkanin. Seznanja študente s teoretičnimi modeli za njihovo ponazarjanje in na podlagi le-tega njihovo načrtovanje. Podaja možnosti teoretičnega napovedovanja fizikalnih, mehanskih, prepustnostnih in drugih lastnosti tkanin za različne namene končne uporabe. Ƌ Modul št. 3: Struktura in lastnosti pletiv in pletenin – izbrana poglavja Struktura, geometrija, deformacije, relaksacije in kompleksne lastnosti zahtevnejših pletiv in pletenin. Zahtevnejši geometrijski modeli zanke, mehanski in energijski modeli zanke. Aplikacije ter načrtovanje zahtevnejših in najsodobnejših pletiv in pletenin. Ƌ Modul št. 4: Struktura in lastnosti netkanih tekstilij – izbrana poglavja Temeljito teoretično poznavanje struktur in lastnosti koprenskih, ekstrudiranih, napihanih in naplavljenih netkanih tekstilij. Znanstveni pristop k izbiri optimalnih gradnikov in tehnologije pri načrtovanju različnih netkanih tekstilij. Izbira optimalne in najbolj gospodarne tehnologije za izdelavo različnih struktur netkanih tekstilij. Ƌ Modul št. 5: Struktura in lastnosti 3D

tekstilij – izbrana poglavja Struktura in geometrija 3D tekstilij. Lastnosti 3D struktur (v odvisnosti od tehnološkega postopka izdelave). Oblike 3D struktur – debelejše planarne oblike, oblikovane kompaktne forme z več plastmi sistemov niti, votle strukture, tanjše lupine kompleksnih oblik. Aplikacije – 3D tekstilni kompoziti, njihova uporaba, lastnosti in prednosti. Načrtovanje novih aplikacij s 3D tekstilijami in določanje njihovih lastnosti.

T-P-4 Teorija plemenitilnih procesov (10 ECTS) Izvajalke: Barbara Simončič (nosilka), Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert Predmet vključuje teoretične osnove plemenitenja, ki so pogoj za uspešne tehnološke aplikacije. Obravnava vpliv strukture vlaken in barvil na proces barvanja, termodinamiko sorpcije barvila, difuzijo in hitrost barvanja, odnos barvilo-vlakno, interakcije barvilo-pomožno sredstvo, kemijske reakcije v barvalni kopeli, delovanje oksidacijskih in redukcijskih sredstev na vlakna, encimsko katalizirane procese, reologijo medijev, omočljivost površin tekstilij, procese na medfazi trdno-tekoče, modele in metode za določitev komponent površinske proste energije.

T-P-5 Generiranje in procesiranje informacij v grafičnih medijih – sporočilnost medijev (10 ECTS) Izvajalca: Boštjan Botas Kenda (nosilec), Helena Gabrijelčič Predmet omogoča študij osnovnih in zahtevnejših metod za generiranje in procesiranje informacij v različnih grafičnih medijih (konvencionalni, sodobni). Študij sporočilnosti medijev vključuje teoretične osnove o delovanju različnih medijev, njihovi možnosti uporabe ter analizo rezultatov, ki jih določen medij omogoča. Cilj predmeta je podati potrebna osnovna in zahtevnejša znanja iz generiranja podatkov, ki se v grafičnih medijih osmislijo v obliki informacij, ki delujejo na vsa čutila. Cilj predmeta vključuje v nadaljevanju tudi procesiranje nastalih informacij v smiselne vizualne, slušne in čutne strukture, ki omogočajo sporočilnost različnih grafičnih prvin v medijih in njihovo odgovornost v družbenem kontekstu.

T-P-6 Celostna vizualna podoba kot sporočilni in komunikacijski medij (10 ECTS) Izvajalec: Darko Slavec (nosilec) Opaziti, spoznati, razumeti, razložiti, opisati in kritično presoditi vidne in skrivne (nevidne) konstitucijske, kompozicijske, estetske, sporočilne in komunikacijske (pozitivne in negativne) značilnosti grafičnega izdelka, izhajajoč iz likovno analitične presoje, ki se posredno veže na razumevanje in sintezo ter samostojno ustvarjanje, oblikovanje in distribucijo novih grafičnih izdelkov in vizualnih sporočil v civilizacijski prostor.

T-P-7 Interdisciplinarnost tipografije (10 ECTS) Izvajalka: Klementina Možina (nosilka) Poglobljen študij tehnološkega razvoja na tipografijo: različne konvencionalne in sodobne tehnike tiska, digitalizacija, različni mediji; vloga različnih nosilcev informacij na tipografski izbor. Podroben vpogled vpliva zgodovinskih obdobij in umetnostnih slogov na tipografijo. Poglobljeno raziskovanje vidnosti, berljivosti in čitljivosti – njihovega pomena in vloge v predstavitvenih namenih različnih vsebin v različnih medijih; iskanje in uporaba ustreznih raziskovalnih metod njihovega preverjanja.

T-P-8 Sodobne tehnologije tiska, razvoj in aplikacije (10 ECTS) Izvajalka: Tadeja Muck (nosilka) Cilj predmeta je raziskovanje konvencionalnih in digitalnih tiskarskih tehnik, vključno s 3D tiskom za doseganje optimalne kakovosti, produktivnosti in ekonomičnosti tiska, uvajanje novih tiskovnih materialov, tiskarskih barv, tiskovnih form in računalniško podprtih rešitev na tiskarskem stroju ter integracija tiskarskega stroja v proizvodni in poslovni sistem tiskarne. Poudarek je tudi na integraciji različnih tehnik tiska (hibridni tisk), plemenitenju in dodelavi tiskovin na tiskarskem stroju. Raziskovanje vključuje tudi izvedbo zaščite tiskovin proti ponarejanju na tiskarskem stroju.

T-P-9 Izbrana poglavja iz sociologije umetnosti (10 ECTS) Izvajalec: Aleš Debeljak (nosilec) Predmet se osredotoča na kritično zgodovinsko predstavitev poglavitnih potez modernosti, tj. post-renesančne paradigme. V tem okviru so prikazane in analizirane nekatere poglavitne etape v razvoju stilskih formacij v moderni dobi, vključno z romantiko, realizmom in simbolizmom. Na tej podlagi se študenti analitično seznanijo z umetniškimi gibanji evropskega modernizma in zgodovinskih avantgard, vključno z njihovimi zavezništvi z radikalnimi političnimi strankami. Skozi prizmo spora med nacionalizmom in kozmopolitizmom se analizi podvržejo mnoge oblike sodobne trans-atlantske dediščine zgodovinskih avantgard, zato da bi jih lahko soočili s paradoksom avtonomne institucije umetnosti danes, se pravi, v dobi »posledic modernosti«: umetnost je ohranila avtonomno formo, hkrati pa je substancialno integrirana v krogotok razvitega globalnega kapitalizma in njegove »multikulturne logike«.

T-P-10 Teorija umetnosti tekstilij in oblačil (10 ECTS) Izvajalci: Aleš Debeljak (nosilec), Marija Jenko, Elena Fajt Predmet je povezan z družbeno kritiko, formalizmi, (ne) kulturo bivanja in drugimi pojavi v družbi, ki se jih tekstilije dotikajo, jih zaznamujejo in preoblikujejo. Pomembna je sporočilnost tekstilij in oblačil na področju umetnosti, njihov vpliv na modo in druge sociološke, psihološke ter etične posledice umetniških posegov v

kulturne prostore. Razvija konceptualno mišljenje skozi interdisciplinarno gledanje, s katerim ustvarja nepričakovane povezave med strokami in mediji ter se osvobaja od tematskih standardov. Ukvarja se s fenomenom »praznega telesa«, performansom, umetniškim trgom ter vplivom informacijskih tehnologij in znanstvenega napredka na umetnost tekstilij in oblačil.

T-P-11 Teorija mode (10 ECTS) Izvajalci: Peter Stanković (nosilec), Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh Modifikacije telesa, moda in identiteta. Produkcija in potrošnja: oblačilo kot izraz kulture. Modernizem in moda. Socialno psihološka interpretacija javnega in osebnega. Ideologija v modi. Postmodernizem. Dekonstrukcija. Moda, fetiš, erotika. Poglobljen študij teorije mode in specifičnih metod oblikovanja oblačil, ki se navezujejo na sociološka, psihološka in zgodovinska izhodišča iz osnovnih funkcij ter motivov mode. Povezovanje mode z drugimi področji oblikovanja. Raziskovanje odnosov med telesom in oblačilom. Izražanje mode v kontekstu kulture in subkulture. Govorica oblačil. Moda kot kompleksen sistem znakov in označevalka socialnega življenja.

T-P-12 Struktura likovne prakse (10 ECTS) Izvajalca: Jožef Muhovič (nosilec), Dušan Kirbiš Predmet obravnava pomembna vprašanja likovno produktivnega mišljenja, konceptualiziranja, artikuliranja, materializiranja in javne predstavitve. Sega tako na področje zaznav, usmerjanja pozornosti in selekcioniranja tematskega materiala, kot tudi na polje komunikacijskega transferja. Ukvarja se s teoretskimi in izraznimi vprašanji likovnih panog v zgodovinsko pomembnih razvojnih obratih stilov modernizma. Določa jezikovne značilnosti in vplive novih likovnih medijev: fotografije, filma, videa, digitalnih tehnik in praks idr. na konvencionalne in na oblikovanje. Vstopa na polje estetike in ustvarja primerjave z drugimi umetniškimi praksami. Posveča se strukturi likovnega jezika in išče modele verbalizacije, ki vodijo v uresničitev ideje in njene sporočilnosti. Raziskuje odnose med subjektom, strukturo in substanco in razvija načine konceptualizacije umetniškega izraza. Likovna materializacija dela vsebuje vse postopke snovanja in se zaključi s predstavitvijo in preverjanjem učinka v javnem prostoru.

T-P-13 Kulturne študije mode (10 ECTS) Izvajalec: Peter Stanković (nosilec) Umeščanja fenomenov mode in kultur oblačenja v širše družbene kontekste in kritične pojasnjevalne okvire. Razumevanje, branje in interpretiranja oblačil kot tekstov (semiologija oblačenja). Ključne teorije mode v kulturološki in sociološki teoriji. Kompleksnost razmerij med fenomenom mode in modernostjo. Kritično razumevanje povezav med oblačilnimi stili in družbenimi identitetami (izumetničenost vs. avtentičnost). Ujetosti mode v razmerja družbene moči (moda in

razred, moda in spolne identitete itd.). Posebnosti zahodnih družb, ki so sploh pripeljale do nastanka fenomena mode. Teoretski okviri, ki omogočajo umeščanje različnih segmentov kultur oblačenja in mode v konsistentne in epistemološko korektne pojasnjevalne okvire. Analizi kompleksnih razmerij med modo in družbenimi identitetami. Iskanje »avtentičnosti«, »resnice« posameznika. Želja po igranju z videzom, izrabljanju možnosti, ki jih ponujata anonimnost mesta in obleka kot maska.

T-P-14 Teoretične podstati oblikovanja tekstilij (10 ECTS) Izvajalki: Marija Gorenšek (nosilka), Marija Jenko Predmet podpira interdisciplinarno raziskovalno delo, ki je usmerjeno v inovativno reševanje raznolike tekstilne problematike, ustrezno ovrednotenje tekstilij in njihovo umeščanje v širši civilizacijsko-kulturni prostor. Opredeljuje in sistematizira ključne teoretične prvine v tekstilnem oblikovanju, usposablja za prepoznavanje semiotike tekstilij in razumevanje kompleksnih povezav med likovnimi elementi in identiteto tekstilne materije same po sebi, v zgodovinskem ter vsebinsko simbolnem kontekstu. Spodbuja individualno izražanje v skladju s tehnološko inovativnostjo industrijske proizvodnje in povezuje socio-psihološke parametre ter teoretično mišljenje v umetniškem smislu z družboslovno-humanističnim v določenem času in prostoru. Razvija ekološko zavest, recikliranje ter celovito integracijo tekstilij za potrebe najrazličnejših strok.

T-P-15 Teorija oblikovanja kostumov (10 ECTS) Izvajalke: Karin Košak (nosilka), Nataša Peršuh, Elena Fajt Poglobljen študij kostumografije, specifične metode oblikovanja kostumov za specifične tipe uprizoritev. Diferencirano poznavanje vloge kostumografije in njenih zakonitosti znotraj gledališke, operne, plesne predstave oz. na filmu, televiziji in videu. Pristopi h kostumografiji in vpetost kostumografije v dramaturški, režijski in scenografski koncept predstav od 80-ih let dvajsetega stoletja naprej. Razvoj gledališča, prizorišč, dramatike, scenografije, kostumografije. Odnos med modo in kostumom v zgodovini in danes. Aktualni kostumografski pristopi znanih svetovnih kostumografov.

I-S-1 Okoljski vidiki v tekstilstvu in grafiki (10 ECTS) Izvajalca: Milenko Roš (nosilec), Maja Klančnik Cilji predmeta so: podrobno preučevanje vplivov posameznih procesov tekstilne in grafične industrije, njihovih odpadkov in končnih izdelkov na okolje; poznavanje okoljevarstvene zakonodaje in ekoloških standardov povezanih s stroko; obvladanje znanih okoljevarstvenih rešitev ekološke problematike tekstilne in grafične stroke; poznavanje okoljskega monitoringa in tehnologije čiščenja industrijskih odpadnih vod in zraka.

I-S-2 Kakovost – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalec: Franci Sluga (nosilec) Temeljni cilj predmeta je razviti sposobnost kritičnega vrednotenja sistemov vodenja kakovosti in postopkov za stalne izboljšave kakovosti na podlagi študija razvoja sistemov vodenja kakovosti ter primerjave in analize sodobnih sistemov vodenja kakovosti (kot so kontrola kakovosti, standardi in zagotavljanje kakovosti, celovito vodenje kakovosti, nagrade za poslovno odličnost, samoocenjevanje, (samo)učeča podjetja) in metod stalnih izboljšav (kot so ISO 9004:2000, QFD, Kaizen, šest sigma, PDCA, Taguchijeve metode, 20 ključev idr).

I-S-3 Recikliranje polimernih materialov (5 ECTS) Izvajalka: Diana Gregor Svetec (nosilka) Študenti se seznanijo s polimernimi materiali, ki se uporabljajo v tekstilni in grafični industriji, njihovo strukturo ter lastnostmi, povezanimi z njihovo razgradnjo in obnovljivostjo. Spoznajo različne postopke ločevanja odpadne polimerne embalaže, seznanijo se s postopki recikliranja polimernih materialov in vplivu recikliranja na lastnosti polimernih materialov. Spoznajo, kaj je življenjski cikel in ekološko oblikovanje polimernih tekstilnih in grafičnih izdelkov.

I-S-4 Neravnovesne plazemske tehnologije v tekstilstvu in grafiki (10 ECTS) Izvajalci: Miran Mozetič (nosilec), Uroš Cvelbar, Janez Kovač Pregled aktualnega stanja na področju plazemske modifikacije vlaken in tkanin. Termodinamika plinov pri znižanem tlaku. Razplinjanje organskih materialov. Plinske razelektritve in plazma. Reaktivni plinski delci v plazmi. Interakcija plazemskih radikalov s tkaninami. Funkcionalne skupine na površini vlaken in tkanin. Karakterizacija vlaken in tkanin z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo in mikroskopijo na atomsko silo. Staranje plazemsko obdelanih materialov.

I-S-5 Tisk elektronike (10 ECTS) Izvajalki: Tadeja Muck (nosilka), Marta Klanjšek Gunde Predmet povezuje znanja grafičnih tehnik (tehnik tiska) z znanji, pridobljenimi pri predmetu Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki. Cilj predmeta je pridobiti osnovne izkušnje na področju tiskane elektronike, ki so nujno potrebne pri uporabi teh sistemov v praksi. Poseben poudarek je namenjen seznanitvi z obstoječimi aplikacijami s tega področja in iskanju novih inovativnih rešitev tako na področju tiska enostavnejših tiskanih elektronskih sistemov kot tudi pri njihovi končni aplikaciji.

I-S-6 Barvila in pigmenti v tekstilstvu in grafiki (5 ECTS) Izvajalci: Marija Gorenšek (nosilka), Božo Plesničar, Sabina Bračko Barva in kemijska struktura snovi. Pomembnejše skupine barvil, njihova struktura in lastnosti. Izbor barvil

in tehnološki postopki barvanja. Struktura in lastnosti pigmentov. Pigmenti kot sestavina tiskarskih barv v tekstilnem in grafičnem tisku. Fotokromni, termokromni, elektrokromni koloranti. Ekološka in toksikološka problematika barvil in pigmentov.

I-S-7 Barvna metrika – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalki: Sabina Bračko (nosilka), Marija Gorenšek Vzroki za nastanek barve snovi in teles. CIE predpisi za merjenje barve. Barvni prostori in barvni sistemi. Teorije barvnega vida. Modeli barvnega videza. Predpisi za pripravo obarvanih materialov. Numerično vrednotenje barvnih razlik. Instrumentalno vrednotenje barve in vzroki za nastanek napak.

I-S-8 Smotrna in pametna aplikacija barve (5 ECTS) Izvajalke: Marija Gorenšek (nosilka), Sabina Bračko, Petra Forte Tavčer Cilj študija je razviti profesionalne kompetence interdisciplinarnih možnosti aplikacije barve na tekstilne materiale, papir ali s pomočjo fotografske kamere na ekran. Poudarek je na kemiji in fiziki specialnih barvil in pigmentov, njihovi percepciji na različnih materialih in v različnih medijih ter pri oblikovanju tekstilij, papirja in digitalnih zapisov v izdelkih za vojsko, medicinske namene, igrače, oblačila in tudi na področju oblikovanja interierja.

I-S-9 Sodobne analitske tehnike v grafični in tekstilni tehnologiji (5 ECTS) Izvajalec: Franci Kovač (nosilec) Usvojitev osnov modernih analitskih metod. Izbira najprimernejših metod pri praktičnem reševanju raziskovalnih problemov na področju grafične in tekstilne tehnologije. Transformacije substratov v realnih vzorcih. Metode separacije in njihova uporaba pri reševanju raziskovalnih problemov. Primerjava klasičnih in sodobnih instrumentalnih analitskih metod in možnost uporabe v analitiki substratov v realnih vzorcih. Identifikacija in karakterizacija substratov v realnih vzorcih ob uporabi UV/VIS in IR spektroskopija, GC/MS, HPLC, NMR.

I-S-10 UPoraba računalniških – numeričnih metod v tekstilnih in grafičnih raziskavah (5 ECTS) Izvajalec: Jože Petrišič (nosilec) Cilj predmeta je pridobitev znanja o programiranju in numeričnih metodah s poudarkom na tekstilnih in grafičnih problemih. Predmet omogoča samostojno raziskovalno delo s pomočjo matematičnih programskih paketov, ki je pomembno pri analizi merjenih rezultatov, obdelavi digitalnih slik itd. Prvi del predmeta sestavlja programiranje, ki obsega osnove programskih jezikov, uvod v delo z matematičnimi paketi (Matlab in Mathematica), delo z vektorji in matrikami, grafi, funkcijami in simboličnim računanjem. Drugi del sestavljajo numerične metode, kjer so poglavja o enačbah in sistemih enačb, odvajanje in integriranje, aproksimacija in interpolacija, dife-

rencialne enačbe, FFT in valjčna transformacija. Predmet vključuje delo z orodji za obdelavo podatkov ter posnemanje in obdelavo digitalnih slik s primeri programiranja v tekstilnih in grafičnih raziskavah.

I-S-11 Analitično preverjanje kakovosti grafičnega in tekstilnega oblikovanja (5 ECTS) Izvajalec: Darko Slavec (nosilec) Funkcionalna uporaba osnovnih likovnih parametrov, fraktalnih proporcijskih, ritmičnih in drugih harmoničnih odnosov pri oblikovanju tekstilij in oblačil, na relaciji tekstilni vzorci-oblačila ter pri drugih tekstilnih izdelkih oz. ambientalnih tekstilijah. Razumevanje naravno in civilizacijsko oblikovanih tekstilnih vzorcev. Analiziranje morfološke likovno strukturalne zgradbe tekstilnih vzorcev in oblačil. Analiziranje specifičnih odnosov in skladnosti med namenom, funkcionalnostjo ter estetsko konstitucijo tekstilnih izdelkov v povezavi s tehnološko izvedbo ter analiziranje njene likovno oblikovalske interpretacije. Razvijanje sposobnosti verbalne in pisne kritične predstavitve estetske in likovne problematike. Poznavanje sistematične metodologije oblikovanja od idejnega projekta, analize, definicije ciljev, sinteze glavnega projekta do zaključne izvedbe in uporabe različnih vrst tekstilnih izdelkov. Kompozicijske silnice in strukturalni grafi, ki so pomembni pri oblikovanju in likovnem plemenitenju različnih zvrsti tekstilnih izdelkov. Neposredna likovna analiza posameznih dobrih in slabih rešitev s primerjalnim dokazovanjem in komentarji. Estetska in psihološka funkcija ter koordinacija med pozitivnim in negativnim prostorom ter drugimi dialektičnimi nasprotji v tekstilnih izdelkih.

I-S-12 Modna fotografija kot sporočilni in komunikacijski medij (5 ECTS) Izvajalec: Darko Slavec (nosilec) Opaziti, spoznati, razumeti, razložiti ter kritično presoditi in opisati vidne in nevidne konstitucijske, kompozicijske, vzorčne, estetske, sporočilne in komunikacijske značilnosti modne fotografije, izhajajoč iz likovno analitične in fotografske ter modno oblikovalske presoje, ki se veže na distribucijo modne fotografije in drugih vizualnih sporočil v civilizacijski prostor. Razvijanje različnih rešitev celovitih modnih fotografij z variacijami na določeno temo. Vzpostavljanje kritičnih razmerij do lastnih kreacij s pomočjo prečiščevanja svojih miselnih konceptov ter tehničnih pristopov in procesov. Vpeljava racionalne psihološke, filozofske in sociološke doktrine v umevanje in izvedbo kvalitetne modne fotografije kot sporočilnega in komunikacijskega medija. Spremljanje in analiza celotnega postopka od začetne ideje do končne realizacije. Predstavitev različnih kompozicijskih pristopov k realizaciji istega problema v modni fotografiji in njihov različni vizualni in psihološki učinek na opazovalca. Likovno analitična koordinacija med modno fotografijo, tipografijo in obliko-

vanjem, med estetsko, funkcionalno in psihološko komponento medijskih in multimedijskih vizualizacij. Vpogled v zgodovino razvoja in dosežkov modne fotografije in stilno opredeljenih obdobij s specifičnimi značilnostmi. Značilnosti klasičnih in sodobnih stilno izvirnih pristopov in prepoznavnih rešitev.

I-S-13 Elementi celostne podobe (5 ECTS) Izvajalci: Alenka Švab (nosilka), Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh, Boštjan Botas Kenda Teoretična in praktična nadgradnja ter analiza razširjenega in sorodnih področij modnega oblikovanja: oblikovanje oblačilnih in ostalih dodatkov v povezavi s tehnološkimi raziskavami tekstilij, kot so pametne tekstilije in usnjarstvo. Odnos med telesom in dodatki. Vizualni jezik dodatkov. Ciljno načrtovanje kolekcije dodatkov. Specialne produkcijske zahteve in nove tehnologije. Specifika trga dodatkov. Interdisciplinarna vpetost predmeta z zgodovino, ekonomijo, antropologijo, sociologijo in psihologijo.

I-S-14 Oblikovanje in inovacije (5 ECTS) Izvajalki: Jasna Hrovatin (nosilka), Marija Jenko Študent spozna metode za prepoznavanje potreb potencialnih uporabnikov in se nauči uporabljati orodja za spodbujanje kreativnosti. Sposoben je verifikacije lastnih idej in njihove selekcije. Spozna postopke, metode in kriterije za vrednotenje kakovosti v fazi zasnove in kasneje, ko ideje pretvori v koncepte in modele. Spozna načine za testiranje prototipov z eksperimentalnimi in analitičnimi metodami. Usposobi se za izdelavo patentne prijave. Razume kompleksnost dizajna, ki predstavlja povezavo med ustvarjalčevo idejo, industrijsko realizacijo, distribucijsko mrežo in potrebami potrošnikov. Sposoben je pridobljeno znanje uporabljati pri meddisciplinarnem timskem delu.

I-S-15 Napredni 2d/3d razvoj krojev oblačil (5 ECTS) Izvajalka: Simona Jevšnik (nosilka) Poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja 2D/3D razvoja krojev oblačil in z njim možnost novega pristopa k oblikovanju funkcionalnega in strukturalnega odnosa med oblačilom (tekstilijo) in telesom. Principi delovanja izbranih sodobnih sistemov na področju 2D/3D oblačilne antropometrije, modeliranja telesa in razvoja krojev oblačil. Integracije omenjenih sistemov v proces oblikovanja funkcionalnega in strukturalnega odnosa med oblačilom (tekstilijo) in telesom. Obvladovanje sodobne strokovne terminologije s področja oblačilne antropometrije in razvoja krojev oblačil v slovenskem in svetovnem tujem jeziku.

I-P-1 Visokozmogljiva vlakna – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalca: Tatjana Rijavec (nosilka), Vili Bukošek Opredelitev, lastnosti in struktura visokozmogljivih vlaken. Postopki oblikovanja in pridobivanja vlaken iz gela, iz trde faze pod visokim pritiskom, iz termotropnih in liotropnih tekoče kristalnih polimernih

raztopin, iz izotropnih raztopin. Poglobitev v posamezne vrste visokozmogljivih vlaken.

I-P-2 Poroznost tekstilij (10 ECTS) Izvajalca: Krste Dimitrovski (nosilec), Polona Dobnik Dubrovski Predmet omogoča spoznavanje poroznosti tekstilij in parametrov poroznosti, ki natančneje opredeljujejo geometrijsko strukturo tekstilij na makro, mikro in nano ravni. Seznanjanje z vplivom poroznosti in parametrov poroznosti na transport fenomenov. Seznanjanje z vrstami metod za določanje parametrov poroznosti in njihovimi omejitvami.

I-P-3 Funkcionalizacija tekstilnih materialov (10 ECTS) Izvajalci: Barbara Simončič (nosilka), Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer, Vili Bukošek, Tatjana Rijavec Pregled in izbor postopkov funkcionalizacije glede na kemijsko strukturo vlaken, konstrukcijo ploskovne tekstilije, učinke in lastnosti funkcionaliziranih tekstilnih vlaken, funkcionalizacija sintetičnih vlaken z organskimi in anorganskimi aditivi v postopkih izdelave vlaken, uporaba naprednih tehnik funkcionalizacije tekstilij v različnih postopkih plemenitenja, pregled sredstev za funkcionalizacijo tekstilnih vlaken, standardnih metod za določitev funkcionalnih lastnosti vlaken in sodobnih analitskih metod za določitev morfoloških, fizikalnih in kemijskih sprememb vlaken po funkcionalizaciji.

I-P-4 Arheološke in zgodovinske tekstilije – identifikacija, restavriranje, hranjenje (10 ECTS) Izvajalci: Vili Bukošek (nosilec), Andrej Demšar, Krste Dimitrovski, Marija Gorenšek Arheološke in zgodovinske tekstilije nosijo pomembno sporočilo o času, iz katerega izvirajo (vsakdanje življenje, živinoreja, poljedelstvo, trgovina, selitve narodov, religiozni rituali, umetnost, tehnološki razvoj itd.), zato je njihova identifikacija in hranjenje vseh naštetih aspektov zelo pomembna. Temeljni cilj predmeta je pridobiti znanje potrebno za uspešno identifikacijo, restavracijo in hranjenje arheoloških oziroma zgodovinskih tekstilnih materialov ter njihovo uvrstitvijo v določen časovni okvir. Študent pridobi tekom študija poglobljeno znanje o tekstilnih materialih (vlakna, preje, tkanine, pletenine), kemijski in fizikalni strukturi vlaken, preiskovalnih metodah primernih za identifikacijo in karakterizacijo arheoloških in zgodovinskih tekstilij, poškodbah tekstilnih vlaken, čiščenju in restavriranju poškodovanih arheoloških in zgodovinskih tekstilnih materialov in pogojih hranjenja arheoloških in zgodovinskih tekstilij.

I-P-5 Preiskave tekstilij v forenziki (10 ECTS) Izvajalki: Maja Andrassy (nosilka), Tatjana Rijavec Uvod v forenzično znanost in forenzične preiskave s posebnim poudarkom na vlaknih. Dejanja in postopki ravnanja z vlakni od prizorišča zločina do labora-

torija. Forenzične analize vlaken. Tolmačenje vlaken kot dokaznega gradiva in njihov pomen pri preiskavah zločina oziroma v sodnih procesih.

I-P-6 Vlakna iz obnovljivih surovinskih virov (5 ECTS) Izvajalka: Tatjana Rijavec (nosilka) Naravna celulozna in beljakovinska vlakna in sodobne tehnologije pridobivanja vlaken. Netradicionalna naravna celulozna vlakna in živalska vlakna. Naravna vlakna na področju Slovenije. Kemična vlakna iz biomase. Biorazgradljivost. Vlakna iz biopolimerov, sintetiziranih iz biomase. Modifikacije vlaken iz obnovljivih virov. Okolju prijazno pridobivanje naravnih in kemičnih vlaken.

I-P-7 Biotehnologija v tekstilstvu (10 ECTS) Izvajalki: Petra Forte Tavčer (nosilka), Bojana Boh Osnove encimologije. Struktura in lastnosti proteinov. Encimska kataliza. Aktivnost in stabilnost encimov. Osnove termodinamike in kinetike encimskih reakcij. Industrijski encimi. Pridobivanje encimov. Rokovanje z encimi. Biotehnološki postopki pri plemenitenju tekstilij. Encimi v postopkih nege tekstilij. Mikroorganizmi in encimi za razbarvanje. Uporaba encimov pri beljenju. Biotehnologija pri razvoju novih vlaken. Možnosti in učinki genske modifikacije pri pridelavi naravnih vlaken.

I-P-8 Napredne tehnologije za izdelavo tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalci: Krste Dimitrovski (nosilec), Momir Nikolić, Alenka Pavko Čuden, Matejka Bizjak, Simona Jevšnik Predmet vključuje pet modulov po 10 ECTS. Ƌ Modul št. 1: Napredne tehnologije za izdelavo linijskih tekstilij – izbrana poglavja Izbrana snov omogoča poglobljeno teoretično in tehnološko znanje pri izdelavi različnih linijskih tekstilij po konvencionalnih in sodobnih postopkih predenja. Podane so tehnološke in gospodarne prednosti in pomanjkljivosti pri izdelavi različnih linijskih tekstilij ter izbiro optimalne tehnologije za izdelavo linijske tekstilije z vnaprej zahtevanimi lastnostmi. Ƌ Modul št. 2: Napredne tehnologije za izdelavo tkanin – izbrana poglavja Predmet omogoča poglobljeno poznavanje posameznih faz priprave za tkanje in tkanje. Seznanja z novimi pristopi v tehnologiji strojev in njihove omejitve. Avtomatizacija, robotizacija in informatizacija proizvodnih linij in posledično prerazporeditev ozkih grl pri izdelavi tkanin. Vpliv naprednih tehnologij na drugačne pristope pri zagotavljanju konkurenčnosti na tržišču. Spoznavanje principa množične kostumizacije v tkanju. Ƌ Modul št. 3: Napredne tehnologije za izdelavo pletiv in pletenin – izbrana Napredne tehnologije za izdelavo pletiv in pletenin glede na tehnološki proces, dimenzije in uporab-

nost izdelkov; napredni sistemi priprave pletenih vzorcev ter nadzora pletilskih procesov. Napredne pomožne pletilske tehnologije, tehnologije mehanske poobdelave, specifične metode in aparati za preizkušanje pletiv in pletenin. Načrtovanje novih zahtevnejših pletiv in pletenin skladno s tehnološko opremo in končno uporabo. Ƌ Modul št. 4: Napredne tehnologije za izdelavo netkanih tekstilij – izbrana poglavja Izbrana snov omogoča poglobljeno teoretično in tehnološko znanje pri izdelavi različnih vrst netkanih tekstilij ter laminatov in kompozitov, po konvencionalnih in sodobnih tehnologijah izdelave, utrjevanja in dodelave iz le-teh. Podane so tehnološke in gospodarne prednosti in pomanjkljivosti različnih tehnologija za izdelavo netkanih tekstilij ter načrtovanje optimalne tehnologije za izdelavo linijske tekstilije z vnaprej zahtevanimi lastnostmi. Ƌ Modul. št. 5: Napredne tehnologije za izdelavo 3D tekstilij – izbrana poglavja Napredne tehnologije v konfekcijski industriji (specialne tehnologije, brezšivne tehnologije). Napredni sistemi za pripravo in konstrukcijo oblačil, za simulacijo končnega izdelka, za napovedovanje obnašanja končnega izdelka (drapiranje, elastične lastnosti, sposobnost oblikovanja itd.). Napredni sistemi za vodenje in nadzor konfekcijske proizvodnje. Napredne metode za objektivno vrednotenje. Večplastne napredne tekstilije, njihova udobnost in preizkušanje. Udobnost tekstilij in oblačil.

I-P-9 Napredne tehnologije v konfekciji – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalka: Simona Jevšnik (nosilka) Napredne tehnologije v konfekcijski industriji, napredni sistemi za pripravo in konstrukcijo oblačil, za simulacijo končnega izdelka ter za napovedovanje obnašanja končnega izdelka. Napredne metode za objektivno vrednotenje. Udobnost tekstilij in oblačil. Večplastne napredne tekstilije, njihova udobnost in preizkušanje.

I-P-10 Predobdelava vlakenskih substratov – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalke: Petra Forte Tavčer (nosilka), Barbara Simončič, Marija Gorenšek Klasični in sodobni postopki priprave vlakenskih substratov na plemenitenje. Priprava zahtevnih substratov. Biotehnologija v plemenitenju. Priprava tekstilij iz nekonvencionalnih vlaken. Modifikacija vlaken v različnih medijih. Analize učinkov obdelav na substratu. Funkcionalizacija v predobdelavi. Alternativna belilna sredstva. Kinetika oksidacijskih procesov. Vpliv katalizatorjev in aktivatorjev na oksidacijske procese. Biokatalizatorji v oksidacijskih procesih.

I-P-11 Barvanje – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalke: Marija Gorenšek (nosilka), Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert

Teorija izbranih barvil, tekstilnih materialov in tekstilnih pomožnih sredstev za barvalni proces; temeljna analiza načrtovanih tehnoloških postopkov, izbor najprimernejšega postopka z vidika uporabnosti izdelka, ekologije tehnološke faze in ekologije odpadnih voda; študij fizikalno-kemijskih dogajanj med barvilom in vlaknom; analitske metode za določitev zahtevanih kriterijev kakovosti izdelka; karakterizacija obarvanega materiala.

I-P-12 Tiskanje tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalke: Petra Forte Tavčer (nosilka), Marija Gorenšek, Barbara Simončič, Mateja Kert Sodobne naprave za tiskanje tekstila. Fizikalno-kemijske in reološke lastnosti črnil in tiskarskih past. Specialni postopki tiskanja. Tiskanje zahtevnih materialov. Tiskanje in funkcionalizacija. Postopki utrjevanja barvil in drugih učinkovin na tekstilni substrat. Prenos tehnologij. Barvno receptiranje. Vpliv tehnologije na okolje in človeka.

I-P-13 Apretiranje tekstilij – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalci: Barbara Simončič (nosilka), Boris Orel, Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer Klasifikacija apreturnih sredstev glede na kemijsko strukturo sredstva in vlakna, mehanizem vezanja sredstev na vlakna, povezava med strukturo sredstva in funkcionalnimi lastnostmi apreture, mehanizem funkcionalnega delovanja sredstva, vpliv poroznosti, hrapavosti, heterogenosti površine, apretura na modelnih substratih, pralne in svetlobne obstojnosti apreture, vpliv apreture na morfološke, kemijske ter fizikalne lastnosti vlaken, sol-gel tehnologija nanosa apreture, sinergistično delovanje sredstev, racionalizacija postopkov aplikacije, njihova ekološka sprejemljivost.

I-P-14 Nega tekstilij – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalke: Barbara Simončič (nosilka), Marija Gorenšek, Petra Forte Tavčer, Mateja Kert Teorija omakanja in pranja; opis mehanizmov delovanja tenzidov v vodnih in brezvodnih medijih; medmolekulske sile tenzid-tenzid, tenzid-umazanija, umazanija-vlakno, tenzid-vlakno; sodobni postopki nege tekstilij; ekološki in ekonomski vidiki sodobne nege tekstilij.

I-P-15 Ekologija v tekstilstvu – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalki: Petra Forte Tavčer (nosilka), Andreja Žgajnar Gotvajn Predpisi na področju varovanja okolja. Ocena vplivov tehnoloških postopkov na okolje. Okolju prijazne tehnologije. Biotehnologija za varstvo okolja. Onesnaženost odpadnih vod. Monitoring. Čiščenje odpadnih vod. Biološka razgradljivost. Razbarvanje odpadnih vod. Ukrepi za zmanjšanje porabe vode in energije v tekstilni industriji. Recikliranje procesne

vode. Izraba odpadne toplote. Recikliranje odpadkov. Minimiranje odpadkov. Toksičnost tekstilij in tekstilnih pomožnih sredstev.

I-P-16 Specialne 2d in 3d tekstilije – izbrana poglavja (5 ECTS) Izvajalci: Matejka Bizjak (nosilka), Igor Bartenjev, Tadej Kosel, Alenka Pavko Čuden, Tatjana Rijavec Predmet sestavljajo štirje izbirni moduli po 5 ECTS. Ƌ Modul št. 1: Specialna pletiva in pletenine – aplikacije v medicini Struktura, delovanje in lastnosti kože, tekstilnih protez in vsadkov ter pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. Prepustne, higienske, UV in druge lastnosti pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. Bandažne, stezniške, podporne in časovno odvisne lastnosti pletiv in pletenin na medicinsko in paramedicinsko uporabo. Aplikacije najsodobnejših pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. Načrtovanje novih zahtevnejših pletiv in pletenin za medicinsko in paramedicinsko uporabo. Ƌ Modul št. 2: Specialna pletiva in pletenine – aplikacije v športu in prostem času Surovinska sestava in struktura pletiv in pletenin za šport in prosti čas. Stezniške in podporne lastnosti pletiv in pletenin za prosti čas. Udobnostne lastnosti pletiv in pletenin za šport in prosti čas. Zaščitne lastnosti pletiv in pletenin za šport in proti čas. Specifične lastnosti pletiv in pletenin za povečanje športne uspešnosti. Aplikacije najsodobnejših pletiv in pletenin za šport in prosti čas. Načrtovanje novih zahtevnejših pletiv in pletenin za šport in prosti čas. Ƌ Modul št. 3: Specialne 2D in 3D tekstilije – aplikacije v gradbeništvu Struktura in geometrija 2D in 3D tekstilij in s tekstilijami ojačenih betonskih elementov. Lastnosti 2D in 3D struktur (v odvisnosti od surovinske sestave in vrste tekstilije, načina ojačitve). Oblike 3D betonskih elementov – enoosna ojačitev, biaksialne strukture, multiaksialne strukture. Aplikacije v gradbeništvu – obremenitve, natezne in tlačne napetosti, upogib, razpoke: lastnosti in prednosti. Ƌ Modul št. 4: Specialne 2D in 3D tekstilije – aplikacije v letalstvu Struktura in geometrija 2D in 3D tekstilij in tekstilnih kompozitov. Lastnosti 2D in 3D struktur (v odvisnosti od tipa tekstilije, surovinske sestave, sestave kompozita, načina ojačitve). Oblike 3D konstrukcij – debelejše planarne oblike z več plastmi sistemov niti, votle strukture, oblikovane kompaktne forme in lupine. Aplikacije v letalstvu – obremenitve, natezne in tlačne napetosti, strig, dejanska uporaba, lastnosti in prednosti načrtovanje novih aplikacij in določanje njihovih lastnosti način usmerjanja niti v kompozitni strukturi konstrukcije uporaba sendvič strukture z polnilno peno.

I-P-17 Tehnične tekstilije – agrotekstilije, geotekstilije, tekstilni filtri (5 ECTS) Izvajalec: Krste Dimitrovski (nosilec) Spoznavanje zahtev po funkcionalnih lastnostih za posamezne namene uporabe, spoznavanje posameznih struktur in načinov izdelave, ki tem zahtevam ustrezajo. Vpogled v posebnosti pri uporabi, specifičnih preiskavah in ustreznih standardov. Predmet obsega tri module. Izbere se eden izmed treh modulov v obsegu 5 ECTS.

I-P-18 Starejši grafični materiali in tehnike izdelave – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalka: Jedert Vodopivec (nosilka) Cilj izbranih vsebin je podati potrebna znanja, ki jih potrebuje samostojni strokovnjak, da razume izbor in kakovost materialov in tehnik izdelav, ki so se v preteklosti uporabljali v grafični obrti, manufakturi in industriji. Vsebine so potrebne za razreševanje kompleksnejših raziskovalnih in razvojnih nalog ter za samostojno načrtovanje in izvajanje projektov v neposredni ali indirektni posredni povezavi s kulturno dediščino.

I-P-19 Trajnostni vidiki materialov pri proizvodnji in predelavi papirja (10 ECTS) Izvajalka: Branka Lozo (nosilka) Dokumentiranje izvornih informacij – resornih evropskih združenj: CEPI, FEFCO, INGEDE. Pojmi, deklaracije, predvidevanja industrijskih trendov na temelju dostopnih informacij. Karakterizacija recikliranih papirjev, spremembe na vlaknih. Delež vrste surovin za proizvodnjo papirja, kartona in lepenke; načini zbiranja, sortiranja, transporta in izkoriščanja odpadnega papirja, evidenca, obdelava in komunikacija podatkov. Globalna primerjava; relevantni statistični podatki za gospodarsko področje proizvodnje tiskovnih papirjev za področje proizvodnje kartona in lepenke. Grafični proizvodi izven procesa ponovne uporabe, trajni papir. Izkoriščanje odpadkov iz postopkov predelave papirja; ekonomski in energetski vidiki, ostali vidiki. Energetsko ničelni papir – realnost ali fikcija?

I-P-20 Embalažni in grafični materiali – izbrana poglavja (10 ECTS) Izvajalka: Diana Gregor Svetec (nosilka) Predmet podaja izbrane vsebine s področja materialov, ki se uporabljajo kot tiskovni grafični materiali in kot embalažni materiali. Študenti se seznanijo s strukturo in lastnostmi materialov, ki se uporabljajo v tisku in dodelavi grafičnih izdelkov in s strukturo in lastnostmi materialov, ki se uporabljajo v embalažne namene. Spoznajo postopke izdelave različnih grafičnih in embalažnih izdelkov.

I-P-21 Analitika sodobnih materialov in aplikacij (5 ECTS) Izvajalka: Marta Klanjšek Gunde (nosilka) Poučevanje temelji na reševanju kompleksnejših problemov, pri čemer se uporabi znanja, pridobljena pri

predmetu Osnove optike, spektroskopije in mikroskopije. Gre za timsko delo na kompleksnejšem projektu, kjer vsak udeleženec prevzame svoj del raziskave. Poseben poudarek je namenjen iskanju novih inovativnih rešitev pri delu z različnimi sodobnimi materiali in idejami za možnost prenosa teh znanj v prakso. Osnovni cilj predmeta je podati praktična znanja, ki jih potrebuje samostojni inovativni delavec na področju grafične tehnike, da lahko načrtuje nove funkcionalne izdelke z veliko dodano vrednostjo.

I-P-22 Metode za proučevanje interakcij materialov pri tisku (10 ECTS) Izvajalca: Tadeja Muck (nosilka), Aleš Hladnik Cilj predmeta je seznanitev študenta z instrumentalnimi metodami, ki omogočajo objektivno ovrednotenje interakcij pri tisku. Poznavanje interakcij ima odločujoč pomen pri doseganju tiska najvišje stopnje ponovljivosti in kakovosti. Vsebina predmeta je usmerjena v poznavanje in razumevanje interakcij med površino tiskovnih materialov, premazi, tiskarskimi barvami, črnili, lepili, laki in drugimi tekočinami. Predmet vključuje predstavitev in namen uporabe metod, prevzetih z različnih področij znanosti, z namenom poglobljenega spoznavanja kompleksnejših problemov v sodobnih grafičnih aplikacijah.

I-P-23 Uporaba slikovnega procesiranja in analize v grafični dejavnostI (10 ECTS) Izvajalca: Aleš Hladnik (nosilec), Tadeja Muck Namen predmeta je posredovati doktorandu ustrezna temeljna znanja s področja teorije in prakse slikovnega procesiranja in analize. Pridobljena znanja omogočajo doktorandu reševanje raznovrstnih problemov v raziskovalni in/ali industrijski praksi. Vsebina vključuje poglavja o digitalni sliki, histogramih in točkovnih operacijah, linearnih in nelinearnih filtrih, detekciji robov in kontur, morfoloških filtrih, območjih v binarnih slikah, osnovah spektralnih tehnik (FFT), primerih uporabe na področju papirništva in tiska.

I-P-24 Tekstil v prostoru (10 ECTS) Izvajalki: Matejka Bizjak (nosilka), Marija Jenko Predmet je tesno povezan z industrijskim oblikovanjem, projektiranjem interierjev, arhitekturo, krajinarstvom, gradbeništvom, likovno umetnostjo in tekstilno tehnologijo. Poudarek je na oblikovanju in projektiranju tkanin za rabo v interierju in eksterierju skozi razumevanje in vrednotenje arhitekturnih zakonitosti in pomenov v historičnem in širšem kulturnem kontekstu. Pri ustvarjanju novih potreb za sodobno unikatno in serijsko proizvodnjo, ločevanju zasebnega od javnega ter pri ekološkem pristopu upošteva pomembno vlogo tekstilne tehnologije, vendar ne zanemari vloge drugih interdisciplinarnih znanj.

I-P-25 Oblačilni stili (10 ECTS)

I-P-29 Moda in medijsko komuniciranje (10 ECTS)

Izvajalci: Peter Stanković (nosilec), Almira Sadar, Elena Fajt, Nataša Peršuh Poglobljena analiza stilskih tokov, preteklih in aktualnih. Razumevanje odnosa med oblačilom in telesom. Celosten vpliv stilskih obdobij. Vizualni jezik v odnosu do oblačenja. Oblačilne komunikacije. Ključni faktorji oblačilne identitete. Razlaga terminov stil, moda, modno oblikovanje in oblačenje. Odnosi med termini moda, antimoda, modna noša in tradicija. Interdisciplinarna vpletenost predmeta z zgodovino, ekonomijo, antropologijo, sociologijo in psihologijo.

Izvajalka: Maruša Pušnik (nosilka) Komunikološka znanja za delovanje medijske kulture v povezovanju z modno industrijo. Vloga medijev pri promoviranju in strukturiranju mode v sodobnem času. Raziskovanje in načrtovanje modnih kampanj v medijih. Izbira potrebnih informacij za promocijo in komuniciranje mode. Kreativna predstavitev mode, blagovnih znamk v vizualnem in tekstualnem smislu. Medijska industrija. Moda kot komunikacijska mreža v sodobni družbi. Zgodovina razvoja medijev, potrošne in popularne kulture, vzpon zvezdniškega sistema in industrializacije. Pomen tržne komunikacije in oglaševanja na spreminjanje modnega okusa. Trendi na področju modnega novinarstva, »photo-shooting-a«. Recipročni vplivi komuniciranja in ustvarjanja blagovnih znamk na mikro in makro ravni. Modna industrija kot del širše industrije življenjskega stila, oblikovanja množičnih okusov in identitet. Ambivalentnost mode in medijsko ustvarjanje pomenov o modi.

I-P-26 Oblikovanje kostumov (10 ECTS) Izvajalke: Karin Košak (nosilka), Nataša Peršuh, Elena Fajt Poznavanje vloge kostumografije in njenih zakonitosti znotraj izbrane zvrsti uprizoritve. Poznavanje sodobnih pristopov h kostumografiji. Vpetosti kostumografije v sodobni dramaturški, režijski in scenografski koncept predstav. Odnosi: tekst/kostum, režija/kostum, scena/ kostum, igralec, pevec, plesalec/kostum. Razvoj gledališča, prizorišč, dramatike, scenografije in kostumografije v drugi polovici dvajsetega stoletja in aktualni kostumografski pristopi.

I-P-27 Pametne tekstilije (10 ECTS) Izvajalci: Tatjana Rijavec (nosilka), Sabina Bračko, Marjan Jenko, Milan Bizjak Študij aktivnih tekstilij, katerih razvoj je povezan z biotehnologijo, informacijsko tehnologijo, mikroelektroniko, mikroelektromehanskih naprav, z razvojem nosljivih računalnikov in nanotehnologijo. Pametna barvila in reverzibilno spreminjanje barve. Zlitine z oblikovnim spominom. Polimeri z oblikovnim spominom. Elektroprevodni polimeri. Uporaba mikroelektronskih struktur in informacijske tehnologije v razvoju pametnih tekstilij. Možnosti uporabe pametnih tekstilij v sodobnem oblikovanju tekstilij in oblačil.

I-P-28 Študije spolov, telesa in oblačenja (10 ECTS) Izvajalka: Alenka Švab (nosilka) Glavne teoretske perspektive in tematike študija spolov, telesa ter oblačenja z osnovami epistemologije in metodologije raziskovanja, specifičnega za to področje. Kritičen pogled in neesencialistične teoretske refleksije spolnih razmerij, spolne konstrukcije telesa, oblačenja, mode ter z njimi povezanih družbenih fenomenov in njihove umeščenosti v različne institucionalne, politične, socialne, ekonomske in estetske pojasnjevalne okvire. Razmerje med spolom, telesom/telesnostjo in oblačenjem (obleko) v različnih kulturnih in časovnih variacijah. Spolna konstrukcija oblačenja in mode. Kulturni in spolni stereotipi in oblačenje. Spolna socializacija skozi oblačenje. Oblačenje vs. golota. Spol, seksualnost, telo in oblačenje. Spol, oblačenje in politično. Oblačenje, spol in družbeni status. Oblačenje in zakonski stan/status. Religiozne navade in rituali. Šport in telesne aktivnosti. Spol, oblačenje in potrošništvo. Spol in obutev.

I-P-30 Metodologije računalniško podprtega oblikovanja tekstilij in oblačil (10 ECTS) Izvajalec: Saša Divjak (nosilec) Povezovanje obstoječe napredne računalniške tehnologije za oblikovanje in upodabljanje tekstilij in oblačil ter tekstilne tehnologije, ki izvedbeno sledijo. Vključevanje tehnoloških znanj v dejanski proces oblikovanja tekstilnega izdelka z dodatno kakovostjo oziroma izdelava njegove smiselne ter oblikovno dovršene virtualne predstavitve. Preučevanje možnosti uporabe zahtevnejših orodij različnih grafičnih računalniških programov za razvoj vizualne podobe tekstilnega izdelka ter hkratno preučevanje ustrezne tekstilne tehnologije. Pomembna je sočasna analiza rezultatov ter posledično iskanje novih oblikovnih oziroma tehnoloških rešitev. Zaznavanje dejanskega fizičnega dotika. Digitalna obdelava slik, spoznavanje metod za urejanje vektorske in rastrske grafike, izločanje izbranih slikovnih elementov iz digitalne slike ter obdelava in preoblikovanje v tekstilne vzorce. Vzporejanje ustrezne tekstilne tehnologije z urejanjem vzorca v ustreznem grafičnem programu. Oblikovanje in predstavitev izdelka v 3D virtualnem prostoru. Nameščanje vzorca, teksture na predmet. Študij postavitve izdelka v prostoru. Študij ustvarjanje statične ali dinamične predstavitve.

[ /07* 1304503* 7 -&56 ]

[ '050(3"'4,* 456%*0 ] Studio s podpornimi sobami je v celoti zasnovan kot prostor, kjer je mogoÄ?e pedagoĹĄko in raziskovalno dejavnost izvajati na najviĹĄjem nivoju. Z viĹĄino in zaobljenimi vogali nudi izjemne moĹžnosti tako fotografom kot tudi snemalcem. Ker gre za popolnoma bel prostor, so v njem nameĹĄÄ?ena tudi barvna ozadja, ki omogoÄ?ajo prilagajanje scen. Studio smo naÄ?rtovali tako, da lahko delo v njem poteka na dveh loÄ?enih scenah hkrati. Poleg osnovnih scenskih postavitev se prostor ponaĹĄa tudi s kakovostno fotografsko opremo. Veliko ĹĄtevilo halogenski svetil, bliskavic, miza za preslikavo, odbojniki in ostala studijska oprema dajejo ustvar-

jalcem in raziskovalcem odliÄ?ne moĹžnosti za kakovostno opravljeno delo. Fotografom in snemalcem so na voljo tudi profesionalni digitalni fotoaparati in digitalne kamere z dodatno opremo.

Fotografije: Ć&#x2039; TQPEBK MFWP GPUPHSBGTLJ TUVEJP NFE QSFOPWP Ć&#x2039; TQPEBK EFTOP

Za piko na i se v podpornih prostorih nahaja tudi vsa potrebna raÄ?unalniĹĄka oprema za kakovostno postprodukcijo. Opremljeni smo po najviĹĄjih industrijskih standardih in lahko reÄ?emo, da so naĹĄi ĹĄtudenti dobro pripravljeni na zaposlitev. Zanesljivo lahko trdimo, da smo s fotografskim studiem uspeli povezati podroÄ?ja, kot so modna fotografija, video produkcija in razvoj novih slikovnih tehnologij. Gre torej za popolno vez med umetnostjo, tehnologijo in znanostjo.

GPUPHSBGTLJ TUVEJP QP QSFOPWJ Ć&#x2039; W P[BEKV WBKF J[ QSFENFUB GPUPHSBČ&#x201A;KB W GPUPHSBGTLFN TUVEJV

[ /07* 1304503* 7 -&56 ]

[ -"#03"503*+ ;" (3"'*Ă&#x2039;/0 %0%&-"70 ] GrafiÄ?na dodelava je uveljavljeno poimenovanje zakljuÄ?nega dela grafiÄ?nega procesa, v katerem iz odtisov nastane grafiÄ?ni izdelek s konÄ?no uporabno in estetsko vrednostjo. Glede na vrsto izdelkov loÄ?imo knjigoveĹĄko dodelavo, kjer nastajajo knjige in knjigam podobni izdelki, kartonaĹžersko dodelavo, v kateri nastajajo predvsem kartonske ĹĄkatle in podobni izdelki iz kartona, ter ostalo dodelavo, kjer sreÄ?amo obrazce, etikete, fleksibilno embalaĹžo itd. V novem laboratoriju imamo kljuÄ?ne stroje za knjigoveĹĄko dodelavo. Rezalni stroj Wohlenberg 76 (W7692.01â&#x20AC;&#x201D;EN) z delovno ĹĄirino 760 mm je po formatu med najmanjĹĄimi tovrstnimi stroji za profesionalno delo. ReĹžemo lahko papir ali podobni material do skupne viĹĄine najveÄ? 110 mm, hitra manipulacija papirja je omogoÄ?ena z zraÄ?no blazino na delovni mizi. Po konstrukcijskih znaÄ?ilnostih, vgrajeni programski opremi, varnostnimi elementi in robustnosti se lahko enakovredno primerja z veÄ?jimi rezalnimi stroji, ki jih sreÄ?amo v vsaki resni sodobni tiskarni. Opremljen je z zaslonom na dotik, preko katerega ga lahko programiramo za optimalno rezanje glede na tehnoloĹĄke zahteve in dimenzije izdelka. Vgrajeno ima diagnostiko delovanja stroja, preko USB vmesnika pa tudi shranjevanje nastavitev ali vnos programa za rezanje, narejenega na zunanjem raÄ?unalniku. Varnost pri delu je zagotovljena z vgrajenimi fotocelicami in istoÄ?asnim dvoroÄ?nim vklopom, skladno s standardi in predpisi. Avtomatski stroj za mehko vezavo oz. broĹĄirka Tecnograf tip ANT 250 PUR/Hot-Melt je kompakten stroj z eno priĹžemo in rezkarjem, namenjen za vezavo knjig v manjĹĄih nakladah. Za lepljenje hrbta in vplatniÄ?e-

nje lahko uporabljamo uveljavljeno taljivo lepilo izdelano na osnovi umetnih smol, voskov in dodatkov, s taliĹĄÄ?em 70â&#x20AC;&#x201C;90 Â°C, ki ga nanaĹĄamo pri delovni temperaturi 160â&#x20AC;&#x201C;180 Â°C. Za doseganje bolj kakovostne vezave lahko uporabimo reaktivno taljivo lepilo na osnovi poliuretana, ki ga nanaĹĄamo pri niĹžji temperaturi, tj. 120â&#x20AC;&#x201C;130 Â°C. KonÄ?na sila lepljenja je doseĹžena ĹĄele po daljĹĄem Ä?asu, npr. 72-ih urah. Vse osnovne nastavitve stroja lahko izvedemo preko zaslona na dotik. Stroj omogoÄ?a vezavo knjig v formatu 100 Ă&#x2014; 100 mm do 350 Ă&#x2014; 420 mm, z debelinami knjiĹžnega bloka 1â&#x20AC;&#x201C;50 mm pri rezkanju, in do 80 mm pri predhodno zaĹĄitem knjiĹžnem bloku. Delovna hitrost je 250 knjig/h. Stroj ustreza varnostnim standardom in predpisom. Za Ĺžlebljenje kartonskih ovitkov v formatu do 630 Ă&#x2014; 330 mm se uporablja dodatna naprava DigiCreaser, ki omogoÄ?a do devetkratno Ĺžlebljenje, glede na zahtevano vezavo. Z novim laboratorijem za grafiÄ?no dodelavo smo pridobili moĹžnost izvajanja laboratorijskih vaj pri predmetih Dodelava grafiÄ?nih izdelkov oz. GrafiÄ?na dodelava v lastnih prostorih, lahko pa se bomo bolj posvetili raziskovalnemu delu na tem podroÄ?ju, predvsem pri kontrolirani pripravi vzorcev in preizkuĹĄanju razliÄ?nih materialov in tehnoloĹĄkih reĹĄitev pri proizvodnji knjig.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; MFWP MBCPSBUPSJK QSFE QSFOPWP Ć&#x2039; W P[BEKV MBCPSBUPSJK QP QSFOPWJ

[ /07* 1304503* 7 -&56 ]

[ 1-&5*-/*$" ] Lahko bi rekli, da ima pletilstvo na Slovenskem veÄ? Ĺživljenj. Tako kot drugod, se je zaÄ?elo s pletenjem za lastne potrebe; roÄ?no so se pletle nogavice, kape in jope, izdelovali pa so jih predvsem moĹĄki. Kasneje sta se razvili pletilska obrt in trgovina ter iz njiju pletilska industrija, ki je veÄ?inoma zaposlovala Ĺžensko delovno silo. Poleg oblaÄ?il in nogavic so se pletle tudi zavese in dekorativno blago. Pletilstvo je torej Ĺže pred Ä?asom preseglo usmeritev zgolj v oblaÄ?ilstvo in modo, dandanes pa vse bolj sega na podroÄ?je specializiranih funkcionalnih in tehniÄ?nih pletiv. Pred nekaj desetletji so se na sejmih z novostmi predstavljali ĹĄtevilni pletilski proizvajalci, njihove blagovne znamke pa so veljale za pojem kakovosti in sodobnosti. Danes je obseg pletilstva na Slovenskem v primerjavi z zlatimi Ä?asi tekstilstva okrnjen, nikakor pa ni zanemarljiv. Slovensko pletilstvo je poleg tehnoloĹĄkega Ĺživelo in ĹĄe Ĺživi tudi modno Ĺživljenje. Pletilnice modi niso nikoli le sledile, pomagale so jo predvsem ustvarjati. V marsikateri omari doma in na tujem ĹĄe dandanes visijo vrhunske slovenske pletene kreacije, ki jim je teĹžko doloÄ?iti Ä?as nastanka. Tudi danes so sodobne in nosljive, lahko bi rekli â&#x20AC;&#x201C; veÄ?ne. ZnaÄ?ilnosti slovenskega pletilstva so predstavljene v muzejih ĹĄirom po Sloveniji, med njimi v ljubljanskem Etnografskem muzeju, TrĹžiĹĄkem muzeju, LoĹĄkem muzeju in TehniĹĄkem muzeju v Bistri. Zbirke kaĹžejo zgodovino in razvoj panoge in so vir idej za nove, sodobne izdelke z novo uporabnostjo. Poleg tehnoloĹĄke in oblikovalske plati se slovensko pletilstvo lahko pohvali tudi z izobraĹževalno in raziskovalno dejavnostjo. Tudi ta ni od vÄ?eraj. Pod vod-

stvom uÄ?iteljev in profesorjev pletilskih predmetov na kranjski srednji tekstilni ĹĄoli ter Oddelku za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, se je teorija povezala s prakso, novi rodovi pletilskih strokovnjakov pa so se sistematiÄ?no posveÄ?ali analizi, naÄ?rtovanju in oblikovanju pletilskih procesov in izdelkov. Podobno kot na Slovenskem ima pletilstvo tudi na Oddelku za tekstilstvo veÄ? Ĺživljenj. Ima zgodovino in vizijo. Nova pletilnica pravzaprav ni tako nova kot se zdi. Oddelek je nekoÄ? Ĺže imel obĹĄirno pletilsko delavnico, ki je par desetletij dobro sluĹžila svojemu poslanstvu. Tudi izobraĹževalna, raziskovalna in mednarodna pletilska dejavnost na oddelku so stalnica Ĺže od nekdaj. In kaĹže, da ima tudi nova pletilnica veÄ? Ĺživljenj. Po eni strani Ĺživi kot laboratorij za tehnoloĹĄke raziskave pletilskih materialov in struktur za oblaÄ?ilne in neoblaÄ?ilne, tehniÄ?ne namene. Po drugi strani je modni atelje, kjer lahko svoje zamisli udejanjijo oblikovalci. V pletilnici poteka pouk, hkrati pa se skuĹĄa oĹživiti slovenska pletilska tradicija. Pred Ä?asom so ĹĄtudentje pletli veÄ?inoma roÄ?no, danes lahko pletejo na enostavnih roÄ?nih in zahtevnejĹĄih mehaniziranih, elektronsko podprtih pletilnikih. S pomoÄ?jo pletilskega strokovnjaka lahko na raÄ?unalniĹĄko podprtem industrijskem pletilniku izdelajo krojno oblikovane pletenine. S pomoÄ?jo programske opreme lahko simulirajo videz pletenih struktur. Lahko reÄ?emo, da ima nova pletilnica vse, kar imajo veliki. Glede na to, da sta pletilska obrt in industrija na Slovenskem ĹĄe kar naprej Ĺživi in Ĺživahni, verjamemo, da bosta zaÄ?etna gneÄ?a in delovna vnema v novi pletilnici kar trajali in trajali â&#x20AC;Ś

Fotografija: Ć&#x2039; W P[BEKV QMFUJMOJDB QP QSFOPWJ

[ 3 ";*4,07"-/" %&+"7/045 ]

[ 3";*4,07"-/" %&+"7/045 130(3".4,& 4,61*/& ] Na Oddelku za tekstilstvo izvajamo raznoliko znanstveno raziskovalno delo, ki obsega tudi temeljne in aplikativne raziskave v okviru programske skupine P2-0213 Tekstilije in ekologija, ki je bila zasnovana leta 1999. Danes vkljuÄ?uje 17 raziskovalcev, od tega 12 doktorjev znanosti in 5 mladih raziskovalcev in ima odobreno 6 letno financiranje (od 2008 do 2013) v obsegu 1,44 FTE (kategorija D). Raziskave v okviru programske skupine so usmerjene v razvoj tehnoloĹĄko visoko razvitih tekstilij z novimi ali izboljĹĄanimi funkcionalnimi lastnostmi ter pametnih tekstilnih materialov z visoko dodano vrednostjo. Pri raziskavah sledimo raziskovalnim prioritetam Evropske in Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme, ki narekujejo preusmeritev tekstilne industrije k specializiranim proizvodom, uveljavitev in ĹĄiritev tekstilij v razliÄ?ne industrijske sektorje ter nova podroÄ?ja uporabe ter premik od masovne proizvodnje k proizvodnji po meri.

1SPHSBN OBÄ&#x17E;JI SB[JTLBW TMFEJ OBTMFEOKJN QPNFNCOJN DJMKFN Ć&#x2039; funkcionalizacija tekstilnih vlaken z razliÄ?nimi postopki predenja, plazemskih tehnik in plemenitenja, Ć&#x2039; oblikovanje tekstilij z novimi in izboljĹĄanimi lastnostmi povrĹĄin, visoko dodano vrednostjo in vkljuÄ?enim veÄ?jim znanjem, Ć&#x2039; doloÄ?itev povezave med postopki funkcionalizacije ter kemijsko in morfoloĹĄko strukturo ter lastnostmi modificiranih vlaken, Ć&#x2039; doloÄ?itev protokola in ustreznih uveljavljenih analitskih metod za oceno lastnosti funkcionalnih tekstilij, Ć&#x2039; prenos laboratorijskih rezultatov v nove industrijske postopke,

Ć&#x2039; razĹĄiritev uporabe funkcionalnih tekstilij na druga gospodarska podroÄ?ja, kot so farmacija, medicina, gradbeniĹĄtvo, kmetijstvo, avtomobilska in prehrambena industrija, Ć&#x2039; optimiranje postopkov priprave tekstilij in sredstev za funkcionalizacijo, Ć&#x2039; ohranitev oziroma poveÄ?anje interdisciplinarnosti, interinstitucionalnosti in kakovosti raziskovalnega dela. Vsebinsko lahko naĹĄe raziskave razdelimo v dva delovna sklopa. Prvi obsega najsodobnejĹĄe postopke funkcionalizacije tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken pri procesih predenja, kemijske apreture, obdelave s plazmo, barvanjem in tiskanjem, drugi pa temeljne raziskave, ki predstavljajo podporo postopkom izdelave tekstilij.

'VOLDJPOBMJ[BDJKB UFLTUJMJK Pri postopkih predenja se ukvarjamo z razvojem sintetiÄ?nih vlaken z organskimi in anorganskimi nanoaditivi za zaĹĄÄ?ito pred UV-sevanjem, protimikrobno in ognjevarno zaĹĄÄ?ito. Tako smo Ĺže uspeli oblikovati nanovlakenske kompozite, kjer smo kot matrico uporabili polivinilalkohol, kot nanopolnili pa kationski ĹĄkrob in nanodelce bakra (slika 1). V sodelovanju z industrijo raziskujemo uporabo laminiranih aerogelnih nanokompozitov iz silicijevega aerogela, vkljuÄ?enega v razliÄ?nih vrstah vlaknovin (slika 2) kot toplotno izolacijskega materiala za zaĹĄÄ?itna oblaÄ?ila in obutev v ekstremnih temperaturnih okoljih. Pomemben sklop raziskav obsega tudi preuÄ?evanje morfoloĹĄkih, kemijskih in fizikalnih lastnosti novih vlaken iz obnovljivih surovin in prevodnih kompozitov. Vpeljava sol-gel tehnologije pri kemijskem apretiranju tekstilij predstavlja enega najsodobnejĹĄih nanotehnoloĹĄkih postopkov povrĹĄinske modifikacije tekstilij, s katerim tekstilnim vlaknom podelimo ra-

4MJLB 4&. QPTOFUFL OBOPWMBLFOTLFHB LPNQP[JUB J[ QPMJWJOJMBMLPIPMB JO OBOPEFMDFW CBLSB

dikalno nove kemijske in fizikalne lastnosti, ki jih z nanosom konvencionalnih apreturnih sredstev nismo mogli doseÄ?i. Pri tem uspeĹĄno sodelujemo z raziskovalci Laboratorija za spektroskopijo materialov Kemijskega inĹĄtituta, Ljubljana, Slovenija. Pri raziskavi smo se osredotoÄ?ili na pripravo veÄ?funkcionalnih nanokompozitnih polimernih apreturnih filmov z anorgansko-organsko hibridno strukturo za dosego vodo- in olje-odbojnih (slika 3), protimikrobnih (slika 4), samoÄ?istilnih in ognjevarnih lastnosti ter zaĹĄÄ?ite pred UV-sevanjem. Pri funkcionalizaciji povrĹĄin tekstilij iz naravnih in sintetiÄ?nih vlaken smo vpeljali plazemsko tehnologijo kot sodobni nanotehnoloĹĄki okolju prijazen postopek plemenitenja tekstilij. S postopki obdelave tekstilij z atmosfersko in nizkotlaÄ?no plazmo, kjer uporabljamo razliÄ?ne pline in njihove meĹĄanice, poskuĹĄamo doseÄ?i razliÄ?ne uÄ?inke, kot so poveÄ?anje hidrofilnosti za izboljĹĄanje moÄ?enja in obarvljivosti, hidrofobnosti, nanostrukturirano povrĹĄinsko hrapavost (slika 5) za poveÄ?anje adhezije in stopnje adsorpcije nanodelcev. Pomemben cilj raziskave je aplikacija barvil, UV absorberjev in nanodelcev tekom barvalnega procesa na plazemsko spremenjene tekstilije. Pri funkcionalizaciji tekstilij uporabljamo tudi razliÄ?ne tehnike tiskanja, s katerimi tekstilijam podelimo poseben izgled, lahko pa tudi po vzorcu nanaĹĄamo razliÄ?ne uÄ?inkovine. Posebno pozornost smo posvetili modifikaciji tekstilij s tiskom razliÄ?nih mikrokapsul (slika 6). Le-te so bile pripravljene v sodelovanju s podjetjem Aero. Uporabili smo mikrokapsule z melamin-formaldehidno ovojnico, ki vsebujejo v jedru diĹĄave, protimikrobno sredstvo ali zaviralec gorenja. Tiskanje s filmskim tiskom se je izkazalo kot uÄ?inkovita tehnika za nanos in utrjevanje mikrokapsul na blago. Velik izziv predstavlja tudi digitalni tisk, ki je nov, ĹĄe ne raziskan naÄ?in nanosa razliÄ?nih kemikalij, ki omogoÄ?a hkratno vzorÄ?enje in kemijsko modifikacijo materiala.

4MJLB -BNJOJSBO BFSPHFMOJ LPNQP[JU [ NFNCSBOP JO QMFUJWPN B BFSPHFM W QPMJFTUSTLJ WMBLOPWJOJ C JO BFSPHFM OB QPMJFTUSTLFN WMBLOV D

4MJLB 4VQFSIJESPGPCOB JO PMFPGPCOB ULBOJOB [ z-PUPTPWJN FGFLUPNk

4MJLB /FBQSFUJSBOB DFMVMP[OB WMBLOB B JO WMBLOB [ WHSBKFOJNJ OBOPEFMDJ TSFCSB T QSPUJNJLSPCOJNJ MBTUOPTUNJ C

4MJLB /BOPTUSVLUVSJSBOB QPWSÄ&#x17E;JOB CPNCBÄťOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ OJ[LPUMBĂ&#x152;OP QMB[NP B JO QPMJFTUSOFHB WMBLOB QP PCEFMBWJ [ BUNPTGFSTLP QMB[NP C

4MJLB .JLSPLBQTVMF OB WMBLOJI

5FNFMKOF SB[JTLBWF LPU QPEQPSB QPTUPQLPN J[EFMBWF UFLTUJMJK V sklopu raziskav na podroÄ?ju mehanskih tekstilnih procesov preuÄ?ujemo vpliv surovinske sestave in konstrukcijskih parametrov (slika 7) na fizikalno-mehanske in prepustnostne lastnosti tkanin, kot so zraÄ?na prepustnost, prepustnost UV-Ĺžarkov in zvoka. Cilj raziskave je razviti teoretiÄ?ni model za integralno napovedovanje lastnosti tkanin. Pri tem uporabljamo sodobne statistiÄ?ne metode, kot so ANOVA, MLR in PCA. Na podroÄ?ju napovedovanja zraÄ?ne prepustnosti smo vpeljali nova parametra por, in sicer hidravliÄ?ni premer in minimalni hidravliÄ?ni premer por ter tako postavili napovedovanje z veliko stopnjo natanÄ?nosti. Nadaljnje raziskave so usmerjene v preuÄ?evanje vpliva strukture por na prepustnost zvoka in UV-Ĺžarkov. V sklopu raziskav fizikalno kemijskih pojavov v raztopinah barvil in povrĹĄinsko aktivnih snovi (PAS) preuÄ?ujemo medmolekulske interakcije barvilo-PAS, barvilo-vlakno ter PAS-vlakno. Pri tem smo se osredotoÄ?ili na ĹĄtudij termodinamike interakcij v meĹĄanici modelnih anionskih barvil ter kationskih in neionskih PAS razliÄ?nih struktur in sestav (slika 8), ki lahko simulirajo sodobne barvalne sisteme. Raziskati Ĺželimo razliÄ?ne mehanizme delovanja PAS kot egalizirnih sredstev pri barvanju tekstilnih vlaken ter njihov vpliv na hitrost in stopnjo izÄ?rpanja barvila (slika 9). Ĺ tudij interakcij bomo razĹĄirili na disperzije nanodelcev, kjer podrobno preuÄ?ujemo vpliv strukture, koncentracije in sestave PAS kot dispergirnih in omakalnih sredstev na stabilnost disperzije ter dimenzije delcev v njej. Namen raziskav na podroÄ?ju biotehnoloĹĄkih postopkov je vpeljati najsodobnejĹĄe postopke predhodne obdelave naravnih celuloznih tekstilnih vlaken z encimi (slika 10), ki imajo minimalen vpliv na okolje, pripomorejo k prihranku energije in vode ter tako zmanjĹĄajo koliÄ?ino odplak. Tako smo Ĺže uspeli razviti postopek beljenja bombaĹža z encimi, ki generirajo vodikov peroksid. Postopek nameravamo nadgraditi z dodajanjem drugih encimov, kot so pektinaze, amilaze, celulaze, kutinaze, peroksidaze, s katerimi bi z

4MJLB 1SJLB[ TUSVLUVS QPS Ä&#x17E;FTUJOUSJEFTFUJI ULBOJO W SB[MJĂ&#x152;OJI HPTUPUBI JO WF[BWBI QSJ LSBUOJ QPWFĂ&#x152;BWJ

bombaĹžnih in lanenih vlaken odstranili necelulozne snovi in jih pripravili na nadaljnje plemenitenje. Izsledki raziskav bi pripomogli k optimizaciji procesa beljenja v tekstilni in papirni industriji. Rezultate znanstvenoraziskovalnega dela smo uspeĹĄno predstavili tako doma kot v tujini v obliki znanstvenih Ä?lankov in monografij ter prispevkov na mednarodnih in domaÄ?ih simpozijih. Kakovost, aktualnost in odmevnost naĹĄih raziskav potrjuje 739 Ä?istih citatov (normirano ĹĄtevilo) v zadnjih desetih letih. Na sliki 11 so predstavljeni najpomembnejĹĄi znanstvenoraziskovalni doseĹžki naĹĄe programske skupine v zadnjem petletnem obdobju. Pri raziskovalnem delu nam je v veliko podporo Raziskovalni infrastrukturni center Oddelka za tekstilstvo (slika 12), ki je sestavni del Raziskovalnega infrastrukturnega centra NaravoslovnotehniĹĄke fakultete Univerze v Ljubljani.

4MJLB (BMWBOTLJ ÌMFO [ JPOP TFMFLUJWOP NFNCSBOTLP FMFLUSPEP [B ĞUVEJK UFSNPEJOBNJLF JOUFSBLDJK CBSWJMP UFO[JE

4MJLB #BSWOPNFUSJÌOP WSFEOPUFOKF CBSWF PCBSWBOJI W[PSDFW

4MJLB %PMPÌBOKF LPODFOUSBDJKF WPEJLPWFHB QFSPLTJEB

4MJLB ;OBOTUWFOPSB[JTLPWBMOJ EPTFĻLJ 1SPHSBNTLF TLVQJOF 1 5FLTUJMJKF JO FLPMPHJKF [B PCEPCKF PE EP

4MJLB 3B[JTLPWBMOP EFMP W PLWJSV 3B[JTLPWBMOFHB JOGSBTUSVLUVSOFHB DFOUSB 0EEFMLB [B UFLTUJMTUWP

[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]

[ ;"-0Äş/*Ä?," */ 16#-*$*45*Ă&#x2039;/" %&+"7/045 ] ZaloĹžniĹĄka dejavnost Oddelka za tekstilstvo ima Ĺže dolgoletno tradicijo. V obdobju od leta 1991 do danes je Oddelek za tekstilstvo zaloĹžil in izdal preko 100 del s podroÄ?ja tekstilstva, grafike in tekstilnega oblikovanja v tiskani ali digitalni obliki: monografije, uÄ?benike, skripta in drugo uÄ?no gradivo, zbornike prispevkov z znanstvenih in strokovnih simpozijev ter ĹĄtudijsko gradivo za seminarje in druge vrste izobraĹževanj.

Med pomembnejĹĄimi deli izdanimi v letu 2011 je strokovna monografija Tekstilije v gumenih kompozitih in trije uÄ?beniki: O modi, Priprava tekstilij na plemenitenje in English for Specific Purposes â&#x20AC;&#x201C; Textile Engineering.

'PUPHSBČ&#x201A;KF Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ NPOPHSBČ&#x201A;KB JO USJKF VĂ&#x152;CFOJLJ LJ TP CJMJ J[EBOJ W

Oddelek je tudi izdajatelj revije Tekstilec, glasila slovenskih tekstilcev, ki objavlja znanstvene in strokovne Ä?lanke ter informacije in novosti s podroÄ?ja tekstilstva.

MFUV

[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]

[ */Ä?5*565 ;" 5&,45*-/0 */ (3"'*Ă&#x2039;/0

5&)/0-0(*+0 5&3 0#-*,07"/+& *5(50 ]

InĹĄtitut, ki deluje pod okriljem Oddelka za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Univerza v Ljubljani, ima bogato preteklost, saj je njegova vloga pomembna tako na podroÄ?ju znanstveno raziskovalnega kot tudi strokovnega dela. InĹĄtitut nudi vse tisto, kar je nudil nekoÄ? in ĹĄe mnogo veÄ?.

1PESPĂ&#x152;KB EFMPWBOKB JOÄ&#x17E;UJUVUB 1) Raziskovalna in razvojna dejavnost 2) Sodelovanje z gospodarstvom 3) IzobraĹževanja

Aktivno sodelujemo v razliÄ?nih razvojnih projektih, z vladnimi in nevladnimi organizacijami pri projektih EU in harmonizaciji direktiv s podroÄ?ja oznaÄ?evanja tekstilnih in usnjenih izdelkov, izdajamo najrazliÄ?nejĹĄe publikacije za podjetja in potroĹĄnike itd. Letos smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvom, TrĹžnim inĹĄpektoratom Republike Slovenije in Trgovinsko zbornico Slovenije pripravili priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il â&#x20AC;&#x201C; Vrvice in vezalke. V sklopu tega sodelovanja smo pripravili izobraĹževanja za trĹžne inĹĄpektorje na TrĹžnem inĹĄpektoratu ter za trgovce na Trgovinski zbornici.

3B[JTLPWBMOB JO SB[WPKOB EFKBWOPTU Med osnovnimi dejavnostmi inĹĄtituta so izvajanje analiz, reĹĄevanje reklamacij, podajanje strokovnih mnenj in ocen. Raziskovalno in razvojno delo poteka v opremljenih laboratorijih na Oddelku za tekstilstvo in vkljuÄ?uje podroÄ?je tekstilstva (predvsem analize na vlaknih, prejah, sukancih, ploskih tekstilijah in igraÄ?ah), grafiÄ?ne tehnologije in oblikovanja. Pomembno je tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program analiz precej razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme in igraÄ?.

4PEFMPWBOKF [ HPTQPEBSTUWPN InĹĄtitut sodeluje s slovenskim gospodarstvom v okviru razvojno-raziskovalnih projektov, pripravo elaboratov in izdelavo analiz s strokovnimi mnenji.

Pomembno je seveda tudi medlaboratorijsko povezovanje, s pomoÄ?jo katerega je danes naĹĄ program precej bolj razĹĄirjen, med drugim tudi na podroÄ?ju osebne varovalne opreme, igraÄ?, tekstilnih talnih oblog ipd. VkljuÄ?eni smo v dva tehniÄ?na odbora na slovenskem inĹĄtitutu za standardizacijo (SIST), in sicer v tehniÄ?ni odbor za otroĹĄko opremo, oblaÄ?ila in tehniÄ?ni odbor za embalaĹžo. Letos smo na pobudo trgovcev ter trĹžnih inĹĄpektorjev prevedli standard, ki je bil povod za izdelavo priporoÄ?ila o varnosti otroĹĄkih oblaÄ?il. Ker ima inĹĄtitut zaledje vseh zaposlenih na oddelku, poleg tega pa razpolaga tudi z zunanjimi sodelavci, strokovnost izvedenega dela ni vpraĹĄljiva.

1SFETUPKOJDB *5(50 *[PCSBÄťFWBOKB

dr. UrĹĄka VrabiÄ? Brodnjak

IzobraĹževanje se izvaja v okviru seminarjev, ki se organizirajo na naĹĄem oddelku ali pri naroÄ?niku.

/BNFTUOJDB QSFETUPKOJDF *5(50 dr. RaĹĄa Urbas

Med osnovnimi omenjenimi dejavnostmi (analize s podroÄ?ja tekstilne in grafiÄ?ne tehnologije, raziskav in svetovanja) nudi InĹĄtitut ĹĄe dodatni izobraĹževalni program.

XXX JUHUP TJ

111

[ 4530,07/" */ ;"-0Äş/*Ä?," %&+"7/045 ]

[ .&%/"30%/" ,0/'&3&/$" *"3*("* Ć&#x20AC; -+6#-+"/" ] Pod okriljem NaravoslovnotehniĹĄke fakultete, Oddelka za tekstilstvo, bo od 9. do 12. septembra 2012 v Ljubljani potekala 39. mednarodna IARIGAI (The International Association of Research Organizations for the Information, Media and Graphic Arts Industries) konferenca. Priprave na organizacijo konference intenzivno potekajo Ĺže od leta 2009, ko je Oddelek za tekstilstvo uspeĹĄno izkazal zaupanja vredne sposobnosti izvedbe takĹĄne mednarodne konference. Tako je bil v okviru zasedanja IARIGAI boarda maja 2011 v Ljubljani sveÄ?ano podpisan tudi dogovor, s katerim je bila organizacija 39. mednarodne IARIGAI konference, z naslovom ÂťAdvances in Printing Media and Technology â&#x20AC;&#x201C; Graphic Communication and BeyondÂŤ, zaupana Oddelku za tekstilstvo, NaravoslovnotehniĹĄke fakultete. Pokroviteljstvo konference je sprejel rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik. Dogovor sta v imenu IARIGAI podpisala predsedujoÄ?a boardu gospa Helena Juhola in glavni tajnik prof. dr. Mladen LovreÄ?ek, v imenu NaravoslovnotehniĹĄke fakultete pa predstojnik Oddelka za tekstilstvo prof. dr. Franci Sluga in predsednica organizacijskega odbora konference dr. RaĹĄa Urbas. Organizacija omenjene konference pomeni pomembno mednarodno priznanje za doseĹženo kakovost raziskovalnega in pedagoĹĄkega dela najmlajĹĄi stroki na NaravoslovnotehniĹĄki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je zaÄ?ela razvijati v ĹĄtudijskem letu 1996/97, ko je bila vpisana prva generacija ĹĄtudentov ĹĄtudijskega programa GrafiÄ?na tehnika.

cij in industrijskih raziskovalnih in razvojnih podjetij, ki se ukvarjajo z razliÄ?nimi podroÄ?ji grafike in grafiÄ?ne industrije. ZdruĹženje je bilo ustanovljeno Ĺže leta 1965 in je eno izmed najbolj priznanih na podroÄ?ju grafike. V organizacijo je danes vkljuÄ?enih 52 Ä?lanov iz 25 drĹžav sveta. Namen zdruĹženja IARIGAI je sluĹžiti svojim Ä?lanom (kot tudi ĹĄirĹĄemu raziskovalnemu podroÄ?ju) kot platforma za izmenjavo znanja, strateĹĄkega povezovanja, socialnih interakcij, moĹžnosti objav doseĹženih raziskav, itd. Vrhunske tradicionalno mednarodne konference IARIGAI se udeleĹžujejo vrhunski raziskovalci s podroÄ?ja grafiÄ?nega in interaktivnega komuniciranja ter medijev. Glede na hiter tehnoloĹĄki razvoj in pohod ÂťnovihÂŤ medijev v zadnjih letih prevladujejo predstavitve izrazito interdisciplinarnih raziskav s poudarkom na digitalizaciji procesov, novi funkcionalnosti in konvergenci tehnologij in medijev. Vsebine so zanimive za ĹĄirok krog znanstvenikov, ki se ukvarjajo temeljnimi in mejnimi podroÄ?ji. Odmevnost konference je in bo zagotovljena predvsem v mednarodni javnosti, za domaÄ?e raziskovalce in strokovnjake iz industrije pa predstavlja odliÄ?no priloĹžnost za predstavitev lastnih doseĹžkov in seznanitev z rezultati vrhunskih raziskovalcev s celega sveta. Dogajanje konference je moĹžno spremljati na spletni strani www.iarigai-ljubljana.com, kot tudi na socialnih omreĹžjih facebook in twitter. PrepriÄ?ani smo, da bo konferenca uspeĹĄno sluĹžila predstavitvi naĹĄih raziskovalcev in strokovnjakov, laĹžjem navezovanju stikov s tujimi raziskovalci, kot tudi predstavitvi Univerze v Ljubljani, njenih Ä?lanic ter navsezadnje promociji Slovenije.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; [HPSBK JO OB EFTOJ TUSBOJ [BTFEBOKF WPETUWB *"3*("* JO

IARIGAI je mednarodna neprofitna organizacija razliÄ?nih raziskovalnih inĹĄtitutov, akademskih organiza-

QPEQJT EPHPWPSB

[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ 1 3&Ä?&3/07& /"(3"%& > /BHSBKFODJ

+VSF "IUJL NBH HSBG JOÄť Naslov dela: Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti Mentor: red. prof. Darko Slavec ÂťTovrsten prenos raziskovalnih doseĹžkov v umetnost je lep primer zdruĹžljivosti obeh, na videz nasprotnih polov. S pomoÄ?jo lastne pretvorbene matrike in matrik ostalih avtorjev, smo tako uspeli dvigniti umetniĹĄko vrednost na viĹĄji nivo in poiskati nove naÄ?ine za rabo anaglifne tehnike. Dokazali smo tudi, da so znanost, tehnologija in umetnost med seboj nerazdruĹžljivo povezani.ÂŤ

(BCSJKFMB 2VBMJ[[B EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂ&#x152; 6/

Fotografija:

Naslov dela: OtroĹĄka igralna podloga kot tekstilna pokrajina Mentorica: red. prof. Karin KoĹĄak

Ć&#x2039; W P[BEKV +VSF "IUJL

ÂťKo zaprem oÄ?i, vidim podobe v oddaljeni sedanjosti. Kot bi lebdele v prostorih brez Ä?asa, brez Ĺželja in se napajale z otroĹĄkimi spomini. Podobe znotraj nas so kot zvezdni utrinki, ki zaĹžarijo v naĹĄi domiĹĄljiji.ÂŤ

(BCSJKFMB 2VBMJ[[B 7FTOB .BLBSPW .JMBO

ÂťCilj projekta je bil oblikovati tekstilno podlago, ki ne bi predstavljala le pasivnega opazovalca, temveÄ? bi postala aktivni akter pri razvoju otrokovih spretnosti.ÂŤ

.JMBO 7VLBEJO VOJW EJQM JOÄť PCMJL UFLTU JO PCMBĂ&#x152; Naslov dela: Vizualna podoba informativnega programa Mentor: red. prof. DuĹĄan KirbiĹĄ

7FTOB .BLBSPW EJQM PCMJL UFLTU JO PCMBĂ&#x152; 6/

Naslov dela: Gibljive slike/slikarske tehnike v oblikovanju tekstilij in oblaÄ?il Mentorica: red. prof. Marija Jenko, somentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ

ÂťV delu Milana Vukadina z naslovom Vizualna podoba informativnega programa je predstavljen proces vrednotenja in posodabljanja grafiÄ?ne podobe osrednje informativne oddaje na komercialni televiziji. Estetika in naÄ?in podajanja informacij sta globoko zakoreninjena v vsakem od nas in sta pogojena s kulturnim okoljem in osebno izkuĹĄnjo, s pomoÄ?jo katerih si vsak posameznik razlaga svet okoli sebe. Rezultat opravljenega dela je poveÄ?anje gledanosti oddaje pri populacijskem segmentu, ki je kljuÄ?nega pomena za komercialno televizijo.ÂŤ

7VLBEJO

115

[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ * ;+&./* %04&Äş,* Ä?56%&/507 ] 0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂ&#x152;JM "OB +FMJOJĂ&#x152;

Ć&#x2039; Nagrada PERSPEKTIVNI â&#x20AC;&#x201C; modno oblikovanje, Mesec oblikovanja

"OESFKB ,SBHFMOJL Ć&#x2039; Nagrada PERSPEKTIVNI â&#x20AC;&#x201C; tekstilno oblikovanje, Mesec oblikovanja/diplomsko delo Metamorfoza sence/mentorica: red.prof. Marija Jenko/kolekcija Snails Company, Heimtekstil v Frankfurtu/ mentorica: TĂźĂźne-Kristin Vaikla

,BUKB ,VIBS Ć&#x2039; LIFT by Perwoll nateÄ?aj, Fashion.HR, regijska nagrada, zmagovalka nateÄ?aja/Night Light/ mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh

1FUKB ;PSFD Ć&#x2039; Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendiranje, Slovenija/V gibanju/ mentorica: NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; Black Sheep podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć&#x2039; Nagrada Arte Creative, Pariz, Francija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć&#x2039; MANGO FASHION AWARD, uvrstitev med 50 polfinalistov/Neimena/mentorica: doc. NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; Nagrada za trajnostni razvoj, Javni sklad RS za razvoj kadrov in ĹĄtipendije, Slovenija/Polst/ mentorica: doc. Elena Fajt Ć&#x2039; Fashion design Rising star podeljuje najveÄ?ja modna platforma Not Just A Label, London/FranzMadonna/mentorica: doc. Elena Fajt

Ć&#x2039; W P[BEKV "OESFKB ,SBHFMOJL Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ ,BUKB ,VIBS 1FUKB ;PSFD 1FUFS .PWSJO .BUJD -BIBSOBS "KEB JO &WB ÄşBHBS 1JLB /PWBL JO

1FUSB (BK[BS JO .BKB 0CMBL Ć&#x2039; European Fashion Designer Competition 2010, uvrstitev med pet najboljĹĄih, London/Caught in the Wave/mentorica: doc. Elena Fajt

(3"'*Ă&#x2039;/& */ */5&3",5*7/& ,0.6/*,"$*+& 1JLB /PWBL JO "OKB %FMCFMMP

Ć&#x2039; Priznanje odliÄ?nosti v kategoriji knjige in knjiĹžne zbirke na 5. Bienalu vizualnih sporoÄ?il, Slovenija/ mentor: doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, somentor: doc. Domen Fras

"KEB JO &WB ÄşBHBS 1FUFS .PWSJO

Fotografija:

Ć&#x2039; Prva nagrada za oblikovanje uporabnega izdelka iz valovitega kartona na nateÄ?aju za Valkarton, Slovenija/mentor: doc. Domen Fras

130*;70%/+" 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă&#x2039;*.BUJD -BIBSOBS

Ć&#x2039; Elle & Maxi naj stilist nateÄ?aj na prvem Philips Fashion Weeku, zmagovalec nateÄ?aja, Slovenija

"OKB %FMCFMMP

117

[ 641&)* ĝ56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ 1 37* %*1-0."/5* #0-0/+4,*) ĝ56%*+4,*) 130(3".07 ] Prvi študenti bolonjskih študijskih programov so se na Oddelek za tekstilstvo vpisali v študijskem letu 2006/2010. Do konca novembra 2011 je na vseh programih bolonjskega študija diplomiralo 128 študentov na univerzitetni stopnji, 46 na visokošolski in 4 na drugi stopnji bolonjskega študija. V nadaljevanju posredujemo razmišljanja nekaterih prvih »bolonjskih« diplomantov.

+VSF "IUJL

5KBĞB 7JENBS

+VSF "IUJL »Zaključil sem magistrski študijski program Grafične in interaktivne komunikacije (naslov dela Tehnike upodabljanja anaglifnih slik za uporabo v umetnosti). Možnost izbiranja predmetov mi je omogočila, da sem si sestavil študijski program, ki je bil povsem v skladu z mojimi željami. Predavanja, vaje in seminarji so v večini primerov presegli pričakovanja. Izvedbeno so se močno razlikovali, pri čemer vsebinska kakovost v nobenem primeru ni bila vprašljiva. Spodbujanje kreativnosti je bilo na izjemno visoki ravni, pri sami izvedbi pa smo bili vselej usmerjani v skladu z načeli raziskovalnega dela. Pri izbiri tem magistrskih del je šlo v večini primerov za iskanje možnosti za nov prispevek k področju. Povzamem lahko, da gre za v prihodnost usmerjen študij, ki zna odlično združevati umetniške in znanstvene vidike področja. Menim, da imam s pridobljenim znanjem dovolj kompetenc za zaposlitev na grafičnem področju, vendar sem se kljub vsemu odločil za nadaljevanje na tretji stopnji. Odločitev je povezana z zastavljenimi osebnimi cilji.«

5KBĞB 7JENBS »Končala sem 2. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij; naslov zaključnega dela je bil Določitev optimalnih lastnosti tiskovnih materialov za tisk elektronike. Študijski program in izvajanje predmetov je izpolnilo moja pričakovanja. Študij je spodbujal kreativnost preko projektnih nalog.

5JOB )SJCFSĞFL

Pridobljeno znanje mi ni dalo dovolj kompetenc za zaposlitev zaradi odsotnosti praktičnega usposabljanja. V želji po raziskovanju in novem znanju sem se kot mlada raziskovalka zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko in tudi vpisala 3. stopnjo Grafičnih in interaktivnih komunikacij.«

5JOB )SJCFSĞFL »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu univerzitetne stopnje Grafične in interaktivne komunikacije z naslovom diplomskega dela Poslikava telesa in optimalen zajem poslikanega telesa s pomočjo barvnega upravljanja. Zasnova študijskega programa in študijski predmeti so izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Vsak študent si želi, da ga profesorji čim bolje pripravijo na prvo zaposlitev po študiju, da se ta čim bolje izkaže na delovnem mestu in da s ponosom pove, kje vse se je o tem podučil. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika, koliko bo črpal znanje na predavanjih in vajah ter ali se bo še dodatno izobraževal doma, saj je bolonjski program zelo kratek in smo zelo po hitrem postopku spoznavali grafične procese in medije. Želja po hitro končanem študiju in veselje do grafike je bila pri meni zelo velika, zato sem se zelo trudila in ta trud je bil poplačan, saj so me v nekem podjetju po končanem študiju zaposlili; tu delam že dve leti kot grafična oblikovalka. Je lahko še kaj lepšega, kot da delaš tisto, kar te veseli in za kar si se izobraževal?

,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM

%BĞB -PHBS

V podjetju, kjer sem se zaposlila, se je šele izkazalo, koliko znam uporabiti, kar sem se naučila, prišla je do izraza moja kreativnost, saj sem morala biti samostojna, ter moja iznajdljivost. Doma sem že v času študija veliko vadila, delala tutoriale za oblikovalske programe, da sem jih čimprej osvojila, in to mi je kasneje v službi prišlo zelo prav. Za nadaljevanje študija se nisem odločila, ker sem takoj našla zaposlitev. Če pa bi v podjetju pokazali željo, da bi se naprej izobraževala, pa bi se zagotovo vpisala.«

področju oblikovanja raznih predmetov, ki niso bili nujno tekstilni.

,MFNFOUJOB ,SBOWPHFM »Diplomirala sem na Oddelku za tekstilstvo, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil z diplomskim delom Etno in moda: Slovenska narodna noša v sodobni kolekciji oblačil. Ljudje smo si različni, vedno se zgodi, da so nam nekateri predmeti ljubši in nekateri manj. Zanimajo nas različne stvari in se nam morda zdi, da so nekateri predmeti za nas nepomembni, pa le niso, saj so za nekoga drugega morda večjega pomena. V času študija je zato pomembno veliko prilagajanja z drugimi študenti, kar seveda ni nujno slabo. Zdi se mi, da so predmetniki dovolj razgibani in da lahko v času študija dobiš veliko znanja na različnih področjih glede oblikovanja tekstilij in oblačil, tehnoloških predmetov … Vsekakor pa je študij ves čas spodbujal kreativnost, saj se lahko tekom 3–5 let izkažeš na veliko različnih področjih: šli smo iz okvirja tekstilnega oblikovanja in smo se večkrat morali izkazati tudi na

Med študijem sem dobila veliko teoretične podlage, vendar sem si zelo težko predstavljala, kako bi nekatere stvari funkcionirale v praktičnih primerih, v realnem svetu. Letos sem imela priložnost spoznati delo v podjetju, kjer se izdelki oblikujejo in tudi izdelajo, in šele takrat vidiš, kako stvari funkcionirajo in nekako povežeš s teorijo, ki si jo slišal v času študija. Morda ne bi bilo slabo, da se v bodoče organizirajo ekskurzije v podjetja, kolikor jih je še ostalo na tekstilnem področju v Sloveniji, in se tako študentom približajo dejavnosti, o katerih lahko drugače preberemo samo na papirju. Po končanem dodiplomskem študiju sem se odločila nadaljevati študij na tej smeri, saj se mi zdi, da sem v času študija iskala svojo osebnost skozi oblikovanje; zanimalo me je več stvari, ki sem jih raziskovala, vodili so me različni mentorji (profesorji), ki so mi pomagali razvijati in me voditi v stvareh, ki so me zanimale. Na podiplomskem študiju pa sem tako želela nadaljevati in iskati nove rešitve v oblikovanju meni zanimivih stvari, do katerih sem prišla med dodiplomskim študijem.«

%BĞB -PHBS »Diplomirala sem na bolonjskem študijskem programu Načrtovanje tekstilij in oblačil. Naslov mojega zaključnega dela je bil UV zaščitne lastnosti tekstilij z biorazgradljivimi vlakni v votku. Sam študij je izpolnil moja pričakovanja, tudi same raziskave, ki

,BSJO .FOOJOHFS

.BUFK ĺJCFSU

smo jih izvajali, so bile v neki meri usmerjene v prihodnost, saj je tekstilstvo smer, kjer moraš biti na tekočem z novostmi. Kar se tiče kreativnosti, študij le-te ravno ni spodbujal, vendar tega nisem niti pričakovala glede na smer. Mogoče bi si želela med samim študijem, da bi se mogoče posvetili več novim temam, ki postajajo zanimive v tekstilstvu.

Študij je vsekakor dal zadostno znanje za zaposlitev na področju tekstilstva. Nadaljevanje študija je bilo po starih programih možno z usmeritvijo v strojniško smer. Ker po bolonjskem programu te usmeritve ni več, sem se odločila za nadaljnji študij na Fakulteti za strojništvo. Mislim, da je povezovanje drugih področij (strojništvo, kemija, restavratorstvo ipd.) s tekstilstvom zelo perspektivno in nudi večjo zaposlitveno možnost.«

Moje osebno mišljenje je, da mi študij ni dal dovolj kompetenc za zaposlitev glede na to, kakšno je stanje v Sloveniji na področju tekstilstva. Odločila sem se za nadaljevanje študija prav tako na programu Načrtovanje tekstilij in oblačil, ker mi je predmetnik zelo zanimiv in ker želim višjo stopnjo izobrazbe.«

,BSJO .FOOJOHFS »Diplomirala sem septembra 2009 na smeri Proizvodnja tekstilij in oblačil. Naslov mojega diplomskega dela je bil Primerjava različnih metod za določanje trdnosti šiva na srajčevini. Na splošno so zasnova študijskega programa in študijski predmeti izpolnili moja pričakovanja in cilje študija. Manjkali so mi le predmeti matematika, fizika in kemija, ker so osnovna znanja iz teh treh ved v vsakem primeru nujno potrebna v tekstilstvu. Sam študij ni močno spodbujal kreativnosti in v prihodnost usmerjenega raziskovanja, je pa bilo to dvoje omogočeno. Predvsem je bilo to odvisno od osebnega interesa študenta in pa mentorja diplomskega dela.

.BUFK ĺJCFSU »Diplomiral sem na študijskem programu Grafična in medijska tehnika; naslov zaključnega dela je bil Digitalna priprava 3D vizualizacije prostora naročniku. Celoten študij je izpolnil moja pričakovanja. Všeč mi je bilo, ker smo si sami lahko izbirali predmete in se tako usmerili v tisto področje, ki nas je zanimalo. Seveda je bila velika mera kreativnosti dobrodošla, predvsem pa so predavatelji tudi spodbujali raziskovanje usmerjeno v prihodnost. Po končanem študiju smo imeli nekaj osnovnega znanja, vendar je potrebno še veliko samoiniciative in praktičnega dela, predvsem na projektih, da se potem naprej izpopolnjuješ. Za nadaljevanje študija se nisem odločil.«

[ 641&)* Ä?56%&/507 */ %*1-0."/507 ]

[ 67&-+"7-+&/* %*1-0."/5* ] Od leta 1956, ko se je na Univerzi v Ljubljani zaÄ?el samostojni ĹĄtudij tekstilne tehnologije, ki se mu je v letu 1989 pridruĹžil ĹĄe ĹĄtudij oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il, ter sredi 1990-ih let ĹĄe ĹĄtudij grafike, je na naĹĄem oddelku diplomiralo veÄ? kot tri tisoÄ? ĹĄtudentov vseh ĹĄtudijskih smeri, magistriralo jih je 84 in 48

doktoriralo. NaĹĄi diplomanti so se uveljavili v gospodarstvu, razvojno-raziskovalnem delu, izobraĹževanju in oblikovanju na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. V nadaljevanju objavljamo predstavitve vidnih doseĹžkov nekaterih naĹĄih najuspeĹĄnejĹĄih diplomantov.

Fotografija: Ć&#x2039; W P[BEKV W[PSFD "OESFKF Ä?QFHFM

'SBOD -FTKBL

5FLTUJMOB UFIOPMPHJKB

'SBOD -FTKBL VOJW EJQM JOÄť UFLTUJMOF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 1979 z delom Ugotovitev vzroka pojava odebelitev na preji, spredeni na prstanskih predilnikih in se zaposlil v podjetju Predilnica Litija. Od aprila leta 1992 vodi druĹžbo Predilnica Litija, ki letno proizvede okrog 5.000 ton preje, zaposluje 260 delavcev in dosega letno prodajo v vrednosti 25 mio evrov, od tega 98 % z izvozom. S pravilno postavljeno vizijo, doloÄ?eno strategijo in jasnimi cilji je g. Lesjak pripeljal Predilnico Litija iz Âťpodjetja pred propadomÂŤ med vodilne evropske proizvajalce specialnih prej. Stalni razvoj novih izdelkov iz novih vlaken ali z novimi tehnologijami omogoÄ?a poslovanje z dobiÄ?kom na preteĹžno evropskem trgu. Predilnico Litija odlikuje visoka poslovnost, saj Ĺže od leta 1992 plaÄ?uje vse obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih ali druge obveznosti na dan zapadlosti oziroma brez dneva zamude. Podjetje vlaga v raziskave, razvoj in investicije letno okoli deset odstotkov prihodkov. Je partner v dveh projektih 7. okvirnega evropskega programa za raziskave in razvoj. Pri vlaganju v tehnoloĹĄki razvoj sledi zahtevam evropskih odjemalcev. Zaradi doseĹženega zniĹžanja porabe energije je bilo podjetje proglaĹĄeno za Energetsko najuÄ?inkovitejĹĄe podjetje v Sloveniji v letu 2008. Do takĹĄnega poslovnega poloĹžaja je g. Lesjak pripeljal druĹžbo s projekti stalnega izboljĹĄevanja v vseh poslovnih procesih. Neposredno pa se kot tekstilni

strokovnjak angaĹžira pri razvoju tehnologije, razvoju in trĹženju izdelkov. Aktiven je bil na podroÄ?ju povezovanja slovenskih tekstilnih podjetij s tekstilnima oddelkoma ljubljanske in mariborske univerze in pobudnik ustanovitve tehnoloĹĄkega centra tekstilcev Irspin, kjer je opravljal funkcijo predsednika strokovnega sveta. Ob 50-letnici ĹĄtudija tekstilstva v Ljubljani mu je Oddelek za tekstilstvo podelil priznanje za njegov prispevek k povezovanju gospodarstva in visokega ĹĄolstva. Poleg drugih razvojnih projektov je vodil dva razvojno-investicijska projekta pod nazivom ÂťRazvoj infrastrukture za prenos inovacij v tekstilno industrijo SlovenijeÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih 10 slovenskih partnerjev, in ÂťRazvoj tridimenzionalnih tekstilnih izdelkovÂŤ, v katerega je bilo vkljuÄ?enih sedem partnerjev. Franc Lesjak je predsednik Slovenske tekstilne tehnoloĹĄke platforme in je bil dolga leta tudi Ä?lan najviĹĄjega organa v Evropski tekstilni tehnoloĹĄki platformi v Bruslju.

0CMJLPWBOKF UFLTUJMJK JO PCMBĂ&#x152;JM Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se v svoji veÄ? kot 30-letni tradiciji lahko pohvali z diplomanti, ki so postali uveljavljeni oblikovalci na ĹĄtevilnih podroÄ?jih.

.PEOB LSFBDJKB ;PSBOB (BSFWTLFHB

V tujini so se uveljavile predvsem NPEOF PCMJLPWBMLF /BUBÄ&#x17E;B Ă&#x2039;BHBMK, ki je oblikovala za znamke Lanvin, Donna Karan in Cerruti, zdaj pa oblikuje za Stello McCartney, 5FPEPSB 7FMFOÄ&#x17E;FL, ki je oblikovala ĹĄportno modo za Pumo, "MNJSB 4BEBS z lastno blagovno znamko in %BSKB .BMFÄ&#x17E;JĂ&#x152;, ki oblikuje moĹĄko modo za Dolce & Gabanna in John Richmond. V tujini uveljavljene PCMJLPWBMLF UFLTUJMJK so predvsem "OESFKB Ä?QFHFM, ki oblikuje vzorce za prestiĹžne modne znamke kot Givenchy, Louis Vuitton, Christian Dior, Prada, YSL, Gucci, Calvin Klein, Cerruti, Versace in Armani, ter %BSKB .JLMBVÄťJĂ&#x152;, TLVQJOB 0MPPQ Ć&#x20AC; +BTNJOB 'FSĂ&#x152;FL, 5KBÄ&#x17E;B #BWDPO in ,BUKB #VSHFS, ki so prejele prestiĹžno nagrado Red Dot v kategoriji Best of the Best: Education 2007, medtem ko +BOB .SÄ&#x17E;OJL in 7FTOB Ä?UJI s svojimi izdelki posegata na podroÄ?je oblikovanja interierja. 4MPWFOTLP NPEOP PCMJLPWBOKF so zaznamovali ;PSBO (BSFWTLJ za RaĹĄico, 6SÄ&#x17E;LB %SBÄť za Pletilni studio DraĹž ter /BUBÄ&#x17E;B 1FSÄ&#x17E;VI, .BKB 'FSNF, +FMFOB -FTLPWBS, "MFOLB (MPCPĂ&#x152;OJL, 4BOKB (SĂ&#x152;JĂ&#x152; ter 5BOKB %FWFUBL s svojimi lastnimi blagovnimi znamkami. Med mlajĹĄo generacijo modnih kreatorjev pa se uveljavljajo .BUFWÄť 'BHBOFM, .BUFKB ,SPČ&#x192; in 5JOLB %PNKBO. Na podroÄ?ju UFLTUJMOF VNFUOPTUJ je najbolj uveljavljena "OEB ,MBOĂ&#x152;JĂ&#x152;, dobitnica pomembnih nagrad v Londonu in na Japonskem, ter &MFOB 'BKU s ĹĄtevilnimi mednarodnimi razstavami.

,PTUVNPHSBČ&#x201A;KB .BUFKF #FOFEFUUJ

.PEOJ TUJMJ[FN sta zaznamovali #BSCBSB 1PEMPHBS in 7FTOB .JSUFMK, oblikovanje modnih dodatkov pa .FUPE Ă&#x2039;SFÄ&#x17E;OBS s Ä?evlji ter 0MHB ,PÄ&#x17E;JDB z nakitom. Na podroÄ?ju LPTUVNPHSBČ&#x201A;KF so uspeĹĄne predvsem #BSCBSB 4UVQJDB, 4UBOLB 7BVEB, "OB .BUJKFWJĂ&#x152; in .BUFKB #FOFEFUUJ, v NPEOFN OPWJOBSTUWV pa 6SÄ&#x17E;LB #PÄťJĂ&#x152; in 1FUSB 8JOETDIOVSFS, kot glavna in modna urednica revije Elle.

(SBČ&#x201A;Ă&#x152;OB UFIOPMPHJKB

+BOLP +FTFOLP VOJW EJQM JOÄť HSBČ&#x201A;Ă&#x152;OF UFIOPMPHJKF Diplomiral je leta 2000 z delom Tiskarska gradacija in barvni obseg pri tisku etiket na digitalnih tiskarskih strojih po visokoĹĄolskem programu. Ĺ tudij je nadaljeval na univerzitetni stopnji in ga uspeĹĄno zakljuÄ?il leta 2006 z diplomskim delom Postavitev raÄ?unalniĹĄko podprtega poteka dela v pripravi za tisk v podjetju. Sedaj nadaljuje ĹĄtudij na podiplomskem ĹĄtudiju. Zaposlen je v podjetju Etiketa, tiskarna, d. d., kjer mu je zaupano mesto vodenja repro priprave. Na tem mestu je uspeĹĄno implementiral moderni raÄ?unalniĹĄko podprt potek podjetja EskoArtwork z imenom BackStage, ki ga s tujko oznaÄ?ujemo ÂťworkflowÂŤ. V prenovljeni obliki se imenuje Automation Engine. Na ta naÄ?in je bila znatno poveÄ?ana produktivnost repro oddelka, ki se je poveÄ?ala za Ä?etrtino. PoveÄ?ala se je povezljivost s sodelujoÄ?imi oddelki. Posebno velik napredek je bil postavljen s poveÄ?anjem obvladovanja kakovosti, ki se v letoĹĄnjem letu kaĹže tudi kot upad izdanih neskladij s strani proizvodnje na osnovi standarda ISO 9001.

+BOLP +FTFOLP

3PL #FOFEJL

Naslednja uspeĹĄna vpeljava je implementacija barvnega upravljanja na osnovi ICC barvnih opisov, ki je bila uspeĹĄno vpeljana z zaÄ?etnim mentorstvom inĹž. Marka Kumra. Posebnost vpeljave je veliko ĹĄtevilo tehnik tiska, ki so zaradi tehnologije tiska zahtevnejĹĄe za obvladovanje barvne modulacije. Kot posebnost je potrebno omeniti sublimacijski tisk in tisk transferjev. Velik del razvoja je bil namenjen tudi flekso tisku in njegovim specifikam, ki ga je razvijal skupaj z ostalimi strokovnjaki. V tem primeru je s pomoÄ?jo standarda 12647-6 in hiĹĄnih standardov ter s pomoÄ?jo obvladovanja EskoArtworkovega poteka dela znatno izboljĹĄal in pospeĹĄil proizvodni proces. Kot koordinator razvoja in pozneje kot Ä?lan tima za razvoj v podjetju vseskozi sodeluje pri razliÄ?nih projektih. Kot uspeĹĄni projekt je potrebno omeniti vpeljavo digitalnega tiska v poli, kjer se dobro izkoriĹĄÄ?a potencial kombinacije razliÄ?nih tehnik tiska, kot je sito-digitalni tisk ter ofsetni-digitalni tisk. Zelo dobro se izkaĹže moĹžnost variabilnega tiska, ki tiskovni poveÄ?a dodano vrednost.

(SBČ&#x201A;Ă&#x152;OB JO NFEJKTLB UFIOJLB

Kot strokovnjak na podroÄ?ju barvnega upravljanja je pomagal ĹĄe nekaterim podjetjem. Na to temo je pripravil tudi izobraĹževanja za uÄ?itelje na Srednji medijski in grafiÄ?ni ĹĄoli. Na temo flekso tiska in priprave za flekso tisk je imel predavanje v Beogradu na strokovnem sreÄ?anju fleksotiskarjev. Leta 2009 se je s temo ÂťOn the EskoArtwork implementation at Etiketa Ĺ˝iriÂŤ udeleĹžil konference Printing future days.

3PL #FOFEJL EJQM HSBG NFE UFI 74

Diplomiral je v letu 2011 na visokoĹĄolskem programu grafiÄ?ne in medijske tehnike z delom Oblikovanje uporabniĹĄkega vmesnika mobilne aplikacije za razliÄ?ne platforme z ozirom na dobro uporabniĹĄko izkuĹĄnjo. Ĺ˝e tekom ĹĄtudija na Oddelku za tekstilstvo NaravoslovnotehniĹĄke fakultete se je zaposlil pri podjetju 3fs, d. o. o., kjer je opravljal delo oblikovalca uporabniĹĄkih vmesnikov in naÄ?rtovalca interakcij ter uporabniĹĄkih izkuĹĄenj. Delo ga je pripeljalo do sodelovanja z veÄ?jimi in uspeĹĄnimi podjetji, kot sta Nokia in Ericsson. Zadnji bolj razpoznavni projekt, pri katerem je sodeloval v okviru projektov pri podjetju 3fs, pa se imenuje Toshl (www.toshl.com). Z delom vizualnega oblikovalca je pot nadaljeval v San Franciscu pri podjetju vox.io, ki razvija tehnologijo voIP komunikacije v brskalniku in predstavlja komunikacijo 21. stoletja. Zadnje leto je prosti Ä?as namenjal tudi lastnemu projektu, ki sliĹĄi na ime PICAS. Gre za set piktogramov, skrbno pripravljenih za uporabo na spletu ter v uporabniĹĄkih vmesnikih tako na mobilnih kot na namiznih aplikacijah. Paket piktogramov je bil s strani (http://www.picasicons.com) prenesen Ĺže veÄ? kot 1000-krat in ravno tolikokrat dopolnjuje razne aplikacije po vsem svetu. Set piktogramov je bil tudi (po raznih spletnih straneh) veÄ?krat uvrĹĄÄ?en med najbolj uporabne sete piktogramov, ki so trenutno prisotni na trgu. Vsa svoja dosedanja dela pa objavlja na spletnem portalu za oblikovalce dribbble (www.dribbble.com).

[ Ä?56%&/54," *;.&/+"7" ]

[ 5 6+* Ä?56%&/5* /" *;.&/+"7* 13* /"4 ] V zimskem semestru 2011 je pri nas na izmenjavi 12 ĹĄtudentov v okviru programa Erasmus. Od tega je pet ĹĄtudentov na ĹĄtudijskem programu GrafiÄ?ne in interaktivne komunikacije (GIK), in sicer: 3PCFSUB 1BMKBS, HrvaĹĄka (GIK 1. stopnja; oba semestra), 1FUSB 1FSLPWJĂ&#x2020;, HrvaĹĄka (GIK 2. stopnja), "MFLTBOESB #FSOBÄ&#x17E;FL, HrvaĹĄka (doktorska ĹĄtudentka, 11. 10. 2011â&#x20AC;&#x201C;11. 1. 2012), .JSKBOB 4VWBKEÄťJĂ&#x2020;, Srbija (GIK 2. stopnja) in Marijana VlaoviÄ&#x2021;, Srbija (GIK 2. stopnja; ostaja oba semestra).

Na tekstilnem ĹĄtudijskem programu pa je sedem ĹĄtudentov iz TurÄ?ije, in sicer z Univerze v Izmirju in z Univerze v Isparti: "ZCFSL (ÂťOEÂť[ 4FEB %JQ .FSU 5BOZFMJ "INFU "LMFZMFL Â&#x2022;[LBO (ÂťOHÂľS .FINFU 6MBÄ&#x153; Â&#x2022;[UÂťSL JO 5VĂ&#x17E;ÂŚF Â&#x2020;BMJL

ĝUVEFOUJ OB J[NFOKBWJ QSJ OBT

Ob tej priložnosti so nam nekateri študenti o svojih vtisih glede študija in bivanja v Ljubljani povedali naslednje: "ZCFSL (»OE»[ je v okviru študentske izmenjave Erasmus sredi septembra prišla iz Izmirja v Turčiji, kjer je študentka 4. letnika konfekcijskega inženirstva, ostala pa bo do sredine februarja 2012. Na Oddelku za tekstilstvo je izbrala šest predmetov, sočasno pa dela tudi na projektu za diplomsko delo (na področju tkanja). Med predmeti je izbrala enega tudi s področja oblikovanja tekstilij in oblačil; pravi, da občuduje študente oblikovanja, kako so ustvarjalni in kako obvladajo različne oblikovalske veščine. Zanjo je to včasih kar težko, ker kot konfekcijska inženirka v času študija ni imela oblikovalskih predmetov. Pravi, da tuji študenti lepo sodelujejo s profesorji na oddelku, profesorji so prijazni, želijo pomagati in si prizadevajo, da študijske vsebine prilagodijo željam in potrebam študentov. Biti na študiju v tujini je po njenem mnenju dobra izkušnja. Prvič – ker s profesorji komunicirajo v angleškem jeziku, si s tem utrjujejo jezikovno znanje, še posebej strokovno terminologijo. Istočasno pa se ti odpirajo horizonti, saj spoznavaš drugo deželo, nove ljudi. »Res mi je bilo težko zapustiti starše, saj pri svojih 22-ih letih doslej nisem bila nikoli sama od doma,« pravi. »Toda to je dobro za osebnostni razvoj, saj se moraš sam znajti v vsakodnevnem življenju in se zanesti nase.« Po njenem mnenju je v Ljubljani za tuje študente dobro poskrbljeno in

dobro organizirano: od samega študija do vseh tistih nujnih zadev za življenje – hrana, prevoz, bivanje. »Ne čutimo, da smo tuji študenti, nismo osamljeni.« Mednarodna pisarna programa Erasmus jim pošilja tudi vabila na razne druge aktivnosti in dogodke – srečanja, izlete, celo vabila na kulturno-umetniške prireditve. In zakaj jo je privabila Slovenija? Starši so sicer želeli, da bi šla na študijsko izmenjavo v Nemčijo, toda Slovenija jo je privabila med drugim zaradi njenih naravnih lepot, informacije je dobila preko interneta. Tudi eden njenih profesorjev v Izmirju ji je dejal, da je Ljubljana prijazno mesto za študente. 3PCFSUB 1BMKBS je študentka tretjega letnika Grafične fakultete v Zagrebu, na oddelku za grafično tehnologijo. V Ljubljano je prišla na izmenjavo letošnjo jesen v okviru programa Basileus (eden izmed projektov v okviru Erasmusa), ostala pa bo dva semestra. Tu bo pripravila tudi zaključno diplomsko delo (enega mentorja bo imela tu, drugega v Zagrebu), ki ga bo nato zagovarjala na svoji matični fakulteti v Zagrebu. Zadovoljna je, da si je izbrala Ljubljano za študijsko izmenjavo. Z vsebino študijskih predmetov na programu grafične in interaktivne komunikacije je zelo zadovoljna, saj so po njenem predmeti bolj konkretno povezani s stroko. Tu je morala izbrati predmete, ki do neke mere ustrezajo njenemu študijskemu programu v Zagrebu (zaradi priznavanja), kjer je poudarek na tisku, preostale predmete pa si je lahko izbrala po svoji želji. Zanima jo grafični dizajn in

"ZCFSL (»OE»[

3PCFSUB 1BMKBS

ĝUVEFOULF JO ĞUVEFOUJ UFLTUJMOJI QSPHSBNPW J[ 5VSÌJKF

multimedija. Meni, da je katedra v Ljubljani sodobno opremljena in študentom nudi veliko možnosti. Zadovoljna je tudi z urnikom predavanj, saj so zelo smotrno razporejena in strnjena. Dobro se počuti na študiju v Ljubljani tudi zaradi dobrega odnosa profesorjev do študentov, pa ne samo do tujih, pač pa je po njenih dosedanjih opažanjih nasploh sodelovanje med študenti samimi in s profesorji dobro. Tudi glede jezika nima težav; izpiti so v slovenskem jeziku, vendar pa je to ne moti, saj bi se rada naučila slovenskega

jezika; na kolokvijih in izpitih zato skuša odgovarjati v slovenskem jeziku, vsaj kar je strokovne terminologije, in očitno ji gre tudi v tem zelo dobro. Tu bi želela delati tudi magisterij. Zelo dobro je v Ljubljani po njenem mnenju poskrbljeno za vsakodnevne potrebe študentov – zelo dobra izbira v prehrani, študentski boni, prevoz. Zato ji štipendija, ki jo dobi v okviru projekta Basileus, zadostuje. S tremi kolegicami živi v podnajemniškem

"INFU "LMFZMFL

ĝUVEFOULF HSBȂÌOJI JO JOUFSBLUJWOJI LPNVOJLBDJK J[ )SWBĞLF

stanovanju. Ugotavlja pa, da so preostale storitve v Ljubljani dražje kot v Zagrebu – od stroškov za ogrevanje, elektriko do cen za različne tečaje, kot je npr. tečaj sodobnega plesa, ki ga obiskuje. "INFU "LMFZMFL je študent 4. letnika konfekcijskega inženirstva na oddelku za tekstilno inženirstvo univerze v Izmirju. Na izmenjavo je prišel na študij na naš oddelek skupaj s še tremi svojimi kolegi. Pravi, da se je za Slovenijo odločil tudi zato, ker je cenejša kot druge evropske države, ker ni tako gosto naseljena in natrpana. Pa ugodno lego ima v tem delu Evrope, saj so blizu druge države. Skupaj s kolegi je že obiskal nekaj sosednjih držav. Tudi Ljubljana je zanj prijetna in lepa, ker je urejena in ne tako prometna, kot so druga evropska mesta. Zelo dobro je po njegovem mnenju poskrbljeno za študente, npr. prehrana na študentske bone. Cenejše kot v Turčiji je tudi bivanje v študentskem domu. Zadovoljen je tudi s samim študijem na Oddelku za tekstilstvo, saj jim profesorji precej pomagajo pri študiju; všeč mu je, ker so laboratoriji dobro opremljeni in da lahko študenti samostojno uporabljajo naprave in stroje. Glavno težavo pri študiju tu pri nas ima tako kot njegovi trije kolegi s predmetom modno oblikovanje, ki so ga sicer sami izbrali, vendar niso vedeli, da zahteva oblikovalske veščine risanja, oblikovanja in razvoj modelov. Vendar upa, da bodo tudi to zagato rešili.

Razlikuje pa se tukajšnji študij tekstilne tehnologije od njihovega v Izmirju po tem, da imajo pri njih veliko praktičnega usposabljanja; v sklopu univerze je namreč prava mala univerzitetna tovarna z različnimi vrstami tekstilnih tehnoloških procesov, kjer se učijo praktično na različni opremi in strojih in celo izdelujejo uporabne izdelke npr. za samo univerzo. Prakso (enomesečno) nato opravljajo še v podjetju Boss, kjer dobijo veliko izkušenj in praktičnega znanja, kako delo poteka v realnem proizvodnem procesu. V Ljubljani naj bi predvidoma ostal na izmenjavi en semester, vendar pa si želi, tako kot njegovi kolegi, da bi študij v Ljubljani lahko podaljšal še za en semester.

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 1-&5&/* .0%/* %0%"5,* ] Moda je v resnici neke vrste slovnica, trdi Laurie Bauer. Ä&#x152;e so konkretne obleke kot govorjeni jeziki, potem naj bi dodatki predstavljali kategorije pridevnikov. Ti dajejo sok in pestrost jeziku tako kot tudi dodatki naĹĄemu izgledu. Torbice, ĹĄali, oÄ?ala, Ä?evlji, nakit itd. so pika na i, pomembna nadgradnja naĹĄega oblaÄ?ilnega sloga. Dobro oblikovani modni dodatki lahko povsem preprosto oblaÄ?ilo spremenijo v izjemno, sveĹže, vabljivo.

nja. Pletenina kot raztegljiv material ima svoje specifike in je pri nekaterih dodatkih tisti pravi material, pri drugih pa zahteva poseben pristop in prisluh v oblikovanju. Dobra tehniÄ?na opremljenost novega studia je omogoÄ?ila realizacijo razliÄ?nih idej ĹĄtudentov. Oblikovno domiĹĄljene unikatne reĹĄitve v obliki pletenega nakita, torbice, ĹĄala, pokrivala, rokavic, obeskov, broĹĄk in celo Ä?evljev kaĹžejo na neizmerne moĹžnosti v oblikovanju, ki jo ponuja pletenina.

Pri predmetu Modni dodatki 2 v okviru podiplomskega ĹĄtudija oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il smo se oblikovanja modnih dodatkov lotili na poseben naÄ?in. Osnovno izhodiĹĄÄ?e in skupni imenovalec vseh izpeljav je bila pletenina. Vsi dodatki naj bi bili namreÄ? spleteni v novem pletilnem studiu. Izziv je bil velik, saj se ĹĄtudentje niso ukvarjali le z obliko modnih dodatkov, ampak tudi z izdelavo samega materiala, kar je ĹĄe dodatno odprlo prostor kreativnega raziskova-

.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, asist. dr. Ĺ˝iva Zupin, tehniĹĄki sodelavec Andrej Vilar

Ä?UVEFOUJ UrĹĄa Zajc, Petra Rozman, Barbara Izda, Emina SalÄ?inoviÄ&#x2021;, Peter Movrin, Sanija Reja, Erika Pavlin

Fotografije: Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ &NJOB 4BMĂ&#x152;JOPWJĂ&#x2020; #BSCBSB *[EB 1FUSB 3P[NBO 6SÄ&#x17E;B ;BKD

131

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 47&5-0#" Ć&#x20AC; 130+&,5 ,"5&%3& ;" 0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă&#x2039;*- 7 Ä?56%*+4,&. -&56 Éż Na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il se je v preteklem ĹĄtudijskem letu kreativno raziskovanje vrtelo okoli svetlobe. Svetloba je daleÄ? najboljĹĄa sopomenka za Ĺživljenje in ena najbolj uporabljenih metafor za mladost, svobodo, eros, znanje, novost â&#x20AC;&#x201C; torej za vsako ustvarjalno moÄ?, obenem pa odpira izredno ĹĄiroko polje kreativnega izraĹžanja in ustvarjanja. Celoten projekt je bil usmerjen v raziskovanje svetlobe in svetilnosti ter v vzpostavljanje sinergij med svetlobo, Ä?lovekom, tekstilijo in oblaÄ?ilom. Ä&#x152;etudi je bil navdih celotnega projekta prav svetloba, je ta lahko zaĹživela ĹĄele v konkretnih, materialnih stvaritvah mladih oblikovalcev, v oblaÄ?ilih, tekstilijah, svetlobnih objektih, videih, tekstilnih instalacijah in grafiÄ?nih izpeljavah. Projekt je bil zasnovan ĹĄiroko in se je izvajal v okviru razliÄ?nih predmetov in vsebin. Tako so ĹĄtudentje v sodelovanju s svetlobnim oblikovalcem Tinetom Ĺ krljem in podjetjem Arcadio Lightwear, vodilnim podjetjem v Sloveniji na tem podroÄ?ju, oblikovali tekstilna svetila. Z oblikovanjem svetil, tokrat virtualnih, so nadaljevali pri ĹĄtudiju 3D modeliranja objektov. Videi na temo svetloba presegajo zgolj Ä?utno percepcijo in ponujajo ĹĄirĹĄi estetski, igrivo-ustvarjalni in intelek-

tualni nivo. Okno je osrednje mesto v raziskovanju odnosa med svetlobo in tekstilijo. Ä&#x152;eprav je tekstil veÄ?inoma prisoten v notranjostih naĹĄih domov, pa ga ponekod najdemo tudi v zunanjih arhitekturnih umestivah. Prav to je bilo izhodiĹĄÄ?e projekta za Svetlobno gverilo. Ĺ tudenti so v prezrte mestne predele vnesle svetlobno-tekstilne objekte in instalacije ter tako opozorile na sporoÄ?ilnosti, ki jih nosi tekstil. K oblikovanju kolekcij oblaÄ?il so ĹĄtudenti pristopali na razliÄ?ne naÄ?ine. Za nekatere je bila svetloba navdih; drugi so jo ujeli v prosojne plasti ali v igre detajlov; tretji so jo raziskovali z reciklaĹžo zavrĹženih netekstilnih materialov, povezanih z osvetlitvijo; spet Ä?etrti z raziskovanjem konkretnih svetilnosti. Ĺ tudenti tretjega letnika so v sodelovanju z oblikovalcem Ä?evljev Samirjem Ĺ akoviÄ&#x2021;em (Tash hand made shoes) oblikovali unikatne Ä?evlje za svoje kolekcije oblaÄ?il. Nastali projekti govorijo o izkoriĹĄÄ?anju sodobnih svetlobnih reĹĄitev na podroÄ?ju oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il in so kot taki vpeti v kontekst sodobnega Ä?asa in aktualnih dogajanj v oblikovanju. Lucidne oblikovalske reĹĄitve, ki vkljuÄ?ujejo tudi konkretne svetilnosti â&#x20AC;&#x201C; bodisi s potiski transparentnih luminiscenÄ?nih pigmentov, ki v temi svetijo, ali s sodobno

Fotografije: Ć&#x2039; W P[BEKV "OB +FMJOJĂ&#x152; Ć&#x2039; OB EFTOJ TUSBOJ 1SPTUPS QPE TPODFN JO *MVNJOBDJKF

133

tehnologijo v obliki mikroelektronike, svetlobnih vlaken, LED diod â&#x20AC;&#x201C; nakazujejo nesluteno ĹĄirino tega podroÄ?ja, obenem pa predstavljajo izhodiĹĄÄ?ni poligon za nadaljnja raziskovanja. NajboljĹĄe kolekcije ĹĄtudentov oblikovanja tekstilij in oblaÄ?il so bile predstavljene na dveh modnih revijah Svetloba, ki sta bili 2. junija v centru urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka. Dogodek je pospremila ĹĄe razstava tekstilnih svetil in tekstilij ter predstavitev videov ĹĄtudentov na temo svetlobe. Dve strokovni komisiji sta ocenjevali in izbrali najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il ter najboljĹĄe oblikovana tekstilna svetila. Ob zakljuÄ?ku veÄ?erne modne revije je predstojnik Oddelka za tekstilstvo dr. Franci Sluga podelil nagrade za najboljĹĄe kolekcije oblaÄ?il. Prvo nagrado, ki je med drugim vkljuÄ?evala predstavitev celotne kolekcije v prestiĹžni Galeriji Emporium, je prejela AnÄ&#x2018;ela LukanoviÄ&#x2021; za kolekcijo RdeÄ?a:ulica. Dve enakovredni nagradi sta prejeli Sanija Reja (Lovâ&#x20AC;&#x2122;eâ&#x20AC;&#x2122;Hunting) in Tina Gorjanc (Odsotnost svetlobe), tri enakovredna priznanja pa Peter Movrin (FranzMadonna), Ana JeliniÄ? (Ä&#x152;rni diamant) in Petja Zorec (Nevidno). Tri enakovredne nagrade za tekstilna svetila pa so prejele Anja Dragan (Knitlight), Kristina Lovko (Sence), MaĹĄa Mlakar (Spiral). Ob tej priloĹžnosti je izĹĄla tudi knjiga VeÄ? svetlobe!, ki sta jo oblikovali ĹĄtudentki Anja Delbello in Pika Novak pod mentorstvom doc. BoĹĄtjana Botasa Kende in

doc. Domna Frasa, v kateri so zajeti vsi projekti â&#x20AC;&#x201C; od oblikovanja oblaÄ?il, tekstilij, videa, grafiÄ?nega oblikovanja, svetil itd.

Fotografije: Ć&#x2039; MFWP "OKB %SBHBO Ć&#x2039; EFTOP .BSVÄ&#x17E;B $JCJD Ć&#x2039; EFTOP TQPEBK "OĂ?FMB

Temu dogodku so v juniju 2011 sledile ĹĄe ĹĄtiri razstave. Kako so ĹĄtudenti v svojih kreacijah reciklirali zavrĹžene netekstilne materiale povezane z osvetlitvijo in jih predelali v inovativne kose oblaÄ?il, je predstavila razstava Reciklirana svetila v izloĹžbenem oknu Maxija. V okviru mednarodnega festivala Svetlobna gverila: zvok je katedra v Soteski in galeriji TukadMUNGA predstavila poseben projekt Prostor pod soncem, ki je bil zasnovan kot umestitev svetlobno-tekstilnih objektov in svetlobnih instalacij v javni prostor ter vzpostavitev interakcije z nakljuÄ?nimi obiskovalci. Sledila je razstava Iluminacije â&#x20AC;&#x201C; veÄ?je tekstilne instalacije in oblaÄ?il v desnem atriju Mestne hiĹĄe. Na muzejsko poletno noÄ? se je katedra v okviru te razstave predstavila ĹĄe z videi in modnimi performansi. Tekstilna svetila so bila razstavljena tudi v okviru Meseca oblikovanja oktobra 2011 in kasneje ĹĄe v modni trgovini ZOOO.

.FOUPSKJ doc. Elena Fajt, izr. prof. Almira Sadar, doc. NataĹĄa PerĹĄuh, red. prof. Marija Jenko, izr. prof. Vera SeĹĄlar ZaloĹžnik, red. prof. Karin KoĹĄak, izr. prof. Marjeta Godler, doc. Tanja NuĹĄa KoÄ?evar, asist. Andrej UÄ?akar, tehniĹĄke sodelavke: Alenka More, NataĹĄa HrupiÄ?, Marjeta Ä&#x152;uk

-VLBOPWJĂ&#x2020;

135

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 5&,45*-/* *;%&-,* ;" .&3$"503 ] Ć&#x20AC; .&3$"503 $&/5&3 Ä?*Ä?,"

/BHSBKFOLF

Projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR je nastal v sodelovanju ĹĄtudentov 3. letnika in Mercatorja d. d. s ciljem, da pri projektu sodelujeta slovensko gospodarstvo in slovenska univerza.

Ć&#x2039; Katja Adamlje/kolekcija Lumpiceda in Lulu Ć&#x2039; Tina Hribernik/kolekcija z vzorcem raÄ?k Ć&#x2039; Eva Jakob/ÂťOdeja, ki je lahko blazina in blazina, ki je lahko odejaÂŤ Ć&#x2039; TjaĹĄa Ĺ˝galin/ÂťLumpi sobaÂŤ

Ĺ tudenti so pod vodstvom profesoric Marije Jenko in Karin KoĹĄak zasnovali tekstilne vzorce in kolekcije za interier za Mercatorjevi blagovni znamki Ambient in Lumpi. V obiÄ?ajne tekstilne izdelke, kot so posteljnina, zavesa, tepih, krpa, prt, pogrinjek, predpasnik, rokavica ipd., so uvajali nove tehniÄ?ne in oblikovne izboljĹĄave celote in detajlov. Poleg izboljĹĄave obstojeÄ?ih izdelkov so s pomoÄ?jo metod kreativnega razmiĹĄljanja mag. Nastje Mulej razvijali tudi neobiÄ?ajne, nekonvencionalne in inovativne ideje za nove, ĹĄe neobstojeÄ?e izdelke.

#MBHPWOB [OBNLB -VNQJ FOBLPWSFEOF OBHSBEF

#MBHPWOB [OBNLB "NCJFOU FOBLPWSFEOJ OBHSBEJ Ć&#x2039; MaĹĄa Mlakar/kolekcija posteljnine ÂťTipkarska napakaÂŤ Ć&#x2039; Marita Narobe/ÂťOvij meÂŤ in ÂťMonokrom posteljninaÂŤ

/BHSBEB [B JOPWBUJWFO QSJTUPQ Ć&#x2039; Peter Movrin/celostna zasnova izdelkov in vzorcev za 4 linije za Ambient

1SJ[OBOKF [B JOPWBUJWFO J[EFMFL OBHSBEB .FSDBUPS J[EFMLJ Ć&#x2039; Kristina Lovko/otroĹĄka posteljnina ÂťPobarvaj si dariloÂŤ Ć&#x2039; Ana JeliniÄ?/lutke ÂťRoÄ?ne nogaviceÂŤ Ć&#x2039; Tina Gorjanc/kolekcija predpasnikov

Fotografije: Ć&#x2039; OBHSBKFOB EFMB ,BUKF "EBNMKF JO 5KBÄ&#x17E;F ÄşHBMJO Ć&#x2039; EFTOP TQPEBK SB[TUBWB W .FSDBUPS DFOUSV

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ . &%/"30%/* 130+&,5 ɣ&%6'"4)*0/ɟ ȯ ] Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete je v letih 2009–2011 kot partner sodeloval v mednarodnem raziskovalnem projektu Edufashion, podprtem s strani Evropske unije. Cilj projekta je bil z inovativnim internetnim portalom povezati izobraževalne ustanove, modne oblikovalce, lokalne proizvajalce in kupce ter ustvariti alternativno spletno okolje, ki bo omogočilo širjenje znanja in veščin, potreb in ponudb. V okviru projekta je bila oblikovana odprtokodna blagovna znamka Openwear, ki temelji na konceptu legitimne uporabe in izmenjave znanj. Temelj Openwear blagovne znamke je ustvarjanje modnih oblačil s pomočjo priključenih članov skupnosti Edufashion. Gre za decentralizirano proizvodnjo, velik poudarek pa je na stalnem izobraževanju in spodbujanju inovacij. Openwear spodbuja alternativni pristop k modi skozi učno okolje, ki upošteva dva družbena trenda: ekološko trajnostna, lokalno proizvedena oblačila in pravično trgovino ter naraščajoči pomen neodvisnih, socialno angažiranih kritičnih kreativnih industrij.

Junija 2010 je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani potekala delavnica, na kateri so oblikovalci iz Italije, Hrvaške, Slovenije, Nemčije, Španije in Nizozemske, ustvarjali prvo kolekcijo za Openwear na temo »forward to basic«. Junija 2011 je bila na Naravoslovnotehniški fakulteti v okviru Mednarodnega simpozija o novostih v tekstilu in grafiki organizirana Mednarodna konferenca Edufashion »Refashioning fashion – Novi scenariji oblačil«.

4QMFUOB TUSBO www.openwear.org

7PEKB QSPKFLUB OB /5' izr. prof. Almira Sadar

1BSUOFSKJ W QSPKFLUV Ƌ Univerza v Ljubljani, NTF Ƌ Studio Poper d. o. o., Ljubljana Ƌ Ethical Economy, London Ƌ Faculty of Political Sciences, University of Milano, Milano Ƌ Creative Encounters, Copenhagen Business School, Kobenhavn

139

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ , 3&"5*7/& */ ,6-563/& */%6453*+& ] Projekt je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Slovenije. Namen projekta je bil izkoristiti potencial tradicionalne tekstilne kulture v Sloveniji, z upoĹĄtevanjem sodobnega oblikovanja in novih tehnologij razviti oblikovalske inovacije na osnovi lokalnih tehnik in tradicionalnih znanj ter ustvariti proizvode z dodano vrednostjo. Razvita je bila linija inovativnih tekstilnih izdelkov, ki predstavlja kolekcije uporabnih tekstilnih predmetov in modnih dodatkov primernih za ponudbo v specializiranih oblikovalskih trgovinah, muzejskih trgovinah in za ponudbo poslovnih ali protokolarnih daril.

.FOUPSKJ

Fotografija:

izr. prof. Almira Sadar, doc. BoĹĄtjan Botas Kenda, doc. NataĹĄa PerĹĄuh

Ć&#x2039; MFWP JO EFTOP MJOJKB JOPWBUJWOJI UFLTUJMOJI J[EFMLPW

Ä?UVEFOUJ Klementina Kranvogel, Ana JeliniÄ?, Cilka Sadar, Marija Zajc â&#x20AC;&#x201C; JaĹĄovec, Renata BejiÄ&#x2021;

141

[ *;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ " ,5*7/045* ,"5&%3& ;"

0#-*,07"/+& 5&,45*-*+ */ 0#-"Ă&#x2039;*- ]

0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFE TFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂ&#x152; 5ÂťSL OB ,050 Konec aprila 2011 sta si predsedniĹĄki soprogi ogledali razstave ĹĄtudentskih tekstilij PULL-OVER, SODOBNA IDRIJSKA Ä&#x152;IPKA, Ĺ˝AKARSKE TORBE IN OBLAÄ&#x152;ILA, SVETLOBA OBLIKA/OBLEKA v modelirnici, projekt TEKSTILNI IZDELKI ZA MERCATOR v tekstilnici ter kabinet za digitalni tisk (slika 1, 2). V risalnici je potekal ogled predstavitve Katedre za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il, izroÄ?itev publikacij KOTO ter izroÄ?itev malih tekstilnih torbic ĹĄtudentk Aleksandre RakiÄ&#x2021;, Sare Valenci in Lee HoÄ?evar, izdelanih za gospo Fischer in gospo TĂźrk.

(PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO V zaÄ?etku maja 2011 je Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il gostila prof. Tamaro Albu, direktorico AAS programa za modo na Parsons the New School for Design iz New Yorka (slika 3). Parsons je ena najprestiĹžnejĹĄih umetniĹĄko-oblikovalskih ĹĄol in sodi med vodilne izobraĹževalne institucije na podroÄ?ju modnega oblikovanja ne le v ZDA, ampak tudi v svetovnem merilu. Sodelovanje med katedro in Parsonsom je bilo vzpostavljeno leta 2009, v naslednjem letu pa je bila organizirana strokovna ekskurzija v New York.

4MJLB 0CJTL TPQSPHF BWTUSJKTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF .BSHJU 'JTDIFS JO TMPWFOTLFHB QSFETFEOJLB HPTQF #BSCBSF .JLMJĂ&#x152; 5ÂťSL OB ,050 GPUPHSBČ&#x201A;KF #PSJT #FKB

4MJLB (PTUPWBOKF QSPG 5BNBSF "MCV J[ 1BSTPOT UIF /FX 4DIPPM GPS %FTJHO

/BHSBEB 5SFOE Katedra za oblikovanje tekstilij in oblaÄ?il Oddelka za tekstilstvo je v torek, 30. novembra 2010, v Festivalni dvorani prejela nagrado Trend 2010 za doseĹžke v vizualni kulturi (slika 4).

3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF

3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ć&#x2039; Tekstilni nagovori ... o svetlobi, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć&#x2039; Rastlinjak mode (Flower & Fashion Design), razstava in modna revija, Mesec oblikovanja Ć&#x2039; Design Expo, Mesec oblikovanja â&#x20AC;&#x201C; projekt Kreativne industrije (Generacija talentov) Ć&#x2039; Design Expo, Mesec oblikovanja â&#x20AC;&#x201C; projekt Svetil (Artpark) Ć&#x2039; predstavitev katedre na sejmu Fashion.HR, Zagreb, HrvaĹĄka Ć&#x2039; Delightful, razstava, festival Dobimo se pred Ĺ kucem in Ĺ kuceva trĹžnica Ć&#x2039; Iluminacije, desni atrij Mestne hiĹĄe, Ljubljana Ć&#x2039; Prostor pod soncem, Soteska in galerija TukadMunga, Ljubljana Ć&#x2039; Svetloba, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka, Ljubljana

3B[TUBWF JO NPEOF SFWJKF W MFUV Ć&#x2039; Tekstilni nagovori ... o knjigi, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć&#x2039; Mesec oblikovanja, Viba studio, Ljubljana Ć&#x2039; Tekstilne knjige, razstava, Tovarna umetnosti v MajĹĄperku Ć&#x2039; O knjigi, modna revija in razstava, Center urbane kulture Kino Ĺ iĹĄka, Ljubljana Ć&#x2039; Knjiga je v modi, razstava, festival Dobimo se pred Ĺ kucem in Ĺ kuceva trĹžnica Ć&#x2039; Tekstilni nagovori, KUD France PreĹĄeren, Ljubljana Ć&#x2039; Ä&#x152;utizija, razstava, Simpozij poezija in vino, Pokrajinski muzej Ptuj

4MJLB /BHSBEB 5SFOE

1PTFCOJ QSPKFLUJ Ć&#x20AC; TPEFMPWBOKB [ JOEVTUSJKP JO OBSPĂ&#x152;OJLJ W MFUV Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe linij copat, Kopitarna Sevnica, Sevnica in Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe za DM, Ljubljana Ć&#x2039; Oblikovanje in izvedba celostne podobe niza izloĹžb, veleblagovnica Maxi, Ljubljana Ć&#x2039; Oblikovanje linije tekstilnih izdelkov za Mercator, Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe tekstilnih svetil, Arcadia, Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe izdelkov iz tekstilnih talnih oblog, 3M, Ljubljana Ć&#x2039; Projekt zasnove in izvedbe celostne oblaÄ?ilne podobe (za image fotografiranje), Ilirija, Ljubljana

1PTFCOJ QSPKFLUJ Ć&#x20AC; FWSPQTLJ JO OBDJPOBMOJ QSPKFLUJ Ć&#x2039; Partner na evropskem projektu EDU FASHION, kolekcija OPENWEAR (2009â&#x20AC;&#x201C;2011) Ć&#x2039; Projekt Kreativne industrije, podprt s strani Ministrstva za kulturo, Ljubljana (2011)

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ % *.&/"] Ĺ tudenti 2. letnika grafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij so pri predmetu Tipografija postavljeni pred nekaj oblikovalskih izzivov. Na tokratni razstavi so izdelki iz preteklega in letoĹĄnjega ĹĄtudijskega leta. Ĺ tudenti so morali izdelati svoja imena v 3D tehniki. Izbira materialov in izvedba je bila prepuĹĄÄ?ena njihovim osebnim odloÄ?itvam. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je bila to ena prvih domaÄ?ih nalog, ki jih ĹĄtudenti tekom semestra opravljajo poleg vaj. Sama razstava kaĹže na to, da so se ĹĄtudenti dobro pripravili

in izdelali svoja imena v najrazliÄ?nejĹĄih tehnikah. Seveda pa je vedno tako, da so na koncu nekateri izdelki nekoliko boljĹĄi, predvsem v izvedbenem smislu, in so zato razstavljeni.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; .*)" .JIB )PSWBU

Ć&#x2039; +&3/&+ +FSOFK ,PLPM

.FOUPSKJ doc. dr. Klementina MoĹžina, asist. BlaĹž Rat, asist. Nace PuĹĄnik

[ * ;#3"/* 130+&,5* */ %0(0%,* 0%%&-," ;" 5&,45*-4570 ]

[ 5*10 ] Po vrsti Ĺže tretja zbirka ĹĄtudentskih Ä?rkovnih vrst nastalih na dodiplomskem in podiplomskem programu GrafiÄ?nih in interaktivnih komunikacij v ĹĄtudijskem letu 2010/2011 postaja stalnica v predstavitvah ĹĄtudijskih rezultatov pri treh predmetih: Tipografija v razliÄ?nih medijih, NaÄ?rtovanje pisav in Ustvarjalna tipografija. Zadane projektne naloge pri omenjenih predmetih so bile v osnovi razliÄ?ne. Razpete od temeljnih pogojev Ä?itljivosti in uporabnosti za stavljenje strnjenega besedila do zahtev po specifiÄ?ni namembnosti so vodile do rezultatov, ki so na ogled v zbirki z Ĺže znanim naslovom Tipo 3. V njej naĹĄe Ä?rkovne vrste predstavljamo drugaÄ?e kot v dveh predhodnih izdajah. Korak naprej od kataloĹĄkega pregleda je tokrat tipografski vzorÄ?nik. ObseĹžnejĹĄa zbirka pisav nas sili v klasifikacijo, zahteva preglednejĹĄi razpored, s tem pa nam omogoÄ?a tudi bolj primerljivo obravnavo Ä?rkovnih vrst.

Pustimo ob strani veÄ?no dilemo, Ä?emu sploh nove in nove Ä?rkovne vrste, in se raje vpraĹĄajmo, zakaj je za ĹĄtudente na grafiÄ?nih smereh ĹĄtudij oblikovanja in naÄ?rtovanja pisav tako pomemben? Gre namreÄ? za ponovno odkrivanje Ĺže znanega, vseprisotnega. Tipografija kot primarna nosilka vidnih sporoÄ?il se zdi marsikomu â&#x20AC;&#x201C; neupraviÄ?eno â&#x20AC;&#x201C; popolnoma samoumevna. Verjetno tudi zaradi dejstva, da je dobra tipografska reĹĄitev za bralca neopazna, ker je nemoteÄ?a in brez napak, skratka prostorsko uravnoteĹžena. ToÄ?no to je srĹž ĹĄtudija oblikovanja Ä?rkovnih znakov in njih povezave v delujoÄ?o celoto â&#x20AC;&#x201C; pisavo. In prav tukaj se zgodi preobrat v dojemanju funkcije tipografije in njenih zakonitosti, ki ga je s poizkusom izdelave fonta in preverjanjem njegove uporabne vrednosti potrebno izkusiti osebno. V tej fazi ĹĄtudija je omenjena izkuĹĄnja ena od najpomembnejĹĄih popotnic, a hkrati tudi prevzeta odgovornost za nadaljnje delo s kakrĹĄnimkoli tipografskim gradivom.

Fotografija: Ć&#x2039; W P[BEKV W[PSĂ&#x152;OJL QJTBW 5JQP

*[CSBOF ÌSLPWOF WSTUF ĞUVEJKTLFHB MFUB .FOUPSKJ

doc. dr. Klementina Možina, doc. Domen Fras, doc. Boštjan Botas Kenda, asist. Nace Pušnik

ËSLPWOB WSTUB 0OEPMJOB avtorica Malvina Aurelia Lubec, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav

ËSLPWOB WSTUB ,BMJHSB avtorica Eva Žagar, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav

ËSLPWOB WSTUB .PVTF avtor Peter Novak, predmeta: Tipografija v različnih medijih, Načrtovanje pisav

ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 1MBUGPSN avtorica Urška Alič, predmet: Ustvarjalna tipografija

ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 'JLVT 1SP avtor Primož Škrl, predmet: Ustvarjalna tipografija

ËSLPWOB WSTUB [B JOGPSNBDJKTLF TJTUFNF 5SBOTJUJB avtor Davorin Babič, predmet: Ustvarjalna tipografija

[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ]

[ Ä?56%&/54,* 47&5 /"3"704-07/05&)/*Ä?,& '",6-5&5& ] Ĺ tudentski svet NaravoslovnotehniĹĄke fakultete (Ĺ S NTF) je uradno delovno telo, ki zastopa interese ĹĄtudentov in se zavzema za njihovo uresniÄ?itev ter skrbi za kakovosten ĹĄtudij ter pestro in kakovostno ĹĄtudentsko Ĺživljenje. Ä&#x152;lani aktivno sodelujemo v organih fakultete kot tudi v organih Univerze v Ljubljani. Navadno sestankujemo enkrat meseÄ?no, ponavadi vsak torek v mesecu. NaĹĄe pravice in dolĹžnosti presegajo okvirne toÄ?ke, saj se poleg volitev predstavnikov ĹĄtudentov v organe Ä?lanice, izvolitve elektorjev, ki nato volijo rektorja, podaje mnenja o kandidatih za dekana, sprejema

plana dela in finanÄ?nega naÄ?rta, podaje mnenja o aktih in pravilnikih, sodelovanja pri izvajanju ankete o pedagoĹĄkem delu, izdaje ĹĄtudentskega mnenja o pedagoĹĄkem delu, izvedbe programa interesnih dejavnosti ĹĄtudentov, sodelovanja pri skrbi za notranji sistem, zagotavljanja kakovosti fakultete ukvarjamo tudi z morebitnimi teĹžavami, ki se pojavijo tekom ĹĄtudija. TeĹžimo k realizaciji dobrih predlogov ĹĄtudentov, povezovanju ĹĄtudentov razliÄ?nih strok, predstavljanju ĹĄtudentskega glasu vodstvu fakultete, kot tudi sami Univerzi ter nenazadnje k ĹĄirjenju naĹĄe aktivnosti na vseh podroÄ?jih.

'PUPHSBČ&#x201A;KJ Ć&#x2039; W P[BEKV TQMFUOB TUSBO Ä&#x17E;UVEFOUTLFHB TWFUB XXX OUG TJ Ć&#x2039; TQPEBK Ă&#x152;MBOJ Ä&#x17E;UVEFOUTLFHB TWFUB /BSBWPTMPWOPUFIOJÄ&#x17E;LF GBLVMUFUF

149

[ ,0/5",5/* 10%"5,* ] Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Snežniška 5 SI-1000 Ljubljana telefon: 01/200 32 00 fax: 01/200 32 70 e-pošta: info@ntf.uni-lj.si spletna stran: http://www.ntf.uni-lj.si/ot/ SFGFSBU [B ĞUVEFOUTLF [BEFWF uradne ure: ponedeljek–petek, 10.–12. ure telefon: 01/200 32 10 e-pošta: barbara.lavrinc@ntf.uni-lj.si jasna.teichmeister@ntf.uni-lj.si LOKJĻOJDB odpiralni čas: ponedeljek–petek, 10.–16. ure telefon: 01/200 32 23 e-pošta: library@ntf.uni-lj.si

Slovenska

Snežniška

Prešernova

Zoisova

Oddelek za tekstilstvo

Snežniška

Tr ža šk a

Aškerčeva

P RIMSKI ZID

Barjanska

Foto studio

Bogišičeva

je ar

oh Gr

m Ja

Murnikova

Mirje

151