Olga Jančar Olga jancar f e s vi v a l z
F E S T IV A L Z N A J B O L J Š O T R A D I C I J O IN , U P A J M O , O D L I Č N O P R I H O D N O S T J O n a jbo ljšo tr a d Ci ~ iICiJO
IN, UPAJMO, ODLIČNO i*kkHODNOSTJO
Leto je hitro naokrog, tudi desetletje, hitreje kot bi si to človek želel. Ko sem pred lanskim
A festival je praznični čas, ni čas za tožbe nad pom anjkljivim posluhom za stvari, ki se zdijo v
festivalom pisala uvodne stavke za to našo knjižico, se mi je zdelo jubilejno 35. Borštnikovo
m odernih evropskih družbah povsem sam oum evne. Tu so predstave, ki nam bodo s svojimi
srečanje pom aknjeno precej daleč v prihodnost, vsaj tako daleč, d a je bilo m ogoče pričakovati
stvaritvam i obogatile duha, tu je vrsta dogodkov, ob katerih se bom o razveselili, tu so prireditve in
finančni in organizacijsko-pravni zasuk. Upanje, da bom o naš največji gledališki festival ob tej
posvetovanja, ki nam bodo dala misliti. Tekm ovalni p ro g ram je po volji selektorja letos posebej
oglati obletnici končno postavili na trdne finančne tem elje, je bilo videti precej realno. Zdaj je
ostro profiliran in če se bodo ob njem odprle razprave in kontradiktorna m nenja, bo tudi to dobro za
srečanje tu, realnost upanja pa je spet odrinjena v prihodnji čas. Še zmeraj im am o festival, za
razvoj slovenskega gledališča in njegovo dinam iko. Sicer pa - kdaj se to ni dogajalo? U m etnost, tudi
katerega vsi skupaj m islim o, d a je potreben, še več, d a je neizogibni del našega kulturnega
gledališka, je po svoji naravi taka, da potrebuje izzive, navsezadnje jih tudi sam a zavestno sproža.
življenja in da si slovenske kulturne jeseni brez njega sploh ne znam o predstavljati. Še zmeraj
V sprem ljevalnem program u pa imamo na program u nekaj m ednarodnih dogodkov, ki bodo brez
smo prepričani v smisel njegovega obstoja, v vsebino, ki ni noben form alni pregled slovenske
dvom a zanim ivi ne sam o za občinstvo, am pak tudi za gledališke profesionalce. T u je znam eniti
gledališke ustvarjalnosti enega leta, pač pa srečevanje s predstavam i, njihovim i esetetikam i,
Theater a. d. Ruhr, v njegovem okviru nič manj znam enito rom sko gledališče Rom a T heater
njihovo m agično privlačnostjo in neponovljivostjo. Še zmeraj m islim o, da se zgledujem o po
Pralipe, ki ga vodi že v nekdanji skupni državi dobro uveljavljeni in cenjeni Rahim B urhan; tu bodo
starih Grkih, ki so na svojih prazničnih dneh postavljali pred občinstvo človeške usode in z njimi
tudi gostje iz beograjskega A teljeja 212 in dubrovniškega G ledališča M arina Držiča; s svojo
talent, znanje in ustvarjalno lepoto svojih dram atikov, tragedov in kom edijantov, igralcev in vseh
predstavo prihaja Scena Theatre iz glavnega m esta ZD A - tudi njegov ustanovitelj in režiser Robert
drugih, ki so vsakič znova ustvarjali enkratni dogodek sleherne gledališke predstave. Še zm eraj
M cN am ara na B orštnikovem srečanju ni neznano ime. S temi predstavam i skušam o po svojih
tudi m islim o, da se naše gledališče po svojih vrhunskih dosežkih lahko m eri z evropskim in d a je
m očeh vsaj nekoliko odpreti našo radovednost tudi gledališkem u ustvarjanju zunaj naših meja.
potrebno izbor najboljšega v plodni ustvarjalni in tekm ovalni izmeriti na vsakoletnem
Seveda pa bo, kakor vsako leto doslej, naša glavna pozornost nam enjena izbranim predstavam
vseslovenskem festivalu. Toda, če tako m islim o tisti, ki smo zavezali teatru svoja življenja, tako
slovenskih gledališč. Prav te so izkaznica in prava identiteta B orštnikovega srečanja, njena zdaj že
njegovi ustvarjalci kakor organizatorji, še ne pom eni, d a je ta misel kljub petintridesetim letom
dolgoletna in najboljša tradicija. In ker so dobre, najboljše, je dobra tudi prihodnost našega festivala.
nenehnega potrjevanja dovolj prodrla v splošno zavest, predvsem pa v zavest onih, ki im ajo v
Če bo naslednje leto spet treba zapisati kakšen stavek o financiranju, glede katerega im am o spet
rokah finančne škarje in platno. Pri njih ni nič več volje za to, da bi Borštnikovo srečanje že
odlična in realna upanja, ga skoraj zanesljivo ne bo treba zapisati o odlični vsebini, to zagotavljajo
enkrat postavili na trdne finančne tem elje, kakor s o je imeli za to pred letom dni. Bili so mnogi
slovenski gledališki ustvarjalci. Po m nogih letih izkušenj z B orštnikovim je m ogoče vsaj to trditev
poskusi, m nogi sestanki, bilo je veliko argum entiranja in prepričevanja, a kljub vsem u naporu
zapisati brez vsake negotovosti.
letošnje Borštnikovo spet pripravljam o z entuiziazm om in ob prijazni pomoči nekaterih mecenov, ki razum ejo, d a je smisel slovenske družbe tudi v njeni kulturi in um etnosti, v našem prim eru v teatru in njegovi najpom em bnejši vsakoletni m anifestaciji. K ar se tega tiče: obstaja realno upanje, da bo prihodnje leto bolje.
Olga Jančar Direktorica Borštnikovega srečanja