Page 1

-M * * * *

__


Tone Partljič, v. d. predsednika Sveta BS O lga Jančar, direktorica BS M arko Vezovišek, pom očnik direktorice BS Lidija K lenovšek, pom očnica direktorice BS A ndela Trkulja, producentka BS Erika Č ikutovič, finančni vodja BS D arko Štandekar, tehnični vodja BS M ateja Jančar, urednica alm anaha BS Braco Zavrnik, urednik biltena BS Vojko Pogačar, celostna podoba BS M irjana Koren, postavitev razstav in oblikovanje podobe gledališča Blaž Rafolt, poslovni direktor SN G M aribor - gostitelj BS Branko K raljevič, ravnatelj D ram e SNG M aribor - gostitelj BS D anilo Rošker, direktor tehnike SNG M aribor gostitelj BS S E L E K T O R T E K M O V A L N E G A P R O G R A M A 35. BS Jernej Novak S T R O K O V N A ŽIRIJA 35. BS M ilena M uhič Matej Bogataj Franci Križaj Jaroslav Skrušny Sam o Strelec ŽIRIJA ZA BO R Š T N IK O V PRSTAN Ivanka M cžan Tone Partljič Vasja Predan ŽIRIJA ZA ZLATE Z N A Č K E A ngela Jenčič Janko M ilena M uhič Tone Partljič V O D ITE LJA P O G O V O R O V O PREDSTAVAH Jernej N ovak M itja Č ander OR G A N IZ A C IJSK I O D B O R BS M arija Žajdela, vodja prodaje vstopnic M ajda Tkavc A lenka Sm ole Jelka Šprogar, tiskovno središče N adja Kovše Davor Herga, stiki z igralci Jure Ivanušič, stiki z igralci Dragica Petrovič Sm iljan K reže Bojan Cerkvenič, M artin Benko, Tanja N em ec, Franci Rajh

KD

& l i& l l N/V

N A BS


ui MMj® Šeligo

~ o

O BO RSTNI

?v

R EČ A N JU

BS s e je - kot je videti - v obliki tekm ovalnega značaja nacionalnih dram skih gledališč ustalilo. Pri tem pa hkrati ne sm e zanem ariti izvirnega navdiha prazničnosti ali praznika celotne gledališke um etnosti in njenih tvorcev. A kot vodstvu Srečanja kljub denarnim zagatam uspeva dosegati tudi ta drugi cilj, predvsem s t. i. sprem ljevalnim program om , pa za obogatitev z em inentnim i predstavam i iz drugih kulturnih okolij vsako leto zm anjka sredstev, ki so za to potrebna. BS 1996

Praznovanje posvečenih dejanj slovenskih gledaliških strasti in njihovega duha, k ije pred nam i, bo na svojem izteku ponudilo m noštvo argum entov, m ožnosti in »variabilnih zgodb« za oblikovanje odgovorov na vrsto vprašanj, ki tako ali drugače izvirajo iz m olče prisotnega vprašanja o tem, kaj zdaj počne slovensko gledališče, do kam seže njegov »telos«, kakšen in kolikšen je njegov um etniški naboj. M ogoče nam bodo ti strnjeni dnevi navdihnili izbor pravšnje tehtnice, s katero naj sploh m erim o tehtnost odgovorov na radovedna vprašanja. BS 1993 G ledališče je - že zato, ker dram a, ki jo uprizarja, posnem a dejanje protagonistov in tudi zato, ker je gledalec skupinski udeleženec - zm eraj zasidrano v politične sfere. V prašanje duha časa je le, v kolikšni meri eksplicitno uprizarja politične dilem e in »sim ulira« odgovore in rešitve. O čitno je, d a je bilo v osem desetih letih naše gledališče trdno razraščeno po političnem okrožju ter je širilo politična obzorja v docela pragm atične razsežnosti vse od človekovih pravic do notranjega ustroja politične družbe in državne oblike. Skupno prizorišče slovenskega gledališča je bilo takrat kot grška agora in ne D ionizovo svetišče. Še celo slovenska dram atika onega, napol m inulega časa, v katerega zgolj postludiju danes živim o, in ne le čutno prepričljivi spektakel gledališča, je pridelala resnico, d a je politika naša usoda. Torej je tudi slovensko gledališče odigralo vlogo substituta političnih akterjev in stvarne politične akcije. Z nastopom pravih političnih protagonistov, predvsem pa s slovensko državno osam osvojitvijo, je podaljševanje nadom eščanja kvečjem u še redundanca ali parodija. Si je slovensko gledališče že našlo nov, prehodnem u času prim eren habitus svojega spektakla? BS 1994 Danes je videti, kot da niti država niti družba ne rabita gledališča. Vse, kar je bilo idejnopolitično uporabljenega, naj bi se prelevilo v prim ernejše za to poklicane institucije; posam eznik s svojimi bivanjskim i stiskam i pa tako ali tako ni pom em ben. D ržava trdi, d a je kulturo potrebno prepustiti kulturnim in celo tržnim m ehanizm om . Tudi če vse to drži, pa ni m ogoče spregledati dejstva, da se oblikuje novi tip občinstva, ki terja od gledališča več in nekaj drugega, pa čeprav za državo to ni v najožjem krogu pragm atičnih skrbi. BS 1995

Letos s e je m ogoče bolj očitno kot na dosedanjih srečanjih izkazalo, da dogajanje gledaliških iger in ustroj festivala silita čez lastne robove. Da živo tkivo, včasih presenetljivo v svojih variacijah, včasih vztrajno ujeto v lastno zam isel, presega okvir, ki mu je doslej nudil ustrezni hum us in življenjsko energijo. Ne da bi zanikalo zamisel nacionalnega festivala gledaliških dram skih uprizoritev, kliče po sm iselni razširitvi, globljem vdihu in soočanju čezm ejnih gledaliških energij, ki šele vse skupaj služijo duhu časa. Duhu časa, ki njegovo pom em bno razsežnost oplaja ne le ena, m arveč več sorodnih nacionalnih kultur. M islim seveda na neko internacionalizcijo ali interkulturni ustroj B orštnikovega srečanja, na katerem naj bi se izbrane slovenske gledališke predstave merile, soočale in dopolnjevale z izbranim i uprizoritvam i evropskih in drugih gledališč. Slovenska država, k ije hkrati več in manj od slovenske kulture, takšne in takšno m anifestacijo rabi - še posebej ob vstopanju v evropske povezave. Ni si nam reč m ogoče predstavljati, da bi se m lada država, utem eljena na duhu in težnjah večstoletne kulture, pustila vsrkati in zm aličiti v nekakšno evro-atlantsko kroglo, ki se vali k svojem u koncu. Svoje častno m esto, ponos in dostojanstvo v skupnem evropskem dom u - če bo kdaj sezidan - si lahko zagotovi le z jasn o izoblikovano identiteto, ki je ne m orejo nadom estiti niti uspešna tehnologija, niti razviti trg, niti pokončna državna politika (če bi jo im eli, seveda). Brez nenehnega soočanja slovenske kulture s sorodnim i, brez nekakšnega skupnega dihanja sorodnih kultur pa je m ogoče, da se bo že vzpostavljeni okvir slovenske identitete celo zožil in prelevil v plot, za katerim bo nam esto živega vrenja zrasla hiralnica. Čaka nas torej odprtost v svet s pogledom na lastne tem elje. To pa pom eni: nastopiti m ora konec defenzivne kulturne politike, ki nekako ohranja »obstoječe stanje«, kot se reče slepem u m encanju, in krpa luknje tam , kjer se to sploh še da. Kulturna politika m ora prestopiti m ejo, ki ločuje zgolj partikularno, področno resorsko politiko od osrednje politične misli in ravnanja. Postati m ora to, kar izvorno tudi je - se pravi politika. Zanjo m orajo prevzeti odgovornost vladajoča koalicija, vlada in predsednik vlade. Sicer bo vsakršno dejavno vključevanje v m ednarodne tokove - pa tudi predlagana internacionalizacija Borštnikovega srečanja - ostala le na papirju, kot se za pobožne želje spodobi. BS 1998 Rudi Šeligo M inister za kulturo RS


Olga Jančar Olga jancar f e s vi v a l z

F E S T IV A L Z N A J B O L J Š O T R A D I C I J O IN , U P A J M O , O D L I Č N O P R I H O D N O S T J O n a jbo ljšo tr a d Ci ~ iICiJO

IN, UPAJMO, ODLIČNO i*kkHODNOSTJO

Leto je hitro naokrog, tudi desetletje, hitreje kot bi si to človek želel. Ko sem pred lanskim

A festival je praznični čas, ni čas za tožbe nad pom anjkljivim posluhom za stvari, ki se zdijo v

festivalom pisala uvodne stavke za to našo knjižico, se mi je zdelo jubilejno 35. Borštnikovo

m odernih evropskih družbah povsem sam oum evne. Tu so predstave, ki nam bodo s svojimi

srečanje pom aknjeno precej daleč v prihodnost, vsaj tako daleč, d a je bilo m ogoče pričakovati

stvaritvam i obogatile duha, tu je vrsta dogodkov, ob katerih se bom o razveselili, tu so prireditve in

finančni in organizacijsko-pravni zasuk. Upanje, da bom o naš največji gledališki festival ob tej

posvetovanja, ki nam bodo dala misliti. Tekm ovalni p ro g ram je po volji selektorja letos posebej

oglati obletnici končno postavili na trdne finančne tem elje, je bilo videti precej realno. Zdaj je

ostro profiliran in če se bodo ob njem odprle razprave in kontradiktorna m nenja, bo tudi to dobro za

srečanje tu, realnost upanja pa je spet odrinjena v prihodnji čas. Še zmeraj im am o festival, za

razvoj slovenskega gledališča in njegovo dinam iko. Sicer pa - kdaj se to ni dogajalo? U m etnost, tudi

katerega vsi skupaj m islim o, d a je potreben, še več, d a je neizogibni del našega kulturnega

gledališka, je po svoji naravi taka, da potrebuje izzive, navsezadnje jih tudi sam a zavestno sproža.

življenja in da si slovenske kulturne jeseni brez njega sploh ne znam o predstavljati. Še zmeraj

V sprem ljevalnem program u pa imamo na program u nekaj m ednarodnih dogodkov, ki bodo brez

smo prepričani v smisel njegovega obstoja, v vsebino, ki ni noben form alni pregled slovenske

dvom a zanim ivi ne sam o za občinstvo, am pak tudi za gledališke profesionalce. T u je znam eniti

gledališke ustvarjalnosti enega leta, pač pa srečevanje s predstavam i, njihovim i esetetikam i,

Theater a. d. Ruhr, v njegovem okviru nič manj znam enito rom sko gledališče Rom a T heater

njihovo m agično privlačnostjo in neponovljivostjo. Še zmeraj m islim o, da se zgledujem o po

Pralipe, ki ga vodi že v nekdanji skupni državi dobro uveljavljeni in cenjeni Rahim B urhan; tu bodo

starih Grkih, ki so na svojih prazničnih dneh postavljali pred občinstvo človeške usode in z njimi

tudi gostje iz beograjskega A teljeja 212 in dubrovniškega G ledališča M arina Držiča; s svojo

talent, znanje in ustvarjalno lepoto svojih dram atikov, tragedov in kom edijantov, igralcev in vseh

predstavo prihaja Scena Theatre iz glavnega m esta ZD A - tudi njegov ustanovitelj in režiser Robert

drugih, ki so vsakič znova ustvarjali enkratni dogodek sleherne gledališke predstave. Še zm eraj

M cN am ara na B orštnikovem srečanju ni neznano ime. S temi predstavam i skušam o po svojih

tudi m islim o, da se naše gledališče po svojih vrhunskih dosežkih lahko m eri z evropskim in d a je

m očeh vsaj nekoliko odpreti našo radovednost tudi gledališkem u ustvarjanju zunaj naših meja.

potrebno izbor najboljšega v plodni ustvarjalni in tekm ovalni izmeriti na vsakoletnem

Seveda pa bo, kakor vsako leto doslej, naša glavna pozornost nam enjena izbranim predstavam

vseslovenskem festivalu. Toda, če tako m islim o tisti, ki smo zavezali teatru svoja življenja, tako

slovenskih gledališč. Prav te so izkaznica in prava identiteta B orštnikovega srečanja, njena zdaj že

njegovi ustvarjalci kakor organizatorji, še ne pom eni, d a je ta misel kljub petintridesetim letom

dolgoletna in najboljša tradicija. In ker so dobre, najboljše, je dobra tudi prihodnost našega festivala.

nenehnega potrjevanja dovolj prodrla v splošno zavest, predvsem pa v zavest onih, ki im ajo v

Če bo naslednje leto spet treba zapisati kakšen stavek o financiranju, glede katerega im am o spet

rokah finančne škarje in platno. Pri njih ni nič več volje za to, da bi Borštnikovo srečanje že

odlična in realna upanja, ga skoraj zanesljivo ne bo treba zapisati o odlični vsebini, to zagotavljajo

enkrat postavili na trdne finančne tem elje, kakor s o je imeli za to pred letom dni. Bili so mnogi

slovenski gledališki ustvarjalci. Po m nogih letih izkušenj z B orštnikovim je m ogoče vsaj to trditev

poskusi, m nogi sestanki, bilo je veliko argum entiranja in prepričevanja, a kljub vsem u naporu

zapisati brez vsake negotovosti.

letošnje Borštnikovo spet pripravljam o z entuiziazm om in ob prijazni pomoči nekaterih mecenov, ki razum ejo, d a je smisel slovenske družbe tudi v njeni kulturi in um etnosti, v našem prim eru v teatru in njegovi najpom em bnejši vsakoletni m anifestaciji. K ar se tega tiče: obstaja realno upanje, da bo prihodnje leto bolje.

Olga Jančar Direktorica Borštnikovega srečanja


T o n J P U ftfla F fljič

BOR

Letošnje gledališke igre bi skoraj obstale v senci drugih in drugačnih iger. Pred dnevi so se končale olim pijske igre Sydney 2000. B orštnikove gledališke igre pa bodo že stekle, ko se bodo končale politične igre, im enovane Volitve 2000.

Vendar vsak oktober zadonijo fanfare z gledališkega balkona v M ariboru, vsako leto gori gledališki olim pijski oder, vsako leto se najde m inister in se najde župan, ki denar davkoplačevalcev usmeri v to našo gledališko reko. In se najdejo m eceni, ki jim v našem času pravim o sponzorji, in igre so.

Po igrah m išic in športnih disciplin in po političnih govorih in dem agogiji bodo nastopile igre duha. G ledališke igre, jesenska slovenska gledališka o lim p ia d a - B orštnikovo srečanje. In čeprav so gledališke igre kratkotrajne, iz večera v večer neponovljive in so rezultat fantazije, duha, poezije, so v bistvu resničnejši in zlasti globlji ter bolj bistven del sveta kot politika ali vsakdanjost sam a. Športniki na olim piadi m erijo m etre in centim etre, sekunde in stotinke sekund, gole in koše, politiki iščejo pristaše in glasove, kriče ali zvito šepetaje kažejo na konkretne razm ere, ljudi, finančne učinke; igre duha in poezije, dram e in kom edije pa m erijo brezm ejno, govorijo o večnih in ne trenutnih rečeh in nagovarjajo človekove čute, m isli, čustva, slutnje.

In steče predstava za predstavo. V veliki dvorani novega gledališča. V stari dvorani, ki pa je letos zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del. Na ulici, m alem odru, kavarnah, dijaških dom ovih... Cel M aribor je en sam teater. Ljudje večer za večerom prihajajo gledat svet odrskih luči kakor vešče, ki jih neustavljivo vabi svetloba žarnice. Prihajajo gledat, poslušat, jem at, doživljat, sprejem at, odklanjat...

Ta vsakoletna jesenska gledališka žetev v M ariboru je neke vrste dionizija, pesniška olim piada, lahko bi rekli celo neke vrste katarza. Ni lahko odkrivati um etniški izraz v teh časih različnih m edijev, virtualnih m ožnosti, kozm ičnih izzivov. Ni lahko niti festivalu sam em u in njegovim vodjem v času ustavnih, sistem skih, zakonskih in drugih sprem em b. Pravzaprav še nism o našli niti take festivalske pravne form ulacije, ki bi ustrezala vsem zakonom , ki sm o jih sprejeli v zadnjih letih. N a dolgih sestankih govorim o o društvu, zavodu, združenju in ne najdem o prave pravne forme. V času finančnega prerivanja med državo in občinam i zaradi stroškov s kulturo sm o vedno znova v finančnih zadregah in prim anjkljajih. Č igavo dete so te naše igre, kdo jih naj vzdržuje, hrani, plačuje...?

eden drugmu ogenj dajmo.

A v soju odrskih luči drugi dajejo, ponujajo, se razgaljajo, trpijo, se radostijo... Nihče ne sprašuje, so naši, so od drugod, kakšna prepričanja imajo... Na začetku slovenskega gledališča je Linhart zapisal

In ta plam enica gledališča se vsak večer znova utripajoče seli z odra v dvorano, iz dvorane na oder... In se bo tudi letos na Borštnikovem 2000. M aribor, v jesen i 2000

Tone Partljič Podpredsednik BS


Kot selektor BS 2000 sem si ogledal 62 predstav slovenskih poklicnih dram skih gledališč in gledaliških skupin, uprizorjenih m ed 30. m ajem 1999 in 30. m ajem 2000, med njimi tiste, ki so jih za oba sporeda 35. BS nom inirala slovenska gledališča ozirom a gledališke skupine. O pravičujem se G ledališču Ptuj, predlaganih dveh predstav si do zaključka selekcije nisem uspel ogledati. Prijavo sem od organizatorjev BS prejel šele 18. maja, 22. m aja sem gledališče s faksom prosil, naj mi do izteka roka om ogoči ogled predstav, istega dne sem od gledališča prejel odgovor, d a je ena od dveh predlaganih predstav na sporedu le še 22. maja. (K orespondenca je na voljo.) Večjih odstopanj od utečene prakse oblikovanja repertoarjev v tekoči gledališki sezoni ni bilo; še vedno prevladujejo trije poglavitni segmenti: uprizoritve dram ske klasike, izvirnih slovenskih del in sodobne svetovne dram atike. Razm erje med kom edijam i in tragedijami je v prid prvih, količinsko niha od gledališča do gledališča, a je, gledano v celoti, delež resnejše dram atike še uravnotežen z repertoarno ponudbo lahkotnejših del. Žanrska pestrost in slogovna raznolikost še naprej bogatita podobo slovenskega teatra. N adaljuje se trend uveljavitve m ladih režiserjev, še bolj izrazito smo v minuli sezoni spremljali um etniški razvoj m lade generacije slovenskih dram skih igralk in igralcev. Ti v večini slovenskih dram skih gledališč že prevzem ajo nase poglavitno brem e repertoarja, pri čem er želim opozoriti, da m enjava generacij poteka v ustvarjalnem sodelovanju rodov slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Tudi zaradi tega ocenjujem m inulo sezono za uspešno. R azveseljuje število krstnih uprizoritev, m ed katerimi je tudi nekaj prvencev. Pri izboru predstav za tekm ovalni program 35. BS sem kot prvi kriterij upošteval kvaliteto, in to v vseh segm entih od besedila do inerpretativne in uprizoritvene ravni. Pozoren sem bil do logično utem eljene in dosledno izpeljane interpretacije uprizarjanega dela ter do igralskih deležev v predstavi. Teater razum em kot dvojno, a neločljivo zgodbo: tisto, ki govori o človekovi usodi ozirom a o našem razum evanju človekovega položaja v času in prostoru, ter ono, ki govori o teatru sam em , ki s selekcijo in sintezo izraznih sredstev gledališča oblikuje odrsko govorico ter zm ore nagovoriti sodobnega gledalca, sc dotakniti njegovega čutnega in m iselnega sveta, sprožiti doživljajske in spoznavne procese. Izhajajoč iz navedenih značilnosti m inule gledališke sezone in opisanih kriterijev predlagam Svetu BS v presojo


<Mjj@(£000

P o r o č i l o ^ f e l f e k l B r j ^

Predlog program a BS 2000 za tekm ovalni spored: W illiam Shakespeare:

SEN K RESN E NOČI v režiji Vita Tauferja in izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča

W illiam Shakespeare:

VIH AR v režiji Janusza Kice in izvedbi SNG D ram e v Ljubljani

Pierre C orneille:

ILUZIJA v režiji Janusza Kice in izvedbi Prim orskega dram skega gledališča Nova G orica

M oliere:

L J U D O M R Z N IK v režiji Slobodana U nkovskcga in izvedbi SNG Dram e v Ljubljani

M oliere:

l)ON JUAN ali KAM NITA G O STIJA v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje

Ernst Toller:

H INK EM ANN v režiji Eduarda M ilerja in izvedbi Slovenskega m ladinskega gledališča

F. M. D ostojevski:

IDIOT 13 skic iz romana avtor m ontaže in režiser Mile Korun, v izvedbi SNG Dram e v Ljubljani

avtorski projekt Dam irja Zlatarja Freya po m otivih rom ana Berte Bojetu: FILIO NI DOMA v izvedbi Dram e SNG M aribor M atjaž Zupančič:

UBIJALCI MUH v režiji M ileta Koruna in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje

Rudi Šeligo:

K AM E NJE BI Z A G O R E L O v režiji Janeza Pipana in izvedbi SNG Dram e v Ljubljani

Sam uel Beckett:

Č A K A JO Č G ODOTA v režiji Dušana Jovanoviča in izvedbi SNG Dram e v Ljubljani

M artin M cDonagh:

L EPO T NA K RALJICA LEE N A N A v režiji M ateje Koležnik in izvedbi M ale Dram e SNG v Ljubljani

Skupno predlagam v tekm ovalni spored 35. BS 12 predstav-. 10 sem jih izbral m ed nom inacijam i, ki s o jih BS predložila slovenska dram ska gledališča, gledališke skupine in AGRFT, dve (Kamenje bi zagorelo, Čakajoč Godota) pa na tem elju pravila, v skladu s katerim im a selektor »diskrecijsko pravico do izbora največ dveh predstav po svojem kriteriju«. M aksim alno število predstav, k ijih sprejeti pravilnik BS dovoljuje v tekm ovalnem sporedu, utem eljujem v obsegu in kvaliteti produkcije v sezoni 1999/2000 ter v dejstvu, da gre za jubilejno, 35. BS. Tekm ovalni spored 35. BS sem skušal oblikovati tako, da sem vanj vključeval predstave, ki vzpostavljajo m edsebojni dialog ali pa skozi zaporedje predstav razvijajo na gledališko zanimiv, ustvarjalen način artikulirano misel o gledališču in svetu. Naj ponazorim : gledališče kot prostor čudežnega poigravanja s človekovo usodo in kot specifični medij um etniškega izrekanja resnice o človeku in njegovem svetu kot se kaže v zaporedju predstav Sen kresne noči. Vihar, Iluzija. N adalje »trojna« interpretacija klasicistične kom edije, kot jo z uprizoritvam i M olierovih iger Ljudomrznik in Don Juan ter C om eillove //«z//e'oblikujejo trije režiserji iz treh generacij, različnih režiserskih poetik. O der 35. BS naj opozori na avtorsko suvereno izrekanje absurdnega človekovega položaja, kot sc v luči velike B eckettove igre Čakajoč Godota razkriva v igrah sodobnih slovenskih in tujih dram atikov; pa na tem ni izvor nasilja in represije, ki dajeta osnovni dram atični ton M ilerjevi uprizoritvi Tollerjeve ekspresionistične dram e Hinkemann in Freyevi avtorski predstavi Filio ni doma. T u je K orunova interpretacija Idiota , kot središčna točka repertoarja 35. BS, utem eljenega v presečišču različno artikuliranih, a vselej im anentno gledaliških pripovedi o človeku in svetu. Kot selektor, k ije skladno z določili sprejetega statuta BS »um etniški direktor festivala in v celoti odgovoren za njegovo program sko podobo«, se zavzem am za to, da tekm ovalni program 35. BS v kolikor bo seveda sprejet poteka po predloženem vrstnem redu predstav. Zahvaljujem se vam za pozornost in za zaupanje, ki ga izkazujete selektorju jubilejnega 35. BS. Predlagani spored sem oblikoval z željo in prepričanjem , da s selektivnostjo, z upoštevanjem kvalitete predstav kot prim arnim vodilom , z odgovornostjo do aktualne gledališke ustvarjalnosti na Slovenskem , ob doslednem upoštevanju tu argum entiranih lastnih kriterijev prispevam svoj delež h kvalitetnem u BS, v dobro slovenski gledališki ustvarjalnosti. Slovenskim gledališčem in gledališkim skupinam se zahvaljujem za kakovostno sezono, ki je selektorju om ogočila poglobljen vpogled v gledališko ustvarjalnost. Če bo ju b ilejno BS kvalitetno - in prepričan sem, da bo - bo takšno po zaslugi avtorjev, igralcev, režiserjev in drugih ustvarjalcev slovenske gledališke kulture. ^ I

V U V Ljubljani, 29. m aja 2000

l- č

Jc m ej N ovak llek to r 35 B orštnikovega srečanja


flAM


BS NA ULICI 11.00

11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi SEN K R E SN E NOČI in predstavitev Slovenskega m ladinskega gledališča Na M alem odru

19.00

William Shakespeare: V IH A R SNG Dram a Ljubljana Režija: Janusz Kica V Veliki dvorani

JEST SM GA PA V ID LA G ledališka skupina SPEA K EA SY , L jubljana Pred SNG M aribor

12.00

O tvoritev razstave unikatnega pohištva G ID E O N in predstavitev stola za dobitnika B orštnikovega prstana V foyeru pred K azinsko dvorano Po otvoritvi SLA V N O STN A SEJA SVETA BS, PO D PISO V A N JE LISTIN S SPO N ZO R JI V K azinski dvorani

BS V ART KAVARNI PIR A M ID A I. Cankar: K U R E N T - nastop dobitnika B orštnikovega prstana Jurija Součka

20.00

SLA V N OSTN I Z A Č E T E K 35. B O R ŠT N IK O V E G A SR E Č A N JA

20.00 18.00

V R O Č E PESM I IZ H LA D N E V O JN E - I IOT SO N G S FR< T H E C O L D WAR K oncert dua T horgevsky & W iener, Švica N a M alem odru

Prižig luči na železniškem m ostu (B oris Sovič, župan m esta M aribor in mag. A nton Bergauer, m inister za prom et in zveze RS)

19.00

JE S T SM G A PA V ID LA G ledališka skupina SPEA K EA SY , L jubljana Pred SNG M aribor

20.00

N astop dobitnika B orštnikovega prstana Jurija Součka Na balkonu SN G M aribor

U fa

/

O T V O R IT V E N A PREDSTAVA 35. B O R ŠT N IK O V E G A S R E Č A N JA Slavnostni govornik: gospod Rudi Šeligo, m inister za kulturo RS

20.30

W. Shakespeare - A. Ro/.man k o /a : SEN KRESNE NOČI Slovensko mladinsko gledališče

10.30

1 LETO INTERN ETA NA BS in 35 LET BS NA IN T E R N E T U (1. repriza) V tiskovnem središču

11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi V IH A R in predstavitev SN G D ram e L jubljana N a M alem odru

19.00

Pierre Corneille: ILUZIJA Prim orsko dram sko gledališče Nova Gorica R ežija: Janusz Kica V Veliki dvorani

Režija: Vito Taufer

V Veliki dvorani 23.00

Prijateljsko srečanje v K azinski dvorani

13.00

O dlom ek iz m u ltim edialnega instalacijskega perform ansa SIZIFO V M IT Avtorski projekt Sizifa V dvorani ŠTU K

20.00-24.00 V ID E O D A N C E LIV E STIL L U N D ER C O N ST R U C T - Avtorski projekt Sizifa, po m otivih A. C am usa M ultim edialni instalacijski perform ans V dvorani ŠTU K M aribor

Vse tek m ovaln c predstave so podčrta n e.

20.00

BS v KGB Z. A. Sokolovič, G. Tič: Joj, tako sem prišel na svet!? Režija: Zijali A. Sokolovič V K G B -ju na Vojašniškem trgu


T O

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi ILU ZIJA in predstavitev Prim orskega dram skega gledališča N ova G orica Na M alem odru

U

L

k

i 7 .

11.00

M U SIČ A N O ST E R A M O R Predstavitev antologije Z aložbe O bzorja MB V K azinski dvorani

17.00

K O N C ERT N iko Sajko - violončelo V ladim ir M linarič - klavir V K azinski dvorani

B ernard-M arie K oltes: RO BERTO ZU C C O A telje 212, Beograd Režija: A leksandar Popovski V Veliki dvorani

19.00

N ikolič - R. Seidovič: K O SO V O M ON A M O UR 1 heater a. d. Ruhr Rom a T heater Pralipe Režija: Rahim Burhan V Veliki dvorani

ŠU K A R - koncert ob 10. obletnici delovanja G ostje: Zoran Predin, M agnifico, Jani K ovačič V Veliki dvorani

20.00

F. Levstik: M ARTIN KRPAN N astopa Jure Ivanušič Lutkovno gledališče M aribor V Lutkovnem gledališču M aribor

22.00

S. Beckett: IZG U BLJEN I - TH E LO ST ON ES Scena T heatre W ashington Režija in koncept: Robert M cN am ara N a M alem odru

PRI LU N IN EM V O G LU C enter SO N Č EK , gledališka skupina O D PISA N I N a M alem odru

D. Jančar: Z A LEZ U JO Č GODOTA D ram a SNG M aribor Režija: Vinko M oderndorfer V Poskusni 1 BS v KGB O d evergreenov do dixielanda, od film skih hitov do slovenske popevke in lastnega art program a glasbeni večer N astopa: K anta kvartet V K G B-ju na V ojašniškem trgu M O D A NA BS V K azinski dvorani

12.00

Predstavitev knjige Poldeta Bibiča S O IG R A L K E V K azinski dvorani

19.00

J. B. I*. Moličre: L JU D O M R Z N I K SNG Drama Ljuhljana Režija: Slobodan U nkovski V Veliki dvorani

20.00

F. Levstik: M ARTIN KRPAN N astopa Jure Ivanušič Lutkovno gledališče M aribor V dijaškem dom u Lizike Jančar

22.00

S. Beckett: IZG U B LJEN I - TH E LO ST O N ES Scena T heatre W ashington Režija in koncept: Robert M cN am ara N a M alem odru

22.00

rokgre: ALI VEŠ, DA N E K JE JE ŠO LA ? Pesmi prebirata: M irjana Šajinovič in Lojze Svete V Jazz C lubu Satchm o

20.00 20.00

BS v KGB Ž ivljenje profesorjev - kom edija Režija: V ladim ir V laškalič in G orazd Žilavec Teater Torpedo M .S . V K G B -ju na V ojašniškem trgu

BS v KGB K ahlica za pom em bne ali kdo je večji buzerant? krim inalističnoparapsihološkoerotičnatragikom Nastopa A nton Klančnik V KG B-ju na V ojašniškem trgu


Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi LJU D O M R Z N IK N a M alem odru

O T V O R IT E V RAZSTAVE PLA K A TOV BS N astopa Jure Ivanušič V E uroparku

Prem iera film a o igralcu Tonetu K untnerju V K azinski dvorani

M atjaž Zupančič: UBIJA LC I MUH Slovensko ljudsko gledališče Celie Režija: M ile Korun V Veliki dvorani

S lavnostna akadem ija ob prazniku m esta M aribor V K azinski dvorani Dostojevski: IDIOT 13 skic iz romana S N G D ram a Ljubljana A vtor m ontaže in režiser: M ile K orun V Veliki dvorani BS v K G B Jaka H orvat:K om edija v Bibliji D ejm o stisn't teat'r, V rhnika R ežija:Jaka H orvat V K G B -ju na Vojašniškem trgu

A B R A H A M BLU ES B A N D s posebno gostjo N a M alem odru B iljana Srbljanovič: D R U Ž IN SK E Z G O D B E A telje 212, Beograd Režija: Jagoš M arkovič V Stari dvorani Sofokles: A N TIG O N A produkcija STU D IA G L E D A L IŠ Č E M K C M aribor v koprodukciji z D ram o SN G M aribor N a K om ornem odru

11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi U B IJA LC I M UH in predstavitev Slovenskega ljudskega gledališča Celje N a M alem odru

17.00

I. Cankar: K U R E N T - nastop dobitnika B orštnikovega prstana Jurija Součka V kulturnem dom u Zg. K ungota

22.00

D. Jančar: Z A L E Z U JO Č GO DO TA D ram a SNG M aribor Režija: Vinko M odem dorfer V Poskusni 1

22.00

Avtorski projekt S. H orvata: SS SH A R PEN Y O U R SEN SES G ledališče G LEJ L jubljana N a K om ornem odru

20.00

M O D A NA BS V K azinski dvorani 21.00 Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi ID IO T 13 skic iz rom ana N a M alem odru' F. Levstik: M ARTIN KRPAN N astopa Jure Ivanušič L utkovno gledališče M aribor N a OŠ K ungota Koncert ob prazniku mesta M aribor V Veliki dvorani T. Partljič: Č IS T IL K A M A RIJA M onokom edija M ojce Partljič N a M alem odru B. Srbljanovič: D R U Ž IN SK E Z G O D B E M ala dram a SNG L jubljana Režija: M atjaž Latin V Stari dvorani

BS v K G B M atjaž Javšnik: OD BO G A PO SLA N - m ono tragikom edija V K G B -ju na Vojašniškem trgu M O D A N A BS V K azinski dvorani


m s S m m m a im

13.00

16.00

20.00

•i

2 4 .

DAN A G R F T LJU B LJA N A

11.00

Predstavitev novih knjig založbe A R IST E J N a M alem odru

15.00 Predstavitev izbora iz študijskega program a A G RFT Ljubljana Na M alem odru

13.00

Sestanek K olegija direktorjev slovenskih gledališč V Sejni sobi SNG

18.00 Predstavitev izbora iz študijskega program a A G R FT Ljubljana Na K om ornem odru

19.00

99 LU FTB A LLO N S A foristični perform ans Tom aža Brenka M KC M aribor N a M alem odru

22.00

BS NA 11. G IM N A ZIJI Ernst Toller: H 1N K E M A N N Slovensko mladinsko gledališče Režija: Eduard M iler Na II. gim naziji M aribor

11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi FILIO NI DO M A in predstavitev D ram e SNG M aribor Na M alem odru

13.00

SIM PO Z IJ “ Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja11 V K azinski dvorani

19.00

Rudi Šeligo: K A M E N JE BI Z A G O R E L O SNG Drama Ljubljana Režija: Janez Pipan V Veliki dvorani

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi H1NKEMANN V foycru II. gim nazije 20.00

20.00

Pierre C orneille: CID A G R FT Ljubljana Na K om ornem odru

21.00

Potovanje skozi stoletje m usicala - koncert N astopata: M anca U rbanc - vokal in Žare Prinčič - klavir V K azinski dvorani

22.00

20.00

20.00

BS v KGB Eric Bogosian: SEX D RU G S & R O C K 'N ’ROLL G ledališče G LEJ Režija: Valter Dragan V K G B-ju na Vojašniškem trgu

Dam ir Zlatar Frev po m otivih rom ana Berte Bojetu: F IL I P NI D O M A Dram a S N G Maribor Avtorski projekt D. Z. Freya Tribuna na odru Velike dvorane BS v KGB Q uentin Tarantino: R E Z E R V O A R DOGZ D ejm o stisn't teat'r, Vrhnika Režija: G regor Bulc V K G B-ju na V ojašniškem trgu

BS v KGB Sekum ady Conde: SIZIF NA BEGU - prem iera Režija: Sekum ady C onde Nastopa: Matej Puc V K G B-ju, na V ojašniškem trgu

G

E

l i n m

c v

2 t).

11.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi K A M E N JE BI Z A G O R EL O Na M alem odru

13.00

SIM PO Z IJ “Slovensko gledališče in slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja11 V K azinski dvorani

19.00

Samuel Beckett: Č A K A J O Č G OD OT A SNG Drama Ljubljana Režija: D ušan Jovanovič V Veliki dvorani

22.00

20.00

JA ZZ N A BS Dieter K ohnlein Q uartett - koncert V K azinski dvorani BS v K G B rokgre: K LEŠČA R Režija: M atjaž Latin N astopa: A ljoša T ernovšek V K G B -ju na V ojašniškem trgu


N JlO m j 'A\11.00

19.00

22.00

20.00

20.00

20.00

21.00

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi Č A K A JO Č G O D O TA N a M alem odru

11.00

Martin M cDonagh: L E P O T N A K R A L JIC A LE E N A N A Mala D rama SNG Ljubljana Režija: M ateja Koležnik Tribuna na odru Velike dvorane

1 9.00

M. Tom šič: BU ŽEC O N , BU ŠCA JA Z N astopa Saša Pavček Režija: B. C avazza Prim orski poletni festival N a M alem odru

19.00

R u d o lf Sircra: STR U P G L E D A L IŠČ A G ledališče M arina D ržiča D ubrovnik Režija: N enni D elm estre T ribuna na odru Velike dvorane

21.30

K oncert V L A D A K R E SL IN A z M A LIM I BO G O VI P redstavitev nove zgoščenke PTIČ V Veliki dvorani

BS V ART KAVARNI PIR A M ID A N astop dobitnika B orštnikovega prstana Poldeta Bibiča

Strokovni pogovor o tekm ovalni predstavi LE PO TN A K R A L JIC A LEE N A N A Na M alem odru J. B. P. M o lie r e : D O N J U A N ali K A M N IT A G O S T IJA Slovensko ljudsko gledališče C e lje Režija: Jernej Lorenci V SLG Celje

DAN G L E D A L IŠ K I U ST VA R JA LC EV 11.00

S tro k o v n i p o g o v o r o tekm ovalni predstavi DON JU A N ali K A M NITA G O ST IJA N a M alem odru

13.00

Stanovsko srečanje v gostilni A nderlič

20.00

SL A V N O ST N A PO D E L IT E V N A G R A D 35. B O R ŠT N IK O V EG A SR E Č A N JA Slavnostni govornik: gospod Boris Sovič, župan m esta M aribor V Veliki dvorani

22.00

Prijateljsko srečanje v K azinski dvorani

20.00

"C esariea" - koncert O livera D ragojeviča in G ibonnija G ost koncerta: Jure Ivanušič V dvorani Tabor BS v KGB IM PRO V O K A TO R JI A fter hour z im provokatorji V K G B -ju na Vojašniškem trgu

20.00

BS G O ST U JE R u d o lf Sirera: STR U P G L E D A L IŠČ A G ledališče M arina D ržiča D ubrovnik Režija: N enni D elm estre V sodelovanju z Borštnikovim srečanjem gostovanje v gledališču G avella v Zagrebu BS v KGB Z ijah A. Sokolovič: C A B A R E S - CABARE1 N astopa Zijah A. Sokolovič V K G B-ju na Vojašniškem trgu

M O D A N A BS V K azinski dvorani

Vse tek m ova lne predstave so podčrtane.


WILLIAM SHAKESPEARE - ANDREJ ROZMAN ROZA

M Bm h

H b

iL ij

REŽISER VITO TAUFER SCEN OG RA F IN KOSTU M OG RA F VITO TAUFER K O STU M E IZ KORU ZN EG A LIČJA JE ZASNOVALA IN IZDELALA STANISLAVA VAUDA G LA SBA IGOR LEONARDI DRAMATURGINJA M A R IN K A POŠTRAK UČITELJICA PETJA EDITH KOCJAN GIB ROSANA HRIBAR A SISTENTKA REŽIJE ANJA M ED V ED TRIK RAVIL IN NATAŠA SULTA NO V LEKTORICA MATEJA D ERM ELJ OBLIKOVALCA LUČI M IRAN ŠUŠTERŠIČ IN M ATJAŽ BRIŠAR OBLIKOVALEC ZV O K A SILVO ZUPANČIČ OBLIKOVALEC PROJEKCIJ SAM O LAPAJNE MASKA BA RBA R A PAVLIN VODJA PREDSTAVE JA N EZ PAVLOVČIČ .

-

TEZEJ ROBERT PREBIL EGEJ SANDI PAVLIN LISANDER MATEJ RECER DEMETRIJ SEBASTIJAN CAVAZZA KLINC PETER FALKE K. G. ZADNIK JA N E Z ŠKOF,., PISK IVAfH*ETERNELJ LAKOTA RAVIL SULTANOV IIIPOLITA OLGA KACJAN HERM1JA JA N JA MAJZELJ HELENA ROM OBERON DARIO TITANIJA M A R U Š A GE SPAK U R O Š M A Č E K G OZDN O BITJE S HAR VILA NATAŠA SULTANOVA G OZDNA BITJA B R A N K O GA ŠTEFA N M A R


ideološka sproščenost, ki za sv

J r-. ' AHlU; I' M

-K

*lpsSJ1V «MEKi5fi M&šG5b M(fSt o tfete

temm (gteofelBag) fes e (aJš^o^

p a ra fra z ira n ih

.

Predstava občinstvu ponuj s g c s wi t e t t e i ? ®a (

" C & a B a f f l S i cat e« teHi^MsraO

:.W/

wspag^fef(peten®

p^B§^^ra^@@C3j^oq°sflasi^ci)®€Gi]g£@S(°)@gi^)^Csajas(3n^>^G@^B 03© owil te s s a s x ig iip ® ^ ® ® a® teReasfla, (§&?e©s? 9 rp p ! « r

w te ske£33K{, j®»K£l R 5eoc® a:5sta[pisC aiSxf=5'« Eba [psgfofigtefl© ssasa ©sGaqJ - \m t e * M p a ® ® a f c to im te if c f la s ja

c fm es

Mtotetetesti Dtea g®@§ipea^ci® <}£$£*

!;Wte *

ritvijo, s e z la sti E ^scosKfl ®as(s) te ciJBte^ @ al5i®@5w g^imfSDDt)@ JW 3)@ Bbni ljubim ci, s o ®°5pffif e gBa^CiiM® (aMfeCi®5)!4® pteci®%te§jlio p a v z držujejo [QeC05iiiiagC^bEliii@«sigiilflsijBftiggi^gB^JMi__ §(°EfS®S!Kšfe a v to m a tiz ira n e

IMS®l?fepi©ij@bim m šs apMteTiMteir p a n a m je s prijetn im eBKgp)^iiif^(^temg|oi^-ffl DgfeBflfeiSKi k k a te re bi m u bil O T M » rasec-jaitlise(M doaa®®d ^ca®aM©te ije. Igralci s o vsi $b ®fe> t e z v s a k ih zastojev? j«i®aa g®sMp®® afe) 10®®® p' rostor, d a o d iscipliniranjem (pi(!3glfMiiiii©p!®te, * 3 )® B

Siafc'teftiRfeMa) s y a jn o izvajajo igralci

to wjjatet®aaBDc-rears-KKBe®{=inj (gteafeiMia®te aafts) manjCa

•aft


SNG DRAMA LJUBLJAN

(THE TEMPEST) REŽISER JANUSZ KICA PREVAJALEC M IL A N J E S IH DRAM ATURGINJA D IANA K O L O IN I SCENOGRAF K A S P A R Z W I M P F E R K OSTU M OG RA FINJA G E R T I R IN D L E R -S C H A N T L SKLADATELJ S T A N K O JU Z B A Š IČ LEKTORICA T A TJA N A STA N IČ ASISTENTKA IN PREVAJALKA NA VAJAH T A D E JA T O M Š IČ A SISTENT REŽIJE ( š t u d i j s k o ) D E JA N S A R IČ

ALONSO, KRALJ NEAPLJA DARE V ALIČ SEBASTIAN, N JEGO V BRAT ZVONE HR IBAR PROSPERO, ZAKONITI MILANSKI V O JV OD A BORIS CAVAZZA ANTONIO, NJEGOV BRAT, SAMOZVANI MILANSKI VOJVODA MATJAŽ TRIBUŠON FERDINAND, SIN N EA PELJSK EG A KRALJA M A R K O MANDIČ GONZALO, POŠTEN STAR SVETNIK BRANE G R U BA R ADRIAN, DVORJAN ANDREJ NAH TIG AL CALIBAN, DIVJI IN NAK A ZEN SUŽENJ BORIS OSTAN K. G. TRINCULO, ŠALJIVEC G R EG O R ZORC, A G RFT * STEPHANO, PIJAN TOČAJ BOJAN EMERŠIČ N O STR O M O VALTER DRAGAN V ^ M IRANDA, PROSPEROVA HČI PO LONA JU H ARIEL, ZRAČNI DUH GR EG O R BAKOVIČ J * J L


R * a r k@S*

5p>P®C!,Mpl»id ^MMEflDsDisMs °0)sIa&2M^®«9K; iffarntrrreMiiil oaternsfeS^K J


PIERRE CO

(L'lLLUSION) P O P R E V O D U IGORJA LAMPRETA A D A P T IR A L I SRE ČK O FIŠER, JA NU SZ K IC A ,

MARTINA M RHAR, ANA PERNE IN ŠP LA VIRANT

REŽISER JANUSZ K IC A

1

DRAM ATURGINJA LEKTOR SRE ČK O FI SCEN OG RA F IN KOSTU SKLADATELJ STANKO JU OBLIKOVALEC LUČI SAM O SCENSKI SLIKAR BR AN K O D A SISTENTKA REŽISERJA ŠPELA A SISTENTKA DRAMATURGINJE

A LK AN D ER, ČA RO V N IK BORIS MI PRIDAM AN, K LINDORJEV OČE JA NEZ DORANT, PR IDA M AN O V PRIJATELJ JOŽE MATAMOR, STOTNIK IVO BARIŠIČ KLINDOR, MATAMORJEV SLUGA BRANKO ŠTURBEJ K G ADRAST, PLEMIČ TADEJ TOŠ GERONT, IZABELIN O ČE BINE MATOH IZABELA, GERONTOVA HČI NATAŠA BARB A GRAČNER K G LIZA, IZABELINA SLUŽKINJA LARA JA NK O JEČA R IZ BORDEAU X A IN PAŽ IZTOK MLA


tra g ik o m e d iji vj/egito]


SNG DRAMA LJUBLJANA JEAN BAPTISTE POQUELIN MOLIERE

JLaLSJDOiVI RZiiSl IK REŽISER SLOBODAN UNKOVSKI PREVAJALEC A L E Š B E R G E R SCEN OG RA FINJA M E T A H O Č E V A R K O STU M O G RA FIN JA A N G E L IN A A T L A G IČ DRAM ATURGINJA DIANA K O L O IN I LEKTO RICA TA TJA N A STA N IČ SKLADATELJ V L A T K O STEFA N O V SK 1 ASISTENTKI REŽISERJA TI JA N A Z IN A J IČ , M A JA M IL A T O V IČ

ALCEST, CEL1MEN1N OBOŽEVALEC J E R N E J U G M A N I FLINT, A LCESTO V PRIJATELJ M A T JA Ž T R IB U S O N ORONT, CELIM ENIN OBOŽEVALEC IG O R S A M O B O R C EL IM EN A, ALCESTOVA LJUBEZEN P O L O S NL J U H ELIANTA, CELIM ENIN A SESTRIČNA M AŠA D E R G A N C ARSINOA, CELIMEN1NA PRIJATELJICA SAŠA PAVČEK AKAST, M ARKIZ U R O Š F U R S T KLITANDER, M ARKIZ G O R A Z D L O G A R BASK, CELIM ENIN SLUGA T A R E K R A S H ID K. G. PRIBOČNIK M ARŠA LSK EG A RAZSODIŠČA MATIJA VASTL AGRF DU BOJS, ALCESTOV SLUGA T O N E H O M A R


Z a p iš im o k a r ta k o j: stil, p a m e t, i ^ ^ E j

Itanvčnostl

pfcm§>dte(šWfiii pp® p§sMte!aj ha® KtaMtei (p®1

BStefflt ifepš@03!® B@febfSpM|?a MSStolfigfls®!® E Usatetei


SNG DRAMA LJUBLJANA

DOSTOJEVSKI

13 S K IC IZ R O M A N A

AVTOR MONTAŽE IN REŽISER MILE KORUN PREVAJALEC JA N K O M O D ER SCENOGRAFINJA IN K OSTU M OG RA FINJA JA N JA KORUN DRAMATURGINJA D ARJA D OM INKUŠ LEKTORICA M A JD A KRIŽAJ ASISTENTKA SCEN OG RA FIJE IN K OSTU M OG RA FIJE ŠPELA LESKO VIC ASISTENTKA DRAM ATURGIJE (ŠTUDIJSKO) SAŠA KROFL PARFJON SEM JONOVIČ ROGOŽIN JERNEJ ŠUGM AN I M ! ? fiEV N IKO LA JEV IČ MIŠKIN BR A N K O ŠTURBEJ LUKJAN TIM OFEJEVIČ LEBEDEV ALEŠ VALIČ G EN ERA L IVAN FJODOROVIČ JEPANČIN BRANE G RUBAR GAVRILA A RDA LIO N OV IČ IVOLGIN IGOR S A M O BO R LIZAVETA PRO KO FJEVN A JEPANČINA ŠTEFK A DROLC A LEK SA N D RA IVANOVNA JEPANČINA N IN A VALIČ K. G. A DELA ID A IVANOVNA JEPANČINA SAŠA M IHELČIČ K. G. M j ^ J A IVANOVNA JEPANČINA POLONA JUH ( Ž N E R A L A RDA LIO N ' A d R S A N D R O V I Č IVOLGIN DARE VALIČ I N I N ^ L E K S A N D R O V N A IVOLGINA A LENK A VIPOTNIK » V R V A R A A LEK SA N D R O V N A IVOLGINA MAJA S E V £ R v* m A N PETRO V IČ PTICIN ZV ON E HRIBAR f* k ' 7* MBASTASJA FILIPOVNA BARAŠKOVA N A l \ Š \ B \ R B \ R \ GR VČNER ■ r D I Š Č E N K O M A R KO O K ORN ■ i R J A ALEK SEJEV NA M AR IJA N A BRECELJ ■ F A N A S I J IVANOVIČ TOČKI BORIS JUH VERA N IK O LA JEV N A LEBEDEVA M A JA KO NČAR ANT!P BURDOVSKI G R E G O R BAKOVIČ VLA DIM IR D OK TO REN K O UROŠ F U R S T _ ^ IPOLIT TEREN TJEV BOJAN EMERŠIČ KNEGINJA B ELOK O NSK A M O JCA RIBIČ KOMORNIK ANDREJ N AH TIG A L

jk V v J

^


elo, k i j e v re d n o o b č u d o v a n ja : o b s e ž n i in zm o re jo s svo jo d ra m a tič n o s tjo p riteg n iti In jihovih m e d s e b o jn ih ra z m e rij služil k o t S , k a r je lo g ičn o g le d e n a u s tro j ro m a n a ,

n a ra tiv n o n e re d k o n e v a rn o ra z ra h lja n i ro m a n D o sto je v s k e g a s t a o č istila tu d i g le d a liš k e g a g le d a lc a . V veliko p o m o č jim a j e bil prvi d e l ro m a n a , ki o d lič n a p o d la g a z a p o d a ljš a n i uvo d n i d e l uprizo ritv e. K a s n e je j e rezov in v k a te re m s e j e .tudi D o sto jev sk i o b š irn e je p o s v e č a l s tra n s k im m otivom . P e tra P og o rev c, D n e v n ik

E l t e l i gjsifci? fo te w e fesriiffi -.g jjp več kot m o n ta ž e r trin a js tih sk ic’ iz r ^ a n a r f a k o d a je v e d e ti, d a n a m ni p rič a k o v a ti s c e n s k e d ra m e , m a rv e č

a IM

M

P

e©p U e as B ! aatej mragBiflt e t e t o v

itka d o k o n c a - vsetol f e b e s o v e s č a s n a v zo č e v globini o d ra , iz k a te re , ko t iz s tra n i k n jige, p rih a ja jo v sv o je sj ali n a o re i^im'ap!j&a a le c "v p o g le d u " v s e like: o d o p ra v ljiv e g a p re d s ta v lja n ja p re d s p u š č e n o z a v e s o - m e d id sta v o š e r i a i w p z a z d i , k a k o r d a j e tu d i v o z a d ju k a k o o s e b o oplazN p o g le d in k a k o r d a j e b e ž n o re a g ira la .ko r i a p e t o s a S a r v e č niza d o g o d k e v njihovi la stn i d ra m a tu rg iji p o s a m e z n ih sk ic, v k a te rih te d o s e g a jo svoj eloti g le fta n o p a s k o p o te a tra lič e n . Tok ta k o te č e ''p rip o v e d n o 'T p rim e rn o u ra v n a v a n v p s ih o lo šk e g lo b in s k e z a p le te z v rta jo č im ra z g a lja n je m p a ra d o k s n ih protislovij v a k c ija h , re a k c ija h in tu d i n e d e ja v n o s tih l i k ^ f

/P Ve nojTa ufer^ R a z g le d i


SLOVENSKO LJUDSKO GLEDA LISCE CELJE MATJAŽ ZUPANČIČ

REŽISER MILE KORUN DRAMATURG KRIŠTOF D O V JA K S CEN OG RA FINJA IN K OSTU M OG RA FINJA JA NJA K O R U N ASISTENTKA SCENOGRAFrNJE IN K OSTU M OG RA FINJE ŠPELA LESKOVIC LEKTOR JA N JO N A JAVORŠEK

P E T E R PR IM OŽ PIRNAT J A S N A BA R BA R A M ED V EŠČ EK L F O N M IRO PODJED L E N A M A N CA OG O R EV C M I H A E L M A R IO ŠELIH P O R T IR M IHA NEM EC R E C E P T O R JA N E Z BER M EŽ


EEfit1!*!, (°la

[fl

®te®ter tocgMscis

Kljub iz v rstn im , z in d ic iff ib itim d ^ a lq g o rn in j a s n i, realistični', p o v s e m n e e ^ f e n i'režij M t r k e r n e g re z a p e r f f l arejT tem v e č za iz g u b lje n e is k a lc e i z g u b l j | n e g ^ t k a j k r a t še a k o n c u p re d s ta v e , (...rh in a re 'm a rs ik a j ra z ja sn i, g lo b a ln o p a s e v e r n e ra z re ši. R ec e p c iiaj


AVTORSKI PROJEI PO MOTIVIH ROM

ARJA FREYA JETU

AC IJ E TOIVI^Ž ŠM ID lK<0ils^I^ ( » m j w ~lN JA M A TIJA V U IC A I I * | : ^ I ^ I W M \SIST E N T K A ZA REŽIJO LID IJA SIM O N IČ f e t e RW A M S K1X i A STUDIA BO JAN M A R O ŠE V IČ WSIS>T>e 4 tJ zž\ KOREOGRAFIJO IV IC A K N EZ |CT^>T‘E’Nil>K<Al^t'EN( XiRAFA NATAŠA Č E R N O ŠA wiji»iiK<(»)im>i^ m a s k i : m i r j a n a d j o r d j e v i č :«ji:MiiK4»)m>i * i# .L u č i o l i v i j e m a r e č i č ffSJ S>I»LNflfoB 1.1 KO VA EC A LUČI ZL A TK O K O C B EK g ^ ^ ^ M ^ I j ' O N A SR E Č K O M A TJAŠIČ m j S p B S f f i l i E UPORABLJEN ODLOMEK IZ SALOME RICHARDA STR AU SSA . IH U IM ^ IB IM SS IVA ZU PA N Č IČ K. G. ŠE N K A B U L IČ K. G. iRHBIffilMOUgA S IM O N IČ K<AT>FTŠiT»BFKA D R O L C K . ( I . H ^ ^ V * i:I'E^i; ni|'NCT h č i i r e n a v a r g a MWRITBWRBA R A JA K O PIČ B.lIliKRilU^NATAŠA SIR K [/(#iLI*JNIK STRAŽE PET ER B O ŠT JA N Č IČ TJRI K R IST IJA N O ST A N E K URI OTROK K L EM E N PO LC K. A BA IVO L E SK O V E C K. G. ŠEPAVEC BO JAN M A R O ŠE V IČ FRANJO IZ TO K BE V K Vjk J k RDEČELASI Z V O N K O FU N D A A NDRO IV IC A K N E Z UČITELJ FR A N C I G A B R O V Š E K

š

*

/ 'j M j

/ /

—i- ’

/ / J | i 1 - IJ . ' ^ , ^ ’

IB * ?

W

/> i š &

I » J I tk

KOIiEBNIKI A L E N K A C IL E N Š E K , S A N D R A B L A G O j S T p F N K O H A N ŽIČ

D A N IJE L A M L A D E N O V IČ , N IN A M A U R llfrfr N g O T IČ .-H E L E N A R O U S, JA N A S IR A N K O IN B A R B A R A TO Š

MOŠKI ZBOR SECUIMA'DY C O N D E , D A R IO FE R M IŠE K , BO ŠT JA N G R A ŠIČ , M A R K O M ILA N G R A Č A N IČ , SE B A S T IJA N K O Z E L , M A T JA Ž L U K N E R , M IR O M A R T IN U Z Z I. PAVE l Io C E P E K . M IH A PO ZE B IN M ATEJ R EG E N T


nista® ište^ia g§ is&teP <sMm>s® tetectš

teta®®®te i§

ttec

.i s In®teMDte In©\j@§, 13

JDstete (pteflmTMCMus Ete)Mraita)š(i»a itegg!®

[tojltegiifata®(a)(atefecflfDM®jaC[

bteii® rafcggfe (®M(p [pll©ate0g!i!© (Sffig) DUB(afeTOSl


SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE ERN TOLLE

BESEDILO UPRIZORITVE JE N A S T A L O NA OSNOVI PREVODA ANTEJA NOVAKA ADAPTACIJA ED UA R D M ILER IN ŽANINA M IRČEVSKA

REŽISER EDUARD MILER DRAM ATURGINJA ŽANINA M IR ČEV SK A SCENOGRAF M A R K O JAPELJ K O STU M O G RA F LEO KULAŠ M A SK A LEO KULAŠ, BARBA R A PAVLIN K O REOG RA FIN JA ANN PAPOULIS SONGI DRAGO IVANUŠA IZBOR G LA SBE EDUA R D MILER LEKTO RICA MATEJA D ERM ELJ OBLIKOVALEC LUČI MATJAŽ BRIŠAR OBLIKOVALEC ZV O KA SILVO ZUPANČIČ VOD JA PREDSTAVE JA N EZ PAVLOVČIČ HINKEM ANN IVAN PETERNELJ GRETA JA N JA MAJZELJ PAVEL DARIO VARGA LASTNIK VARIETEJA IVAN RUPNIK NARATOR IVO GODNIČ M IHAEL NIK O GORŠIČ M AKS ROBERT PREBIL SEBALDUS RAFAEL V ONČINA K. G. ATI O LG A GRAD RA NCA M A R UŠA G EY M A Y ER-O BLAK J L I ( H E R M A M j f c T ) IVO GODNIČ :e n s k a z ^ M P J trip rs je m o lg a g ra d A ČLOVEK Z ^ K E L j Š I M I NOGAMI RAFAJi L, V O N Č IN A K ( 1 \ ČLOVEK S L * F BERT PREBIL ČLOVEK S PRT' ŠIČJIM RILCEM N I K O G O r a ^ ^ ŽENSKA BREZ ROK M A R UŠA GEY M A Y ERfpW ESK N V ^ t o l DARIO VARGA, NIK O GORŠIČ, ROBERT PREBIL, %MCOTAEL V O NČINA K. G., IVO G O DM G H flft CURBE JA NJA M AJZELJ, OLG A GRAD, M A R UŠA G EY M A Y ER-O BLAK

K

? -


m H a d in s k e m g le d a liš č u s p e t n a v d u š u jo č a p re d s ta v a , ra d ik a le n H in k e m a n n n e m š k e g a d ra m a tik a z z a č e tk a s to le tja Jlerjia v a v to rsk i viziji E d u a rd a M ilerja. N jegova iz re d n o s u g e s tiv n a , d o s le d n o re ž ira n a g le d a lišk a p rič e v a n ja iz z ad n jih S jg fa ln o ra z m išlju jo o e g a in intu itiv n o č u te č e g a g le d a lc a n a v d a ja jo s srhljivim s p o z n a n je m , k a k o d e s tr u k tiv e n je sv et, * n o . Etični kod g le d a lišk e p o e tik e E d u a rd a M ilerja v n a š a v s lo v en sk i p ro s to r g le d a lišč e , ki im a m o č j a s n e m isli, ki k o m u n ic ira d ire k tn o in p re b u ja . M a rja n a R avnjak, TV S lo v e n ija

j š g M k e m a n n a j e z a ra d i d o m is e ln e z a s n o v e p ro s to ra , ki jo p o d p is u je M arko Jap e lj, gotovo p re se ž e k z a s e : tri uk riv ljen e s te n e , ki s p o m in ja jo n a s k a te r s k e p o lig o n e , z a p ira jo p rizorišče z v s e h tre h s tra n i, pri č e m e r je leva za s p o z n a n je (afel l i gISi la h k o igralci p o d njo z d rsnili v d ro b o v je o d ra . Na t a n a č in j e u s tv a rje n te re n , ki p o le g gibkih in hip n ih v s to p o v in I g l S p i j r a r o m o g o č a tu d i ig riv e je k s ^ e rim e n te s "te ž n o stjo " n a s to p a jo č ih igralcev, s a j s le d n je v id e v a m o v razn ih položajih, ki K r i i i v b b riš e jo te ž n o s t n jih o v ih n e le s in s e o d lo č n o izm ikajo v s a k r š n e m u re a liz m u . Precizni in s k rb n o ra z č le n je n i s t a tu d i ^ S j S o č n a d ra m a tu rg ija , ki is to č a s n o p o v e z u je ta niz e p iz ira n ih in d e k la m a tiv n ih ep iz o d , n a k a te re v p re c ejšn ji m eri "ra z p a d a " I S p o g a v a d a p ta c iji M ilerja in M irčevske, in u s tv a r ja ta o k o lje z a n je n e d ra m a tič n e "kršitve". V ta k š n e m okolju zaživi o s e b n a ja g e d ija s k o p lje n e g a v o ja k a H in k e m a n n a , ki s e v seriji prizorov iz n je g o v e g a z a s e b n e g a življenja ra z p ira n a z g o v o rn e m o z ad ju s e c ira n ja širših d ru ž b e n ih ra z m e r. p o s a m e z n e e p iz o d e , ki tvorijo č rn o in m o rb id n o kro n ik o s v e ta , s o slo g o v n o in oblik o v n o ra z n o v rs tn e , v e n d a r bi s e d a lo reči, d a jih ko t v o d iln a in k o h e z iv n a nit o b v la d u je M ilerjev z n a č iln i p o s lu h z a g ro te s k n o p o d a ja n je s v e ta . Tudi t a n jeg o v a u prizoritev je f o rm a ln o o s tr a , d is ta n c ir a n a in c in ič n a , iz n je n e s r e d ic e p a j e m o g o č e izluščiti re s ig n ira n o , p e sim istič n o , a g lo b o k o z a s k rb lje n o o p a ž a n je ključnih vzvodov, ki p o g a n ja jo g lo b a ln i vrtiljak. C f

Odrska scena je zasnovana” zaradi spolzkosti lahko £|pvekl Je v krutem kapitalizmu mogc Svet se do danes ni prav nii

P e tra Pogorevc, D n e vn ik

p ro sto r, iz k a te re g a u g ra lp i n im a jo iz h o d a , k a že p a tu d i n a b re z iz h o d n o s t č lo v e štv a . Tla n iso trd n a , njih v v s a k e m tre n m k u f z d r s n e . V zpforednice z d a n a š n jim č a s o m s o n e v e r je tn e in kažejo n a to , d a tr g o v a ti s č im e rk o li^ ttfd i z d e fo rm ira n im i ljudm i, č e p ra v je p ri'te m p riz a d e to njihovo d o s to ja n s tv o . D rem enil, p o s ta l j e š t r e e lo k ru te jši. In n a to j e želel s p re d s ta v o opozoriti Miler, p a tu d i n a to , d a je p ro b le m č lo v e k a v te m , d a j e bolj n a g n je n k u n ič e v an ju k o t k u s tv a rja n ju s v e ta .

V

M a rja n a V irant, F in a n c e

Ik šen n e g a tiv n i m iste rij, d ra m s k o -e p s k a a le g o rič n a p ripoved o b e d n i jalovčevi u s o d i, r a z g r n j e n a ^ v s e rijo d r a m a tu r š k o tr a n s p a r e n t n ih in režijsko dovolj n a ta n č n o u p riz o rjen ih p o d o b ali ta b lo je v l -J B laž-L ukan, D elo


SNG DRAMA LJUBLJA RUDI ŠELIGO

j«1-"' ai€

■BVJfl

!9 n

p '9? n

L

1

DRAMA V DVEH DELIH

REŽISER JANEZ PIPAN DRAM ATURGINJA VILM A ŠTRITOF Č R E T N I K SCENOGRAFINJA SANJA JU RC A AVCI K O STU M O G RA F ALAN HRANITELJ LEKTORICA M AJDA KRIŽAJ KOREOG RA FIN JA TANJA ZGONC

PRVI DEL: TRI NEVESTE SUZANA, SOPRA N ISTKA ZV EZD AN A VERONIKA, M EZZOSOPRAN STKA M ILENA ZUPANČIČ DANICA, ALTISTKA DAŠA D JBERŠEK K G. D IRIGENTKA M ARIJANA B ECELJ M LADEC, SREDNJIH LET D A ?^ i j e l J e s t K. G. j

L

DRUGI DEL: TRIJE HOT J O R LA N D O BESNI IVO BAN BELCER POLDE BIBIČ KOVAČ DARE VALIČ DEKLIŠKA POSTAVA, ANGEI . DEKLICA 16 DO 18 T E T PETRA ZUPAN K. G.

I■ I I

n.

T k &


IFfrižfl <al©fl lJSamfOscire

i:-; ' Vrj.inii ^K©ateof§®teiiio te iig te r a © « ^ eltaglJss^lM s

0

® ® p t Os I M i* ® ®

[%sm|swg)S2M®a

^^

sim boli!

'I


MA LJUBLJA SAMUEL BECKETT

(EN ATTENDANT GODOT)

REŽISER DUŠAN JOVANOVIČ

P R E V A JA L E C A L E S B E R G E R S C E N O G R A F IN J A M ETA H O Č E V A R

K OSTU M OG R A FINJA BJA NK A ADŽIČ U RSU LO V SKLADATELJ R A M O U N T C H O MATTA LEKTORICA KATJA PO DBEV ŠEK ASISTENTKA REŽIJE IVANA DJILAS # ''

"

ESTRAGON B O JA N E M E R Š IČ V L A D IM IR G R E G O R B A K O V IČ POZZO J E R N E J Š U G M A N I UCKY A L O J Z S V E T E K G DEČEK M O J C A FATUR AGRFT


Le redki G odoti s o ta k o polni živega in n a prvi p o g le d k o m ič n e g a d o g a ja n ja kot ta v lju b ljanski D ram i. Č a k a n je je tu k a j p ra v z a b a v n o , d o lg e g a č a s a p ra v z a p ra v n e p o s r e d n o n a o d ru ni, n jegov o b č u te k je sk rit š e le v p re m išlje n i B eck etto v i p o te z i, v ponovitvi iz h o d iš č n e s itu a c ije v d ru g e m d e ja n ju . S ic e r j e č a k a n je ’n a ’G o d o ta n a tre n u tk e tu d i trp k o , g re n k o , n e z n o s n o , to d a v se le j g a p re k in e n o v a h u m o rn a d o m is lic a , n o v a (čeprav a b s u r d n a ) z ap o slite v , ki (n a m ) p o m a g a preživeti. P a s c a lo v s k i in te le k tu a liz m i s o v Jov an o v ičev i p o stav itv i lo gično ra z č le n je n i in o d ig ra n i s s k o ra jd a lju d sk o n a iv n o stjo in p re p ro s to s tjo , z a k a te ro im a ta g la v n o z a s lu g o z la sti ig ra lc a n o s l l n i h 'I f l & i r B B j S r ^ l ^ T S i 'e t e f E i t i i l b l f i i ^ S ^ i ^ B & i ^ i g W ^ f i m i r T ^ ^ i S R i (s v e to p ise m s k i), izključujoči s e p a r, ki p a s e tu d i n e n e h n o d o p o ln ju je in n a tr e n u tk e c e lo s e s ta v i v e n o s a m o d ia le k tič n o c e lo to . Z a p o s le n a s t a s k o n k re tn im in z a n ju j e G o d o t n e n e h n o tik p re d v ra ti. F r a g m e n ta rn o s t b e c k e tto v s k e g a č a k a n ja p re ig ra v a ta z izvirno igrivostjo, ki j e h k ra ti k lo v n sk a , g lu m a š k a , o tro š k a in k o m p a n jo n s k a . V z a sn o v i in "po d uši" s t a d o b ra , b re z c in iz m a, p o ln a re s n ič n e g a u p a n ja in v e re . K a rte z ija n s tv o j e d a le č k o t n jun novi d e lo d a ja le c , ki n a j bi v s a k hip p riše l. E m e ršič in B akovič m o js trs k o , d u h o v ito in u m e rje n o iz k o riš č a ta z n a č iln e e le m e n te sv o je g a k o m iš k e g a iz ra z a, kljub p o ig ra v a n ju s fizičnim i z n ak i p a j e n ju n a Igra v se le j u g la je n a in n ik d a r te le s n a d o tis te m e re , ki bi jo B e c k e tto v a lite ra rn a p is a v a p ra v ta k o o m o g o č a la . J o v an o v ič e v G o d o t n a m re č ni id e o lo šk i, te m v e č g le d a lišk i G o d o t p a r e x c e lle n c e . B laž L u k an , D e/o

D a m e ta fiz ič n a p re g a n ja v ic a , ki J e b re m e n ila č lo v e k a d v a js e te g a s to le tja , s p re s to p o m v novo e ro ni niti m a lo z a s ta r a la , n a m d a je v e d e ti Jo v a n o v ič e v a d o s le d n a in n a ta n č n a režija G o d o ta , v k a te ri g le d a lc a d e c e n tn o p re p u š č a in g e n io z n e m u b e s e d ilu in n e zm o tljiv o izbrani igralski z a s e d b i, s a m p a s e o b njej o b n a š a ko t n e v id e n m o jster, ki u g la š u je ž a n r s k o e k le k tič n o s t u p riz a rja n e g a m a te ria la . Z lastn in jifrežijsk im i d o m is le k i s e "vtika" v B e c k e tta s a m o iz je m o m a , re c im o o b S re č k o v e m (Alojz S v e te k. g.) b rid k o k o m ič n e m p le s u , ki v nje g o v e m režijsk em b ra n ju d o b iv a k o n tu re k la v rn e g a e ro tič n e g a n a s k o k a n a P o z z a in n je g o v a g o s ta . Ta k o šče n i In trz a jo č i lik č lo v e k a p s a , iz k a te r e g a s e m u k o m a trg a jo p o s a m e z n i g rleni g la so v i, v s e d o k le r v sv o je m z n a m e n ite m ra z m išlju jo č em m o n o lo g u n e e k s p lo d ira v p o p la v o in te le k tu a lis tič n e g a n e s m is la , s e Izvrstno p rileg a P ozzu (Je rn e j Š u g m a n ), ki z b ra v u ro z n o e le g a n c o p re ig ra v a ra z n o v rs tn e iz ra z n e re g is tre sv o je vlo g e. Š u g m a n o v lik j e p re ž et s sijajn im i n a sp ro tji, po ln j e bliskovitih o b ra to v in n e n e h n ih p r e s e n e č e n j, d ik ta to r s k J ^ g r e s ija s e v n je m s ta p lja s p a te tik o In s a m o p o m ilo v a n je m , to p o u m n o s t p a m e d li o b lisjaških ~ izb ru h ih p re b ris a n o s ti, s k a te ro v e d n o d o s e ž s svoj pravi cilj. P e tra P o g o rev c, D n e v n ik

V k o re k tn i igralski z a s e d b i j e tr e b a iz p o stav iti f a n ta s t ič n e g a Alojza S v e te ta , ki je izkazal n e v e r je tn o in re d k o v id e n o o b č u tje d ra m s k e g a lika. Z izjem n im p o s lu h o m j e S v e te L uckyja oblikoval d o d e ta jlo v , g a izbrusil v m im iki in g e s ta h t e r m u d o d a l s e b i la stn i p re s e ž e k v akciji. jjk k

A nja G olob, V ečer

$


MARTIN McDONAGH

(THE BEAUTY QUEEN OF LEI NANI )

REŽISERKA MATEJA KOLEŽNI

PREVAJALKA TINA M AHKOTA SCEN OG RA FINJA IN KOSTU M OG RA FINJA META HOČEVAR DRAM ATURGINJA M O JCA KRANJC SKLADATELJ MITJA V RH O V NIK SM R EKA R LEKTOR JOŽE FAGANEL

MAUREEN FOLAN SILVA ČUŠIN MAG FOLAN ŠTEFK A DROLC PATO DOOLEY BINE MATOH K. G. RAY DOOLEY G O RA ZD LOG AR


Režijo d o g a ja n ja , p o s t a ® ju n a k o v . O b č u te k njTffl IfiXeJM ©

jv a s , k je r s e n a jv e č k r a t s a n ja o L o n d o n u in B o sto n u , j e M ate ja K oležnik s k o n c e n trira la n a o d n o s e m e d četv erico u je to s ti s o k re p ile n a tr e n u tk e že k a r n e v e r je tn e p o d o b n o s ti s p ro b le m a tik o d o m a č e g a ru ra ln e g a in tu d i m e s tn e g a življa.

te (gje n e ts k e

A ndrej Jak lič, S lo v e n s k e n o v ic e

iva Č u šin j e v vlogi M a u r S IRšta) DtepgCsogllta p o te m ko j e s p rv a š e r e d k o b e s e d n a , m rk a in o b rn je n a v a s e , s e sp rič o p o v a b ila n a lo k a ln o v e se lic o , ki b o v sa j za m u te k ra z b ila e n o lič n o s t® IDiflasi®®) IxfMfe !hS©(nl©|p o teze o tro šk o razživijo, v prizorih lju b im k a n ja z m o šk im , ki z a v z a m e v n jeni glavi m e s to p rin c a iz pravljice, p a s e a z p la m ti v s a m o z a v e s tn pa ?t a [p ta S B te b w a a ^ i ? ©lotu] p a n o ž en sk o , k a te re n a d a ljn je življenje je p ra v z a p ra v v c elo ti o d v is n o o d iz te k a n je n e p ra v k a r z a č e te ro m a n c e . O B in e tu M a to h u , ki igra njjj u g m ie rja , p ra v ta k o ni m o g o č e reči d ru g e g a k a k o r p o h v a ln ih b e s e d : s p r e tn o riš e lik m o š k e g a , ki p ra v z a p ra v niti m alo S t o s žen sk i svojih s a n j; spnig j j f l v e s ro b a t in z a te g n je n , k a d a r je tr e b a priti z b e s e d o n a d a n , n a k lo n je n o s t p a s e n a n je g o v e m o b ra z u le z a risu je ©c®mra(ui tofMuearnxg®

S

B

ta k o o č itn o , d a j e ni m o g o č e s p re g le d a ti.

E j i v a , k a d a r s le d i o sn o v n i liniji b e s e d ila , ki v s e b i sk riv a m n o g e n a tu ra lis tič n e prv in e, a jih p re p le ta z z n a č iln o s tm i R : film ičn e g a n a tu ra liz m a , s o p o d o b n o k a k o r d e n im o pri B e c k e ttu p o m e m b n i d e ta jli, p o g o s to s e b is tv e n o sk riv a v U & a ravni pogledov, prem o lk o v in prem orov, o b e n e m p a ta k o z u n a n ji p o d o b i kot n o tra n ji z asn o v i uprizo ritv e ni tu ja b ru ta ln o g ro te s k n a g ru m o v s k a e s te tik a . I

........

'

P e tra P ogorevc. D n e vn ik

U prizoritev želi z n a s m e h o m p re ig ra ti življenje, ki p a je bolj k ru to in tra g ič n o , k a k o r s e s p rv a zdi.

■'sk eg a jjje vinjeni figuri, kl s Ž jz d i ra z s e k a n a , 'ra c io n a ln o n a v z o č a in n a s iln a . V re sn ici p a je v n je n e m

^ e ^ M d d i ^ t i h e l ^ o j e n j a j i j l l t n e b o le č in e " ^ n e s r e č e , ki p a .p e z a d o š č a s a m a s e b i, te m v e č kričavo i^d^ i r o f e 'n m ia T O M I s k ^ jjjf fijc e .jV igrafkini’ izvedbi je p o ln o d ro b c e v , ki ji d a je jo s k u lp tu ra ln i videz. č e p ra v m e d njen im i d e ja n ji v č a s ih ni p o v e za v e . R b j e W jo o lj p re m a k n je n , in fa n tile n , č e p ra v ni p a to lo šk i. L ogar iz v e d e svoj lik z g b n B f e v » S 5 f f l m p . v . i S p o č a s n im a so c ia tiv n im to k o m in .v se le j tu d i z n e sp reg le d ljiv im užitkom . ,Blaž*l!ukan, Deli


SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE JEAN-BAPTISTE POOUELIN MOLIERE

DON (D O N JU A N O U L E F E S T IN D E P IE R R E )

REŽISER JERNEJ LORENCI

P R E V A JA L E C ALEŠ BERGER D R A M A T U R G N EBO JŠA POP-TASIČ S C E N O G R A F BR AN KO HOJNIK K O S T U M O G R A F IN J A BJANKA ADŽIČ U RSULOV O B L IK O V A N J E L U Č I IN V ID E O SIZIF IZ B O R G L A S B E JERNEJ LORENCI P O S L IK A V A M O L IE R O V E G A O D R A G R EG O R LORENCI,

BR AN K O HO JNIK A D A P T A C IJA B E S E D IL A NEBOJŠA POP-TASIČ L E K T O R JAN JO N A JAVORŠEK ■ ■ ■ ■ F T

>J

H

U

JUAN PR IM OŽ PIRNAT S G A N A R E L L E JA N EZ BER M EZ E L V IR A M ILADA KALEZIČ G U S M A N B R UN O BARANOV1

DON CARLOS MI HA N EM EC DON ALONSO MARIO ŠEL1H DON LOUIS STANE POTISK REVEŽ IGOR SANCIN CHARLOTTE M A N CA O G O R EVC MATHURINE BARBA R A M ED V EŠČ EK P IE R R O T RENATO JENČEK LA V iO L E T T E RENATO JENČEK P R IK A Z E N , P S IC A HANA KO M A R Č A S S K O S O BRUNO B A R A N O V IC -^ O M T U R JE

M

M

:'.J il.fi.


Nič n e m o re o b rz d a ti m o je g a v ih a rn e g a p o želen ja: zdi s e mi, d a bi ljubil v s e n a te j zem lji, in k o t A le k s a n d e r si želim , d a bi o b s ta ja li š e dru g i sv eto v i, n a k a te rih bi p om nožil sv o je osvojitve," pravi M olišrov D on J u a n v p re v o d u A le ša B erg erja . Tja g a , č e že n e v lju b e z e n d o v s e h , p a v s a j v ra d ik a ln e s p o ln e p r a k s e in d ru g e , p o m n o ž e n e in v z p o re d n e s v e to v e p o š lje tu d i režijsko b ra n je J e r n e ja L o ren cija. Ti sv eto v i s o z d aj, ko n a d D on Ju a n o v im i d e ja n ji ni n ik a k rš n e m o ra le v e č in j e c e lo izzivanje in te k m o v a n je z n e b o m p ra z n a m a rn ja in o b je k t o s m e š e n ih p a te tič n ih re p e titiv n ih g e s t, p re d v s e m iz g le d a lišk e z g o d o v in e privzeti in razpoložljivi stili in ko n v e n cije, v k a te rih s o k o d ira n i prizori. Ti s o e n k r a t bolj d e k o n stru k c ijsk i, e s e jis tič n i in s ta tič n i, d o s le d n o p o tu je v a n i, re p lik e iz g o v a rja n e e n a m im o d ru g ih , p o n a v lja n e , g e s te z a b lo k ira n e , p o g o s to v n a p e t e m In k o n tra d ik to rn e m o d n o s u d o g o v o ra in p re d lo g e , s c e n a m ra č n a , S g a n a re llo v to b a č n i uvod s k o ra j v p o p o ln i te m i. Takoj z a ta k š n im ra d ik a ln o m o d e rn im sto ji štu d ijsk i iz le t v ž a n r k o m e d ije in k o m ič n e s tiliz ac ije , d a bi g la d k o p re šli v n a d re a liz e m w ils o n o v sk e g a tip a s tip ič n im in p re p o z n a v n im h o riz o n to m ; p re d v s e m t a d e l j e iz p e ljan č isto in d o m is e ln o , s p e k ta k e ls k o učink o v ito in f a s c in a n tn o , tu d i d u h o v ito , z la sti z a ra d i iz č išč e n e k o s tu m o g ra fije in s c e n o g ra fije B ja n k e Adžič U rsulov in B ra n k a H ojnika, ki v e s č a s s le d ita stiliz ac ijsk im lu p in g o m , p re d v s e m p a s e p o s v e č a ta d u h o v itim in p o m enljivim d e ta jlo m . U činkovita j e tu d i u p o ra b a m o n ito rja, n a k a te re m g le d a m o o d lič e n m o n ty p y th o n o v sk i v id e o o ž e n s k a h k o t n a te k o č e m tra k u ; o b te m p a Je m o n ito r le e n o o d številnih s re d s te v , d ru g o j e k a b a r e tn i n a s to p ali m o n o lo š k o b ra n je d ia lo g o v z d id a sk a lija m l v re d , s k a te rim i L orenci izm ika a k te rje m m o ž n o st n e p o s r e d n e g a s p o ra z u m e v a n ja ; re p lik e p a d a jo v p ra z n o , b re z o d z iv a , o d m e d č lo v e šk ih o d n o s o v s o o s ta li le š e k o p u la c ija ali n a silje , b ru ta ln o in h is te rič n o p o s e g a n je v d ru g e g a . j

'

M atej B o g a ta j, D elo

M ed igralci m o ra m o n a p rv e m m e s tu o m e n iti P rim oža P irn a ta , ki j e v vlogi n e s m r tn e g a D o g J u a n a d e b itira l p re d c eljsk im a v d ito rije m . Skozi v s e d o g a ja n je po m e n ljiv o b o s o n o g j e z ač e l oblik o v ati svoj lik zgolj z "nujno" p o ja v n o stjo in z " re n č a n je m " prvih > replik v m ik ro fo n . N a to s m o s p o z n a li j u n a k a d r a m e v p re c e j z a n e m a rje n i p o d o b i n e n a s itn e g a p o ž re š n e ž a , p o z n e je tu d i u lič n e g a j K j f o v n a n a h o d u lja h , d o k le r s e v fa u s to v s k o rd e č e m p la š č u ni pripravil n a s v o je p o s le d n je izzive o č e tu in B ogu t e r s e ni p od m o lič rd v sk o p o b e lje n o m a s k o m o g e l s r e č a ti s k o m tu rjev lm k ip o m . P irn ato v D on J u a n ni le p o te c in n e p le m ič iz z la tih č a s o v p la š č a iri m e č a , a m p a k m la d o s tn o n e u s tr a š n i "m ali človek", ki s k u š a pou žlti v s e , k a r m u p o n u ja s v e t in d o m n e v n o o m o g o č a s v o b o d n a volja. P ra v z a p ra v tu d i k o m e d ija n t, ki p o o p ra v lje n e m "p o p o to v a n ju " sk o zi le g e n d o s le č e k o s tu m , si p riž g e c ig a re to z a ra z m isle k ...

B r

C eljski D on J u a n p o n u ja p o m o je e n o n a jb g lj^ n s is te n tn ih lir jp r e p r ič ljiv ih in te rp re ta c ij n a tr p a n o s tjo e le m e n to v in p o m e n o v f u n k c i o n l | ® S d a sp ro ti J a se<zdi s p ro ti m o rd a k d a j n e v a r n e m ro b u , d a s iji n a tr e n u tk e p r ip r a v l jf f lg r a č i n e le p o te n c ia ln o veličino, a m p a k N jen p re s e ž e k je v k o n č n i fazi v te m , d a z a h t ^ ^ r a s n T o g o č a re fle k sijo . T isto to re j, k a r bi

S lav k o Pezdir, N o vi t e d n ik

"le g e n d e". To je p re d s ta v a , ki z iz je m n o že ta k o p re tir a n a , ta k o z elo s e giblje n a s p lo h ra is o n d 'e tr e . A u d a ri t e z a n a za j. h o te le o d n a s g le d a lc e v v s e p re d s ta v e , o m o g o č a p a n a m r e s re d k o k a te ra . P e tra Vidali, V ečer


J&Y


SNG DRAMA LJUBLJANA BILJANA SRBLJANOVIČ

DRoZiNSKL

/J

(PORODIČNE PRIČE) REŽISER MATJAŽ LATIN PREVAJALEC IN DRAMATURG PRIMOŽ VITEZ SCENOGRAF DUŠAN MILAVEC KOSTUMOGRAFINJA GORDANA GAŠPERIN SKLADATELJ SEBASTIJAN DUH LEKTOR JAN JONA JAVORŠEK SVETOVALEC ZA GIB SEBASTJAN STARIČ

NADEŽDA ( 1 1 LET), DEKLICA S TIKOM SAŠA MIHELČIČ K G VOJIN (12 LET), OČE, MILENIN BRAT VALTER DRAGAN MILENA (11 LET), MAMA, VOJINOVA SESTRA PETRA GOVC ANDRIJA (10 LET), SIN, PO POTREBI HČERKA MARKO MAND


DRAMA SNG MARIBOR JANČAR

REŽISER VINKO MODERNDORFER DRAMATURG MATEJ BOGATAJ SCENOGRAFINJA MIRJANA KOREN KOSTUMOGRAFINJA ALENKA BARTL LEKTORICA METKA DAMJAN OBLIKOVALEC LUČI ZLATKO KOCBEK

FRANC VLADO NOVAK JOŽEF KRISTIJAN OSTANEK FELICITA ALENKA CILENŠEK


GLEDALIŠČE GLEJ

SS SilAJxi'iLN YOUR SK AVTORJI TEKSTA P. BEZJAK, M. PUCKO, P. ROJNIK, K. STEGNAR, G. STEIN, G. ZORC REŽISER IN AVTOR PROJEKTA SEBASTIJAN HORVAT AVTORICA VIZUALNE ZASNOVE PETRA VEBER GLASBA IN OBLIKOVANJE ZVOKA TOMAŽ GROM SVETOVALEC ZA GOVOR TOMAŽ GUBENŠEK LUČNO OBLIKOVANJE PETRA VEBER, SEBASTIJAN HORVAT IGRAJO PRIMOŽ BEZJAK KATARINA STEGNAR PETRA ROJNIK MATEJA PUCKO GREGA ZORC GLASOVI VALENTINA ČABRO SUSANNE JUDSON SANDRA GRGUREVICH


KAZALIŠTE MARINA DRŽIČA DUBROVNIK RODOLF SIRERA

(EL VENENO DE TEATRO) REŽISERKA IN PREVAJALKA NENNI DELMESTRE ASISTENTKA REŽISERKE IN IZBOR GLASBE LINA VENGOECHEA KOSTUMOGRAFINJA DANICA DEDIJER SCENOGRAF JOSIP IVANOVIČ OBLIKOVALEC LUČI ZORAN MIHANOVIČ

GOSPA MARKIZA DE... MILKA PODRUG-KOKOTOVIČ GABRIEL DE BEAUMONT, IGRALEC FRANE PERIŠIN


THEATER A. D. RUHR - ROMA THEATER PRALIPE

PROSTO PO »KOSOVO KARUSSELL« JOVANA NIKOLIČA IN RUŽDIJE SEIDOVIČA REŽISER RAHIM BURHAN DRAMATURG MILENKO GORANOVIČ SCENOGRAF GRALF-EDZARD HABBEN KOSTUMOGRAF DEJAN RADULOVIČ GLASBA MUSTAFA ZEKIROV SUADA, HČI SILVIA PINKU JAŠAR, OČE ŠABAN BAJRAM ELVIRA, MATI SUNČICA TODIČ UČO, STRIC AHMED TAHIR DJERDJ, ALBANEC MUSTAFA ZEKIROV KUM, SRB EDUARD BAJRAM NOVINAR JURGEN-MICHAEL KRONE GLASBENIKI KEMALJ BUHANI (HARM ALI ČUN (KLARINET) SEBASTIJAN ČUNI (BOBI>


POZORIŠTE ATELJE 212, BEOGRAD BER NA R D-M AR IE KOLTES

R E Ž IS E R A LE K SA N D A R POPOVSKI S C E N O G R A F IN J A IN K O S T U M O G R A F IN J A ANG ELINA ATLAGIČ S K L A D A T E L J KIRIL DŽAJKOVSKI D R A M A T U R G IN JA JELEN A VUJOVIČ P R O D U C E N T SV E TO ZA R CVETK OVIČ IG R A JO

SERGEJ TR IFUN OV IČ KATARINA ŽUTIČ NATAŠA NINKOVIČ JA SN A DURIČIČ VOJIN ČETKOVIČ PREDRAG TASOVAC ZORAN RATKOVIČ VLASTA VELISAVLJEVIČ VESNA PEČANAC MIKI KRSTOVIČ SAŠA G RUDEN IN D R U G I


POZORIŠTE ATELJE 212, BEOGRAD BILJANA SRBLJANOVIČ

(PO RO DIČNE PRIČE) R E Ž IS E R JAGOŠ MARKOVIČ S C E N O G R A F JAGOŠ MARKOVIČ K O S T U M O G R A F IN J A BOŽANA JOVANOVIČ P R O D U C E N T SVETOZAR CVETKOVIČ IG R A JO

SERGEJ TRIFUNOVIČ ANITA MANČIČ ISIDORA MINIČ GORAN ŠUŠLJIK


SCENA THEATRE, WASHINGTON D. C. ■*' ->•*'** ■

SAMUEL BECKETT

.i

1-■■—>

,

«,

-•'••v *’>k.

- .'Z*«**

REŽIJA IN KONCEPT ROBERT McNAMARA PRIREDBA CARTER JAHNCKE NASTOPA CARTER JAHNCKE


DAN AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO

A G R F T SE NA B O R Š T N IK O V E M SRE ČA N JI! PREDSTAVLJA Z IZ BO R O M IZ P R O G R A M A V Š O L S K E M LETU 1999/2000

13.00- 15.00 P RED M ETA S O D O B N A PLE SN A T E H N IK A IN O S N O V E B U T H O U M E T N O S T GIBA m e n t o r ic i

asist. U R ŠU LA T E R Ž A N , mag. TANJA ZG O N C

PREDMET G L E D A L IŠ K O PETJE MEN TOR doc. Ž A R K O PRINČIČ PRO G R A M O D L O M K I IZ M U S IC A L A C H IC A G O (G L A SBA : JO H N K A N D ER , BESEDILO : FRED F.BB) PRI KLAVIRJU D O C E N T Ž A R K O PRINČIČ IN K O R E P E T IT O R JO Ž E ŠALEJ N A ST O PA JO ŠTUDENTI 4. LETNIK A D R A M S K E IN U M E T N IŠ K E BESEDE M O JC A FATUR, M O JCA FUNKL, IVA KR A N JC , M A G D A KR O PIU N IG , M ATEJA PU C K O , PIA ZE M L JIČ , TO M BAN, A L JO Š A KOVAČIČ, M A R JA N ŠAREC, MATIJA VASTL, G R E G O R Z O R C

16.00- 18.00

N A STO PA JO ŠTU D EN TI 3. IN 4. LETNIKA IN ABSOLVENTI D R A M S K E IGRE IN U M E T N IŠ K E BESEDE .

PREDMETA P R A K T IČ N A REŽIJA (Z D R A M S K O IG R O ) D R A M S K A IGRA (S P R A K T IČ N O REŽIJO)

3. LETNIK A LID A BEVK, SA B IN A K O G O V ŠE K , A N A R U TER , DU NJA ZU PA N EC , J A N BU Č A R , G A ŠPE R JA R N I, B L A Ž VALIČ, V L A D IM IR V L A ŠK A L IČ , JU R E Z R N E C , G O R A Z D ŽILAVEC

M E N T O R JA red. prof. D U ŠAN JOV A N OV IČ i/.red. prof. J A N E Z HOČEVAR

4. LETNIK M O JC A FATUR, M O JCA FU NK L, IVA KR A N JC, M A G D A K R O P IU N IG , M A T EJA PU CK O, PIA Z E M L JIČ , TO M BAN, A LJOŠA KOVAČIČ, M A R JA N Š A R E C , M ATIJA VAS I L, G R E G O R ZO RC

PROGRAM TO M S T O PPA RD - A R K A D IJA

A BSOLV EN T BR A N K O JO R D A N

PR E D M E T T E H N IK A G O V O R A M EN TOR strok. sod. T O M A Ž G U B E N ŠE K PROGRAM T E H N IK A G O V O R A C ATHY BA R BERI AN - STRI PSODY NA STO PA JO ŠTU D EN TI 2. LETNIK A D R A M S K E IGRE IN U M E TN IŠ K E BESEDE BA R B A R A K U K O V E C , JA N A ZU PA N ČIČ , AKIR A HASEGAVVA, JA K A LAH, M A R K O PLA N TA N , A L E X A N D E R T O L M A IE R IN Š T U D E N T K A 2. LETNIK A D RA M A TURG IJE M A R T IN A ŠILER

R E Ž IJA ŠTUDENTA 3. LETN IK A G LED A L IŠK E IN RA D IJSK E REŽIJE A N D R E JA KOVAČ J A K A IVANC D RA M A T U R G IJA ŠTU D E N TK I 3. LETNIKA D RA M A TURG IJE TA N JA LU ŽAR SIM O N A SE M E N IČ IGR A JO ŠTU D E N TI 3. LETNIKA D R A M SK E IGRE U M E T N IŠ K E BE S E D E IN Š TU D EN TA 3. LET N IK A G L E D A L IŠ K E IN RA D IJSK E REŽIJE A LID A B E V K , SA B IN A K O G O V ŠE K , ANA R U TER , DUNJA Z U PA N EC , JAN BU Č A R , JA K A IVANC, G A Š P E R JA R N I, BLAŽ VALIČ, V L A D IM IR V L A ŠK A L IČ , ROK VEVAR, JU R E Z R N E C G O R A Z D ŽILAVEC


PRAKTIČNA REŽIJA (Z DRAMSKO IGRO) DRAMSKA IGRA (S PRAKTIČNO REŽIJO)

PROGRAM PIERRE CORNEILLE

MENTORJA: DOC. JO ŽIC A AVBELJ RED. PROF. DUŠAN MLAKAR

REŽIJA ŠTUDENT 4. LETNIKA GLEDALIŠKE IN RADIJSKE REŽIJE: SAŠO JUHART

DRAMATURGINJA ŠTUDENTKA 4. LETNIKA DRAMATURGIJE: MAJA KRANJC

IGRAJO ŠTUDENTI 4. LETNIKA DRAMSKE IGRE IN UMETNIŠKE BESEDE: MOJCA FATUR, MOJCA FUNKL, IVA KRANJC, MAGDA KROP1UNIG, MATEJA PUCKO, PIA ZEM LJIČ, TOM BAN, ALJOŠA KOVAČIČ, MARJAN ŠAREC, MATIJA VASTL, G REGOR ZORC


V so d e lo v a n ju z

Goethe Institutom iz Zagreba in

Koncertno poslovalnico Maribor n

T

F

i n

DIET E li Volker Schlott - sak so fo n Dieter Kohnlein - k la v ir Henning Sieverts - b as Ray Kaczynski - bo b n i

' D


THORGEVSKY & WIENER, SVICA

VROČF PESMI JZ HI .ADNE VO.INE - HOT SONGS F R O M THE COLD WAR k*Lt n i ' wj1¥ i s 4i#- /t r r i wr-'

MARIA THORGEVSKY & DAN WIENER New York Moskva 1960


Pet enakovrednih Borštnikovih nagrad prejmejo: R a d o š B o lčin a za vlogo C lova v predstavi Konec igre Sam uela Becketta v izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica Radoš Bolčina je v vlogi Clova govorno in telesno natančno stiliziral lik vztrajnega in uslužnega strežaja, z robotiziranim in do skrajnosti mučnim ponavljanjem odrskih opravil pa mu je dal podobo tragične človeške usode. E d u a rd M iler za režijo predstave Baal Bertolta Brechta v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana Eduard M ilerje z izrazitim avtorskim pristopom upodobil svoje temno videnje Brechtove igre, pri čemer je iznajdljivo prepletel številna odrska izrazila in predstavo, ki ne pledira na običajno gledališko všečnost, pripeljal do roba gledalčeve občutljivosti. M a ja S e v e r za vlogo Suzane v predstavi Evropejci Howarda Barkerja v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana

NAGRADE STROKOVNE ŽIRIJE 34. BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 1999 Strokovna žirija v sestavi Jurij Souček, Darka Zvonar Predan, Aldo Kumar, Blaž Lukan in Aleš Berger, predsednik, s i j e ogledala vse tekmovalne predstave 34. Borštnikovega srečanja in soglasno sklenila naslednje:

Suzana Maje S ev erje bila bitje s socialnega dna, igralsko neposredna v boju za preživetje, polna topline v surovem svetu po pravkar končani vojni in do kraja odprta v krčevitem vztrajanju v želji po nemogoči ljubezni. J e r n e j Š u g m a n za vlogo Baala v istoim enski predstavi Bertolta Brechta v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana

Veliko nagrado Borštnikovega srečanja prejme predstava

Jernej Šugman je lik napadalnega individualista odigral z neverjetno energijo, v kateri so se enakovredno prepletli zavestna socialna neprilagojenost, demonska sla po uničevanju, deško pobalinska nedolžnost in sprijaznjenost s svojim avtodestruktivnim bistvom.

K o n ec ig re Sam uela Becketta v režiji Vita Tauferja in izvedbi Prim orskega dram skega gledališča Nova Gorica

A leš V alič za vlogo O rphulsa v predstavi Evropejci H owarda B arkerja v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana

»Konec igre« zaživi v Tauferjevi predstavi skladno z enkrat za vselej začrtanim svetom Beckettovih postav: sugestivno v celostni upodobitvi izpraznjenega sveta in domišljeno v številnih nadrobnostih, ki ga sestavljajo in iz katerih še žarčijo zadnji, neugasljivi plamenčki človečnosti.

Orphuls je v govorno in ritmično minuciozni upodobitvi Aleša Valiča prepričal kot genialnobebavi lik duhovnika, nenehno razpet med silno strastjo in njeno odpovedjo ter neizbrisno zaznamovan z blodnjavo obsedenostjo.


NAGRADA OBČINSTVA Nagrado za mladega igralca si enakovredno delita:

Žirija za preštevanje glasovnic je ugotovila, da nagrado občinstva prejme Jernej Šugm an za vlogo Baala v istoim enski predstavi Bertolta Brechta v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana.

Iva B a b ič za vlogo Katrin v predstavi Evropejci Hovvarda Barkerja v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana in U ro š F iirst za vlogo Ekarta v predstavi Baal Bertolta Brechta v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana Iva Babič je zanesljivo odigrala enega osrednjih likov Barkerjeve igre, saj je bilo v njeni postavi občutiti nadosebno alegoričnost pohabljene Evrope in intimno dekliško ranjenost in stisko. Uroš Fiirst kot Ekart je bil privržen Baalov spremljevalec, nihajoč med neodgovornim nastopaštvom in ustvarjalno slo in nezmožen, da bi se iztrgal usodni navezanosti na zlo.

ZLATA ZNAČKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA Žirija v sestavi Olga Jančar, Rudi Šeligo in Tone Partljič je odločila, da zlato značko Borštnikovega srečanja podeli kolektivu odrske tehnike Slovenskega narodnega gledališča v M ariboru. Že štiriintrideset let številno občinstvo iz Maribora in mnogih drugih krajev in držav spremlja gledališke predstave, se predaja iluzijam in deziluzijam gledališča, ploska na svečani podelitvi nagrad igralcem in drugim ustvarjalcem, ki se razdajajo na odrskih deskah v soju legendarnih odrskih luči.

S e b a s tija n H o r v a t za režijo predstave M akbet v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor

Toda onkraj gledališke čarovnije v medli svetlobi dežurnih luči deluje skupina tehničnih in odrskih delavcev ter čistilk, ki postavijo sceno, luči, počistijo oder ter sodelujejo s kolegi iz drugih gledališč, ki jim pridejo v goste. V 34. letih s e j e zvrstilo več kot 1500 predstav in drugih prireditev na Borštnikovem srečanju na odru mariborskega gledališča, na mnogih drugih lokacijah in v mnogih drugih krajih...

Makbet je estetsko nenavadno izčiščena uprizoritev Ionescove dramske variacije, sugestivna v izrabi likovnih sredstev, zlasti scenografije in svetlobe, z izvirno in avtonomno glasbeno govorico, ter igralsko uravnotežena v mehki in lirični interpretaciji prevratne Makbetove zgodbe.

Večer za večerom, mnogokrat brez pravega počitka, spanca, plačila, odrski delavci in tehniki skrbijo, nevidni in molčeči med predstavami, da gledališče je, da se odrska beseda sliši in iluzija vidi.

Posebno nagrado po presoji žirije prejme


D ra m s k o igralko M ile n o Z u p a n č ič j c B o rš tn ik o v o s re č a n je doslej n a g ra d ilo štirikrat: ra n ila n as j e s s ilo v ito e n e rg ijo u p o r n iš k e C a e ta n e v H i e n g o v e m » O s v a ja lc u « (1 9 7 0 ), z a č a r a la z o tro š k o o d p rto in ra n ljiv o L e n k o v Š eligo vi » S v a tb i« (1 9 8 1 ) te r n as kot Lidija v J o v a n o v ič e v i igri »Z id , je z e r o « (1 9 8 9 ) p re tre s la na svoji d ra m a tič n o p re ig ran i poti do r a z u m e v a n j a č lo v e k o v e k o n č n o s ti. S š iro k im iz ra z n im r a z p o n o m , ko t ga z m o r e j o le v rh u n s k i u m e tn ik i, j e v v elik i Ibsnov i igri P e e r G y n t (1 9 9 1 /9 2 ) in terp re tirala k a r pet vlog; s le h e rn o o d teh, še zlasti p a j u n a k o v o m a te r A a se , j c o b lik o v a la v r a z p o n u č u s te v in ra z p o lo ž e n j te r z igro, p o ln o en e rg ije, n a p o ln je v a la ta k o p o e tič n o ra z s e ž n o s t kot d ra m a tič n o s t, ta k o e p s k o - m its k i ko t in tim n o č lo v ešk i sv et Ib s n o v e m o js tro v in e . S s v o jim v r h u n s k im iz ra z n im m o js tr s tv o m in s u g e s tiv n o igro že p o ln a tri d e s e tle tja bogati s lo v e n s k o g le d a liš k o u m e tn o s t. P rejela j e n a g r a d o P re š e rn o v e g a s k la d a (1 9 7 5 ) in v elik o P re š e rn o v o n a g r a d o (1 9 9 3 ). U v e lja v ila s e j e v š irš e m k u ltu rn e m p ro s to ru n e k d a n je Ju g o s la v ije : j e ig ralk a s petim i S te rije v im i n a g r a d a m i, za tri igralsk e stv a ritv e j e p re je la Z lati v e n e c s a r a je v s k e g a fe s tiv a la M E S , Z a g r e b j o j e d v a k ra t n a g rad il z G a v e llo v o nag ra d o . M e d ig ralk a m i d a n a š n je g a s lo v e n s k e g a g le d a liš č a j c M ile n a Z u p a n č ič e d in a re s n ič n a z v e z d a - v k o lik o r ko t z v e z d n iš tv o r a z u m e m o k a rie ro v rh u n s k e igralke, ki j e o s v o jila širo k o o b č in s tv o . M ile n a Z u p a n č ič j e ta k š n a ig ralk a in p ra v z a to j o j c te ž k o p re dstav iti. V s a k d o n je n ih o b č u d o v a lc e v nosi v sebi s v o jo p o d o b o M ile n e igralke. Z a m n o g e , m o r d a n ajbo lj štev iln e, j e to M e ta iz » C v e tja v je s e n i « , ideal čisteg a , v lju b e z e n s k e m p re b u je n ju d o b e s e d n o z g o r e le g a d ek leta . Z a d ru g e j e to z n e s r e č n o ž iv lje n js k o z g o d b o z a z n a m o v a n a , p re tre s ljiv a K a ro lin a Žašler. Tretji bo M ile n in e igralsk e d a r o v e p o v e z a l s te m p e r a m e n t n o ž e n s tv e n o P u žo F rou - F rou, j u n a k i n j o » D a m e iz M a x i m a « ali pa z u te le š e n o k rh k o ilu zijo n je n e B la n c h e v W illia m s o v i d ra m i » T ra m v a j p o ž e le n je « . Igralsko u m e tn o s t M ile n e Z u p a n č ič b o m o p o v e z o v a li z likom Z o fije v H i e n g o v e m » Iz g u b lje n e m s in u « - ta k o p re s u n ljiv o z ra s le z u p a n je m in b o je m za m a jh n o č lo v e š k o srečo , p a z z relim i k re a c ija m i Š e lig o v e » A n e « , M a r je T im o f e jc v n e v » B lo d n ja h « , A g a te v » Z lo č in u na K o z je m o to k u « , L idije v igri »Z id , je z e r o « in, n e n a z a d n je , s s u v e r e n im ig ralsk im

a r tiz m o m , s k a k r š n im j e iz o b lik o v a la p a le to v lo g v Ib sno vi d ra m i » P e e r G y n t« , z a b s u r d n o k o m ik o , s k a te ro j e d a la n o v o ra z s e ž n o st N o rc u v » K ra lju L earu«. N a jv iš ja p riz n a n ja , ki ji h j e M ile n a Z u p a n č ič p re je la za sv o je in terp re tacije p o u d a rja jo , da gre za iz je m n o igralko, »ki v sebi sp a ja žlah tn i igralski a rtiz e m z o s e b n o s e n z ib iln o s tjo m o d e r n e g a č lo v e k a « , za u m e tn ic o s » te n k im p o s lu h o m za d is h a r m o n ič n e to n e življen ja« . Z a p is a n o j e tudi, d a j e M ile n a Z u p a n č ič » u m e tn iš k e v išk e s v o je g a igralstv a o b lik o v a la kot in terp re tin ja v lo g , ki že v d r a m s k e m z a p is u n o sijo k o m p le k s n o ž iv lje n js k o uso d o « . V s e m u bi bilo m o g o č e pritrditi, k o bi n e b ilo z a p is a n o kot k o n č n a so d b a o M ile n in e m igralstvu. Teh m e ja pa u m e tn iš k a u s tv a rja ln o s t M ile n e Z u p a n č ič ne po zn a : v s tra h u in grozi o d re v e n e lo F ra n c k o iz C a n k a r je v e g a » K ra lja n a B e ta jn o v i« b o n a d g r a d ila z u p o rn iš k o s rdito stjo, s k a te ro in terp re tira sklepni m o n o lo g S o n je v » S trič k u Vanji«; p re d a n o s t, trp ljen je in žrtev, m u k a s p o z n a n ja in č lo v e š k a odrešitev, s k a terim i sto p n ju je d ra m o Š e lig o v e » A n e « in j o n ared i ta k o p re tresljiv o , bo u te m e ljila igralsk o in č lo v e š k o zrelo in terp re ta c ijo M a rje T im o fe je v n e v J o v a n o v ič e v ih » B lo d n ja h « po D o s to je v s k e m . V t e m n e m o d s e v u te igre, v ža riš č u v z p la m e n e lih , ra z ž a rje n ih in u p e p e lje n ih u s o d iz je m n ih ž e n s k ih likov se bo v n o v o ig ralsk o m o js tr o v in o , to k rat v u m irjen i, e n k r a tn o in ten ziv n i igri, strnila n e ra z re š ljiv a stiska R e b c k k e W est, j u n a k i n j e Ib s n o v e d ra m e » R o s m e r s h o lm « . M ile n a Z u p a n č ič j e ro je n a igralka: o d p rta je , d o je m ljiv a , s p o s o b n a j e v sebi začutiti p ro tis lo v ja živ ljen ja, j i h ra z u m e ti in j i m dati p o d o b o s o č a s n e g a boja. Ve, d a j e igranje v ešč in a , ki j o m o r a igralec n e n e h n o m o jstriti, n e n e h n o iskati v sebi n o v e izra z n e m o ž n o sti, p ra v tak o kot m o ra n e p r e s ta n o ra zv ijati ra z u m s k e in ču tn e s p o s o b n o s ti s v o je g a d o je m a n ja k o m ič n o -tra g ič n e g a č lo v e k o v e g a sveta. Lc tak o o b lik u je sebi, s v o je m u o b č u te n ju in r a z u m e v a n ju ž iv lje n ja u s tre z e n igralski izraz. B rez teg a igre p re p ro s to ni. V p o ln e m zlitju o b e h k o m p o n e n t z a z v e n i u m e tn iš k o s t v e lik e igralke, ki j o z n o c o jš n jo s lo v e s n o s tjo kra sita slo v e s in sijaj B o rš tn ik o v e g a prstana. Jernej N o v a k


â&#x2013; milil M S I/V H IS I


Almanah 35. Borštnikovega srečanja 2000 Izdajatelj B o rštn ik o v o sre čan je za izdajatelja O lg a J a n č a r urednica M ate ja J a n č a r oblikovalec Vojko P o g a č a r objavljene fo to g ra fije so iz arhivov g led a lišč avtorji fo to g ra fij G o ra n B erto k, F otoa tclje P av šič-Z a v ad lav , M a tth ias Ju n g , Ž ig a K oritnik, M ilo K o v a č, M a r c a n d re a , Igor O m a h e n , T o ne S tojko, D a m ja n Švare, P eter U h a n , M a rk o V ezovišek, Ivan V inovrški prelom za tisk D ra v s k a tisk a rn a M a r ib o r in Vojko P o g a č a r p rip ra v a oglasnega dela M a rk o V ezo višek tisk D ra v s k a tis k a rn a M a rib o r M aribor, S lo v e n ija , o k to b e r 2 0 0 0


Spoštovani! Pozdrav prazniku slovenskega gledališča, letos že 35. Borštnikovemu srečanju! Spoštovanje avtorjem, režiserjem, igralcem in vsem, ki dajejo bistvo in duha osemnajstim dnem, ki na odrskih deskah zrcalijo življenje! Dobrodošlica vam, ki ste prišli užit ozračje ustvarjalnosti rezultat dolgih dni dela, razmišljanj, iskanja rešitev in iskrice božanskega navdiha, ki naredi predstavo enkratno in omogoča, da je vsaka, tudi stota postavitev gledališkega dela, prva, neponovljiva in vredna ogleda! Slovensko narodno gledališče, Borštnikovo srečanje, Umetnostna galerija in Narodni dom so štirje stebri, ki vsak na svoj značilen način oblikujejo kulturno podobo Maribora in Slovenije. Ponosni smo, da po svojih močeh podpiramo vse štiri institucije. v

Čeprav smo finančna institucija, smo že desetletja trdno vpeti tudi v kulturno dogajanje prostora, v katerem živimo in delamo. Nenazadnje so ljudje, zadovoljni z življenjem in optimistično pričakujoči prihodnost, naš poslovni interes le takšni ljudje so pripravljeni skrbeti, varčevati in misliti na jutri kot na čas, v katerem bodo skušali živeti vsestransko polno življenje. Uživajte v teh osemnajstih dneh Borštnikovega srečanja! Vrnite se še drugo leto in v letih za tem. Tudi v prihajajočih desetletjih bomo v Mariboru tako ljudje, ki ponujajo vrhunska gledališka doživetja kot institucije, ki jim to z veseljem omogočamo. UPRAVA NOVE KBM d.d. Matjaž Kovačič član

dr. Jože Glogovšek predsednik


G en e ra ln i p o k ro v ite lj

Dom je nekaterim dan, %

za druge imamo rešitev. STANOVANJSKI

VARČEVALNI

RAČUN

Če po treh ali petih letih varčevanja lahko najamete ugodno posojilo in si postavite ali obnovite hišo prenovite ali kupite stanovanje, morda garažo, vikend ali pa si pridobite gradbeno zemljišče. Vsi, ki vas naša ponudba zanima, nas pokličite na telefon 02/229 29 50 ali nas obiščite v naši najbližji enoti. Z veseljem vam bomo predstavili ugoden način dolgoročnega varčevanja in krediti­ ranja. Informacije dobite tudi na spletni strani www.nkbm.si. Z a lasten dom , sa m o vaš, topel, prijeten in udoben...

" ^ . N o v a KBM, Nova Kreditna b a n k a Maribor


n rt rt Ort I co re S tN

>

5

*v K> & §■ n ■U O 1 H a\ O m

.o

co

■'s

§• O ^3 S

O

S

"8

S w Pd I) o £ w ri ni

Oj

5 o

O K> - U CZ5 ON

M

OO

— C/5

t>5

> 2

*» C d & O K> 5 «

S o p o k ro v itelj

> C >


Eh

Hi


dravska tiskarna

-

X )

X X)

Q Q G Q

O O co (D GOhx M 0

O

QQ

Co X


0

‘f~3

u •ri

n

cd

c S o p o k ro v itelj

o

f

e

H £

rH

0 T d

(D

•H -p (0

o

u

P 4

O

l

i f

l

S fc

'O

•m

izdelava web - strani

P*

0) G •v

0

•H •H

o

r i

r i

A t

o

rH

~d O Z

j&4 rH P *

•H

<D

r i

> r i

rH

CD

Td

o

P* r i

-P <D £

N •H

£

•ri O

r i

C •H 0> a >

o

rH

«0

o P4

6© & #rf -P 03

O ,a

& a> £

CD O U CD S e

o o

(D

CT> ra :zr* Is-

z ao ™s

C 00

LU >N

co cn o

co o

a) "O O DC -O < .

>Q

<

05 00 Is03 CM

g OJ

N LU

D ) OJ

LJJ

#

h-H° U

Tl Q

*■'

O

a.

P


00

o en< 00

7T

TJ o O en c 7T D) (D e<n ND' Q O)« 0) C O (/) CD aj_ o < CD 3 O Q>‘ ■° "S Z. o N -T o 3 O N < CD 3 D 0} o — en cq D CD 7? Q. < O 0) (D en e<n ‘0) C DC c i-t- (D_ ■D CD n? o« O CD en Q. 3 C D 0) en5 3 D * CD eo <Cl O D% O. C Q. -■ <D S » C en< o« r-+"

3 o 0) '

Srečanje

7T O <


e

05

O

0

)

~ 6 ■

"D

CO

> C/D

v _

O

CD

O

0

Dobrodošli v svetu

Q _

*

Si Mercato maj boljši sosed

^


OIWVIQ3W


ljubljanska banka

S 3

C t! T3 m -*

>N

S

E

C

03

-Q

'c o >

03 ~iC >/1 C

tl

.'S

3

•5 ° " ° .h

OJ

S "aJ

O 5

o

(L)

4 -*

ro ^ ^

• r-H

m

> O

M O O h O C/3

O uo

'c

03

"O ^ : 03 l/l >

Cfl ET

<u ro. ID cn

c

E a; c

CZ

J

CJl c

cu

2 03 -o CL >uh r *OZj on - — i/i un _ r> O -

e o ° Q .

-V

tu 1/1

a> C >

NI

1/1

cu c >

O O ai cu o° - -5 > >QLn Q. ai > 03 i/i l/ l TČ - P D > O £ O INI T3 O C c

c

C

o

03

SZ Z3 T3 03

cn cu

>i/i cu >

o cu cu cu cu cu cu — u

slovenske

c

Sponzor

OJ

.'D

u m etn o sti

vdnindca


IS) Ql O (/) LT) CD *— CL @ LO LD QJ i— č i­

•*—< a> c •

Q_ : o IS) LO a» CL

ri: ' to

E

Ž

OJ

d.o.o. P r e s s CL I PP I NG ,

»m Ul ” 2 !? O■' o^ |

°

"

a; o, s—^ 60 irx m N ro 00 m 00 ro m TO O

+

°

••

<!n

^ ° — _5 O a; ra

00

<■ c O O) • > ^

d.o.o.

P r e s s C L I PP I N G ,

S o p o k ro v itelj

s ? TO

o ™ CN (Js <S) vD

ro

TO o >

aj >o

o

bn < D L_ o

JQ

S »

*.. i/> +.

-J

-M

<D TO


o CD

r~ > N

c_

m z O

Tl O X

C/ > —I


Nacionalni operat er t e l e k o m u n i k a c


r

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H

n

? : ? ;

2 5 ^

<—; S C 50 =

=

N 3 '

1.1 oI™ o< p“ m > • po

05

<

o= ^ Ps

> £ 3

-H

O G

si O

>

22 o^ ° o- < o? o

on

05 03

K

m

O G

a.

sl

••

o -O ^ CD -ro ow oi-o _L o ro g.

w

£

-o

Z i

S-

m S

=o

>

-g

— j PO

CJ ^ PO

o

o

"•J 0)

o

50 S

5*8 ro oo

o<

2

n <

^

25 HH

P C

s

► 2 O

S . PO § -

n

g

t n

-m kG e M o Z "2 .

n

O

O- CA)

2

o

O p^

PO > -

O

pa

5*3

PO

O o <

-H

o s

OJ m

5 o c— m

OJ

>■ m o < c_ PO

05 7* . cp

3

2 po

2 OJ

a

O

05 Q < P "1 2 >- O 05 -1

K

S

O > -<

G — OJ >■

G*

2

2 >3

op o - cpo

G

7* O 05 P -

>

PO

■ H

-H

PO

PO

>3

■7 >

orog>

^ * oj C g * °0 "D -*■ O

O IT -n w Qj X

P O

X 0)

oP IOm ^ co o g

g§o iš2 O’

o

czj

o

i ° 3’ O O O

O o ■ <

2

(Z)

E

0 5 O

m O

r o > 0 5 S C

> w ' m

i

N

>•

CD CD* X

> •

P 3

05

o

o

o

O

p

po

N HH

p o

si >

H M *

X

00 o j

0 3

O"

O

CD CD

CA> 3 ^ §c/3 po O J O J M< P - P O i n ** ^ C2) p « 2

> 2► § 2 O > S 55 05 G <^>* >• sc 3 S O 1 g 05 ca m C /J G* G s05 s H ” o 05 HH

<

po

ro o

O HH

£o ■ ±o O (/}< o *■

-

Q)

r . nj

O PO

n

S 5 o»° N ~~ O

N) O

“ 2

*" O tx O

3

'

o rD O d 3 rx> a r t> -S CA> O 3 3 g . 3 ' a>

c o P O

O J > ■

>

o

CXJ CA <

O S c— n

£ 0 5 P P O

n 2

O

O ►H P O

e n

O

p a

o

n

H 2

H

M *3

N

P O <03

2

- H

0 5

►C 0 5 > ■ r— O 2

E 3

2 > 0 3 p o O 0 5

3 rD *< rD o < rD

— i P O

3 J"D

s

O o “T3 Q

2 2

S po P3 C/P ?* r rD

C A .

C /)

•H O n 2^5 O O J

C O > IN I t n ^25 n

PO

O C /) H HH H H <

ero

2H-*•

r —K CD


S o p o k ro v ite lj

Tj.

ZAVAROVALNIC/J M

A

R

I

B

O

R

Zato, d a b o s t e l a ž j e in h i t r e j e p r e m o s t i l i m o r e b i t n e t e ž a v e t e r b r e z s k r b n e j e s t o p a l i s k o z i ž i v l j e n j e . K a m o r k o l i s t e n a m e n j e n i , k a d a r k o l i in k a r k o l i p o č n e t e , z n a m i s t e i zbr a l i p ot , ki v a r n o vo d i v a s p o v s o d .

ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI


c\ J -1 C* r-t c r CD :— ■ p 3 o M \ 4K) ON K) *—k

o o o z o

ON < ' oo *-t CTQ ON

*-t-» P M O K) K) Ln O O ON ON \ |

2 P 2. r"t c r n> o J 1 *-t K) o K) O O o K) s' Ln < O O p* ON C/N ON 2 . ON c/><* ?r p

► —>^ o

> m 7 3

C/3<

E >

i


V etrinjska ul. 17, 2000 M arib o r, S lovenija, te l./fa x : +386 02/251 41 77

P o k ro v itelj


Pokrovitelj koncertov na BS 2000

MARIBOR STOJ

nesreÄ?i


N fa w

GI DEON

'd M ^ ra tiv n ih .

'vosek, šelak)

GIDEON t:"'k V/r:.':r*iK■■'■':■'“vN vv Vv-


GI DEON D U P L E Š K A C E S T A 23 2000 M A R IB O R

T E L'.: 02 47 12 591 041 68 25 79


an o <

m THE

m

> D

z

CD 7Š

A IR L IN E

m

OF

cn

H >

S L O V E N I A

__

> 5

" D

XI

>

m <

O

N Z

.1

>

CL ■ Q .

-K c

n


LT)

o

uj

D

tn

Q

E A N S

LU

I T

0 *<u

< 'OJ

O < D el

g

H

>

OJ

Cel

X O CD

U

VERSUS

12a

KODAK 100

5? I

O

CMMFDUNOD)

FERRE

p

I -

<

0

m u,

0

afe

s m

<

O o o

u > H U

TEL.:02/2372-770

q|

h


D '

l\3 O o

~p o

O o © O ro D

o

I I DD c/>"

X" Q

O

O < m

” O

Q

</><

o<

Q

O

O N

<

73 O a

Q d O

'

3 i - h

(D

(O Q )

^

fD \

MODNI SA L O N

O

"D

u

<D D (D D CD “ N

c

"O O O

»Designer Outlet Shop« -

Q 0 c/> 0 U l =!. c r (Q O o Q1 NO ro O 3 o o cr

in

C/»

stalna ponudba ženskih oblačil in modnih dodatkov neaktualnih, preteklih kolekcij po 50 % znižanih cenah.

ro


>

v

>

o

co

O

o o c*

CJ -

•lig

o

c/)

«£fi

> o CJ

oo ®

*£> O a

u

o

> r>

ra ^ *fd s IaS C o <8 '•h •» M

5

S

I 'E O^

J" —

2

t/> O Vm O.

2

o c >

3

c

3 > o a> Vi t/i

CJ <y>

c« O o

Vi •

M

c« O

> o

ta o 't a

Vi

't a *3

<j

* a 3

-W CJ

•2 f ta

—^ "C* 2 i Ju

*5 S

*3 3 Vi

° > ■o* g

O

<*>

3 e »p^ O

na

c

ta > CJ

C O


X3

Dl •-fc NA«

N Dl

3

S

O DO

Pr a t er n ov

t/>

sr Dl

Ji 2 * to 5 ? 7T &> o* 3 ••

tn

O

O

3

*o

>

o m

3 0

O

Dl

O .

^ i 01 to

O S o

'S a O

O *

S

f

2. ^o o? ^ r<

<

2 *

* >

S

<0

< 3 M <

O M< O

o o

OJ N

o

3"

9 r

75'

to tn

2, o

to

_

-Q n

O 3 o

“O c

"a o

3

“S

"S' 3 t/> 7T O

3

7T

C.

C

N< z r t—H 7T ^3’ O o ’

3

8 ^

</) o

° a -

Qi

3 cr ~

3T 7T O

^

N

rr- ^

2T

£U -5 O

oj = 3

Q' 0 7T

M a rib o ru

o

35 Oj 3 . o< 35

v

»o tn

0^

sm o

3o

o -

7T C

V as

g O a . or m

°O

Za

i—

M

Dn

o. o

^3 s

NA

Iu t i

O O*

PO

tn

■Sl

*

S

hS

■Sl

m

r-

"O o ■a c t/> i—to '

.

1

O

C

<

=-.

3

£U

_

r — d)

O)

w

c :: f)


CD

"O >o "d

o

JB a

s s c3 C OJ c3

2 O — i c* <č

S -o "° ^s -

>CJ O

o. ^

r<

2"št-

M d & ^

:zr>

CQ C

>


GO

NAJVEČJA

h

IZBIRA PLETENIN

w n

SO ^*

Z ^ ^ m O— T l Uh

HH C/5

oS co £ w o

TD O

P

W S

cr

^ M Q < F

>

V MARIBORU

^ ° tn m >

Z > N< m

CQ

>

S C/O

& H

š

H

O oo

W

£ c •-t rt)

u

&

Z Ln

w O ^

2 o

tm y g

g* C "i rt>

P

w

C/i

O w O

C /5

<— i

»—i > >

^

s s

3

£ TD


*

s

<0 X CT' O'

JT> so O Oi ^ sn S * S

< ° c ° i - cm

in <n £

-

X £

± i2 -° o

< >oo «c C*

cu «K* OC a> <c

o

. ure

C" ^

T" ^ ^ CM

•P N

o

2

o

*

>CJ

V) oC

. da

O o

00

>3 o S o cs c

8

£ ~ O ' CM 'O 'l

*C O s

> _o

od

o, N

s

CM 0 0

2000 MARIBOR, SLOVENSKA UL. 38, S 02/251 66 32 ODPIRALNI ČAS V ČASU BS

g

o

JQ

aj

*/>

%

E

3 C O c^* p2

13

><j o

2 "D C

<


Š

o

O >

cn

cn

id

TD

O

£

£

m

o

(D < O c O (D O

DRAGULJI STARIH MOJSTROV

«0* 2

ST

o

u O Q

O > z

Q

z O

(D

O

>

70

o

g

Š

K

O 2 O

co m O

O (0

d

> c/>


S E 5< < EC >Q Si

no \— OJ

> 03

JZ

l|

_c

OJ

■D

O v_ Q.

.C

*

<

(C

o n

'C

ra

> 0) K/5 >

m (0 TD O La

2

CL

o o o

C

CM

OJ

O)

N

> 05 C

H

o

ra je

0C

o LL

in širši okolici vse vrste cv etja, okrasne sadike ter s a d i k e s a d n e g a drevja. Izvajamo vse vrste cvetnih aranžm ajev in parkovnih n a s a d o v . Pripravljamo vse vrste hrane za m a l e živali. V okviru DO je tudi M arib o rs k i akvarij.

LU “ D

> O

SS ^

5

<N

^

to

O

S

o r**

>M O v. O *

■o

oo

a

^3 s

0 -C) o <N

1 o C) o <N <N <N O <N a

■d

s:

o > *-•

>

</> Im (0

c

r> m

c

|

o šS o

■j tfi

N

> U l

mM

U l

O

£

00 g 00 °

2

<

“K -g^

oc

>

I

o

CN

co

Cc H

CN

o o

Z

z

I

MD o o ^

oc

-o

nO

O

(L

*

o

_Q

7Z O

O

o

> o c — o o

J”

(D (D


<

5' N

2

C N<

<t

*■*

n< n<

*

<

t Ul K3

o o o 2

1 /> < N <

BJ a c o

<. < ^

^ aq

C3 c/)

(/3 ^O) so E ft)

o

o

c

P

£

> PS

D Q>

rc

c r

S

Q -

>

- •

rs

3 P\A 7T QJ

q

3

J’

n

CO

r

• p

a.

CL

u i

T5

rr er

° o e* O < —'^ w 5' 2 t'-) K) “ < K) K> > K) o O 5 ’ a p L ^ c>o O ° R co . 2 2o

ft)

P S' C/3 r—t-

ft) •

o

Z fa

fa

,P tn < o

o < ~ p oo c/x

< ! Or. p o

33

CTQ

fa

P

► —* • N

f

< r 3 »o r o* ^ of C on S 'S

2

OQ p A

OQ

P “ 33

p

, C/i

or i-

S. o' ►t

a. 33 co

vo

C

ft) to £ <

3 O 2 £ I P <2 .

3Q ) S O n>

O oP ' ^ < ft)

sr SO o 2. or. o< N 'o' I—- 33

o

ro

C/3

P 5V

’-$ o

C

'j

sa r-K ft) 2

or

s

8

-<

E h-* • ft) S . co<r & 5' N C ft) c-t- C/3 < aQ - ft) GO ft) fo |- t ft) o< £ «—h CO PV O C2 - Co ft)

33 ST c !-t ?v p 33 ft) i-t^ era’ rT r-f ta u *-s H -*• fa p < N .OS ft) pr rr < < O j a 35 ? v o< cO o sa ra C/3 C/D “

&-

5' < o P

r 2 <'

fa

o

^

2

Cl

2 . ^’r fa •-•

P <

or £o rt

&

V skoraj 200 let stari klasični vinski kleti pod mestnim jedrom Maribora, ki je ena

*13 c/3 O ft> 05 & & c/3 < —*• n> fa O or C/3 so

3

o

P


CM

> N 0

s l/l

s

§

LU OJ

0O C\J

ccT °

if) S

-

CO E c o 1

h-

°?

<

0

*> _

O-CNJ o CO

^

^

°

OJ

D_ Q_ o

r^- co C M X — CD CD00 CD C\1 co CO CD1^- 'ST MLO CDC x—x—x— m- 'sr M o o o O _i Ž —> Z> Z

c* o

a

> °

ra J*

i/> QQ

N N h*

> *

< I-

a UJ

*

Z >u <

< a

1 o

1

D) C/}

C C3 § S c: o O Cu O L sr\! ?r\j n 03 oj S UJ

ra

o

Vse za otroka in bodočo mamico!

O

najboljših jedi.

"O o

C —

pripravo

in preprosto

o ' 03S ° ? o Sc?

CZ <

za hitro

pripravljene z m e s i

^r

dobrot priporočamo

E

Intesovih

o

Iz zakladnice

I /I


70

m O

> > o

70

Z

<

Sjjj *§81 I ^5 If MAPETROL d .o.o ., Linhartova 17a, 2000 Maribor, SL O telefon: +386 (0)2 42 08 108, telefax: +386 (0)2 33 11 9 9

c

o< > CT>

o<

z -

£ m a z S Ul Pm ^ m

m °o

C 70

TJ C 70 TJ 70

g

š

•TJ 70 O V) TJ m 7S -T3 70

m


cn CD > -O O

r _ ™ o_ f“

</) > O

E Q)

mladinska knjiga

_ •

>

K

S

Z <u S

*° i£

CO D-

— O

s$ s.*

3

§

r- E ..

00

J ‘S

.*« Ei ir,

>

uO U N

ti

Pivovarna Laško, cl.cl. Trubarjeva 28, 3270 Laško, Slovenija

>N

.22

(/)

* z o | o> _i O

03

*

(M

K °0 — mo O. ■n a 01 O 1/5 S CQ

N

<D~

>

m h -

o CN

E Z

a?

0)

3< <

-iC k_

UJ _ )

o

w Zht-

uj

o <t < |_ C/) £L o P UJ K T °- er Q2-* < *> £ f. O OftO?

E

‘2D3

2 2

<D k_ O O .

00 00 00

0 1

-

^

O en <

©

č jij O

O

D

^ 3

s

^

D

3 in

£<<2

*< = 1 u3j D 3 <

03 Q-J Q_j «O < oo . q_ oO S > <ooM

(/) >

>o >*

S-C

N Q o. >

ri w "oOS<y *■§ r Ss° Q 37, tu •= tu ' i v>S _Č 3 '•tO ?^ O >

s-

a

c

o >

S s

o o o o

3 CDlOCD _J *“ C/3 _

* > Z j= 3fc (0 UJ < < ^ 0 W COt= O * —1 - j

O CD 2 •

2o UJ o

UJ

I < < t 3 kO WOO

Z •

CN CD CN

o 77 7

4 —» C/3

H E ao1/3 03 1 e M 4 —'


®1 o 0

o m o 3

> n

■ ■

0

to

c /)<

ro 01

* > co w

_ x CO

co CD o

□ □□□

T3 O tj

a o.

tH

^S °?> 2.N 3 a <

3 O 3" (D Q. 3

Ul

n’

Q. <D_ *r

<0 N* “D ■n O (D 0) 3 0) H

• N* 3 (D CL r -0 O sST g 7T ■3T -* <D < o n' O N “D < ^/> 3C D O D (D O ■D 0) O 3 0) o< < ■ n 00 — </)

7J X O X

o (0

N

tu

<

0) (A -O o

0)

S oi.5: ai s ^ <: ■ N* (C & 3

3?

0) o C c T3 (D O 3 2«

N

<

& > Q>' 3 o

Oo o

BI 'S -

-* a (D 0) 3 ) 3.T3 0 (/><

vi H

2 s.

"0 O i/> </> O pn ro X — p"

■O > TJ m r— Z o

KJ Q

7Š ^

P1°ca -N

m >

S3 Q_

ho ■ o Os O-J NO O

9° a

_

O D OO-k. o '

n rt)

3

Vn

vi ^

cr> 2

NJ ^

j? 4sw

2

>* ^ NJ KJ

»O

n

-i

m O :o <

.O ,

O o ~G

n« fD

3" O < (/) 7T

18J ro 7C Ln s_ O) A |

' M D 1.-* © >< *-n

S -S

•M C 3 & sr c

CL rD O 3

(/v >

>

0

Oj

1 !l

hO hO

š' 5 n O

*o Os

* z

S: >

n 0j

ho Ul hO O

O

H

70

CU

73

-^ r Q“ O O

-n

Ž

IS)

S=

CJ </> sO ^3 m (D £j ^ 33 p F °

S M ■o o *■ ft

S

Om

2*

Ni

(j

7ToO"

<

c_

O

O

S ^ TJ -O S M . 3 O« sm 2. sr <5 2 CU n Q. ■ n 0 0 » E V zu O &J 3# 3# CJ 5^ 75* 3*75* < 'A S -r* ro CJ ■o S j iO/>««T©3 SL r.atM O 3 r-> 5’ i/i 3“ ’ S' £ O 2 ; so(✓I E 5 < 5 * =■ o 3# Q. ur r* =5 D J cj o (/) 7T 3 o. ftl' 3# < 5 < ° 3# « —

31 TT N

J ■D D O < £< 3*

-n

o

M 3 cj

n« re < CJ

3#

a; c

5

= rt) 3 (/)

S!

cr

31

■o O

r

<

o_

i. ft

»—1 3“

(/>

3* </)

7

Er

3

1

•o

O <

3

O < O j

nn


I f

P

a

£ +

! Z

s

>(70 "lUJ cs S l

Z

<

p

5

Q O

% * 03

co

s

W

O If)

” fl K) fft w * C l/l N OJ e m •B (N

rs o

1/5

V

s ‘s* v <y i/i Sm

>u

V N

E

[NJ CiD

s o la rij

cs

s

m a n ik ira n je

o l/l o 53)

w O)

n o h to v

Cl

I/) w Io ®S

N

N o

N

*

N

13

>o

KO C5L CM NLU CM O

o

z 0

zLU

QC

K

k. 'O • 0 °* 5 S KI

in

m cc

<a

K N

cc

O

N >£ <

h

\

0

o o 3

co

<

o

0

Ca

a

m

h


t t

cz

m

TD O

<

CD

cn —\

CD Q_ C0<

o< CD

0 * teal «i

00 O

7T

70

o

70 =? cn -o

cn

/T \

O

it. KD

Cn K)

70 m

O

• •

z:

r \

K)

O

£ lu n i

nS<

—\

O

n\

n\

CD

P

c

CD

&

I'M TEKSTILU IM PAPIRJU

©

po

M

70

©

65 ■1

S llllll “O & llllll g llllll

o< 3 KJ

h1n

co CO ^

^


U > 0

U

C

/*

E

CA 03

Q) M

JJi OJJ 1 /)

(D +-> >

• T— I

O

o D o

o o o

h

GO

V

1-

■c

vi/

•s

IJj

\j

CE

> G O -

VI/

rQ

S S O

O

hi

o M

v/ O

<

g

°

n

IX J

N

C* m

Naci onal ni operater t e l e k o m u n i k a c i j

o>

K

Generalni pokrovitelj

o Io

O


2000  
Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you