30 let glasbene ustvarjalnosti zborovodje Janeza Koleriča

30ljubezni letdo glasbe Glasbena, pevska in zborovska pot Janeza Koleriča ob njegovi šestdesetletnici

Šmartno pri Slovenj Gradcu, maj 2009

Če si nečesa zelo želiš, kako to dosežeš. Nemara bo zahtevalo potrpežljivost, težko delo, pravo borbo in veliko časa, toda uresničljivo je. Tolikšna mera vere je predpogoj za sleherni podvig, umetniški ali kak drug.

Margo Jones (1913-1955)

Povsod si z nami, zdaj vesela in nasmejana, zdaj jokajoča in mehka, zdaj vriskajoča, kakršna je pač prilika. Vedno pa domača in dobra kot ržen kruh, ki leži na javorovi mizi. Slovenska pesem! Hvala ti za vrisk in jok, hvala za domotožje in neznano srečo. Hvala ti tudi za zadnjo še neizpeto pesem!

Slovenska pesem – vino Slovenskih goric in dolenjskih Gorjancev; trpko brinje kraških ognjišč in grčava robatost gorenjskega kota, bitje slovenskih src ob Zilji, Dravi, Savi in Soči.

Ljubezen deliš in sovraštvo otajaš, srce poživiš in veselje porajaš.

Pozdravljena, pozdravljena, povsod in vselej! (pisatelj Karel Mauser)

Šmartno pri Slovenj Gradcu

Življenje ni lahko za nikogar.

A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in ĹĄe zlasti zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo za nekaj nadarjeni in to uresniÄ?iti za vsako ceno.

Marie Curie (1867-1934)

30 let

ljubezni do glasbe

Spoštovani!

Slovenj Gradec, februar 2009 Vesel sem, da lahko ob pomembnem jubileju, treh desetletjih glasbenega ustvarjanja našega zborovodje, gospoda Janeza Koleriča, z Vami delim nekaj misli. Trideset let je nedvomno obdobje, v katerem je mogoče pomembno vplivati na razvoj pevske in glasbene kulture v lokalnem okolju. Mnenja sem, da je Janez Kolerič s svojo požrtvovalno angažiranostjo in predano ustvarjalnostjo to nedvomno tudi storil. Pod njegovo taktirko se je zvrstilo veliko število pevskih zborov, manjših in večjih, glasbenih in vokalnih zasedb, ki so skozi vsa ta

30 let

ljubezni do glasbe leta pomembno sooblikovali glasbeno in kulturno podobo naše občine, doline in širše. Dejavnost pa ni omejil le na lokalno okolje, temveč se je s svojimi zbori vedno odpravljal tudi izven meja naše države. Sodelovanja na pevskih festivalih po Evropi, gostovanja in nastopi, ki so bili povsod izjemno lepo sprejeti, pa so spletla mnoge vezi, ki so v lanskem letu botrovale tudi podpisu listine o kulturnem sodelovanju Slovenj Gradca s slovaškim mestom Bardejov, kar je neposredna zasluga gospoda Janeza Koleriča in njegovih številnih nastopov in obiskov v Bardejovu. Ob tridesetletnici se našemu spoštovanemu glasbenemu ustvarjalcu v imenu lokalne skupnosti, Mestne občine Slovenj Gradec, najtopleje zahvaljujem, še naprej pa mu iz srca želim uspešno in plodno glasbeno pot ter veliko zdravja, volje, vztrajnosti in energije na področju ljubiteljskega zborovskega ustvarjanja.

Z odličnim spoštovanjem, Matjaž Zanoškar, župan

30 let

ljubezni do glasbe

Dragi pevski prijatelj, Slovenj Gradec, januar 2009 Janez, ti si prav gotovo eden izmed srečnežev, ki jim je bila glasba položena že v zibko. Saj od kar te poznam, to pa je že zelo dolgo, se ukvarjaš z glasbo. Je pa res, da sva se bolje spoznala pred tridesetimi leti, ko si zelo samozavestno ustanovil in nato dolga leta uspešno vodil svoj prvi pevski zbor, ženski zbor Slovenka pri Društvu upokojencev Šmartno. Od takrat naprej si postal nenadomestljiv člen v kulturnem ustvarjanju ne le Šmartnega in Slovenj Gradca, temveč daleč naokrog. Tvoja velika vrlina je, da si znal kot zborovodja motivirati mnoge zbore in pevce, tako da sadovi vztrajnega in dobrega dela niso izostali. Še posebej so dragocena tvoja povezovanja z ljubitelji vokalne glasbe v širšem evropskem prostoru, kot so Bardejov in Vranov na Slovaškem ter številna druga mesta.

30 let

ljubezni do glasbe Kot vsako drugo kulturo je tudi pevsko kulturo treba gojiti in jo negovati.

Ti to zelo uspešno počneš ne le kot zborovodja, ampak tudi kot pevec, saj že pet let tudi prijateljujeva kot pevca v 60-članskem moškem pevskem zboru Glasbene matice iz Ljubljane, ki ga vodi zborovodja Tomaž Tozon.

Ob tvojem dvojnem jubileju ti v svojem in imenu Zveze kulturnih društev Slovenj Gradec iskreno čestitam in želim, da bi slavil še veliko jubilejev in še dolgo bogatil naš kulturni prostor.

Zato Janez, naj Trubarjeve besede »Pojte, pojte vsi ljudje«, ki jih je zapisal pred več kot štiristopetdesetimi leti, veljajo zate danes in še na mnoga leta.

Franjo Murko, predsednik Zveze kulturnih društev, Slovenj Gradec

30 let

ljubezni do glasbe

»Iz petja prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca …« Šmartno pri Slovenj Gradcu, februar 2009 Obletnice so gotovo mejniki v delovanju posameznika, skupine, društva, kraja in širšega okolja. Letos slavi pomemben ustvarjalni mejnik tridesetletnega dela s pevskimi zbori tudi naš član Kulturnega društva, zborovodja Janez Kolerič. Nikakor ne morem prezreti njegove ustvarjalnosti in razdajanja za pevsko kulturo in za splošni kulturni utrip v Kulturnem društvu Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Leta 1966 se je aktivno vključil v naše društvo, ko se je včlanil v mešani cerkveni pevski zbor naše nadžupnije, ki je takrat deloval tudi za potrebe Kulturnega društva Šmartno.

Sledila so leta njegovega udejstvovanja v različnih sekcijah društva v katerih se je preizkušal kot igralec v dramskih uprizoritvah, ustanovil in vodil je tamburaški orkester, bil je soustanovitelj in aktivni član ansambla Forum in kar triindvajset let muzikant pri folklorni skupini Rej. Poleg teh dejavnosti pa Janez ni mogel pozabiti vokalne glasbe, ki mu je že v rani mladosti legla na srce. Leta 1979, ko je ustanovil ženski pevski zbor Slovenka pri Društvu upokojencev Šmartno, je pričel uresničevati zamisel, da v kraju poskusi oživiti zborovsko dejavnost.

To mu je tudi uspelo, saj je že naslednje leto ustanovil tudi moški zbor v Šmartnem, ki ga vodi še danes. Njegova ljubezen do zborovskega petja se je prelila tudi na mlade, ko je leta 1986 ustanovil dekliški zbor Kulturnega društva Šmartno, ki je pod njegovim vodstvom deloval polnih deset let. Zbor je dosegel sam vrh mladinskega zborovskega petja v Sloveniji. Poleg tega pa je bil zelo uspešen tudi na mednarodnih festivalih in tekmovanjih v Evropi. Prav tako so se tudi ostali njegovi zbori preizkušali na koncertnih odrih v tujini.

Janezova glasbena pot pa je presegla meje Mislinjske doline, saj vodi zbore tudi na Koroškem in v Šaleški dolini. Njegovo delovanje je pustilo pečat tudi v nadžupniji Šmartno, kjer je bil ustanovitelj in aktivni

30 let

ljubezni do glasbe

član ansambla Samarijan, ustanovil in vodil je otroški in mladinski cerkveni zbor ter aktivno sodeloval tudi kot organist.

Preizkusil se je tudi kot predsednik Kulturnega društva Šmartno, ki ga je vodil v letih 1982 in 1983. Vsa leta pa je pri domačem društvu skrbel za kulturno življenje v kraju. Pripravljal je različne kulturne prireditve, kjer so se številni pevci domačega društva, folkloristi, tamburaši, ansambli in dramatiki predstavljali in razveseljevali krajane. Še posebej so v živem spominu prireditve »Veselo popoldne«, kjer so se mladi ob ansamblu Forum preizkušali kot pevci zabavne glasbe. Pa vsakoletna majska prireditev na Homcu »Pesem v maju«, kjer sodelujejo razne pevske skupine in zbori iz Mislinjske doline in Slovenije. Janez tudi združuje pevske moči in v združenih pevskih zasedbah pripravlja zanimive pevske projekte. V lepem spominu je »Ekumenski koncert« in ob 420–letnici Trubarjeve smrti dramsko glasbena prireditev »Slovenski protestantski napevi«, ki jo je pripravil ob Krpačevih dnevih in ob šestdesetletnici delovanja našega Kulturnega društva leta 2006.

Ob stoletnici rojstva našega rojaka, kulturnega in političnega delavca Ivana Krpača, je bil Janez pobudnik spominske prireditve, ki jo je imenoval Krpačevi dnevi. Postala je tradicionalna kulturna prireditev našega društva in kraja. Takrat je zapisal: »Domačemu kraju in širšemu slovenskemu prostoru sem začel odkrivati veličino Ivana Krpača … Njegov svetel vzgled nam je še kako potreben tudi danes«.

Nekje sem prebrala misel: »Iz petja prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca. Glasba je posrednica med duhovnim in stvarnim življenjem, imamo jo v srcu in s petjem pride na dan!« Vesela sem, da imamo v našem društvu človeka, ki s svojim obsežnim kulturnim poslanstvom uspešno deluje že več kot trideset let. S ponosom praznujemo s teboj , dragi Janez.

Iskreno čestitam!

Mira Strmčnik, predsednica Kulturnega društva Šmartno

10

30 let

ljubezni do glasbe

Spoštovani gospod Janez Kolerič, Velenje, januar 2009 glasba je neločljiv del naših življenj. Je umetnost, ki zelo neposredno vpliva na človeka, in prav gotovo je umetnost, ki je vplivala na vas.

Vi ste se z glasbo srečali že v ranem otroštvu, ko ste kot štirileten fantič nastopili v domačem kraju, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, s pesmijo »Srček dela tika, taka«. In vaše srce goreče igra za glasbo vse od takrat.

Letošnje leto je za vas še posebej pomembno. Mineva trideset let, odkar ste prvič prevzeli vodenje pevskega zbora. Takrat je bil to pevski zbor Društva upokojencev Šmartno. Kmalu ste ustanovili ženski zbor Slovenka, želja po novih izkušnjah vas je spodbujala, da ste nadaljevali ustvarjalno pot in ustanovili moški zbor Kulturnega društva Šmartno, kasneje tudi Dekliški pevski zbor kulturnega društva Šmartno, s katerim ste dosegali največje uspehe doma in v tujini. Preizkusili ste se tudi v izvajanju duhovne glasbe in ustanovili vokalno instrumentalni ansambel Samarijan, z vodenjem otroškega cerkvenega pevskega zbora pa ste svojo ljubezen do vokalne glasbe prenesli tudi na najmlajše.

11

30 let

ljubezni do glasbe

Svetovno znani rek pravi, da glasba ne pozna meja. Vaša ustvarjalna pot je zabrisala meje Mislinjske doline, ko ste leta 1991 prevzeli vodenje kvarteta Svit iz Bevč pri Velenju. Tri leta kasneje ste prevzeli vodenje moškega pevskega zbora Kajuh, poučevali ste ansambel Fantje z Graške Gore. Leta 1997 pa ste prevzeli vodenje še štirih pevskih zborov. Med njimi je tudi oktet Paka iz Pake pri Velenju in ženski pevski zbor Vrtec iz Velenja, v katerem prepevajo vzgojiteljice velenjskih vrtcev.

Iz vaše obsežne zborovodske dejavnosti sem izpostavil le tisto, kar je najpomembnejše za nas, Velenjčane, vi pa ste vodili tudi zbore na Koroškem in v Žalcu.

Vaš prispevek h kulturi je vsekakor ogromen. Brez meja, bi lahko rekel!

Vaše delo je dokaz, kako veliko moč povezovanja ima glasba. Pevkam in pevcem v različnih pevskih sestavih in iz različnih krajev, ki ste jih vodili in tistih, ki jih vodite še danes, ste podarili velik del sebe in jim s svojim delom omogočili sprostitev, druženje, osebno rast in tudi izziv. Vse to je v današnjih časih zelo pomembno. In zelo sem vesel, da vam lahko čestitam ob tako pomembnem jubileju. Trideset let zborovskega vodenja je zelo veliko. Pomeni veliko truda, veliko odrekanja, veliko časa in veliko ljubezni. Hvaležen sem vam za vse to!

Leto 2009 pa je vaše leto tudi zaradi vašega osebnega praznika. Ob tej priložnosti vam izrekam iskrene čestitke in vam želim, da bi bilo vaše življenje še naprej tako polno in veselo, kot je lahko vesela pesem.

Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje

12

30 let

ljubezni do glasbe Velenje, 4.4.2009

Človeka vsak dan, v vsakem trenutku obdaja glasba in večina nas uživa v njenem poslušanju.

Nekateri imajo celo poseben dar, da jo pomagajo ustvarjati – na ta ali oni način.

Janez Kolerič ima srečo, da se je s tem darom rodil. In mi imamo srečo, da ga deli z nami, ki uživamo v zborovskem petju.

Trideset let delovanja na področju vokalne glasbe je častitljiv jubilej.

Janez Kolerič je kot zborovodja že vrsto let prisoten v Šaleški dolini.

Vodil je kvartet Svit (10 let), oktet Paka (4 leta), Moški pevski zbor Kajuh (9 let), sedaj pa že 12 let vodi Ženski pevski zbor Vrtec Velenje. Z vsemi pevskimi zasedbami je bil vedno prisoten na naših območnih revijah »Pozdrav pomladi«. Njegova močna življenjska energija je prisotna v njegovem dirigiranju in ob njegovi obletnici mu želimo, da tako tudi ostane.

Nina Mavec Krenker Koordinatorka območne izpostave Velenje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Pesem nas druži in ohranja zadovoljstvo Ponikva, februar 2009 Res sijajen je pogled na dan, ko smo bili seznanjeni z odmevno novico prihajajočega zborovodje iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Želja se nam je izpolnila in prvi trenutki spoznanja so nam dali vedeti, da prihaja med nas človek z 13

30 let

ljubezni do glasbe

velikimi izkušnjami in dobroto v srcu. Vesela je bila ta novica pred petimi leti, da bo vodenje moškega pevskega zbora na Ponikvi prevzel zborovodja Janez Kolerič. Že prvi stik je dal vedeti vsem nam v pevskem zboru, da gre za strokovnjaka in dobrega poznavalca lepe slovenske narodne in umetne pesmi, ki želi iz nas narediti pevce, da nas bodo radi poslušali povsod, kamor nas bodo povabili.

Kmalu smo ugotovili, da rad prenaša svoje znanje in glasbene izkušnje na posameznika, kakor tudi na vse pevce v pevskem zboru. Trdim lahko, da je le redkim dana možnost srečati se s tako razumevajočim, vztrajnim in znanja polnim človekom na glasbenem področju. Pri njem izredno cenimo natančnost, doslednost, prijateljstvo, njegovo neprecenljivo znanje, zahtevnost, preko katere vsi pevci v zboru prihajamo do novih znanj in spoznanj, da je vredno trdo delati za lepo in pravilno petje.

Prepričan sem, da je njegovo delo pri zboru prineslo na Ponikvo bogatejši način podajanja pesmi in da je tako bogatejše tudi naše okolje in ljudje v njem.

Na Ponikvi smo izredno zadovoljni in ponosni na odločitev, da je Janez ostal z nami in smo mu lahko vsi, ki pojemo v moškem pevskem zboru Ponikva še kako hvaležni. Gre za veliko energijo, odrekanja in požrtvovalnost, ki jo nam Janez posveča za naše kvalitetnejše petje.

Za vse, kar premore storiti za nas, mu naj izrazim veliko zahvalo v imenu pevcev našega zbora in tudi v imenu naših poslušalcev na Ponikvi. Lahko rečem, da imamo zborovodjo, ki zna povezovati, spoštovati vsak posamezni pevski individuum; zna najti pristni stik za pogovor v pravem času in v vsakem okolju. Želim, da še dolgo ostane med nami, saj nas druži prijateljstvo in kvaliteten način dela z zborom, od katerega imamo vsi koristi; mi kot pevci kakor tudi naši poslušalci.

Hvala Janez za vse in ostani še dolgo med nami, naš priljubljeni zborovodja!

Ivan Jelen, občinski svetnik Občine Žalec in predsednik Krajevne skupnosti Ponikva

14

30 let

ljubezni do glasbe

Žalec, marec 2009 Janez Kolerič je ime, ki v ljubiteljski kulturi, predvsem pa na vokalnem področju pomeni kvaliteto in napredek.

Njegovo dolgoletno udejstvovanje v kulturi, umetniško vodenje številnih zborov in ostalih vokalnih sestavov je veliko pripomoglo k razvoju in napredku vokalnega ustvarjanja. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Žalec se gospodu Koleriču zahvaljuje za dolgoletno sodelovanje in dobro delo na področju Spodnje Savinjske doline.

Marko Repnik,vodja JSKD RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Žalec

15

30 let

ljubezni do glasbe

TAKTO VIDÍM PÁNA JANEZA KOLERIČA JA Bardejov, Februar 2009 Postavou neveľký, skôr útlejší ako mohutný chlap. Takto som pri svojom prvom stretnutí zaregistroval pána Janeza Koleriča . Bolo to v prvom roku môjho „primátorovania „, teda pred desiatimi rokmi . Nenápadným ostával aj naďalej, ale len do času, kým sa nepostavil pred spevácke zbory, ktoré doviedol k vrcholom speváckeho kumštu. Nenápadným prestával byť pri organizovaní a zabezpečovaní vystúpení speváckych zoskúpení, ktoré privádzal na Slovensko a hlavne do Bardejova. Spôsob ako ovládal zbor, zostavoval dramaturgiu, do detailov prepracoval každú časť skladby ma však skoro uistilo a presvedčili, že je to nevšedná osobnosť. Ľudská i muzikantská. Aby som to mohol napísať a podpísať sa pod toto konštatovanie, nebolo treba navštíviť stovky vystúpení či absolvovať 16

30 let

ljubezni do glasbe

premnoho osobných stretnutí. Postačili tie ktoré boli. Obyčajne 2x do roka.

No všetky boli úprimné, čisté, spontánne. Také, akým je vo svojej podstate pán Janez Kolerič. A moji pracovníci na oddelení kultúry ho ináč ako VEĽKÝ MALÝ MUŽ ani nenazývajú.

Mne prichodí sa s týmto prirovnaním sa stotožniť a pridať aj moju empirický dovetok. Pán Janez Kolerič bol citovým agregátom a katalyzátorom vzťahov medzi mestami SG a BJ. Má nemalý podiel na podpísaní Dohody o kultúrnej spolupráci medzi oboma našimi peknými mestami. I preto som sa rozhodol udeliť pánovi JK pri príležitosti jeho krásneho a požehnaného životného jubilea – 60 rokov – udeliť mu CENU PRIMÁTORA MESTA BARDEJOV a slávnostne mu ju odovzdať pri príležitosti konania výročného koncertu konaného na počesť oslávenca v SG dňa 15.mája 2009.

Nech ešte dlho žije a prekvitá krása spevu pod Vašim ľudským a odborným vedením. Nech sú Vám a nám spoločne s Vami dožičené pobudnutia pri kráse, balzamovom lieku, ktorý je zašifrovaný v najdokonalejšom hudobnom nástroji – ľudskom hlase, ktorému Ste venovali celý svoj doterajší plodný život.

MUDr. Boris Hanuščak, primátor Bardejova

17

30 let

ljubezni do glasbe Kako jaz vidim Janeza Koleriča Bardejov, februar 2009 Manjša postava, možakar prej droben kot krepak. Tako sem pri najinem prvem srečanju zaznal gospoda Janeza Koleriča. To je bilo v prvem letu mojega županovanja, torej pred desetimi leti. Neopazen je bil tudi nadalje, vendar le do trenutka, dokler ni stopil pred pevske zbore, ki jih je pripeljal do vrhuncev pevske umetnosti. Neopazen je prenehal biti tudi pri organizaciji in izvajanju nastopov pevskih skupin katere je pripeljal na Slovaško, pretežno v mesto Bardejov. Način, kako je obvladoval zbor, sestavljal dramaturgijo, do podrobnosti predelal vsak del skladbe, me je kmalu prepričal in potrdil, da gre za nevsakdanjo osebnost. Človeško in glasbeno.

Da bi to lahko zatrjeval in se pod to ugotovitev tudi podpisal, ni bil potreben niti obisk neštetih nastopov niti mnoga osebna srečanja. Zadostovali so le tisti izvedeni nastopi in tista medsebojna srečanja, ki smo jih imeli običajno dvakrat letno. Pač pa vsi nastopi in srečanja so bila iskrena, čista in spontana. Takšna pač, kakršen je v svojem bistvu gospod Janez Kolerič.

In moji delavci na oddelku za kulturo ga ne kličejo drugače kot VELIKI, MALI MOŽ. Jaz se s to primerjavo lahko le strinjam in dodam še mojo empirič-

18

30 let

ljubezni do glasbe

no ugotovitev. Gospod Janez Kolerič je bil čustveni agregat in katalizator odnosov med mestoma Slovenj Gradec in Bardejov. Ima precejšnje zasluge za podpis Dogovora o kulturnem sodelovanju med obema našima lepima mestoma. Tudi to je razlog, zakaj sem se odločil, da bom gospodu Janezu Koleriču ob priliki njegovega čudovitega in blagoslovljenega življenjskega jubileja – šestdesetletnici – podelil NAGRADO ŽUPANA MESTA in mu jo svečano predal ob jubilejnem koncertu v čast slavljencu v Slovenj Gradcu dne 15. maja 2009.

Naj še dolgo živi in se bohoti lepota petja pod Vašim človeškim in strokovnim vodstvom. Naj bo Vam in skupaj z Vami tudi nam dano, da se bomo še dolgo veselili te lepote, tega balzama za dušo, ki je zakodiran v najbolj dovršenem glasbenem instrumentu – človeškem glasu, kateremu ste posvetili vse svoje dosedanje plodno življenje.

MU Dr. Boris Hanuščak, župan Bardejova - Slovaška

19

30 let

ljubezni do glasbe

Vsaka izkušnja, v kateri se dejansko zazreš strahu v oči, ti vlije moč, pogum in zaupanje.

Lahko si rečeš: »Preživel sem to grozo. Lahko se spopadem z naslednjo stvarjo, ki se mi bo zgodila.« … Storiti moraš prav tisto, kar se ti zdi, da ne moreš storiti.

Eleanor Roosevelt (1884-1962)

20

30 let

ljubezni do glasbe

21

30 let

22

ljubezni do glasbe

30 let

ljubezni do glasbe

Glasbena, pevska in zborovska pot Janeza Koleriča Janez Kolerič izhaja iz šmarške družine, ki je z ljubeznijo razvijala glasbeno in pevsko kulturo. Že v otroških letih je vzljubil glasbo in petje.

Njegov oče Janko je igral violino in bil odličen pevec Krpačevega pevskega zbora. Svoje otroke je že zgodaj navdušil za petje. Ustanovil in vodil je družinski zborček, ki je nastopal v Šmartnem in Slovenj Gradcu na podjetju Komfort, kjer je bil oče zaposlen. Ta pevska doživetja so v veliki meri usmerjala Janezovo življenje. Osnovno glasbeno izobrazbo je osvojil pri profesorju Juriju Bocaku v slovenjgraški glasbeni šoli, kjer se je učil igrati harmoniko in bil član harmonikarskega orkestra. Glasbeno izobrazbo je izpopolnjeval in se učil igranja kitare in orgel v Zagrebu, kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Navdušilo ga je petje, aktivno je pel pri mladinskem pevskem zboru Jožeta Leskovarja v Slovenj Gradcu, kasneje pa v srednješolskem pevskem zboru v Zagrebu. Že leta 1966 se je včlanil v Kulturno društvo Šmartno, kjer je pel v mešanem in moškem pevskem zboru, ki ga je vodil Ivan Ridl.

Družina Kolerič leta 1951, Šmartno pri Slovenj Gradcu (mati Jožefa, hčerki Marija in Betka, oče Janko z Janezom)

Janez v maju 1966

23

30 let

ljubezni do glasbe

Mladinski pevski zbor Jožeta Leskovarja in godba na pihala, v Slovenj Gradcu leta 1964

Moški pevski zbor, zborovodja Ivan Ridl (v zboru sta pela tudi oče Janko in sin Janez Kolerič)

24

30 let

ljubezni do glasbe

Janezov prvi ansambel, Zagreb 1967

V dramski sekciji Kulturnega društva Šmartno je Kolerič pod vodstvom Marije Gostečnik sodeloval pri gledaliških uprizoritvah (od leta 1969 do 1973).

Dramska uprizoritev ODPOVED LJUBEZNI (Janez Kolerič, s palico, frakom in klobukom) 25

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 1975 je bila pri Kulturnem društvu Šmartno ustanovljena folklorna skupina REJ. Janez je bil muzikant (harmonika) polnih triindvajset let.

Janez Kolerič je bil tudi muzikant otroške folklorne skupine Šmartno pri Slovenj Gradcu 26

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 1976 je pomagal bratu Božidarju ustanoviti instrumentalno skupino, ansambel Forum, v katero so se včlanili brat Franc, Tone Temnikar in Miro Dokl. Nekaj časa je v ansamblu sodelovala tudi Janezova sestra Jožica Kolerič-Vocovnik (vokal). Pri ansamblu je Janez sodeloval pet let kot vokalist in instrumentalist (harmonika in električne orgle).

Janez Kolerič je v Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu ustanovil tamburaški orkester leta 1982, ki je deloval pri glasbeni sekciji Kulturnega društva Šmartno; pod njegovim vodstvom je orkester deloval pet let. Nekaj časa ga je vodil tudi brat Božidar.

Občinska proslava ob kulturnem prazniku v Slovenj Gradcu leta 1985 27

30 let

ljubezni do glasbe

Že kot srednješolec v klasični gimnaziji v Zagrebu se je učil igrati orgle. To je bil čas Beatlov in Kolerič se je navdušil tudi za kitaro. Nekaj časa je sodeloval v ansamblu Minores, ki je med prvimi v takratni Jugoslaviji in Sloveniji izvajal ritmično duhovno glasbo; kasneje je bila v takratni državi prepovedana. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se v slovenskih župnijah po ansamblu Minores zgledovale in ustanavljale nove instrumentalne in vokalne skupine, ki so še posebej v današnjem času zelo popularne in množične. S podporo nadžupnijskega urada Šmartno je tudi Janez ustanovil vokalno instrumentalni ansambel Samarijan (1988), izvajal je predvsem ritmično duhovno glasbo. Istega leta je prevzel tudi službo organista v nadžupniji Šmartno, ki jo je aktivno opravljal 13 let.

Ansambel Samarijan z otroškim cerkvenim pevskim zborom v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu

28

30 let

ljubezni do glasbe

Ansambel Samarijan, nastop v maju 1997 na Homcu

Pogum je, skupaj z ljubeznijo, največji dar. Vsak človek je velikokrat poražen; a če sprejmemo poraz vedno, in se iz tega kaj naučimo in poskušamo še enkrat, drugače, bomo uresničili, kar smo si zadali.

Rosanne Amrose – Brown

29

30 let

ljubezni do glasbe

Dragi Janez!

Ob častitljivih jubilejih, ki jih praznuješ, se ti globoko priklanjam z občudovanjem in hvaležnostjo.

Vse svoje moči, pogum in srce si podaril znancem in neznancem, ki so skozi pesem, ki si jo vsa ta leta oblikoval, spoznavali resnico in ljubezen.

Oplajal si jih z lepoto in uresničeval dobroto.

Bil si dosleden, vztrajen, pokončen in plemenit.

Tvoja življenjska vloga je vloga zborovodje.

V njej si našel svoj smisel in poslanstvo.

Udejanil si svoje načrte, služil ljudem, ki so ti pripravljeni slediti.

Janez, stopava po isti poti, ki je bližnjica k sreči.

Vse življenje vabiva na to pot in mnogi so jo prehodili.

Kaj ni lepo in vredno truda? sopotnik Tomaž Tozon 30

30 let

ljubezni do glasbe

Zborovska pot Pred tridesetimi leti (1979) je Kolerič aktivno zastavil mreže zborovskega petja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Zborovsko pot je pričel z velikim pogumom, veliko ljubeznijo do zborovskega petja ter trdno voljo, da Šmartno postane spet znano pevsko središče. Pospešeno in prizadevno je pridobival glasbeno znanje na številnih strokovnih seminarjih v Ljubljani in pri mentorjih, priznanih slovenskih zborovodjih.

Leta 1979 je prevzel pevski zbor Društva upokojencev Šmartno. Ker je bilo premalo moških glasov, je ustanovil ženski zbor. Pri zboru se je kalil kot zborovodja, učil se je tudi potrpežljivosti in vztrajnosti. Zbor je nastopal na občinskih revijah, na revijah Od Pliberka do Traberka, sodeloval na regijskih in vseslovenskih srečanjih upokojenskih zborov, zapeli pa so tudi v Cankarjevem domu (1984), v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu (1986) in na Dunaju leta 2000. Upokojenski ženski pevski zbor Slovenka je Janez Kolerič vodil dvaindvajset let.

31

30 let

ljubezni do glasbe

Leto kasneje je Kolerič ustanovil moški pevski zbor Gasilskega društva Šmartno. Ob vodenju gasilskega zbora mu je uspelo uresničiti idejo za pevsko srečanje gasilskih zborov Slovenije. Prvo srečanje, ki je bilo organizirano leta 1984 v Šmartnem, je preraslo v tradicionalna srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije. Po desetih letih delovanja se je zbor preoblikoval v moški pevski zbor Šmartno in se hitro povzpel med najboljše pevske zbore Mislinjske doline in koroške regije. Vsa leta je zbor zelo aktiven, zapel pa je tudi v tujini na Češkem, v Avstriji in na Slovaškem. V letu 2005 je zelo uspešno obeležil petindvajsetletnico delovanja; leta 2007 pa je posnel dve zgoščenki – S pesmijo ohranjamo spomine in božično Nocoj je sveta noč. Leta 2010 bo moški pevski zbor Šmartno praznoval trideset let neprekinjenega delovanja, ki ga od ustanovitve dalje vodi Janez Kolerič.

32

30 let

ljubezni do glasbe

33

30 let

ljubezni do glasbe

V človeku se rodi sila, ki bogati človeštvo – tudi v glasbenih ustvarjalcih Šmartno pri Slovenj Gradcu, januar 2009 V očeh pevca je poleg ljubezni do petja tudi vez med pevcem in zborovodjo. Ta je toliko večja, če peto pesem zares čustveno doživljaš.

To je tebi Janez več kot uspelo, za kar smo ti pevci moškega pevskega zbora Šmartno iskreno hvaležni.

Doživeto zapeta pesem nas pod tvojim vodstvom druži že trideset let.

Tvoja prizadevnost, podkovana s sposobnostjo vodenja, obogatena s strokovnostjo, marljivostjo in izrazitim čutom do zborovske glasbe, naj te spremlja še veliko let tvojega nepogrešljivega zborovsko-glasbenega ustvarjanja.

Vinko Mlinšek, predsednik moškega pevskega zbora Šmartno

34

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 1982 je Kolerič prevzel tudi moški pevski zbor pri Društvu invalidov Slovenj Gradec, pod njegovim vodstvom je deloval dve leti.

Leta 1986 je Kolerič v Šmartnem ustanovil tretji pevski zbor, dekliški pevski zbor Kulturnega društva Šmartno; ta je pod njegovim vodstvom deloval deset let. Zbor se je hitro uvrstil v vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja, kar so potrjevale najvišje strokovne ocene na državnih pevskih revijah ter nastop na mednarodnem pevskem festivalu v Celju (1993). Povabljen je bil na mednarodni pevski festival v Grčijo (1995), kjer je v kategoriji dekliških zborov dosegel prvo mesto. S tem pevskim zborom so leta 1992 posneli v studiu Helidon v Ljubljani avdio-kaseto Music is my life (založba RTV SLO). V prvem letu delovanja tega zbora je Janez strokovno sodeloval s profesorico Danico Pirečnik iz Velenja, naslednjih devet let pa z doktorico Dragico Žvar iz Celja. Tako je v teh letih pridobil veliko strokovnega znanja, kar se je seveda odrazilo tudi v kvalitetni rasti zborov, ki jih je vodil.

35

30 let

ljubezni do glasbe

DrĹžavna revija mladinskih pevskih zborov, Zagorje ob Savi 1996 36

30 let

ljubezni do glasbe

Letališče, Atene 1995

Generalka pred tekmovalnim nastopom v Karditci, Grčija 1995 37

30 let

ljubezni do glasbe Našemu dragemu Janezu! Šmartno pri Slovenj Gradcu, februar 2009 Ob Tvojem spoštovanja vrednem jubileju se naše misli nezadržno vračajo k spominom na našo skupno pot. In česar se spominja srce, to še vedno živi, se nič ne izgublja in z leti le še žlahtni.

Desetletje smo preživeli v skupnem druženju. To je bilo obdobje našega odraščanja in »napornih« najstniških let, Ti pa si nas v naši vasi Šmartno uspel zbrati v pravi dekliški pevski zbor. In pevske vaje so postale najpomembnejši opravek tedna in ob petju smo se družili, se povezovali, si pomagali in se učili. In kako smo se veselili vsake nove pesmi, vsakega nastopa, vsakega napredka in uspeha.

Bil si naš zborovodja, učil si nas lepo peti in vzgajal si nas v duhu visoke pevske kulture. Pele smo s srcem in dušo, Ti pa si naše pevske zmožnosti strokovno, skrbno in potrpežljivo razvijal. Od prvih korakov na pevski poti si nas v desetih letih pripeljal do mednarodnih tekmovanj, s katerih smo se vedno vračali z visokimi priznanji, tako pevkam kot tudi zborovodji.

Bil si tudi naš mentor, učil si nas odgovornosti, delovanja in bivanja v skupini, kjer smo dihali kot eden, pa

38

30 let

ljubezni do glasbe

vendar je bilo dovolj prostora in svobode tudi za osebna izražanja. Petje je postalo pomemben del naše osebne identitete. Tako vodijo skupine res le mojstri.

In Ti si bil naš maestro.

Bil si tudi naš učitelj, ko si nam pomagal doumeti različne izkušnje, ki jih prinaša življenje. Pomagal si nam razumeti, da ovire na poti niso nujno kažipoti v vzvratno smer, ampak so mnogokrat le odskočne deske za novo rast novim obzorjem naproti. In mi se s Tabo ovir na naši poti nismo bali, saj si nas naučil izzive spreminjati v priložnosti.

Tako učijo le veliki učitelji.

Vseskozi pa si bil naš prijatelj in tako Te vidimo ter čutimo še danes. Na enak način si se dotaknil življenj še mnogih drugih pevcev in tako se sama po sebi, toplo in neprisiljeno, razkriva vsa veličina Tvojega življenjskega dela in poslanstva. Vesele in ponosne smo, da smo bile tudi mi del Tvojega ustvarjalnega opusa.

Ob jubileju Ti iskreno čestitamo!

Dekliški pevski zbor, Šmartno pri Slovenj Gradcu 1986 - 1996

39

30 let

ljubezni do glasbe

Janez Kolerič Celje, januar 2009 V dolgoletnem pevskem udejstvovanju in ustvarjanju sva se z zborovodjem Janezom Koleričem srečala mnogokrat, sprva v letih, ko je vodil dekliški pevski zbor Šmartno pri Slovenj Gradcu, nato tudi pri delu z moškim pevskim zborom Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Na številnih revijah in koncertih sem sledila nastopom obeh zborov, pa tudi njegovim drugim vokalnim zasedbam.

Ustvarjalni elan ter prijetno in sproščeno druženje z njegovimi pevci naju je vodilo v kakovostno glasbeno – umetniško sodelovanje, ki mi pomeni dragoceno izkušnjo in prijeten spomin.

Veselim se njegovega jubilejnega praznovanja, mu iskreno čestitam in želim, da mu petje še naprej ostane emocionalna in ustvarjalna potreba. doktorica Dragica Žvar 40

30 let

ljubezni do glasbe

S podporo nadžupnije Šmartno je Kolerič ustanovil cerkveni otroški pevski zbor leta 1988. Čez štiri leta je prerasel v mladinski zbor, ki se je imenoval cerkveni mladinski mešani pevski zbor sv. Cecilije. Kot organist in zborovodja ga je vodil pet let. Otroški zbor je prepeval pri nedeljskih mašah ob spremljavi ansambla Samarijan ali orgel. Tudi mladinski mešani zbor sv. Cecilije je redno sodeloval pri sveti liturgiji v župnijski cerkvi. Za popestritev zborovskega programa je naštudiral in tudi predstavil Slovenski božič Matije Tomca, sodeloval na koncertih cerkvenih pevskih zborov dekanije, zapel je tudi na Primorskem in dvakrat sodeloval na območni reviji odraslih pevskih zborov Mislinjske doline.

41

30 let

ljubezni do glasbe

Janez Kolerič, zborovodja in organist Šmartno pri Slovenj Gradcu, januar 2009 Prvič sva se srečala daleč od doma v tujini, ko sva s kovčkom v roki prihitela nabirat znanja. Mladostna leta polna svežine, veselja, razigranosti, včasih hudomušnosti, so naju družila cela štiri leta. Čas beži in vse se spremeni. Odšla sva vsak v svojo smer uresničevat poslanstvo, ki sva ga čutila v sebi.

Po določenem času sva se znašla zopet skupaj tu v našem Šmartnem.

Ti kot domačin, aktiven zborovodja in organizator, jaz pa mlad in neizkušen župnik. Najino prvo srečanje naju je zopet spomnilo na prijetne mlade dni in začela sva sodelovati. Sprejel si vodstvo otroškega pevskega zbora, ki je prepeval pri nedeljski sv. maši ob10h. Začel si igrati tudi na orgle in se iz leta v leto bolj zavzeto vključeval v delo zborovodje in organista v naši šmarški nadžupniji. Vodil si otroke, usmerjal mladino. V mladinskem zboru si ustanovil ansambel Samarijan, ki je deloval celih15 let. Še vedno sodeluje pri vseh prireditvah 42

30 let

ljubezni do glasbe

in slovesnostih v nažupniji. Prirejaš mnoge koncerte. Zelo prijeten je koncert Pesem v maju na Homcu. Mislim, da bi bil ta zapis predolg za objavo, če bi vse dogodke posamično našteval, saj povsod sodeluješ in si zraven.

Naj bo zato hvala z besedami P. Bosmansa: Hvala »Reci hvala, mali človek, za tok ljubezni, ki gre tiho skozi svet. Zahvaljevati se pomeni spoznavati, kaj vse ti je bilo dobrega storjeno. Si sam dal luč svojim očem, ustvaril prste na roki? Nekako je v tem skrivnost ljubezni. Nekje te ima nekdo neizmerno rad. Zahvaljevati se pomeni spominjati se tistega, kar so drugi storili zate. Ljudje so bili dobri do mene. Skrbeli so zame, ko sem bil majhen. Spremljali so me, ko sem odrasel. Opogumljali so me, ko mi je šlo slabo. Bili so veseli, ker sem bil vesel jaz. Moje srce tega ne pozablja«.

Ostani zvest svojemu poslanstvu in vztrajaj.

Janez, hvala za vse!

Franc Rataj CM, nadžupnik in dekan

43

30 let

ljubezni do glasbe Koleričeva ustvarjalna zborovska dejavnost je prerasla okvire Mislinjske doline, ko je leta 1991 prevzel umetniško vodstvo kvarteta Svit iz Bevč pri Velenju.

Kvartet je pod njegovim vodstvom deloval deset let; hitro je napredoval in v tem času je izdal tri avdio-kasete in zgoščenko. Velja tudi omeniti, da je Kolerič pri kvartetu Svit različne melodije pozabljenih ljudskih pesmi prelil v štiriglasno moško zborovsko zasedbo in se tako preizkusil tudi v harmoniziranju. Večino teh skladb je z notami tudi zapisal.

Razglasitev predsednika države gospoda Milana Kučana za osebnost leta v Litiji

44

30 let

ljubezni do glasbe

Janez Kolerič – zborovodja in prijatelj Bevče pri Velenju, marec 2009 Kar verjeti ne moremo, kako čas beži.

Ne zdi se mi prav dolgo, ko smo se zbrali ob njegovem prejšnjem okroglem jubileju. Bilo je lepo, nepozabno, prav tako, kot si zasluži človek, kakršen je Janez.

Pogled in spomin včasih odtavata še bolj nazaj, nazaj v leto 1991, ko so se zbrali štirje, takrat še mladi fantje z željo, da bi prepevali. Imeli so veselje, posluh, želeli so narediti nekaj, da bi se ohranila slovenska ljudska pesem.

Kmalu so ugotovili, da brez strokovnega vodstva, brez človeka s tankim ušesom in prav tako pripadnika ubranega petja ne bo šlo. Imeli so srečo in spoznali so prav takšnega vodjo, kot so si želeli.

To je bil gospod Janez Kolerič.

Začetki so bili težki. Bili so kot otrok, ki hoče na noge, vendar je korak majav, negotov in plašen. Znal jih je bodriti prav naš Janez. Lahko se pohvalimo, da so pod njegovo taktirko izšli štirje nosilci zvoka in to v borih desetih letih. Uspeh s kakršnim se lahko pohvalijo le redki, uspeh, ki priča o popolni predanosti spoštovanega gospoda in prijatelja Janeza, da slovenska pesem ne bi izumrla.

45

30 let

ljubezni do glasbe Rekli smo prijatelj. Pri delu s pevci je vedno govoril in to ob srečanjih še danes poudarja, da pravo pesem lahko zapojo zgolj pravi prijatelji.

Hvala, spoštovani prijatelj! Hvala za vse, kar si storil za nas! Hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih po Tvoji zaslugi preživeli skupaj. Hvala za vzgled, pokončno držo ter navdih, da Slovenija potrebuje takšno skupino, kajti pesem je nenazadnje naša kulturna dediščina. Radi in s hvaležnostjo se Te spominjamo in mnogokrat na vajah steče beseda o Tebi, o Tvojem delu in predanosti slovenski ljudski pesmi.

Vedi, da se v besedah odraža le naše globoko spoštovanje.

Ob Tvojem dvojnem jubileju spoštovani slavljenec prejmi naše iskrene čestitke in željo, naj dobri Bog varno vodi Tvoje korake po poti življenja in ustvarjanja tudi v prihodnje.

S hvaležnostjo in spoštovanjem, za kvartet »SVIT« Andrej Koren

46

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 1994 je prevzel in devet let uspeĹĄno vodil moĹĄki pevski zbor Kajuh v Velenju. V tem obdobju je z zborom pripravil petinsedemdeset in osemdesetletnico delovanja ter posnel njihovo prvo avdio-kaseto.

47

30 let

ljubezni do glasbe

Janez Kolerič je v letu 1997 izoblikoval še štiri nove pevske sestave.

V Velenju so ga povabili k vodenju novo ustanovljenega ženskega pevskega zbora Vrtec, v katerem pojejo strokovne delavke velenjskih vrtcev. Pevke se udeležujejo vsakoletne območne revije odraslih pevskih zborov Pozdrav pomladi in se na podlagi strokovne ocene uvrščajo med najboljše zbore v Šaleški dolini. Udeležujejo se srečanj pevskih zborov vrtcev Slovenije, pohvalijo pa se lahko tudi z uprizoritvijo spevoigre Radovana Gobca Kresniček, ki jo je za otroke in njihove starše večkrat predstavil v Velenju in v drugih krajih Slovenije.

V letu 2007 je ženski zbor Vrtec s slavnostnim koncertom obeležil svoje desetletno uspešno delovanje. Program tega koncerta je tudi posnet na zgoščenki z imenom Desetnica. Pod njegovim vodstvom zbor uspešno deluje še danes.

Praznovanje 45-letnice Vrtca Velenje, leta 1997

48

30 let

ljubezni do glasbe

Intenzivna pevska vaja na Debelem rtiÄ?u 2003

49

30 let

ljubezni do glasbe

Na kulturnem dnevu slovenskih vrtcev v LJubljani leta 2008

Intenzivne pevske priprave v PortoroĹžu, februar 2009

50

30 let

ljubezni do glasbe

Ob jubileju zborovodje Janeza Koleriča Velenje, februar 2009 Glasba lahko pomiri, sprosti, razvedri, zabava…, zato je nepogrešljiva spremljevalka dobrega strokovnega dela v vrtcu. Za nekatere otroke je vrtec edini prostor, kjer se srečajo z raznoliko in kakovostno glasbo. Zavedam se, da je vzgled najmočnejše vzgojno sredstvo in da lahko le dobro usposobljene vzgojiteljice svoje glasbeno znanje prenašajo na otroke. Znanje in izkušnje, ki jih pevke pridobijo s prepevanjem v zboru pomagajo med otroki in zaposlenimi negovati in ohranjati lepo pesem. Z njo vnašajo v strokovno delo vedrino, ki je za kakovost odnosov tako med odraslimi, kot med odraslimi in otroki neprecenljiva in nepogrešljiva.

Zbor je s kvalitetnim izborom glasbe nemalokrat popestril pomembne dogodke v našem vrtcu in jim dal pridih svečanosti. Sodelovanje na odprtih vratih, prepevanje otrokom ob različnih priložnostih, priprava glasbenoplesne predstave Kresniček …vse to so dogodki, za katere sem prepričana, da bodo ostali v prijetnem spominu nam zaposlenim, zagotovo pa tudi marsikateremu varovancu našega vrtca.

51

30 let

ljubezni do glasbe Ob jubileju, ki ga letos praznuje umetniški vodja Ženskega pevskega zbora Vrtec Janez Kolerič, se mu želim iskreno zahvaliti za prizadevno, vztrajno in uspešno vodenje. Vse od ustanovitve zbora (leta 1997) je znal poskrbeti za upoštevanje interesov vrtca, hkrati pa je skrbel tudi za dobre strokovne podlage ter za rast kakovosti izvedbe programa.

Iskrene čestitke ob jubileju in še enkrat iskrena zahvala za dosedanje delo! mag. Metka Čas, ravnateljica Vrtca Velenje

52

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 1997 v Paki pri Velenju z zborovodjem Janezom Koleričem zaživi oktet Paka. Vodil ga je štiri leta.

Na otvoritvi obnovljene šole na Paškem Kozjaku 53

30 let

ljubezni do glasbe

V sodelovanju z vodstvom Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec je leta 1997 na šoli ustanovil dekliški pevski zbor, ki je pod njegovim vodstvom deloval dve leti.

V Starem trgu pri Slovenj Gradcu je po sedmih letih prekinitve zopet zaživel moški pevski zbor Fran Berneker (1997). Za zborovodjo so izbrali Janeza Koleriča, ki zbor vodi še danes. Zbor se udeležuje vsakoletne revije pevskih zborov Mislinjske doline in srečanj pevskih zborov usnjarske industrije Slovenije. V letu 2008 je bil moški pevski zbor Fran Berneker tudi organizator tega srečanja, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Leta 2006 se je udeležil mednarodnega festivala na Slovaškem, v letu 2007 pa je obeležil trideset let delovanja in posnel zgoščenko Naših 30 let.

54

30 let

ljubezni do glasbe

55

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 1999 Koleriča povabijo na Koroško. Na Prevaljah prevzame vodenje kvinteta Ajda, ki se je dvakrat udeležil mednarodnega festivala duhovne in narodne pesmi v Bardejovu in Vranovu nad Topl’ou na Slovaškem. V Ljubljani je v studiu Helidon posnel nekaj koroških ljudskih skladb za zgoščenko, ki pa žal ni izšla. Kvintet Ajda je kot zborovodja vodil dve leti.

V letu 1999 so ga povabili v Velenje, kjer je formiral ženski pevski zbor strokovnih delavk Doma za varstvo odraslih. Z njimi je sodeloval tri leta.

56

30 let

ljubezni do glasbe

Velenje, januar 2009 »Ko smo se delavci Doma za varstvo odraslih Velenje odločili sodelovati na prvem srečanju pevskih zborov delavcev Slovenije, ki delajo v domovih za starejše, smo se obrnili na g.

Janeza Koleriča. Čutili smo, da bo on tisti, ki bo razumel naše težave, začetniške korake in da je on tisti, ki bo vedel, kako in do kod sežejo naše zmogljivosti. Uspešno smo opravili svoj krstni nastop, ki ni bil zadnji in tudi sodelovanje z gospodom Koleričem ni bilo zadnje. Še nam je pomagal v pripravah in nas vodil k želenemu cilju, za kar smo mu iz srca hvaležni«.

Pevke Doma za varstvo odraslih Velenje 57

30 let

ljubezni do glasbe

Kolerič je leta 2000 prevzel moški pevski zbor Lipa Raduše pri Slovenj Gradcu. Zbor je uspešno nastopal na območni reviji odraslih pevskih zborov Mislinjske doline in se udeleževal vsakoletnih pevskih srečanj gasilskih zborov Slovenije. Z moškim pevskim zborom Lipa iz Raduš je sodeloval dve leti.

Na Ravne na Koroškem so ga leta 2004 povabili pevci, ki so si želeli prepevati dalmatinske pesmi. Nadeli so si ime Klapa Tugare. Uspešno so prepevali dalmatinske pesmi, sodelovali tudi na pevski reviji od Pliberka do Traberka in na pevskih festivalih v Dalmaciji. Pod njegovim vodstvom je klapa delovala dve leti.

58

30 let

ljubezni do glasbe

V Ponikvi pri Žalcu je Kolerič leta 2004 prevzel vodenje moškega pevskega zbora Ponikva, ki ga vodi še danes. Zbor je organizator srečanja pevskih zborov Pesem v maju, ki je tradicionalna pevska prireditev na Ponikvi. Vsako leto zapoje na reviji odraslih pevskih zborov občine Žalec in se redno udeležuje vseslovenskega srečanja pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zbor je v letu 2006 posnel svojo prvo zgoščenko Je detelja že rdeča, leta 2008 pa je s slavnostnim koncertom obeležil tridesetletnico delovanja.

59

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 2005 je Janez Kolerič za eno leto prevzel ženski pevski zbor Tenuto Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Leta 2005 je prevzel vodenje moškega pevskega zbora Goršek Štefan Čaki iz Šentjanža pri Dravogradu, ki ga je uspešno vodil dve leti.

60

30 let

ljubezni do glasbe

V letu 2008 so ga povabili na Ravne na Koroškem, kjer je prevzel umetniško vodstvo znanega Koroškega okteta. Trenutno se pod njegovim vodstvom oktet pripravlja za snemanje tretje zgoščenke in petdesetletnico delovanja.

V juniju 2008 je Kolerič prevzel umetniško vodstvo novoustanovljenega kvarteta Preša z Legna pri Slovenj Gradcu. Kvartet se je na začetku svojega delovanja s koncerti uspešno predstavil domačemu občinstvu, v avgustu 2008 pa je koncertiral tudi v Bardejovu na Slovaškem. Letos pripravlja zanimiv pevski program za svojo prvo zgoščenko.

61

30 let

ljubezni do glasbe

Kvartet PreĹĄa na sprejemu pri Ĺžupanu v Bardejovu, avgust 2008

62

30 let

ljubezni do glasbe

Janez Kolerič sodeluje z narodnozabavnimi ansambli in ljudskimi pevkami Leta 1995 so Janeza Koleriča povabili na Graško Goro, kjer je vokalnemu delu ansambla Fantje z Graške Gore pomagal pri pripravi za snemanje njihove prve avdio-kasete. Tudi v naslednjih letih jim je pomagal pri oblikovanju vokalnega petja v narodnozabavni glasbi, ki so jo v ansamblu, poleg prepevanja ljudskih pesmi, pospešeno ustvarjali in snemali. Ansambel je dvakrat gostoval na Slovaškem v Bardejovu, kjer je zaslovel z ljudsko in avtorsko narodnozabavno pesmijo. Z njimi je Kolerič sodeloval sedem let.

63

30 let

ljubezni do glasbe

V letu 2007 je prevzel pomoč pri ansamblu Odpev iz Dobrne. Ansamblu občasno pomaga pri pevski pripravi skladb za snemanje njihove prve zgoščenke.

Dobrna, januar 2009 »Ansambel Odpev je združila ljubezen do glasbe. Smo ljubitelji štiriglasnega moškega petja ob spremljavi frajtonarice. Radi zapojemo in zaigramo na porokah, obletnicah in drugih zabavnih prireditvah. Trenutno snemamo prvo CD ploščo pri založbi Zlati zvoki. Pri ustvarjanju nam pomagajo zelo izkušeni glasbeniki, kot so Brane Klavžar, Tine Lesjak, Igor Podpečan, Mike Orešar in Janez Kolerič. V veliko veselje in čast si štejemo, da smo v letu 2008 bili sprejeti na festival narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra. Predstavili smo skladbo, ki jo je z nami delal zborovodja Janez Kolerič«.

Ansambel Odpev

64

30 let

ljubezni do glasbe

Mislinja, januar 2009 »Smo ljudske pevke Lastovke iz Mislinjske doline. Letos praznujemo jubilejno peto leto delovanja. Nastopamo na različnih srečanjih Domačih godcev in pevcev v raznih krajih Slovenije, srečanjih pevskih zborov DI Slovenije, na občnih zborih raznih društev, reviji turističnega-humanitarnega društva Glas v Mariboru in še kje. Gostovale smo na TV Celje, na TV Maribor in tudi v tujini (Avstrija, Srbija), posnele dve zgoščenki, pripravljamo tudi tretjo in nekaj video-spotov. Druži nas veselje do lepega ljudskega petja saj s tem ohranjamo in prenašamo ljudsko izročilo bodočim rodovom.

Naše delo je povezano tudi s prijateljem Janezom, ki letos praznuje svojih častitljivih trideset let dela predanega glasbi in ljudem, željnim lepega petja. Zakaj? Za našo drugo zgoščenko nam je uvodno pesem Ptice lastovice na besedilo gospe Ane Uršej uglasbil gospod Boris Roškar iz Maribora. Petje natanko po notah pa nas je seveda »izpilil« kdo drug kot gospod Janez Kolerič.

In ravno na tej zgoščenki je tudi delo našega slavljenca. Pod številko 13 je prekrasna pesem z naslovom Moje sanje, ki jo je na besedilo gospe Ane Marzel v ljudsko triglasje uglasbil gospod Janez Kolerič. V pesmi so opisane sanje, v katerih avtorica besedila v cerkvi sv. Martina v Šmartnem na glavnem oltarju vidi Božjo mati Marijo. Uglasbitev te pesmi je namreč nekaj posebnega, saj prav zanjo dobivamo veliko pohval in poslušalci jo nagrajujejo z bučnimi aplavzi. Še posebej smo vesele, ker so pesem z navdušenjem sprejeli in pohvalili tudi visoki predstavniki cerkve, ko smo jo v živo zapele za radio Ognjišče.

Gospodu Janezu Koleriču čestitamo ob njegovem jubileju, za uspehe na glasbenem področju. Seveda velja vsa zahvala naše pevske skupine za dosedanjo pomoč in verjamemo v dobro sodelovanje tudi v bodoče«.

Ljudske pevke Lastovke

65

30 let

ljubezni do glasbe

Kako se lahko obotavljaĹĄ? Tvegaj!

Naj ti ne bo veÄ? mar za mnenje drugih, za govorice.

NajteĹžjo stvar na svetu naredi zase. Delaj zase. Spoprimi se z resnico.

Katherine Mansfield (1888-1923)

66

30 let

ljubezni do glasbe

67

30 let

ljubezni do glasbe

Ko si že tako daleč, da ne zmoreš niti koraka več, si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo sposoben prehoditi.

Grenlandski pregovor

68

30 let

ljubezni do glasbe

Glasbeni projekti in pobude Janez Kolerič je v kulturnem poslanstvu na različnih področjih glasbenega udejstvovanja vsestransko inovativen. Z veliko volje in premagovanjem številnih ovir je svoje zamisli uspeval uresničevati. Velikokrat je v svojem okolju doživljal negodovanje in nerazumevanje, tudi pri svojih sodelavcih. Ko pa so bile zamisli in odlični projekti zaključeni, se je vse spremenilo v zadovoljstvo, občudovanje in pohvale. Velikokrat mu je uspelo realizirati presenetljivo dobre glasbene prireditve, ki so polnile kulturne hrame v domačem kraju in Mislinjski dolini. Ni se zadovoljil le s tem, razmišljal je širše in pripravljal vedno nove oblike glasbenega dogajanja.

Veselo popoldne V poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bratje Janez, Božidar in Franc, člani ansambla Forum, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pripravljali glasbene prireditve z naslovom Veselo popoldne. Z ansamblom so otroci in mladina prepevali popularne popevke tistega časa. Že takrat so to bile karaoke, ki so šele veliko pozneje postale zelo popularna prireditev v Sloveniji.

Ansambel Forum. Od leve: Janez Kolerič, Božo Kolerič, Miro Dokl, Franc Kolerič, Tone Temnikar 69

30 let

ljubezni do glasbe

Kaseta Tebi V Janezu Koleriču živi nemiren glasbeni duh, ki ga žene k ustvarjanju.

Različne oblike instrumentalnega in vokalnega udejstvovanja mu dajejo navdih tudi za avtorsko glasbeno izražanje. Leta 1993 je v studiu radia Alfa v Slovenj Gradcu posnel 10 vokalno instrumentalnih skladb (balad), ki so izšle na avdio kaseti z naslovom Tebi. Poleg tega ustvarja instrumentalno glasbo in je nekaj skladb tudi posnel. Še posebej v zadnjih desetih letih harmonizira, prireja in se tudi preizkuša v skladanju zborovske glasbe. Ob šestdesetletnici Kulturnega društva Šmartno je v samozaložbi izdal pesmarico, v kateri je dvaindvajset harmonizacij ljudskih pesmi za moški zbor z naslovom Takšne in drugačne.

70

30 let

ljubezni do glasbe

Pesem v maju, na Homcu Podružnica nadžupnije Šmartno je tudi Marijina cerkev na gričku Homec, ki ga Kolerič imenuje »oaza miru«. Ko nastopijo pevske počitnice, še posebej rad obišče Homec in v Marijini cerkvi za svojo dušo igra na orgle. Pred dvanajstimi leti je zbral mlade iz nadžupnije, ki so mu med šolskimi počitnicami pomagali urediti prostor pred cerkvijo.

Postavili so mogočno leseno stopnišče in obnovili del obzidja. Sam pa se je lotil obnove najstarejše kapelice na »gričku miru«, za katero še vedno redno skrbi. Kot organist v nadžupniji Šmartno je vodil cerkveni mladinski mešani zbor sv. Cecilije, s katerim je v maju leta 1997 organiziral srečanje mladinskih pevskih zborov s Primorske, z Gorenjske, s Štajerske in Koroške. Na tem koncertu je sodeloval tudi ansambel Samarijan nadžupnije Šmartno, ki je izvajal ritmično duhovno glasbo. Navdušenje je bilo veliko in Janez je tudi v naslednjih letih skrbel za koncerte na Homcu v Marijinem svetišču, še posebej v mesecu Šmarnic. To vsakoletno srečanje pevskih skupin in zborov iz raznih krajev Slovenije je poimenoval Pesem v maju. Zadnja leta to pevsko prireditev organizira moški pevski zbor Šmartno.

Združeni mladinski mešani pevski zbor na Homcu leta 1997 71

30 let

ljubezni do glasbe

Stopaj po sledi mavrice, stopaj za zvoki pesmi in vsepovsod te bo obdajala lepota.

Po sledi mavrice vodi pot iz najgostejĹĄe megle.

Navajska pesem

Cervek sv. Marije na Homcu, Ĺ martno pri Slovenj Gradcu

72

30 let

ljubezni do glasbe

73

30 let

ljubezni do glasbe

Rožnovenska maša Janez je razmišljal tudi o mesecu oktobru, ki je mesec rožnega venca.

Ob tej priložnosti je sestavil razširjen moški zbor, ki so ga sestavljali Koroški oktet in pevci Mislinjske doline. Imenoval ga je Societas cantorum in z njim pripravil Rožnovensko mašo, ki so jo v oktobru 2002 zapeli na Homcu ob spremljavi orgel (Tomaž Tozon). Ponovitev te maše je bila pri sv. Jožefu v Celju.

74

30 let

ljubezni do glasbe

Moški pevski zbor Societas cantorum, Homec 2002

Ekumenski koncert Že dolgo ima Kolerič veliko željo organizirati mednarodni ekumenski festival, na katerem bi prepevali zborovsko cerkveno glasbo katoličani, pravoslavci in evangeličani. Žal takšno organizacijo v kraju in občini ni bilo mogoče realizirati. Vseeno je organiziral Ekumenski koncert, na katerem je predstavil cerkveno zborovsko glasbo treh krščanskih Cerkva, ki delujejo v Sloveniji. Koncertni program je bil sestavljen s pesmimi Evangeličanske, Pravoslavne in Katoliške cerkve. Z združenim moškim pevskim zborom Societas cantorum ga je predstavil v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu ter na mednarodnem festivalu duhovne in narodne pesmi v Vranovu nad Topl’ou na Slovaškem leta 2004.

75

30 let

ljubezni do glasbe

Moški pevski zbor Societas cantorum v cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, leta 2004

Latinska božična maša Razmišljal je tudi, da bi božični čas lahko obogatil z dobrimi božičnimi koncerti. Obrnil se je na svojega dolgoletnega mentorja gospoda Tomaža Tozona, ki mu je posredoval čudovit božični pevski program.

Moškemu pevskemu zboru Šmartno je ponudil Latinsko mašo za sopran, alt in moški zbor, skladatelja Kamila Maška v priredbi Anžeta Močnika, ki jo je za božič leta 2001 zapel v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Vsako leto moški pevski zbor Šmartno s solistkama Sonjo Simetinger in Mirjam Podstenšek v Šmartnem, v cerkvah Mislinjske doline in različnih krajih Slovenije izvaja Latinsko mašo, ki jo obogati z božičnim koncertom. Leta 2007 jo je posnel za božično zgoščenko Nocoj je sveta noč in predstavil tudi na mednarodnem pevskem festivalu duhovne in narodne pesmi v Vranovu nad Topl’ou na Slovaškem.

76

30 let

ljubezni do glasbe

MoĹĄki pevski zbor Ĺ martno z gosti po koncertu 25. 12. 2001

77

30 let

ljubezni do glasbe

Slovenski protestantski napevi in Projektni moški pevski zbor Pri oblikovanju pevskega programa za Ekumenski koncert je Koleriču primanjkovalo skladb za predstavitev cerkvene zborovske glasbe evangeličanov. Obiskal je škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji magistra Gezo Erniša, ki mu je skladbe z navdušenjem posredoval. Med temi skladbami je Janez našel tudi protestantske korale, ki so jih zapisovali v svojih knjigah slovenski protestanti. Srčno si je želel korale čim prej predstaviti pevcem in poslušalcem. Idejo je uresničil, ko je formiral petdesetčlanski združeni »Projektni moški pevski zbor«, se-

78

30 let

ljubezni do glasbe

stavljen iz moških zborov, ki jih vodi, in v letu 2006 ustvaril edinstven dramsko-pevski projekt.

Ob obletnici Martina Lutra in 420-letnici Trubarjeve smrti je iz originalnih protestantskih pesmaric (od 1550 do 1595) pripravil Trubarjeve, Dalmatinove in Kreljeve pesmi v takratni obliki koralnega petja in v slovenskem jeziku 16. stoletja. Hkrati je bilo Trubarjevo delo in pomen nazorno prikazano v pridigah (igralec Drago Seme) in spremni besedi, ki je vsebovala glasbeno in družbeno življenje tistega časa

Projektni moški pevski zbor na nastopu v Slovenj Gradcu leta 2006

(moderator Jurij Berložnik). Prve izvedbe v Slovenj Gradcu se je udeležil tudi evangeličanski škof magister Geza Erniša. Pri vstopu pa so se obiskovalci ustavljali ob potujočem srednjeveškem tiskarju Vladimirju Abramu, ki je odtiskoval Trubarjeve portrete. Slovenske protestantske napeve je Projektni moški pevski zbor v letu 2007 predstavil tudi na poletnih kulturnih prireditvah in ob dnevu reformacije v Slovenj Gradcu; gostoval pa je tudi v Ljubljani, Murski Soboti in ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja leta 2008, v Bodoncih na Goričkem.

79

30 let

ljubezni do glasbe

Na prireditvi je bil tudi škof evangeličasnke cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša

Projektni moški pevski zbor v Bodoncih na Goričkem, leta 2008 80

30 let

ljubezni do glasbe

Spoštovani, Moravske Toplice, januar 2009 slovenski knjižni jezik je nedvomno zrasel na temeljih protestantizma.

Vendar je Trubar bil tudi na glasbenem področju glavni ideolog. V času reformacije svojih začetkov in svojega razcveta na Slovenskem namreč nista doživela samo jezik in književnost, temveč tudi glasbeno življenje v slovenskem jeziku. V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da sem lahko v Trubarjevem letu 2008 kakor tudi že prej sodeloval z ljudmi, ki so protestantske napeve in pesmi Trubarja in njegovih predstavili širši slovenski javnosti.

Med take ljudi sodi tudi zborovodja Janez Kolerič s svojim projektnim moškim zborom, ki je prepoznal duha časa in s številnimi nastopi, tako po evangeličanskih cerkvah kakor tudi širše dal svoj prispevek, da 81

30 let

ljubezni do glasbe je slovenska protestantska cerkvena pesem preteklosti postala sedanjost in spet zaživela v vsej svoji veličini med nami.

Le tisti narodi, ki zmorejo svojo preteklost povezati z živim časom in iz te preteklosti živeti in se duhovno bogatiti ter rasti, zmorejo korak naprej.

Primož Trubar in njegovi so Slovence popeljali na pot tiste resnice, ki nas zavezuje še danes, da vse bolj živimo svojo avtohtonost in avtonomnost, govorimo lepo slovensko besedo in pojemo lepe slovenske pesmi.

Hvala, da nam jih pomaga peti tudi gospod Janez Kolerič s svojimi. Njemu ob 30. obletnici njegovega zborovskega dela, in zborom, ki jih je vodil ali jih še vodi, iskreno čestitam ter tudi v prihodnje želim veliko uspehov, glasbenih užitkov in Božjega blagoslova.

Z odličnim spoštovanjem, mag. Geza Erniša, škof

82

30 let

ljubezni do glasbe

Srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije Ko je Janez Kolerič leta 1980 ustanovil moški pevski zbor Gasilskega društva Šmartno je v njem tlela ideja, da bi lahko pevski zbori najbolj množične organizacije v Sloveniji imeli svoja pevska srečanja.

Leta 1984 je idejo uresničil, ko je ob pomoči moškega pevskega zbora in Gasilskega društva Šmartno v Šmartnem pri Slovenj Gradcu organiziral prvo srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije. Srečanje pevskih zborov je postalo tradicionalno in se vsako leto organizira

v različnih krajih Slovenije, kjer delujejo gasilski pevski zbori. Srečanja so postajala množična, zbori so izbirali vse bolj zahtevne pesmi in tako kvalitetno rasli in prispevali pomemben delež k splošni podobi slovenskega zborovskega petja. Tradicionalna srečanja so prerasla v vseslovensko pevsko prireditev, ki ji glasbeniki priznavajo ugled in spoštovanje; prav tako pa je ta oblika pevske kulture pomemben doprinos kulturnemu dogajanju v gasilskih vrstah v Sloveniji, ki ima stoštiridesetletno tradicijo.

V notnem arhivu svojega očeta je Janez našel pesem Gasilska, ki jo je na besedilo ravnatelja Osnovne šole Šmartno, Edvarda Resnerja, 83

30 let

ljubezni do glasbe

Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev na kongresu GZS v Slovenj Gradcu leta 1993

Zgoščenka združenega moškega pevskega zbora slovenskih gasilcev

84

30 let

ljubezni do glasbe

leta 1949 uglasbil domačin Ivan Krpač, organist in zborovodja, vnet gasilec in kulturno politični delavec v Šmartnem. To pesem so zapeli v združenem moškem pevskem zboru že na prvem srečanju gasilskih zborov v Šmartnem, potem pa na vsakoletnih pevskih srečanjih. Koleričeva zasluga je tudi, da je Gasilsko na dvanajstem gasilskem kongresu, leta 1993 v Slovenj Gradcu, Gasilska Zveza Slovenije razglasila za himno slovenskih gasilcev.

V brošuro ob jubilejnem 20. srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije (2004) je gospa Liza Krpač, predsednica Zveze kulturnih društev Mislinjske doline, zapisala: … »Ponosni smo, da je Ivan Krpač naš domačin, ki je bil 45 let svojega življenja gasilec, od tega 19 let gasilski poveljnik, kot kulturni ustvarjalec dodal v zgodovinski mozaik slovenskega gasilstva svoj žlahtni kamen pesem, ki je postala himna vseh slovenskih gasilcev.

Prav tako smo ponosni, da je Janez Kolerič, naš domačin iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, priznan kulturni delavec in zborovodja v naši občini, Koroški in Savinjsko-Šaleški regiji, obogatil kulturno življenje slovenskih gasilcev z vsakoletnimi tradicionalnimi srečanji in pesem Ivana Krpača vtkal v gasilsko kulturo današnjega časa.« …

Organiziral je tudi, da je združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev pomladi leta 2005 v Ljubljani posnel svojo zgoščenko z imenom Ko gasilci zapojo. Leta 2007 je bil na njegovo pobudo uradno usta-

Otvoritev spominske plošče slovenskim gasilcem Ig pri Ljubljani leta 2002 85

30 let

ljubezni do glasbe

novljen Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev, ki šteje več kot sto petdeset pevcev in pripravlja samostojni koncert. Vsa leta pa za vsakoletna srečanja skrbi tudi Gasilska Zveza Slovenije, še posebej predsednik Gasilske zveze Slovenije gospod Tone Koren in častni predsednik Zveze, gospod Ernest Eöry. Petindvajseto jubilejno srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije bo letos maja v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Koleriču sta ob njegovem jubileju čestitala predsednik Gasilske zveze Slovenije, univerzitetni diplomirani psiholog Toni Koren in dolgoletni, sedaj pa častni predsednik Zveze, Ernest Eöry.

Pismo Janezu Koleriču za 60. rojstni dan Dragi Janez!

Sevnica, februar 2009 So ljudje, ki jim je dano ob rojstvu in stkano v življenju tisto dobro, prepoznano v optimistični drži, poštenosti v vedenju in predanosti duhovnim vrednotam. Ljudje, ki znajo prisluhniti sogovorniku, razumeti v njem veselje in žalost, sprejemati njegovo drugačnost in hkrati vabiti k ustvarjalnemu sodelovanju.

Le resnično bogati vedo, da razum, še posebej tisti namenjen materialnim dobrinam, ni dovolj za lepoto življenja. Vedo, da je slednjo iskati v prisluhu čustev kot odgovor na prijazno besedo, iskren pogled in zaznaven dotik. Dotik ... maternega jezika, zapete slovenske pesmi, domačega kraja, domovine, korenin in svojega porekla.

86

30 let

ljubezni do glasbe

Gre za preseganje, tudi izjemnost.

Med temi ljudmi zelo jasno prepoznavam in vidim celovito podobo Šmarčana, predanega glasbi in zborovskemu ustvarjanju, gospoda Janeza Koleriča.

Nanj smo še posebej ponosni slovenski gasilci, saj je v svoji močni ljubezni do pete pesmi že pred leti začutil potrebo po ustanovitvi in vodenju domačega gasilskega pevskega zbora.

Začeto delo je pred 25. leti nadgradil z udejanjeno idejo srečanj gasilskih pevskih zborov Slovenije. Koleričeva pa je tudi zasluga, da je pesem rojaka – prav tako Šmarčana, Ivana Krpača, z naslovom »Gasilska«, postala leta 1993 slovenska gasilska himna. Slednjo je nato, skupaj z ostalimi gasilskimi pesmimi, izdal v dragocenem zapisu zbirke pesmi »Ko gasilci zapojo«.

Janez, ob vsem dolgoletnem delu in številnih dosežkih, podarjenih drugim in sebi, je dobro vedeti, da so tudi ljudje, ki opazijo prizadevanja in dobra dela, se veselijo s stvarnikom le- teh in znajo biti hvaležni.

Moja pričakovanja ob najinem prvem srečanju izpred 30 let so bila upravičena.

Hvala ti za tvoj pomemben in trajen prispevek k bogatenju kulturnega in družabnega življenja v naših številnih gasilskih društvih.

Iskrene čestitke ob rojstnem dnevu.

Toni KOREN, predsednik Gasilske zveze Slovenije 87

30 let

ljubezni do glasbe Ob 60. obletnici Janeza Koleriča Murska Sobota, februar 2009 Janez Kolerič praznuje letos 60 let življenja, ki ga je v veliki meri posvetil kulturnemu delu na Koroškem in širše. Njegovo tridesetletno ustvarjalno delo na zborovskem področju pomeni veliko tudi pri razvoju kulturne dejavnosti med gasilci. Organiziral je kar nekaj pevskih zborov in jih še vodi. Za nas gasilce, in tudi mene osebno, je posebej pomembno, da je leta 1980 ustanovil prvi moški gasilski pevski zbor Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu. S tem je obudil dejavnost, ki je bila med gasilskimi društvi že nekoč zelo razširjena.

Janez Kolerič je leta 1984 organiziral prvo srečanje gasilskih pevskih zborov v Sloveniji. Srečanje je bilo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Od takrat naprej so bila vsako leto v enem od krajev, kjer so bili pevski zbori doma, organizirana taka srečanja.

Tako bo letos že petindvajseto srečanje, in sicer zopet v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Sam sem se udeležil dvajset srečanj, z vsakega pa sem prišel z močnimi vtisi. V imenu Gasilske zveze Slovenije, in osebno, sem podpiral organizacijo

88

30 let

ljubezni do glasbe

posameznih srečanj. Spominjam se posameznih razgovorov in srečanj z zborovodji in predstavniki Prostovoljnih gasilskih društev, kjer smo se pogovarjali o nadaljnjem razvoju in obliki teh srečanj. Dal sem tudi predlog, da moramo v Gasilski zvezi Slovenije doseči, da bo na srečanja prihajalo najmanj dvajset gasilskih pevskih zborov.

Ta predlog se tudi uresničuje.

Spoštovani prijatelj Janez, hvala vam za vaše neumorno in vizionarsko delo na zborovskem področju, za vse, kar ste naredili za razvoj kulture v okviru slovenskega gasilstva; hvala tudi vsem vodjem in nastopajočim pevkam in pevcem gasilskih zborov v Sloveniji za sodelovanje. Želim vam veliko zdravja in osebnega zadovoljstva ter da se bo še dolgo slišala lepa slovenska pesem iz grl pevcev, ki jih bo vodila taktirka v vaši roki.

Iskrene čestitke!

Ernest Eöry, častni predsednik Gasilske zveze Slovenije

89

30 let

ljubezni do glasbe Kako sem spoznal gasilske zbore Slovenije in Janeza Koleriča Cirkulane, januar 2009 Gasilec sem od leta 1951. V mladosti sem bil v desetini za tekmovanja, kasneje pa tudi tajnik in blagajnik Gasilskega društva v Cirkulanah.

Pred triindvajsetimi leti sem spoznal moški pevski zbor Gasilskega društva Hajdoše, ki ga je vodil zborovodja Valentin Žumer. Po njegovi smrti sem jaz postal njihov zborovodja. Moški pevski zbor PGD Hajdoše je sodeloval že na prvem srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije (1984) v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in tako sem ta pevska srečanja spoznal tudi jaz. Takrat sem spoznal tudi gospoda Janeza Koleriča, ki je idejni vodja teh čudovitih pevskih srečanj v Sloveniji.

Všeč mi je njegova zagnanost, da srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije nemoteno potekajo vsako leto in želim si, da tako ostane še mnogo let!

Janez hvala Ti! Jože Dernikovič, zborovodja

90

30 let

ljubezni do glasbe

Ob praznovanju zborovodje Janeza Koleriča Novo mesto, februar 2009 Janeza Koleriča poznam že od prvega srečanja gasilskih pevskih zborov Slovenije, katerega pobudnik in organizator je bil leta 1984, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Že ob prvem stiku z njim sem spoznal, da je navdušeno predan slovenski pesmi in zborovodstvu. Od tedaj se srečujemo vsako leto in se pogovarjamo o uspehih in težavah, ki nas tarejo, ker mladi ne kažejo več toliko zanimanja za petje kot nekoč. Pri Janezu Koleriču občudujem njegovo predanost in zagnanost za zborovsko petje. Kljub težavam mu je uspelo, da gasilski pevski zbori gojijo pesem in se vsako leto srečujejo v različnih krajih Slovenije, da pokažejo, kaj so se v preteklem letu naučili.

Janez je neke vrste duša in motor teh srečanj. Ob njegovem jubileju mu čestitam in mu želim še veliko pevskih uspehov, predvsem pa zdravja, da bi še naprej tako zavzeto deloval na področju zborovodstva. prof. Anton Fink, zborovodja, Novo mesto

91

30 let

ljubezni do glasbe

Prijatelju Janezu – očetu srečanj gasilskih pevskih zborov Slovenije Gornja Radgona, januar 2009 Moje prvo srečanje z znanim in zelo spoštovanim zborovodjem Janezom Koleričem iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je bilo pred desetimi leti ob stotridesetletnici gasilstva na Slovenskem v Metliki, kjer je leta 1999 naš Gasilski oktet iz Gornje Radgone prvič sodeloval na srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije.

Po koncertu v Metliki smo se zbrali vsi prisotni zborovodje na posvetu za naše nadaljnje delo. Čeprav je bilo naše poznanstvo še na samem začetku, je bila moja pobuda, da v letu 2000 prevzamemo organizacijo srečanja gasilskih pevskih zborov, takoj sprejeta, saj smo tega leta tudi praznovali štiridesetletnico delovanja Gasilskega okteta Gornja Radgona.

Gospod Janez nam je bil takoj pripravljen pomagati pri pripravi srečanja.

92

30 let

ljubezni do glasbe

V letu 2000 je bilo srečanje z njim še bolj osebno, ko nam je s svojimi izkušnjami svetoval pri organizaciji v Gornji Radgoni. To njegovo sodelovanje in pomoč je meni in vsem mojim pevcem v oktetu ostalo v izredno lepem spominu.

Vsa naslednja pevska srečanja, ki so potekala v različnih krajih Slovenije, so naše pevsko prijateljstvo še poglabljala. Gospodu Janezu tudi vsa pohvala za njegovo pobudo in organizacijo pri zgoščenki Ko gasilci zapojo, ki smo jo z združenim gasilskim moškim pevskim zborom Slovenije posneli pred štirimi leti. Ni bilo naključje, da smo na srečanju v Gornji Radgoni gospoda Janeza imenovali za očeta, saj je pobudnik teh srečanj in se z vsemi svojimi sposobnostmi trudi, da bi naša slovenska pesem v gasilskih vrstah živela še v prihodnje.

Veselimo se že, da bomo lahko sodelovali na naslednjem srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije.

Spoštovani pevski prijatelj Janez, naj Ti ob tvojem jubileju še osebno izrečem zahvalo za Tvojo predanost petju in vodenju zborov, za prijateljstvo med nami in bodi nam še naprej oče naših pevskih srečanj.

Karel Korošec, umetniški vodja Gasilskega okteta, Gornja Radgona

93

30 let

ljubezni do glasbe

Krpačevi dnevi Krpačevo in Koleričevo družino je povezovalo predvsem petje in veliko prijateljstvo med Ivanom Krpačem in Janezovim očetom, ki je bil odličen pevec Krpačevega pevskega zbora. Oba sta igrala tudi violino

Janko Kolerič in Ivan Krpač s harmonikašem v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 1943

in ob raznih priložnostih zaigrala v ansamblu ob spremljavi harmonike. Za zbornik ob šestdesetletnici Kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu je Janez zapisal: »Ko sem si smelo zadal nalogo, da v kraju oživim zborovsko dejavnost, sem bil prežet z mislijo na njeno svetlo preteklost v Šmartnem, o kateri mi je oče pripovedoval. Govoril mi je tudi o življenju in delu svojega velikega prijatelja Ivana Krpača in s kakšno vnemo je on vršil to zborovsko poslanstvo. Z velikim in svetim spoštovanjem je postal moj vzornik …« Domačemu kraju in širšemu slovenskemu prostoru je Janez Kolerič začel odkrivati Krpačevo delovanje na kulturnem in družbenem področju v kraju in vsej Koroški. Ob stoletnici njegovega rojstva 1998. je bil pobudnik 94

30 let

ljubezni do glasbe

spominske kulturne prireditve, ki jo je poimenoval Krpačevi dnevi.

Prireditev je prerasla v tradicionalni kulturni projekt, ki vsako leto v decembru ponudi na ogled in v poslušanje štiri prireditve – koncerte, folklorne večere, gledališke predstave ter literarne večere. Prireditve potekajo v Šmartnem in v različnih krajih Mislinjske doline, v izvedbi znanih poklicnih glasbenikov, pevcev ter igralcev, redno pa so vanje vključeni tudi Janezovi pevci ter ostale skupine Kulturnega društva Šmartno.

95

30 let

ljubezni do glasbe

Na spominski prireditvi ob 100-letnici rojstva Ivana Krpača v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 1999 (v prvi vrsti sedijo svojci Ivana Krpača)

Iz brošure ob stoletnici rojstva Ivana Krpača: » … V številni družini organista Gregorja Krpača, ki je bil tudi zbiralec in prirejevalec narodnih pesmi v stiku s takratnimi ljubljanskimi skladatelji, se je na Janezovo, 27. decembra 1898, rodil sin Ivan. Bil je krepak in bister.

V šoli je bil odličnjak, obdarjen z mnogimi veščinami in talenti. Že kot deček je znal »vražje« igrati na orgle in na druge takrat dosegljive instrumente. Komaj petnajstletni deček je z izkazom o poklicu organista šel službovat na drugo stran Pohorja pod Prihovo … Po vojni je sodeloval v bojih za slovensko severno mejo.

Zamujeno šolanje je deloma na96

30 let

ljubezni do glasbe

Ob odkritju spominske plošče Ivanu Krpaču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 2002

Janez Kolerič polaga venec

domestil tako, da je opravil izpit za državnega uradnika in absolviral takratno orglarsko šolo v Ljubljani.

Med obema vojnama je služboval v domačem kraju. Bil je hkrati občinski tajnik in organist. Loteval se je ustanavljanja številnih kulturnih, športnih in drugih organizacij in društev, tudi gasilstva, in v njih uspešno delal. Posebno lepe uspehe je imel z zborovskimi in instrumentalnimi skupinami. Šmartno je po njegovi zaslugi postajalo središče 97

30 let

ljubezni do glasbe

Družina Ivana Krpača ob odkritju spominske plošče

družbenokulturnih dejavnosti v Mislinjski dolini, pomembno tudi za celotno območje Koroške … Nemška okupacija pa je zaustavila tudi delovanje večine takratnih kulturnih in športnih društev. Ivan Krpač se je brez oklevanja takoj odločil za upor. Že enainštiridesetega leta je bil na ustanovnem sestanku OF izbran za predsednika območne organizacije. Znane so njegove akcije proti izseljevanju in njegova drzna dejanja, ki so bila povezana z oskrbo partizanskih enot in z usmerjanjem mladih fantov v partizane … Po osvoboditvi je postal prvi predsednik Krajevnega ljudskega odbora Šmartno. Ostal je farni organist. Obnovil je delovanje večine predvojnih društev. Zavidljive uspehe je žel z organiziranjem dramskih uprizoritev in koncertnih nastopov. Posebej odmevne so bile spevoigre: »Kovačev študent« V. Vodopivca, Resnerjeva »Kdo je požigalec«, za katero je glasbo napisal sam, in krajša spevoigra »Naprej zastava slave« za otroške glasove, ki jo je z velikim uspehom takoj po vojni izvajalo petero njegovih otrok.

Za velik shod gasilskih društev leta 1949 v Šmartnem je napisal gasilsko pesem, ki se je takrat prvič pela, zdaj pa jo pojejo vsi slovenski gasilski zbori kot svojo gasilsko himno. Pomembno je poudariti, da je bila Krpačeva družina velik pripadnik gasilstva. Ivan Krpač je bil vse 98

30 let

ljubezni do glasbe

svoje življenje predan in zavezan gasilstvu – 19 let je bil v Šmartnem poveljnik. V zgodovinski mozaik slovenskega gasilstva je dodal svoj žlahtni kamen, pesem, ki je leta 1993 postala slovenska gasilska himna. Zasluge za to ima zborovodja Janez Kolerič, ki je pesem našel v glasbeni zapuščini svojega očeta in jo oživil s svojim moškim zborom …Ivan Krpač je umrl aprila 1953. leta, star šele petinpetdeset let. Na dan pogreba, ko je mati s petimi nedoraslimi otroki hodila v sprevodu, se je v žalost ogrnila cela dolina. Za nekaj trenutkov je Ivan Krpač poslednjič zbral množice, ki so se zgrnile v Šmartno. Govorili, recitirali in peli so, njemu v slovo. Šmarški pevci so se na Štefanovo še kakih trideset let redno zbirali na njegovem grobu, v krogu okrog njega, v srcu doline in prepevali vesele slovenske na predvečer njegovega rojstnega dne …«

Ob jubileju delovanja gospoda Janeza Koleriča na glasbenem področju Ljubljana, december 2008 V razvoju kulturnega delovanja na križiščih tradicionalnih in sodobnih oblik glasbene umetnosti se je srečno in izjemno uspešno uveljavil ugled zborovskega petja, ki mu je v svojih bližnjih in daljnih krajih botroval gospod Janez Kolerič s svojo sposobnostjo in pedagoškim posluhom.

V svojem dolgoletnem delovanju kot zborovodja različnih glasbenih sestavov je iskal sveže, inovativne in idej polne energije, prostrano in svobo99

30 let

ljubezni do glasbe

dno je prisluhnil tako sodobnemu svetu kot zakladnici davnih časov in ljudski tvornosti, kjer je na novo odkrival lepoto in pomen univerzalne glasbene govorice. To je bilo obetavno obdobje za Šmartno, za oblikovanje kulturnih dogodkov in podoživljanje glasbenih tradicij ob Krpačevih dnevih, bilo je obetavno obdobje za kulturo nasploh, za vrednote, ki pomembno sooblikujejo človeško civilizacijo, bogatijo človekovo vsakdanje bivanje in delo ter spodbujajo napredek.

Srečno naključje, ki je izhajalo iz zgodovinsko živega kulturnega življenja ljudi v Šmartnem, Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini, v katerem sta glasbeno ustvarjalnost, zborovsko petje in sploh kulturni utrip skupaj s pevkami, pevci, poslušalci in občani vidno zaznamovala in vrednotila tako njegov oče kot moj oče, je Janezu Koleriču ob njegovi nadarjenosti izostrilo občutek za umetniško vrednost glasbenega izročila slovenskega naroda in naših rodov ter globoko v njegovi osebnosti spodbudilo plemenito poslanstvo, ki mu je posvetil svoje delo in življenje. Mnogi poklici bi ga lahko zvabili drugam, saj je umetniško oblikovanje zborovskega petja zahtevno delo po mnogih razsežnostih in strokovnih znanjih. Odgovorno in dejavno povezuje pevce s pesniki, s skladatelji, z glasbenimi instrumentalisti in drugimi umetniki v subtilni in poetični zborovski svet harmonije in lepote, za katerega je potrebno mnogo vztrajnega dela, prizadevnosti, vaj, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Pesem je mogoče peti le tako, da ubrano, svobodno in iskreno zazveni skozi ozko grlo iz vsega srca in po teh edinstvenih strunah znova vstopi v srca poslušalcev, da jih vzradosti. To pa je umetnost.

Skozi vso znano človeško zgodovino je ljudi spremljala glasba, zvesto in verno je spremljala njihova življenja s petjem in pesmimi, ki so jih ljudje ustvarjali iz svojih izkušenj in ki so izražale njihova hrepenenja in ljubezni, njihove boje za boljše življenje, njihov pogum za premagovanje težav in njihova slovesna občutja ob dobrih dosežkih in sreči. Skozi pesmi in petje se je tako kar najbolj razumljivo in vidno zapisovala pot našega naroda skozi zgodovino in razvoj.

100

30 let

ljubezni do glasbe

V veliko veselje mi je, da je gospod Janez Kolerič tako uspešno ohranjal in razvijal to našo lepo in pomembno zborovsko tradicijo in iskreno mu čestitam ob jubileju njegovega dolgoletnega glasbenega angažmaja. Iz vsega srca mu želim, da bi se s to glasbeno dejavnostjo še naprej zavzeto ukvarjal in jo uspešno razširjal med ljudmi, v zadovoljstvo pevk in pevcev ter v radost vsem ljudem in zvestim ljubiteljem zborovskega petja. Štefka Krpač Kučan

Ciril Krpač preizkuša nove orgle v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 2002

101

30 let

ljubezni do glasbe

Do krajev, kamor se splaÄ?a iti, ni nobenih bliĹžnjic.

Beverly Sills

102

30 let

ljubezni do glasbe

Gostovanja v tujini

Brno - Češka

Čehoslovaška Bistrica nad Pernštajnom – 1990, 1991 Brno – 1991, 1992 Holič – 1992 Spomladi 1990 je zborovodja gospod Jože Leskovar iz Slovenj Gradca, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preko gostovanja s svojim dekliškim zborom na Češkem navezal in ohranil stike s profesorjem glasbe Jozefom Kšico, dal Koleriču pobudo za gostovanje dekliškega pevskega zbora Šmartno v Bistrici nad Pernštajnom. Ker je Janez ta zbor že pripeljal v sam vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja ter imel po vseh merilih pripravljen kvaliteten in zahteven koncertni program, je sprejel povabilo za pevsko izmenjavo.

103

30 let

ljubezni do glasbe

Kulturno društvo Šmartno je bilo gostitelj pevskega zbora Vysočina in godbe na pihala, ki so pod vodstvom profesorja Jozefa Kšice koncertirali v Šmartnem, Mislinji in v Slovenj Gradcu. Na povratno srečanje v Bistrico nad Pernštajnom pa je Janez popeljal dekliški pevski zbor Šmartno ter moški pevski zbor Kope – Legen. Ob tej pevski izmenjavi je Janez spoznal profesorja Jana Krála z glasbenega konservatorija v Brnu, ki je naslednje leto pomagal organizirati gostovanje. Tako je dekliški pevski zbor koncertiral v katedrali sv. Mihaela v Brnu, kjer je navdušil številno občinstvo, ponovno pa je koncertiral tudi v Bistrici nad Pernštajnom. Leta 1992 je profesor Jan Král pomagal organizirati pevsko turnejo v Holič, kjer sta se dekliškemu pevskemu zboru pridružila še moški pevski zbor Šmartno in ansambel Pantha rei. Izvedli so dva koncerta v Holiču, zaključni koncert pa ponovno v katedrali sv.

Mihaela v Brnu.

Bistrica nad Pernštajnom - Češka

104

30 let

ljubezni do glasbe

Ženski pevski zbor Vysočina z zborovodjo Jozefom Kšico na koncertu v Slovenj Gradcu leta 1990; pri klavirju profesor Jan Král

Ženski pevski zbor Vysočina iz Bistrice nad Pernštajnom in godba na pihala z dirigentom Jozefom Kšico v MIslinjski dolini, leta 1990 105

30 let

ljubezni do glasbe

Pri teh gostovanjih je Janezu ostala v spominu tudi družbeno politična sprememba gostiteljeve države. Leta 1990 in 1991 je doživljal še strog nadzor na meji ter mirne, čeprav glasne demonstracije na ulicah Brna, leta 1992 pa je gostovanje potekalo že v bolj sproščenem vzdušju, saj so se odvijale priprave na tako imenovano žametno razdružitev na Češko in Slovaško republiko. V spominu ostaja tudi skrb ob vračanju z gostovanja leta 1991. Ker se je z zborom vračal domov ravno v dneh pred osamosvojitvijo ni vedel, ali je meja v Slovenijo še odprta. Prijateljske stike s profesorjem Janom Králom pa je ohranil vse do danes.

Dragi Janez!

Brno, januar 2009 V življenju za vsakega človeka pride čas spominov. Za nas, ki se ukvarjamo z glasbo, je lep vzrok, da obele106

30 let

ljubezni do glasbe

žimo jubilej, katerega smo dosegli z načrtovanim delom s solisti in skupinami. Dejstvo je, da se pri vsaki takšni priložnosti ne samo praznuje, ampak je takrat tudi priložnost za rezime. V teh dneh boš proslavljal svoj sloviti delovni jubilej. Tvoj rezime je v tej smeri posebno bogat in občudovanja vreden.

Midva se poznava že neverjetnih devetnajst let, od maja 1990. Zdi se mi, kot bi bilo včeraj, ko sem skupaj s zborom Vysočina iz Bistrice nad Pernštajnom prišel k tebi v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Od prvega trenutka sem v tebi čutil simpatičnega človeka, izvrstnega glasbenika in odličnega organizatorja vsega glasbenega dogajanja v Šmartnem in okolici. Kasneje sva skupaj organizirala več koncertov v Brnu in se večkrat srečala.

V tvojem delu se izraža poštenje, kompetentnost in ljubezen do glasbe.

V tem smislu ti želim še veliko let vzpodbude pri tvojem delu. Naj ti bo tvoje zborovsko delovanje, delo organista pa tudi igranje drugih instrumentov vedno v veselje in bodi vedno obdan z dobrimi pevci pa tudi instrumentalisti. Naj te Bog varuje in ti da veliko zdravja za tvoje nadaljnje delo.

To ti želi tvoj prijatelj in kolega, doc. mag. Jan Král iz Brna.

107

30 let

108

ljubezni do glasbe

30 let

ljubezni do glasbe

Bardejov – Slovaška Bardejov je kraljevsko mesto pod zaščito Unesca, z bogato zgodovino in kulturo, na skrajnem severovzhodu Slovaške. Pri gostovanjih v tujini je za Janeza Koleriča leto 1995 pomembno, saj je to začetek njegovega bogatega sodelovanja na kulturnem področju s tem mestom na Slovaškem. Mesti Slovenj Gradec in Bardejov sta v preteklosti sodelovali na gospodarskem področju (usnjarska industrija).

Leta 1995 je Janez sprejel pobudo gospoda Peretina iz Tovarne usnja v Slovenj Gradcu, za kulturno sodelovanje med mesti. Že istega leta je dekliški zbor Šmartno v Bardejovu in Hertniku sodeloval na mednarodnem pevskem festivalu duhovne in narodne pesmi. V tem letu je tudi v Slovenj Gradcu gostoval učiteljski pevski zbor Collegium cantorum iz Bardejova, ki je v naslednjih letih še večkrat zapel v Sloveniji. Po letu 1995 je Kolerič v Bardejov popeljal kar lepo število pevskih skupin in zborov. Razvilo se je pristno prijateljstvo in kultur109

30 let

ljubezni do glasbe

no sodelovanje, ki traja že vrsto let. S svojimi pevskimi skupinami je sodeloval na mednarodnem festivalu »Rieka«, ki ga je vsako leto v Bardejovu in Vranovu nad Topl’ou organizirala grškokatoliška cerkev in je bil ekumenski. Na tem festivalu je v štirih letih dvakrat sodeloval kvartet Svit iz Bevč pri Velenju in dvakrat kvintet Ajda s Prevalj, nastopala pa sta tudi s slovensko ljudsko pesmijo ob različnih priložnostnih v tem delu Slovaške. Na festivalu duhovne in narodne pesmi v Hertniku je na Koleričevo priporočilo zapel tudi mešani mladinski pevski zbor Mohorjan s Prevalj.

Dekliški zbor Šmartno - nastop na mednarodnem festivalu duhovne in narodne pesmi v Hertniku leta 1995

Kvartet Svit iz Bevč pri Velenju - nastop na mednaredonem festivalu duhovne in narodne pesmi v baziliki sv, Egidija v Bardejovu, leta 1998 110

30 let

ljubezni do glasbe

Zborovodja Janez KoleriÄ? sprejema zlato plaketo Jana Amosa Komenskega v Bardejovu leta 1998

Sprejem pri Ĺžupanu v Bardejovu leta 1998 111

30 let

ljubezni do glasbe

UÄ?iteljski pevski zbor Collegium cantorum z dirigentko Ivico Hanisovo Clementovo iz Bardejova na gostovanju v Sloveniji.

Slikano v Ĺ martnem pri Slovenj Gradcu leta 2001

112

30 let

ljubezni do glasbe

Na pobudo zborovodje Janeza Koleriča se je pri zboru Collegium cantorum v Bardejovu ustanovil kvartet

Spišský hrad - Slovaška 113

30 let

ljubezni do glasbe

V Bardejovu vsako leto avgusta poteka najstarejši sejem v Evropi Bardejovski jarmok.

V kulturnem programu sejma so dvakrat sodelovali Fantje z Graške gore, ki so v tem času gostovali tudi v bližnjem mestu Gorlice na Poljskem. Leta 2007 pa se je v kulturnem programu sejma predstavila Družina Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu, z njimi sta sodelovala tudi Franc in Hermina Šegovc iz ansambla Štirje kovači iz Slovenj Gradca. Lani pa se je na »Jarmoku« predstavil kvartet Preša z Legna pri Slovenj Gradcu.

Nastop ansambla »Fantje z Graške Gore« na bardejovskem jarmoku leta 2005 114

30 let

ljubezni do glasbe

Družina Breznik iz Pameč na bardejovskem jarmoku leta 2007. Sodelovala sta tudi Hermina in Franc Šegovc

Kvartet Preša na bardejovskem jarmoku leta 2008 115

30 let

ljubezni do glasbe

Leta 2002 je Kolerič predlagal gostovanje na Slovaškem mešanemu pevskemu zboru Glasbene matice iz Ljubljane, ki je predlog sprejel in odpotoval na pevsko turnejo v Bardejov in Vranov nad Topl’ou. Pod vodstvom Tomaža Tozona je zbor v baziliki sv. Egidija v Bardejovu zapel pri nedeljski maši in po njej navdušil še s kratkim koncertom. Številne poslušalce pa je zbor Glasbene matice iz Ljubljane navdušil tudi na celovečernem koncertu v domu kulture v Vranovu nad Topl’ou. V bardejovski baziliki sta ob zaključku pevske turneje na Slovaškem, po nedeljski maši, zapela tudi moški pevski zbor Fran Berneker iz Starega trga pri Slovenj Gradcu leta 2006 in moški pevski zbor Šmartno leta 2007. V decembru 2008 pa je v grškokatoliški cerkvi sv. Petra in Pavla v Bardejovu na mednarodnem festivalu duhovne pesmi, pod vodstvom umetniškega vodje Janeza Koleriča, zapel kvintet Ponikva iz Ponikve pri Žalcu.

Mesto Bardejov organizira tudi vsakoletne mednarodne orgelske koncerte. Na prošnjo organizatorja je Janez organiziral nastop slovenskega predstavnika na tem koncertu. Tako je leta 2005 na mednarodnem orgelskem koncertu v Bardejovu prvič sodelovala tudi Slovenija s svojo udeleženko, organistko magistro Polono Gantar iz Ljubljane.

Možki zbor Šmartno po nastopu v baziliki sv. Egidija v Bardojovu leta 2007 116

30 let

ljubezni do glasbe

Letos je štirinajst let, odkar Janez Kolerič vsako leto, tudi dvakrat, z različnimi pevskimi skupinami sodeluje na raznih kulturnih prireditvah v mestu Bardejov in širši okolici tega dela Slovaške. V teh letih si je v Bardejovu in okolici pridobil veliko zaupanje in spoštovanje, saj so vse njegove skupine in pevski zbori, pa tudi vsi ostali, ki jim je turneje omogočil, dostojno opravljali kulturno poslanstvo in promovirali slovensko pevsko kulturo. Ves čas si je Kolerič prizadeval, da bi mesti Slovenj Gradec in Bardejov uradno sklenili sporazum o kulturnem sodelovanju. To mu je po dolgih letih kulturnega poslanstva v tem predelu Slovaške tudi uspelo. Petindvajsetega oktobra 2008 sta v Slovenj Gradcu župana obeh mest podpisala Listino o kulturnem sodelovanju med mestoma.

117

30 let

ljubezni do glasbe

Podpis listine o kulturnem sodelovanju med Bardojevom in Slovenj Gradcem, 25. oktobra 2008

118

30 let

ljubezni do glasbe

Vážený pán Kolerič, Bardejov, januar 2009 milí Tvoji priatelia, známi, speváci, dirigenti ,skladatelia , upravovatelia piesní, vážené (pre pisatelia anonymné) osobnosti, dovoľte mi, aby som jubilanta, čerstvého 60 –tnika nazval VEĽKÝM MALÝM MUŽOM. Mám nato prinajmenšom 15 dôvodov. Nádejám sa , že nebudem, s Vašim empirickými skúsenosťami rozporovať .

Pre mňa, je priradenie pána Janeza Koleriča , ktorého poznám ešte z minulého tisícročia, k VEĽKÝM MALÝM MUŽOM náležité , zaslúžené i vhodné pretože...

- život uprostred zhonu každodenných dní krášlil spevom, - spevom a krásou nevídanou príjemne chladil horúce dni leta, - rozpaľoval v chladných jesenných či mrazivých zimných dňoch nástrojom dokonalosti – ľudským hlasom, - dotýkal sa nebeských výšin a prirodzených ľudských citov, - všedné dni na sviatok premieňal, - vdychoval život skvostom speváckeho umenia, - objavoval nepoznané , len tušené, - liečil bez liekov, - štyri ročné obdobia spevom sprevádzal a zastrešoval, - vyvážal do zahraničia artikel, voči ktorému aj colníci boli bezmocní, - ovlažoval rosou smädných a dychtivých po zážitku, - ľubozvučným spevom vypovedal doslova, čo nepomestí sa do slova, - vychoval stovky a stovky spevákov – nadšencov a propagátorov spevu, 119

30 let

ljubezni do glasbe

- zo Slovenj Gradca a jeho blízkeho i vzdialenejšieho okolia spoluvytváral všeobecne doma a za hranicami Slovinska uznávanú baštu zborového spevu, - svojou skromnosťou, ľudskými hodnotami si získal priateľstvo i uznanie mnohých ľudí . Bol to on, veľký malý muž , ktorý sa najviac pričinil o rozvoj kultúrno – spoločenských stykov medzi mestami Slovenj Gradec a Bardejov, ktorej výsledkom bolo podpísanie Dohody primátormi oboch miest v októbri 2008. Želám Ti desiatky rokov plnohodnotného života s Tvojou veľkou láskou - spevom. Nech to bude on, ktorý Ťa robí stále mladým, oduševneným, veselým , zdravo nespokojným. Nech je Tvoja práca naďalej synonymom krásy, vznešenosti, ušľachtilosti a speváckeho umenia v prospech človeka. Pre mnoho príčin. Napríklad aj preto, aby človek 21. storočia nezosurovel !

Mgr. Ján Marhulík, vedúci oddelenia kultúry Mestského úradu v Bardejove Spoštovani gospod Kolerič,

Bardejov, januar 2009

dragi Tvoji prijatelji, znanci, pevci, dirigenti, skladatelji, prireditelji pesmi, spoštovane (za pisca anonimne) osebnosti, dovolite mi, da slavljencu, svežemu šestdesetletniku nadenem naziv VELIKI, MALI MOŽ.

Do tega me je pripeljalo vsaj petnajst razlogov. Upam pa, da to ne bo v nasprotju z vašimi empiričnimi izkušnjami.

Zame je uvrstitev gospoda Janeza Koleriča, katerega poznam še iz prejšnjega tisočletja, k VELIKIM, MALIM MOŽEM spodobna, zaslužena in primerna, ker …

- je življenje sredi njegovega vsakdana olepšal s petjem, - je s petjem in lepoto brez primere prijetno hladil vroče poletne dni,

120

30 let

ljubezni do glasbe

- je v hladnih jesenskih in mrzlih zimskih dneh ogreval z orodjem dovršenosti, s človeškim glasom, - se je dotikal nebeških višav in naravnih človeških čustev, - je navadne dni spreminjal v praznike, - je biserom pevske umetnosti vdahnil življenje, - je odkrival neznano, le sluteno, - je zdravil brez zdravil, - je štiri letne čase spreminjal in jih ogrnil v petje, - je v tujino izvažal izdelek, zoper katerega so celo cariniki bili brez moči, - je z roso napajal doživetja žejne in hrepeneče, - je z blagodejnim petjem dobesedno povedal tisto, česar beseda ne more zajeti, - je vzgojil na stotine pevcev, navdušencev in promotorjev petja, - je iz Slovenj Gradca in njegove bližnje ter daljne okolice doma in izven meja Slovenije soustvarjal priznano trdnjavo zborovskega petja, - si je zaradi svoje skromnosti in človeških vrednot pridobil prijateljstvo in spoštovanje mnogih ljudi. To je bil on, veliki, mali mož, ki je najbolj zaslužen za razvoj kulturno- družbenih stikov med mestoma Slovenj Gradec in Bardejov, katerega rezultat je bil Dogovor, ki sta ga župana obeh mest podpisala v mesecu oktobru 2008. Želim Ti še mnogo let polnovrednega življenja s Tvojo ljubeznijo – pesmijo. Naj Te ona, zaradi katere ostajaš vedno mlad, navdušen, vesel, zdravo nemiren, spremlja na vsakem koraku. Naj bo Tvoje delo tudi nadalje sinonim za lepoto, tankočutnost, plemenitost in pevsko umetnost v dobrobit človeka. Za to obstaja veliko razlogov. Na primer ta, da človek enaindvajsetega stoletja ne bi otopel! mag. Jan Marhulik , vodja sektorja za kulturo Mestnega urada v Bardejovu

121

30 let

ljubezni do glasbe

Vranov nad Topl'ou, Slovaška

Mednarodni festival Zborovske slavnosti Vranov nad Topl’ou - Slovaška Leta 1999 in 2000 je v Vranovu nad Topl’ou in Bardejovu potekal mednarodni ekumenski festival, ki ga je organizirala grškokatoliška cerkev na Slovaškem. Na festivalu je Kolerič v teh letih sodeloval s kvintetom Ajda s Prevalj.

122

30 let

ljubezni do glasbe

123

30 let

ljubezni do glasbe

Kvintet Ajda s Prevalj na sprejemu pri županu mesta Bardejov

Vodja sektorja za kulturo Mestnega urada Bardejov magister Jan Marhulik je Janeza Koleriča seznanil s profesorjem Štefanom Eperješijem, ki je direktor Glasbene šole v Vranovu nad Topl’ou. Dogovorila sta se za sodelovanje slovenskih pevskih zborov na mednarodnem festivalu Zborovske slavnosti v Vranovu nad Topl’ou. Festivala se udeležujejo otroški, mladinski, deški, dekliški in odrasli pevski zbori s Slovaške, Češke, Poljske, Latvije, Estonije, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Srbije, Makedonije, Francije, Italije in zadnja leta z Janezom Koleričem tudi iz Slovenije.

124

30 let

ljubezni do glasbe

Od leve: mag. Jan Marhulik, zborovodja Janez Kolerič, prof. Štefan Eperješi v Vranovu nad Topl'ou

Na tem festivalu je na Koleričevo priporočilo Slovenijo prvič zastopal mešani pevski zbor Cantate nobiscum iz Ljubljane pod vodstvom profesorja glasbe Mira Kokola. Leta 2004 je Kolerič na festivalu sodeloval z moškim pevskim zborom Societas cantorum iz Slovenj Gradca, leta 2006 z moškim zborom Fran Berneker iz Starega trga pri Slovenj Gradcu in v letu 2007 z moškim zborom Šmartno iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Letos pa bo na Zborovske slavnosti v Vranov popeljal moški pevski zbor Ponikva iz Ponikve pri Žalcu.

Ob zaključku predsedovanja Slovenije Evropski uniji junija 2008 je Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Republike Slovenije na Tabor pevskih zborov v Šentvid pri Stični povabil tudi pevske zbore iz držav članic Unije. Na Koleričevo priporočilo Skladu RS v Ljubljani je Slovaško v Šentvidu pri Stični zastopal mešani pevski zbor Societas cantica iz Vranova nad Topl’ou pod vodstvom profesorja Štefana Eperješija. Mešani komorni pevski zbor Societas cantica je med najboljšimi pevskimi zbori na Slovaškem, saj na mednarodnih tekmovanjih po Evropi zaseda najvišja mesta. S pomočjo Janeza Koleriča je zbor trikrat gostoval v Sloveniji in koncertiral v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, v Preboldu in Šentvidu pri Stični.

125

30 let

126

ljubezni do glasbe

30 let

ljubezni do glasbe

Pevska vaja moĹĄkega zbora Societas cantorum v Vranovu nad Topl'ou leta 2004

MoĹĄki zbor Societas cantorum po nastopu v Vranovu nad Topl'ou, leta 2004

127

30 let

128

ljubezni do glasbe

30 let

ljubezni do glasbe

Katoliška cerkev v Vranovu nad Topl'ou

Mešani komorni pevski zbor Societas Cantica z dirigentom Štefanom Eperješijem po koncertu v Preboldu, leta 2008 129

30 let

ljubezni do glasbe

Mešani komorni pevski zbor Societas Cantica z Janezom Koleričem v Šentvidu pri Stični, leta 2008

130

30 let

ljubezni do glasbe

Moški pevski zbor PONIKVA Ponikva pri Žalcu prireja

KONCERT Mešanega pevskega zbora

SOCIETAS CANTICA Vranov nad Topl'ou SLOVAŠKA

.

in Moškega zbora

PONIKVA

Ponikva pri Žalcu v soboto 21. junija 2008 ob 20.00 v cerkvi sv. Pavla v PREBOLDU

131

30 let

ljubezni do glasbe Vážený Janez Vo Vranove nad Topľou, dňa 26. 11. 2008 Pri príležitosti Tvojho významného životného jubilea si živo spomínam na naše stretnutie a zoznámenie sa v Bardejove, ktoré sprostredkoval náš spoločný priateľ Marián Marhulík.

Vtedy som ešte netušil, že naše spoločné stretnutia a výmenné koncerty sa rozvinú do pravidelne sa opakujúcich podujatí na Slovensku a v Slovinsku.

Pri postupnom vzájomnom spoznávaní sa, s obdivom som sledoval obrovský záber Tvojho umeleckého pôsobenia a tak trochu aj priateľsky závidel širokú paletu speváckych zborov, ktorým venuješ všetky svoje tvorivé muzikantské schopnosti. Ďakujeme Ti za vzácnu možnosť spoznávať regionálnu kultúru Vašej krajiny – Slovinska. Tvojou zásluhou vnímame hudobné dianie v Slovinsku na úseku speváckych zborov, spoznávame Vašu ľudovú pieseň, ale aj sakrálne a svetské zborové skladby.

Vzájomné ovplyvňovanie sa má nezastupiteľnú úlohu v zbližovaní kultúrnych hodnôt našich krajín, ktoré pozitívne pôsobia aj na priateľské a ľudské vzťahy medzi Slovenskom a Slovinskom.

Vždy som inklinoval k ľuďom, ktorí držia slovo, na ktorých sa možno bezvýhradne spoľahnúť. Som nesmierne rád, že v Tebe som našiel takého

132

30 let

ljubezni do glasbe

človeka. Vážim si u Teba otvorenosť, priamočiarosť, pohostinnosť, dobrosrdečnosť, priateľskosť, ústretovosť a v odbornej oblasti bohatú invenčnú sviežosť, prirodzené hudobné schopnosti a emocionálny potenciál.

Myslím, že každý človek si zaslúži, aby zažil svoj veľký deň. Deň, ktorý nemožno prekonať nikým a ničím. Deň, na ktorý sa nedá zabudnúť a ktorý aj po rokoch rozochveje všetky zmysly tela.

V sviatočný deň svojich narodenín, okrem slávnostného pocitu, určite aspoň na chvíľu si sa zastavil pri rekapitulácii svojej životnej cesty. Vidiac pred sebou nádhernú hudobnú púť, ktorú si rozvíjal každý deň napriek plynúcemu času i prekážkam stojacim im v ceste. Nakoniec svoj životný hudobný ideál si uplatnil cez svoju ľudskosť, cez most svojich snov a predstáv.

Ku gratulantom sa pripájajú aj speváci komorného speváckeho zboru SOCIETAS CANTICA z Vranova nad Topľou, Slovensko, spolu so mnou. Do ďalších rokov Tvojho plodného života Ti želáme aby si prekypoval zdravím a šťastím, aby si mal naďalej veľkú odhodlanosť a vytrvalosť na realizáciu svojich hudobných projektov, aby sa Tvoj budúci život skladal len z naplnených túžob a záujmov. Štefan Eperješi dirigent Vranov nad Topľou Slovensko 133

30 let

ljubezni do glasbe Spoštovani Janez!

Vranov nad Topl’ou, 26. 11. 2008 Ob Tvojem pomembnem življenjskem jubileju se živo spomnim najinega srečanja in seznanjenja v Bardejovu, ki ga je posredoval najin skupni prijatelj Marian Marhulik. Takrat nisem niti slutil, da se bodo najina skupna srečanja in izmenjalni koncerti razvili v ciklične prireditve na Slovaškem in v Sloveniji.

Bolj ko sem Te spoznaval, bolj sem z občudovanjem spremljal zelo velik spekter Tvojega umetniškega delovanja in Ti prijateljsko tudi malce zavidal široko paleto pevskih zborov, katerim posvečaš vse svoje ustvarjalne glasbene sposobnosti.

Hvaležni smo Ti tudi za dragoceno možnost poznavanja regionalne kulture Vaše dežele Slovenije. Po Tvoji zaslugi dojemamo glasbeno dogajanje v Sloveniji na področju pevskih zborov, spoznavamo Vašo ljudsko pesem, kot tudi sakralne in posvetne zborovske skladbe. Vzajemno spoznavanje in dojemanje ima nenadomestljivo vlogo pri zbliževanju kulturnih vrednot najinih dežel, ki pozitivno delujejo tudi na prijateljske in medčloveške odnose med Slovaško in Slovenijo.

Vedno so mi bili blizu ljudje, ki držijo besedo in na katere se lahko brezpogojno zaneseš. Izjemno sem vesel, da sem v Tebi našel takšnega

134

30 let

ljubezni do glasbe

človeka. Pri Tebi spoštujem odprtost, premočrtnost, gostoljubnost, prisrčnost, ustrežljivost in na strokovnem področju bogato ustvarjalno svežino, naravne glasbene sposobnosti in emocionalni potencial.

Menim, da si vsak človek zasluži doživeti svoj veliki dan. Dan, ki ga ne more nihče in nič preseči. Dan, ki ga nikoli ne pozabiš in ki ti tudi po mnogih letih poživi čute in čutila.

Zagotovo Te je ta praznični dan obdal občutek svečanosti, a verjetno si se v mislih vsaj za trenutek ustavil in povzel svojo doslej prehojeno življenjsko pot. Ko si pred seboj videl veličastno glasbeno pot, ki si jo kljub minljivemu času in oviram, ki so pogosto stale na poti, razvijal dan za dnem. Nenazadnje si svoj življenjski glasbeni ideal uveljavil s pomočjo svojih človeških vrlin in preko mostu svojih sanj in predstav.

Skupaj z menoj Ti vse najboljše iz srca voščijo tudi pevci Komornega pevskega zbora SOCIETAS CANTICA iz Vranova nad Topl’ou s Slovaške.

Za naslednja leta Tvojega plodnega življenja Ti želimo, da bi kar prekipeval od zdravja in sreče, da Te velika odločnost in vztrajnost tudi nadalje spremljata pri realizaciji Tvojih glasbenih projektov ter da bo Tvoje prihodnje življenje sestavljeno zgolj iz izpolnjenih hrepenenj in interesov. prof. Štefan Eperješi, dirigent, Vranov nad Topl’ou – Slovaška 135

30 let

ljubezni do glasbe

Pevec v pevskih zborih Kot osnovnošolec je Janez Kolerič redno in z velikim veseljem sodeloval v mladinskem pevskem zboru, ki ga je na Osnovni šoli v Slovenj Gradcu vodil Jože Leskovar. Na pevske vaje je pešačil tri kilometre v zgodnjih jutranjih urah, saj so bile pred poukom. Zbor je v tistem času zasedal najvišja mesta v državi in na mednarodnem festivalu otroških in mladinskih zborov. Pri tem zboru se je prvič resneje srečal z zborovsko glasbo in jo tudi vzljubil.

Nadaljeval je v Zagrebu kot srednješolec na klasični gimnaziji, kjer je pel v mešanem pevskem zboru, ki je redno deloval in pel tudi pri mašah v cerkvi. Ob raznih priložnostih je Kolerič pevski zbor spremljal tudi z orglami.

V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je leta 1966 priključil mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru, ki ga je vodil organist in zborovodja Ridl Ivan. Sodelovanje v tem zboru mu je bilo še posebej pri srcu, saj se je pevskih vaj in petja pri nedeljskih mašah udeleževal s svojim očetom, ki je bil odličen pevec. Še posebej se je Janez veselil nastopov moškega zbora, ki je v tistem času velikokrat zapel v bližnji gostilni Brezovnik in na raznih prireditvah v kraju in Mislinjski dolini. V zboru so takrat prepevali zelo dobri pevci, ki jih je vzgojil mojster za zborovsko glasbo, organist in zborovodja Ivan Krpač. Večkrat so z zborom zapeli tudi pevci Koroškega akademskega okteta iz Ljubljane, saj sta v njem pela Krpačeva sinova Ivek in Ciril, ki je bil umetniški vodja okteta. Za Janeza so to bila nepozabna doživetja, saj je ob svojem očetu doživljal prekrasna leta s petjem in nepozabnim pristnim druženjem.

Janez Kolerič: »Ko sem kot mlad pevec, ob svojem očetu, v idiličnem in domačem vaškem okolju v moškem zboru neumornih in odličnih pevcev, ki jih je vzgojil organist in zborovodja Ivan Krpač, doživljal blagodejno zborovsko petje cerkvenih, ljudskih, borbenih in domovinskih pesmi, z bogato in zvenečo barvo moških glasov v bogatih in polnih akordih polno zvočnih harmonij ter nad vse doživeto zapetih, je v meni vrelo; bil sem v nebesih! Ta doživetja so za vedno zapisana v dnu srca, se poigravajo s čustvi in se ne morejo nikoli pozabiti niti ponovno doživeti!«

136

30 let

ljubezni do glasbe

Ker je bil Janez zaposlen v Gorenju, je bil tudi med pevci ustanovitelji mešanega pevskega zbora Gorenje v Velenju, kjer pa je sodeloval kratek čas. Nastopilo je obdobje, ko je bil pred odločitvijo, da sam poskusi vodenje pevskih zborov, ki jih je ustanavljal. Oče ga je vzpodbujal in opogumljal pri njegovi trdni odločitvi za to zahtevno in odgovorno delo. Kot pevec pa je še vedno sodeloval v cerkvenem mešanem pevskem zboru v nadžupniji Šmartno. Leta 1988, ko so nadžupnijo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu prevzeli lazaristi, se je Janez odločil pri mašah sodeloval kot organist. V mešanem zboru ni več sodeloval, saj je delo zborovodje in organista zahtevalo veliko časa in truda, da ga je zmogel dobro in vestno opravljati. Ko je ustanovil in vodil dekliški pevski zbor Šmartno, je z zborom želel posneti avdio-kaseto v studiu Helidon v Ljubljani. Tam je spoznal gospoda Tomaža Tozona, ki je pozneje postal tudi njegov mentor in velik prijatelj. V zbornik ob sedemdesetletnici Tomaža Tozona je Janez zapisal: » … Na vse nas, ki smo s Koroške prišli v Ljubljano, je gospod Tomaž Tozon s svojo prijaznostjo in znanjem naredil močan in spoštljiv vtis in nam vlil veliko volje do dela … Bil sem neizmerno vesel, da sem spoznal človeka, ki nam je ob naših snemanjih znal in hotel tudi veliko svetovati in nas vzpodbujati, da bi boljše in predvsem pravilno peli … Nepopisno sem se razveselil, ko me je povabil k mešanemu pevskemu zboru Glasbene matice v Ljubljano. To je bil zame zelo velik dogodek in z velikim veseljem sem sprejel povabilo, saj sem se zavedal, da se bom naučil še več. Ni se težko peljati sto kilometrov na pevsko vajo, saj pred mano stoji človek s karizmo in velikim znanjem. Sodelovanje v njegovem zboru mi daje veliko več kot vsak zborovski seminar, čeprav se tudi teh udeležujem ...« V jeseni leta 2001 se je Janez včlanil v mešani pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani. Ko se je leta 2004 pri Glasbeni matici ustanovil šestdesetčlanski moški zbor, se je kot baritonist priključil tudi Janez.

Nekaj časa je sodeloval pri obeh, nato pa le še v moškem zboru, kjer redno poje še danes.

137

30 let

ljubezni do glasbe

Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, zborovodja Tomaž Tozon

Jubilantu Janezu Koleriču Ljubljana, februar 2009 Pravzaprav ne vem čisto natančno, spoštovani Janez, kdaj si prvič prišel na pevsko vajo k Mešanemu pevskemu zboru Glasbene matice. Zdi se mi, da je bilo to nekje konec leta 2001 ali morda na začetku leta 2002.

Zagotovo pa vem, da je tvoj prihod med nas »zakrivil« naš zborovodja Tomaž Tozon, za katerega je znano, da v zborih, ki jih vodi, vedno združuje pevke in pevce iz raznih krajev, bolj ali manj oddaljenih. Tako tudi zate pot iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu do Ljubljane ni bila ovira, da ne bi re138

30 let

ljubezni do glasbe

dno prihajal k nam na pevske vaje. Ko smo takrat načrtovali naše nastope in razmišljali o gostovanju v tujini, si nam predlagal, da bi odpotovali na pevsko turnejo na Slovaško. Dejal si, da tam poznaš ljudi, ki delajo pri kulturi, in pevski zbor, ki bi nas z veseljem sprejel v goste. Pripovedoval si nam s takim navdušenjem, da smo ti verjeli in ti prepustili vso organizacijo. Pripravil si nam prekrasno turnejo v Bardejov, prijazno mestece na Slovaškem, kjer so nas prisrčno sprejeli tvoji znanci, pevke in pevci tamkajšnjega pevskega zbora. Sprejeli so nas z velikim spoštovanjem in skupaj smo preživeli nekaj nepozabnih dni.

Naslednje leto, torej leta 2003, smo s tvojo pomočjo Učiteljskemu pevskemu zboru Collegium cantorum iz Bardejova pripravili gostovanje v Sloveniji.

V naslednjih letih je število pevk in pevcev Glasbene matice močno naraščalo, ustanovljen je bil tudi moški pevski zbor, skupaj smo nastopali v Slovenski filharmoniji na koncertu z dopadljivim naslovom Pevska zakuska. Koncert je bil res poslastica za naše poslušalce, v obeh zborih nas je na odru pelo preko 120 pevk in pevcev. Skupnih koncertov obeh zborov je bilo nato še kar lepo število. Nekaj časa si prepeval v obeh zborih, nato pa le še v moškem. To pa ni pomenilo konec našega sodelovanja. Janu139

30 let

ljubezni do glasbe arja leta 2007 si v Ljubljano pripeljal združeni moški pevski zbor, ki so ga sestavljali pevci štirih moških zborov, ki jih vodiš in delujejo v Šentjanžu pri Dravogradu, Starem trgu pri Slovenj Gradcu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Ponikvi pri Žalcu. Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani je bila premajhna za vse, ki so prišli poslušat božično-novoletni koncert. Združeni moški zbor, katerega si vodil, je prepeval slovenske protestantske napeve, ki ste jih posvetili spominu na 420-letnico smrti Primoža Trubarja, Naš zbor pod vodstvom Tomaža Tozona in z Gregorjem Klančičem za orglami je dodal božični program in zopet smo skupaj doživeli prekrasen večer.

Pevke in pevci mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana ti iskreno čestitamo ob okroglem jubileju tvoje glasbene poti z željo, da jo nadaljuješ s tako vnemo, kot si jo začrtal. Hvala ti za tvoj bogat prispevek, ki si ga dodal k delu našega zbora.

Naša pota so se že tolikokrat srečala, da ne dvomim, da se ne bi še kdaj.

Tvojega prijateljstva in srčnega sodelovanja bomo vedno veseli.

Olga Drabik, predsednica mešanega pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane

140

MoĹĄki pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, zborovodja TomaĹž Tozon

30 let ljubezni do glasbe

141

30 let

ljubezni do glasbe

Janez Kolerič, dobitnik priznanj doma in v tujini Priznanja v Sloveniji: 1982 – Bernekerjeva plaketa – Mestna občina Slovenj Gradec; za delo s folklorno skupino in oživitev zborovskega petja.

1985 – Srebrna jubilejna značka – Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje folklornih skupin Slovenije; za desetletno aktivno in plodno delo na področju obujanja in negovanja slovenskega ljudskega izročila.

1987 – Priznanje – Društvo upokojencev Šmartno pri Slovenj Gradcu; za večletno, nesebično delo v korist društva upokojencev.

1988 – Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda – Občinska konferenca SZDL Slovenj Gradec; v zahvalo in vzpodbudo za uspešno družbenopolitično in kulturno delo.

1990 – Gasilsko odlikovanje 2. stopnje – Predsedstvo Gasilske zveze Slovenije; za vestno in požrtvovalno delo v gasilski službi.

1991 – Zlata Gallusova značka – Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska pevska zveza; za uspešno in dolgoletno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.

1992 – Bronasta plaketa – Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska pevska zveza; za sodelovanje na revijah mladinskih zborov Slovenije.

1994 – Gallusova listina – Zveza kulturnih organizacij Slovenije; za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju ljubiteljske glasbene dejavnosti.

142

30 let

ljubezni do glasbe

1994 – Občinsko gasilsko priznanje 2. stopnje – Občinska gasilska zveza Ptuj; za požrtvovalno in uspešno delo v gasilstvu.

1999 – Plaketa občine - Mestna občina Slovenj Gradec; za dolgoletno organizacijsko in poustvarjalno delo na kulturnem področju.

1999 – Priznanje – Zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec; za dvajsetletno uspešno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.

2000 – Priznanje – Kulturno društvo moški pevski zbor Kajuh Velenje; za dolgoletno uspešno in strokovno vodenje zbora.

2000 – Priznanje – Moški pevski zbor Šmartno; za dvajsetletno uspešno vodenje zbora.

2006 – Priznanje – Kulturno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu; za pripravo in izvedbo projekta »Slovenski protestantski napevi« ob 420. obletnici smrti Primoža Trubarja.

2007 – Bernekerjeva nagrada – Mestna občina Slovenj Gradec; za izjemne dosežke v ljubiteljski kulturi pri vodenju pevskih zborov in posebej za glasbeno-dramski projekt »Slovenski protestantski napevi«.

Priznanja v tujini: 1998 – Zlata plaketa Jana Amosa Komenskega – Pevski zbor učiteljev okraja Bardejov, Collegium cantorum – Slovaška; za kulturni razvoj med pevskimi zbori Slovenije in Slovaške.

1999 – Plaketa mesta Bardejov – Občina Bardejov – Slovaška; za kulturni razvoj med Slovaško in Slovenijo.

143

30 let

ljubezni do glasbe

2002-Spomenica ob 575. letnici 1. omembe kraja Lenartov-Slovaška - Občinski urad Lenartov: za kulturni razvoj med Slovenijo in Slovaško.

2002 – Zahvalna listina župana mesta Bardejov – Slovaška; dirigentu, organizatorju kulturnega življenja, velikemu prijatelju in prijazni duši Slovaške, še posebej Bardejova, Janezu Koleriču; za dolgoletno in požrtvovalno kulturno delo med Slovenijo in Bardejovom.

Katero je bilo najboljše darilo, ki ste ga kdaj dobili? Še boljše, katero je najboljše darilo, ki ste ga kdaj dali?

Nemara se boste spomnili, da je bilo v obeh primerih najboljše darilo tisto, ki je bilo povezano z darovalčevimi srčnimi vezmi in v katerem je bil del njega samega.

Wanda Fulton

144

30 let

ljubezni do glasbe

145

30 let

146

ljubezni do glasbe

30 let

ljubezni do glasbe

147

30 let

148

ljubezni do glasbe

30 let

ljubezni do glasbe

149

30 let

ljubezni do glasbe

Sreča je odvisna od želja.

Ni je, ni, če si lakomen, a hitro pride, če si skromen!

Vsak trenutek v sebi srečo ima.

Poišči, najdi jo, dokler se da!

Adi Smolar

150

30 let

ljubezni do glasbe

151

30 let

ljubezni do glasbe Spoštovani Janez Kolerič! Šmartno pri Slovenj Gradcu, februar 2009

V čast mi je, da se poznava, da se tikava, da pokramljava, ko se srečava, da pravzaprav prijateljujeva. V čast mi je, da sva že sodelovala in da še bova!

So ljudje, ki s svojo dosledno predanostjo lepemu in dobremu, s svojo zagnanostjo, vnemo, karizmatičnostjo dajejo zagon tudi ostalim, zaznamujejo življenja ljudi okoli sebe.

S svojo pozitivno naravnanostjo si zaznamoval kar več generacij ljudi tudi v širši okolici. V svojem tridesetletnem delovanju si se dotaknil mnogih, s strokovnim vodstvom premnogih pevcev, na nastopih številnih poslušalcev. Vsem si posredoval in dal nekaj najlepšega, kar človek zmore dati drugim. S svojo iskreno ljubeznijo do glasbe širiš melodije in besedila pesmi, ki razveseljujejo in tolažijo. Nikoli ne boš izvedel, kaj vse se dogaja v srcih tvojih pevcev in poslušalcev, ko jim iskreno predajaš svoj talent in strokovno znanje, verjemi pa, da vsi doživljajo nekaj, kar jih oplemeniti, naredi boljše in prijaznejše. To je pomembno poslanstvo! Opravljaj ga še naprej, ker si v tem preprosto odličen! Seznam zborov, v katerih si deloval kot pevec, predvsem pa kot zborovodja, je izjemno dolg. Pravzaprav me navdaja z mislijo, da vsega tega en človek pač ni zmogel opraviti sam. Ne zameri, če se mi zdi smiselno zagovarjati tezo, da Janez Kolerič ni zgolj ena oseba. Ampak ste najmanj trije in to vsi zelo aktivni in marljivi.

Nekaterim je težko izpolnjevati vsakdanje obveznosti, pritožujejo se nad pomanjkanjem časa, jadikujejo in tarnajo, ti pa delaš! Je treba 152

30 let

ljubezni do glasbe

delat’, da smiselno živiš, je treba delat’, da za sabo kaj pustiš, pojem v svoji pesmi. Oh, kako dobro se ti tega zavedaš! Živiš smiselno in daješ svoj pečat sedanjim in prihodnjim generacijam, ljubiteljem zborovskega petja. Bravo! Še mnogo lepih trenutkov v družbi pevcev, poslušalcev in prelepih pesmi ti želim!

Adi Smolar P. S. Številna priznanja, ki si jih prejel za svoje zavzeto delo, me navdajajo z velikim zadovoljstvom in me pomirjajo. Na tem mestu ti tudi jaz zanje iskreno čestitam! Prerado se zgodi, da je trud posameznika spregledan, ignoriran. Krasno je videti, da v tvojem primeru to ne velja, bil si opažen in nagrajevan! Malo pa me vse skupaj navdaja tudi s skrbjo; ja, človek božji, kam pa boš vse to dal, če bo šlo tako naprej!? (Odslej lahko povsem z mirno vestjo delaš malo bolj počas’, saj si ob svoji okrogli življenjski obletnici to tudi presneto zaslužiš! Vse najboljše Janez!)

Janez Kolerič, Polona Krpač in Adi Smolar ob kulturnem prazniku v Šmartnem pri Slovenj Gradacu, leta 2009 153

30 let

ljubezni do glasbe 30-letnica umetniškega dela zborovodje Janeza Koleriča Slovenj Gradec, januar 2009 Janeza Koleriča sem spoznal že pred mnogimi leti kot glasbenega zanesenjaka in zborovodjo mnogih pevskih skupin in zborov v Mislinjski in Šaleški dolini.

Kot pevec nekaterih slovenskih pevskih zborov je svoje zborovsko znanje redno dopolnjeval tudi na mnogih strokovnih seminarjih. Med zborovodji koroške krajine ima nekatere nesporne vrline, ki jih danes pri mnogih zborovodjih pogrešamo. To so predvsem njegova neomajna volja, optimizem in vztrajnost. Vrh tega je Janez Kolerič zgled požrtvovalnega ljubiteljstva v najboljšem pomenu besede. To ne velja le za nenehno željo po dvigu umetniške izvedbe pesmi in kvalitete nastopov, temveč tudi in predvsem zagnanost, delavnost ter skrb za nenehno programsko razgibanost in inovativnost.

To sem spoznal v 90-ih letih, ko sem se kot strokovni sodelavec udeležil dveh njegovih koncertnih turnej oziroma tekmovanj v tujini – na Slovaškem in v Grčiji z dekliškim pevskim zborom Kulturnega društva iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, s katerim je v tistem času ustvaril zavidljive umetniške projekte in izvrstne nastope ter koncerte. Ob zavzetem in sistematičnem strokovnem delu je z mladimi in dobrimi pevkami še v adolescentnem obdobju dosegel vidne uspehe na

154

30 let

ljubezni do glasbe

Slovaškem – v Bardejovu, kjer so zbor sprejeli z velikim navdušenjem.

Kmalu je sledilo mednarodno tekmovanje z Dekliškim pevskim zborom iz Šmartnega, kjer je zbor v Grčiji – v Karditsi ob hudi mednarodni konkurenci izvedel najboljši program. Kasneje je z radijskimi snemanji in snemanjem za avdio-kaseto močno sooblikoval in kvalitetno obogatil zborovsko petje.

Svoje uspehe je nedvomno dosegel s sposobnostjo dobrega zborovodje in z odlikami prijateljskega in dobrosrčnega človeka. Toda pred zborom je natanko vedel kaj hoče. Odlikuje ga sposobnost približati se slehernemu pevcu in skrbeti za dobro razpoloženje med delom. Oboje pa mu je bistveno pomagalo, da je lahko oblikoval kakovost in dvignil umetniško raven petja. Medsebojno razumevanje dirigenta z zborom je čutiti v petju, ki ni bilo samo prepevanje, temveč seganje v umetniško.

Naš znani skladatelj, pedagog, filozof, kritik in glasbeni zgodovinar Vilko Ukmar je nekoč dejal: »Naloga umetnosti je v tem, da najde izhod, da najde stezo skozi težavo in gre pred človekom kot luč, …« Mislim, da pooseblja zborovodja Janez Kolerič to posebno luč, ki razsvetljuje prenekaterega pevca, poslušalca in prijatelje na poti spoznanja lepega. Želim, da bi njegova umetniška luč še dolgo svetila na pevskih odrih vsepovsod. Še na mnogo uspešnih let. prof. Branko Čepin, direktor Glasbene šole Slovenj Gradec 155

30 let

ljubezni do glasbe

To in ono o Koleričevi »zborijadi« Ljubljana, januar 2009 Približuje se čas dveh desetletij, ko sva se z Janezom prvič srečala in ko sem ga kmalu za tem poslušal v Zagorju ob Savi na nastopu z dekliškim zborom Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Ne spominjam se več, kaj je zbor takrat zapel; zapomnil pa sem si, da je bil ves čas vreden širšega poslušanja.

Od takrat dalje sem začel spoznavati Koleričevo široko razvejanost oblikovanja številnih zborov in vokalnih skupin. Res pa je, da se ves čas ukvarja z zbori in s skupinami »enakih glasov«; to pomeni ženskih na eni in moških na drugi strani. Negovanje mešanih zasedb pač prepušča drugim. A dela 156

30 let

ljubezni do glasbe

mu kljub temu ne primanjkuje, saj je razpet v širše slovenjgraško geografsko okolje, vse tja do Velenja in Žalca.

Resda zajema programska shema v moških zasedbah pretežno ljudsko in ponarodelo pesem 19. stoletja, se pa zato loteva z ženskimi zborovskimi sestavi zahtevnejših novejših skladb in zimzelenih melodij tujega izvora.

V zadnjih letih je postavil na koncertni oder tudi slogovno zaokrožene projekte protestantske pesmi Trubarjevega časa, bodisi z več različnimi zbori po nekaj skladb in v združeni zasedbi številčnega in zvokovno polnejšega obsega ali pa oživljanje adventno-božičnega prigodništva.

Poleg tega, da redno nastopa na občinskih preglednih srečanjih, velja povedati, da s svojimi zborovskimi sestavi nastopa že vrsto let na zborovskih srečanjih in festivalih na Slovaškem.

Res je, da to niso neki monumentalni podvigi slovenskega nacionalnega pomena, zato naj sklenem z mislijo, ki sem jo nekoč prebral: »Ne delamo velikih stvari; le majhne, a te z veliko ljubeznijo!« ali drugače: ni pogače in ne palače, če nimamo zrnja niti kamenja.

Miro Kokol, profesor glasbe, Ljubljana 157

30 let

ljubezni do glasbe

Tomaška vas, marec 2009 Sem najstarejša Janezova sestra.

V naši družini je bilo šest otrok. Doma smo veliko peli, vsi pa smo imeli vzornika v našem očetu, ki je veliko pel in nas vedno spodbujal k pesmi.

Od doma sem odšla zelo mlada in si ustvarila svojo družino. Pesem me še vedno razveseljuje in še vedno mi pomeni zelo veliko.

Brat Janez pa je to naše družinsko petje znal nadgraditi. Še celo več.

Mislim, da je petje in vodenje zborov postalo njegova družina, saj si svoje ni nikoli ustvaril.

Ko ga takole spremljam pri njegovih dejavnostih, predvsem pa pri njegovem čutu za kulturo, ga vedno znova občudujem in sem ponosna na vso njegovo delo. Lepo je imeti takega brata.

Sestra Betka Kolerič-Slemenik 158

30 let

ljubezni do glasbe

Šmartno pri Slovenj Gradcu, marec 2009 Rada se spominjam otroštva, saj je bilo pri nas doma lepo. Veliko smo prepevali in se ob tem veselili. K petju in igranju instrumentov nas je vzpodbujal oče, saj je bilo doma kar nekaj glasbil – klavir, violina, harmonika in kasneje še trobenta. Oče je obvladoval klavir in violino, Janez in brat Božo pa sta obiskovala glasbeno šolo in igrata kar nekaj instrumentov. Janez je imel veliko željo po glasbi, še posebej pa ga je navduševalo petje.

Ustanovil in vodil je kar nekaj pevskih zborov, kar počne še danes. V to delo je vlagal veliko truda in naporov, saj je pri nas v Sloveniji, kakor tudi v tujini, dosegal zavidljive uspehe. Ponosna sem nanj, saj je poleg tega zmogel tudi skrbeti za našo drago mamo, ki je njegovo delo vseskozi spremljala in se z njim uspehov tudi veselila.

Ob njegovem dolgoletnem delovanju na področju kulture mu iskreno čestitam z željo, da ostane še naprej tako uspešen in dober brat. sestra Marija Kolerič-Tisnikar

159

30 let

ljubezni do glasbe Janezu ob jubileju Pameče pri Slovenj Gradcu, marec 2009 Svojega brata spremljam na poti njegovega udejstvovanja, pravzaprav že od vsega začetka.

Pri nas doma se je vedno pelo in nastopalo na raznih prireditvah.

Janez pa je hotel nekaj več, ne samo sodelovati, hotel je sam kreirati, voditi in izražati svoje zamisli ter ideje, katere je vedno izpeljal ne glede na to kaj se je dogajalo okrog njega.

Ker je delaven, vztrajen in sledi cilju katerega si zastavi, ni prenehal delovati niti takrat, ko nam je hudo zbolela mama in je zanjo skrbel osem let, za kar sem mu iskreno hvaležna.

S ponosom in navdušenjem se udeležujem njegovih nastopov, saj uživam v dobro izvedenih zborovskih skladbah.

Vem, da bo vedno delal to kar ga najbolj veseli, saj je zato zelo uspešen in za kar je po moje tudi poklican.

Janez, čestitam ti ob jubileju in za dosežene uspehe! sestra Jožica Kolerič-Vocovnik

160

30 let

ljubezni do glasbe

Bratu Janezu Celje, marec 2009 Ko me je Janez zaprosil, da napišem par besed ob njegovem jubileju sem bil seveda počaščen in vesel.

Velik kos poti sva prehodila skupaj.

Mnogo glasbenih trenutkov sva skupaj doživela in se ob njih veselila. Njegovo glasbeno pot sem kot njegov brat doživljal zelo neposredno in tako imel marsikdaj priložnost pogledati tudi v »zakulisje«. Tja, kjer je Janez dan za dnem, noč za nočjo z neverjetno vztrajnostjo gradil svoje znanje.

Tja, kjer so se porajale njegove ideje, ki mi jih je nemalokrat vzneseno in z ustvarjalnim žarom predstavil še preden so zagledale luč sveta. Vesel in hvaležen sem, da sem bil priča njegovemu navdušenju, vztrajnosti in žaru s katerim se je loteval in se še loteva svojega dela.

Skupaj sva bila, ko je nastajal ansambel Forum, skupaj sva bila kot muzikanta pri folklori, skupaj, ko so nastajali njegovi prvi pevski zbori, kjer sem prepeval tudi sam in skupaj z njim sem se veselil njegovih prvih velikih uspehov. Veselim se jih še danes in vem, da se jih bom še v prihodnje.

Kajti, kolikor ga poznam, vem, da še ne bo odnehal. In tega se iskreno veselim.

161

30 let

ljubezni do glasbe Janez je svojo glasbeno pot vedno tlakoval z dobrimi nameni, širokim srcem in skromnostjo. Kar preveliko skromnostjo. Večkrat sva se pogovarjala o njegovem delu in uspehih, ki so jih želi njegovi zbori. A vsakič se je branil pohvale, po vsakem nastopu je v sebi znova in znova tuhtal, kako izboljšati to in ono. Njegova želja po perfekciji je bila vedno na prvem mestu. Zato si nikoli ni vzel časa za počivanje na lovorikah, niti po številnih nagradah, ki jih je prejel. Večkrat je za dosego ciljev svojih zborov namenjal lastna sredstva iz svojih skromnih prihodkov. Vem, da to počne še danes, čeprav sem mu to odsvetoval. Ampak, Janez je Janez in se ne da. Njegova nesebičnost in trdo delo sta odraz močne volje s katero je premagal številne izzive na svoji poti. Glasbeni in življenjski. Toda v njegovem primeru teh dveh poti ne kaže ločevati, kajti glasba je njegovo življenje.

Morda sem mu premalokrat povedal, da ga občudujem, da sem nanj ponosen in da ga imam rad. Kot brata, kot velikega človeka, ki mi je bil in mi bo vzor.

Božidar A. Kolerič

162

30 let

ljubezni do glasbe

Lepo in v veliko zadovoljstvo ti je, če se pri svojem kulturnem poslanstvu lahko na koga obrneš, da dobiš kakšen dober nasvet, ali pa se vsaj lahko koristno pogovoriš.

Zelo težko se najde takšen človek, ki s svojo izobrazbo, z razgledanostjo in plemenitostjo, to tudi zmore in hoče iskreno storiti.

Imel sem neizmerno srečo, da sem v Šmartnem pri Slovenj Gradcu takšno osebnost našel. Pri mojem prizadevanju nisem ostajal sam, brez odgovorov v mojih dvomih in v mojih težkih trenutkih.

Mirno in poln zadovoljstva sem lahko nadaljeval z zastavljenimi cilji.

Spoštovana gospa Liza Krpač.

Ob mojem jubileju se Vam iskreno zahvaljujem za Vašo nesebično in strokovno pomoč!

Janez Kolerič

163

30 let

ljubezni do glasbe

Ne mislim na bridkost, temveÄ? na lepoto, ki je ĹĄe ostala.

Anne Frank (1929 - 1945)

164

30 let

ljubezni do glasbe

Ob koncu, ko smo prelistali in prebrskali vsaj večji del mojega zborovskega delovanja, bi se rad zahvalil vsem, ki ste mi pomagali uresničiti to zgodbo in sodelovali pri nastajanju tega pisnega in slikovnega pregleda, še posebej pa vsem, ki ste s svojimi lepimi besedami razmišljali o meni in vsem, ki ste ta pregled mojega glasbenega udejstvovanja tudi finančno podprli, za svoje dobro delo pa niste hoteli biti imenovani.

Ob tej priliki se zahvaljujem za korektno in plodno sodelovanje Kulturnim društvom Šmartno pri Slovenj Gradcu, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Ravne na Koroškem in Ponikva pri Žalcu, Primestni vaški skupnosti Šmartno pri Slovenj Gradcu in Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu, Domu za varstvo odraslih v Velenju in Vrtcu Velenje, JSKD RS za kulturne dejavnosti – Območnim izpostavam Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Velenje in Žalec, Zvezam kulturnih društev Slovenj Gradec in Velenje, Gasilski zvezi Slovenije in Gasilskemu društvu Šmartno pri Slovenj Gradcu, Mestnim občinam Slovenj Gradec, Velenje, Ravne na Koroškem in Žalec, občini Brno na Češkem in občinam Bardejov, Lenartov, Hertnik, Zborov in Vranov nad Topl’ou na Slovaškem.

Zahvaljujem se za dolgoletno prijetno sodelovanje domačemu nadžupniku in dekanu, gospodu Francu Rataju, gospodu škofu Evangeličanske cerkve v Sloveniji, magistru Gezi Erniša, mojim dolgoletnim mentorjem za strokovno pomoč pri mojem delu (Jožetu Leskovarju, profesorici Janji Linasi-Kresnik, profesorici Almiri Čegovnik-Rogina, profesorju Branku Čepinu, profesorici Danici Pirečnik, doktorici Dragici Žvar, profesorju Miru Kokolu in Tomažu Tozonu), zahvaljujem se tudi predsednikom pevskih skupin in zborov in vsem, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali uresničevati zastavljene cilje pri dolgoletnem kulturnem poslanstvu. zborovodja Janez Kolerič 165

30 let

ljubezni do glasbe

Vsa ta leta so bila iskanje trajne in nepotešljive želje po ustvarjanju in poustvarjanju lepega in plemenitega.

Vsa ta leta so dokaz veselja in ljubezni do petja in pesmi ter nenehne potrebe po njej in po ljudeh.

Vsa ta leta je notranja moč lepega in plemenitega iz naključnih znancev naredila prijatelje.

Iz te moči lahko črpaš svoj zanos, ustvarjalnost in zvestobo svojemu kulturnemu poslanstvu.

Z Vami, pevci, doživljam veliko lepega.

Pesem nas osrečuje in krepi prijateljstvo.

Pomagali ste me oblikovati, vlivali veselje in krepili voljo!

Brez Vas ne bi mogel izpolnjevati svojega poslanstva!

Hvala Vam prijatelji – pevke in pevci!

Hvala tudi Vam, ki mi pomagate na pravo pot pri mojem delu!

Hvala Vam v domovini in številnih mestih slovanskih dežel, ki slovensko pesem sprejemate z navdušenjem in hvaležnostjo!

S pesmijo si najgloblje odpreš svojo dušo.

Kjer živi pesem, veselje in potreba po njej, tam ljudje živijo in bodo živeli!

Hvala Bogu za talente, voljo in moč, da z našo zmožnostjo in navdušenjem ohranjamo slovensko pesem in duh slovenstva!

Janez Kolerič 166

30 let

ljubezni do glasbe

Janez Kolerič 30 let ljubezni do glasbe Izdajatelj: Kulturno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu Oblikovanje in tisk: Tiskarstvo in knjigoveštvo Grešovnik, d.o.o.

Naklada: 500 kos Maj 2009

167

30 let

ljubezni do glasbe

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78.071.2Kolerič J.(082) 784(497.4) KOLERIČ, Janez [Trideset] 30 let ljubezni do glasbe : glasbena, pevska in zborovska pot Janeza Koleriča ob njegovi šestdesetletnici / [Janez Kolerič]. Šmartno pri Slovenj Gradcu : Kulturno društvo, 2009 ISBN 978-961-91991-1-4 1. Gl. stv. nasl.

244991232

168