Zakonska skupina Gornji Logatec

Po temeljnem seminarju na Rogli 2014 sva si zaželela povezati se s podobno mislečimi vernimi zakonci v domači župniji, čeprav zakonske skupine v Gornjem Logatcu takrat še ni bilo. Konec leta 2015 sta nas poklicala zakonca Doljak in zbrali smo se štirje pari. Po treh skupnih srečanjih pa Sare in Bojana ni bilo več in znajti smo se morali sami. Sprva smo se srečevali po domovih, medse smo povabili še en zakonski par in pozneje še enega, po enem letu pa smo se začeli srečevati v domu krajevne skupnosti Tabor, kjer se uradno dobivamo še danes. Veseli smo, da je naš duhovni spremljevalec postal Marko Jeromel, sicer župnik v Šentjakobu ob Savi. V skupini se radi smejemo, ob preizkušnjah posameznih parov, tudi najini, pa so se pokazali blagoslov in podpora skupine, skupna molitev, možnost pogovora. Najini otroci radi vprašajo zlasti dvoje: »A gresta že spet na zmenek?« in »A se že spet na zakonski menite, kako boste vsi enako zafrknjeni pri vzgoji?« In midva veselo prikimava. Korona nam je srečanja malo spremenila, toda povezanost ostaja, zato se veselimo nadaljevanja v jeseni, če bo le šlo tudi v živo.

Mateja in Marko Tomazin

Z DiŽ-em sva se prvič srečala na Temeljnem vikend seminarju v Ankaranu, na katerega naju je poslal Mitjev brat. Dokler v naši župniji ni bilo zakonske skupine, tovrstnega povezovanja z drugimi zakonci nisva intenzivneje iskala. Ko pa se je ponudila priložnost, sva z veseljem postala ustanovna člana zakonske skupine. Na srečanjih posebno ceniva možnost, da z ostalimi pari v sproščenem vzdušju predebatiramo pasti in izzive vzgajanja in skupne rasti. Zaradi priprave na srečanja večkrat tudi sama spregovoriva o temah, za katere si sicer ne bi vzela toliko časa. Veliko nama pomeni tudi, da v preizkušnjah čutiva duhovno povezanost in podporo. Tudi najini otroci so veseli, da sva del zakonske skupine, še posebej so navdušeni nad skupnimi pikniki in izleti. Na letošnjem duhovnem tednu za družine v Veržeju sva jasno začutila, da nisva zgolj del naše zakonske skupine, temveč je s tem naša družina del širšega DiŽ-evega občestva.

Fabijana in Mitja Štih

Za zakonske skupine sva slišala že pred selitvijo iz Ljubljane v Logatec pred leti. Ko sva bila še sveža priseljenca, sva se prvič tudi dejansko udeležila srečanja v Gornjem Logatcu, in čeprav je bilo prvič vsaj za naju vse skupaj malce negotovo, sva kmalu videla, da so srečanja prijetna in da je res lepo, ko nas Bog poveže v molitvi na začetku in koncu srečanja. Lažje nama je, ko vidiva, da se z raznoraznimi izzivi srečujejo tudi drugi. Skozi sproščene in ravno prav usmerjene debate nas vodi duhovnik Marko Jeromel, ki se mu iskreno zahvaljujeva za čas, ki nam ga nameni. Posebej pa sva vesela, da so se na širših srečanjih naših družin medsebojno povezali tudi naši otroci!

Ana in Boštjan Tušar

DiŽ poznava že dalj časa in strinjava se, da je vloženo delo znotraj DiŽ-a stokrat povrnjeno in blagoslovljeno. DiŽ je za naju kot nekakšen varen otok sredi razburkanega morja življenja, kamor se zakonci zatekamo vsak s svojimi preizkušnjami in željami po mirni plovbi. Zelo vesela sva bila vabila v zakonsko skupino v Gornji Logatec. Skupina je bila že nekaj časa utečena in hitro sva začutila pozitivno energijo in blagoslov. Tega v skupino prinaša tudi naš duhovni spremljevalec Marko Jeromel, ki v ta namen prevozi kar nekaj kilometrov. In naša Mateja, ki nas v vsakem obvestilu tudi razveseli s kakšno »zakonsko« šalo. Srečanja so v sproščenem domačnem vzdušju, imamo tudi družabna srečanja s celotnimi družinami. Veseli smo, ko so veseli vsi, in žalostni smo, ko so žalostni naši zakonci v kakršnihkoli preizkušnjah. Ogromno, res ogromno nama pomeni molitvena podpora, kakršenkoli drobcen sms podpore, ko nam je težko, in sms veselja in dobrih želja, ko praznujemo, ko se veselimo. Za naju je delo v skupini velik blagoslov in to čutijo tudi najini otroci.

Martina in Robert Albreht

Pri naju je bila želja po povezanosti v zakonski skupini živa od poroke dalje. Z velikim veseljem sva se po preselitvi v Logatec odzvala povabilu zakoncev Tomazin v novo zakonsko skupino. Hvaležna sva svojima staršema, da so se na začetku vedno odzvali in poskrbeli za varstvo otrok. Sedaj so najstarejši že dovolj veliki, da poskrbijo za sorojence, in lahko brez skrbi odideva na srečanje. Zelo veliko nama pomeni, da se z ostalimi pari lahko odprto pogovarjamo o vsakodnevnih izzivih, dilemah in preizkušnjah. Zelo nama je všeč, da naš duhovni vodja prepoznava naše potrebe skozi vsebine lekcij in se ne obremenjujemo s časom. Najljubša

Foto: Osebni arhiv

pozitivna posledica zakonske skupine pa so »randiji«, saj si drugače ne bi vzela časa za to, čeprav je to najboljša investicija za najin odnos.

Mojca in Boštjan Zajec

Skupini sva se pridružila zadnja. Neko nedeljo pred dvema letoma naju je Mateja po maši povabila na srečanje zakonske skupine. »Pa pojdiva,« sva si rekla, »morda bo pa luštno.«

Župnik Marko in vsi pari v skupini so naju zelo lepo sprejeli. Gradivo, ki ga obdelujemo, in pogovori, ki se ob njem razvijejo, nama dajo misliti in mnogokrat se o teh temah pogovarjava še doma. Oba imava srečanja rada, saj se na njih tudi od srca nasmejimo, in čeprav se nama včasih po celem dnevu ne ljubi od doma, nama na koncu nikoli ni žal, da sva se ga udeležila. Poleg duhovne podpore in še enega življenjskega kompasa sva dobila tudi nove prijatelje. Spoprijateljili pa so se tudi naši otroci. Zakonska skupina je obogatila najin odnos, najina življenja in življenja najinih otrok. Hvaležna sva, da sva del nje.