Duhovni teden za družine Veržej

Tudi letos je konec julija in v začetku avgusta zavod Marianum v Veržeju napolnila množica skoraj 60 družin, zbranih na duhovnih tednih za družine. Poleg njih pa še več kot 40 animatorjev, ki so – nekateri celo oba tedna skupaj – poskrbeli za varstvo otrok. Program letošnjega Veržeja so oblikovali sodelavci Karitas z delavnico o alkoholu, osrednja gosta pa sta bila osebni in partnerski terapevt Toni Mrvič ter pedagog Marko Juhant, ki ga udeleženci tednov za družine že dobro poznajo. Novost letošnjih tednov je bil večer adoracije, na katerem nas je sodelavec DiŽ Tadej Vindiš popeljal v slavilno molitev pred Najsvetejšim. Tako kot lani smo tudi letos eno dopoldne namenili pogovoru po moških oz. ženskih skupinah.

Veržejski teden naši družini predstavlja idealno ravnovesje med počitnicami in skrbjo za naše dušice. Trud in zavzetost DiŽ-eve ekipe za programski del ter veržejske ekipe za udobje bivanja je opazen na vsakem koraku, zato se tam vedno počutimo prijetno in domače. Če je le mogoče, izberemo bivanje v kampu, ki nudi ravno prav ugodja in hkrati omogoča večji stik z naravo in vključenost v skupnost »sokamperjev«.

Letošnji program je bil izjemen in je v dobršni meri »šel z nami domov« ter še kar odmeva. Osrednja gosta, Marko Juhant in Toni Mrvič, sta natresla ogromno zlatih zrn z vzgojnega in partnerskega področja. Pristno, realno, nevsiljivo in prepričljivo sta spregovorila o nekonstruktivnem občutku krivde, ki jo nehote prenašamo iz generacije v generacijo in z njo tepemo sami sebe in preganjamo druge. Zelo koristno je bilo slišati o komunikacijskih »trikih«, ki prinašajo tako zelo željeni občutek slišanosti med zakoncema, v družini in širše v družbi.

Zelo se nas je dotaknil slavilni večer s Tadejem Vindišem ter, kot vsako leto, izjemne pridige Petra Pučnika. On res zna … Zelo dragocen vidik in razlog, da se želimo vedno znova vračati, je prijetno zasnovan in izpeljan oratorij ter varstvo za otroke z vsemi zgledi animatorjev vred. Očitno je, da niso prepuščeni sami sebi, temveč da svojo nalogo opravljajo pod budnim očesom Erike in vodje animatorjev. Takšne družbe, oblikovanja osebnosti ter spodbude k prostovoljnemu darovanju tedna ali dveh počitnic za druge si želiva tudi za najine otroke in tudi sami izražajo navdušenje nad tem, da bodo (kmalu) tudi oni lahko animatorji v Veržeju.

Barbara in Matija Mestnik Naša družina je zelo vesela, da smo lahko preživeli teden v Veržeju. Domov smo se vrnili drugačni, z novimi znanji, spoznanji in poznanstvi.

Ko smo se pred nekaj dnevi pogovarjali, kako si sin Blaž želi, da bi imeli sup, sem mu rekla, da sedaj že tri leta nismo bili na morju in da nima smisla imeti supa, če ne gremo na morje. On pa odgovori, da mu je pomembno samo to, da gremo v Veržej. Da morje sploh ni potrebno. Takšna je vrednost Veržeja v naši družini!

Ko smo na petek prispeli v Veržej in zagledali Petra, je bilo domače, kot bi prišli domov. Z njim je teden zares bogat. In zakonca Bec nas nekako nežno in neopazno vodita skozi teden, da ni nobenega občutka urnika – to je pa nujno …

Gostje letošnjega tedna so bili zares dobro izbrani. V nagovorih Tonija smo se lahko našli kot otroci, kot zakonci in kot starši. Neprecenljivo. Tudi večer slavljenja še ostaja živo v spominu; Tadej Vindiš je postal sopotnik v poslušanju med vožnjo v službo in domov. Da sta nas obiskala Vilma in Dani in med nas prinesla svojo karizmo, je zares dogodek.

Pogovori v manjših skupinah so med nami omogočili, da smo se lažje odprli in nismo imeli občutka izpostavljenosti, ter urice za žene v manjši skupini, kjer lahko razmišljamo, ubesedimo, kako se počutimo kot žene, kot mame!

Pa animatorji letošnjega prvega tedna z olimpijado, koliko truda, inovativnosti, idej.

Hvala za vse narejeno, da se v tednu, ki ga preživimo v Veržeju, počutimo tako, kot se, da je poskrbljeno za dušo, za zakon, za družino. Naj vas in vaše delo spremlja Božji blagoslov.

družina Kržišnik

Odštevava mesece, tedne, na koncu že dneve do 30. julija. V petek popoldne se začne naš družinski dopust. To leto naju nič več ne skrbi, kam se podajamo, kaj nas čaka in ali nam bo všeč. Tokrat se veseliva, da prihajamo v Veržej, med prijatelje iz lanskega leta, kot tudi druge ljudi, ki bodo tekom duhovnega tedna za družine postali naši prijatelji. Veseliva se, da bomo v naših pogovorih kljub komaj nekajdnevnemu poznanstvu lahko kmalu odrinili na globoko.

Veva, da bo za nas dobro poskrbljeno in da se bo vsak izmed nas trudil, da bo vsem lepo. Da bomo dan začeli in ga zaključili na najlepši način: povezani v molitvi. Da bo starejša 9-letna hči dopoldneve preživela na oratoriju, kjer bodo njeni nekaj let starejši vrstniki animatorji poskrbeli za odličen program. Da bo 5-letni

sin na varnem v varstvu odraščajočih najstnikov, ki so pripravljeni svoj čas podariti malim kobacačem in vedoželjnim otročičem. Da bomo ta čas imeli starši možnost poslušati odlična predavanja Marka Juhanta in Tonija Mrviča, katerih tam pridobljeno znanje bo pomagalo zdraviti naše odnose oz. dobiti pomoč, potrditev ali usmeritev pri vzgoji naših otrok. Veva, da bo za duhovno vodstvo poskrbel Peter Pučnik, veseliva se njegovih sv. maš in veva, da bomo ta teden strune našega življenja lahko uglasili na najlepšo melodijo. Veva, da bomo popoldneve kot družina lahko preživeli aktivno: s kopanjem v Termah Banovci, s kolesarjenjem po pomurskih ravnicah ali preprosto z odkrivanjem lepot tega koščka Slovenije.

Res je, vse to smo doživeli, prejeli in ustvarili v letošnjem Veržeju. Dobili smo še več: intimno izkustvo Božje bližine prek slavljenja, ki ga je vodil Tadej Vindiš, vodeno opazovanje zvezd in spontani koncertni večer pri Štrku, ki nam bi ga lahko zavidal še prekmurski sosed Vlado s črno kitaro …

V časih, ko nismo lačni kruha in žejni vode, temveč lačni in žejni odnosov in druženja, je tak način preživljanja dopusta Božji blagoslov. Naši družini tudi dobra popotnica v nadaljevanje dopusta s kampiranjem ob morju: tja smo prišli umirjeni, povezani in uglašeni. Ali si človek sploh še lahko zaželi več v teh hektičnih časih?