Laboratorij v telesu

Rumeno obarvana koža in prav tako rumene beločnice so eden od znakov, da jetra ne delujejo, kakor bi morala. Da je nekaj narobe, se kaže tudi z oteklim, napihnjenim trebuhom, ki ga lahko spremljajo hude bolečine. Utrip Srca foto: images.sciencedaily.com

Človek z bolnimi jetri ima slab apetit, pogoste vetrove, je kar naprej utrujen, lahko mu je tudi slabo, ima težave s spanjem in tudi zmanjšano željo po spolnosti. Kot pri mnogih boleznih je tudi za večino bolezni jeter značilno, da se omenjene težave pojavijo, ko je bolezen že razvita. Če torej opazite karkoli od naštetega, je pametno kar takoj poskrbeti za boljše zdravje jeter. Priporočila so enostavna, vendar pa sodijo med ene najtežjih, kar jih ljudje lahko uresničimo. Od tistih, ki dnevno (ali pa večkrat na teden) pijejo alkohol, zahtevajo, da s tem takoj in popolnoma prenehajo. Od ljudi s preveliko telesno težo pa zahtevajo, da shujšajo. Bolezen jeter (zamaščena jetra) je namreč tesno povezana z debelostjo, predvsem z uživanjem preveč maščob.

Strupi morajo iz telesa!

Ameriška organizacija za zdravje jeter (American Liver Foundation) ima zanimivo geslo: Ignoriranje jeter je nevarno! Ne bi jih smeli zanemarjati. Zakaj? Zato, ker so eden najpomembnejših organov, laboratorij, ki poskrbi za presnovo vsega, kar pride v telo, tudi zraka, ki ga dihate, na primer. Jetra poskrbijo, da gredo strupi iz telesa, če recimo, čistite kopalnico s posebej agresivnim čistilom ali pa precej blagim, vseeno. V vsakem primeru vdihujete strupe, ki morajo iz vašega telesa. Če ostajajo v njem, se toksini nabirajo in lahko poškodujejo katerikoli organ, ki začne delovati z vse manjšo močjo. Toksini so prav tisto, česar se najmanj zavedamo. Ko se poleti mažemo in pršimo z raznimi sredstvi proti komarjem, na primer, s tem na kožo nanašamo strupe, ki lahko škodujejo tudi nam, ne samo nadležnim insektom. Zato je potrebna posebna previdnost pri tem, kaj človek nanaša na svojo kožo, kaj vdihuje in seveda, kaj vnaša vase. Še

marsikaj še popravite.

vedno je najpogostejši vzrok za zamaščena jetra prehrana. Strokovnjaki pravijo, da je za zamaščenost jeter večinoma kriva preveč mastna hrana (če človek ne uživa alkohola v pretiranih količinah, lahko pa gre za oboje). Jetra so namreč zadolžena za presnovo maščob. Če jih zaužijete preveč, jih ne morejo presnoviti, zato se začnejo nabirati med jetrnimi celicami. S tem pa onemogočajo delovanje jeter. Če si tega ne znate predstavljati, pomislite na slovito francosko specialiteto, gosja (ali račja) jetra. Živali pitajo s posebno hrano, polno maščob, da so njihova jetra dobesedno sama mast in prav to velja za specialiteto! Pri bolniku z zamaščenimi jetri organ deluje samo še s polovično močjo. Primerna prehrana zagotavlja tudi zmanjšanje teže. Takšna hrana namreč močno omejuje količino maščob (alkohol je tudi v tem primeru popolnoma prepovedan) in povečuje količino zelenjave in sadja, predvsem tistega z nizkim glikemičnim indeksom.

Nevarni virusi

Veliko bolezni jeter je mogoče

Znanost je ugotovila povezavo med kronično poškodovanimi jetri in rakom na tem organu, ki sodi med najbolj uničujoče bolezni. Zato je res nevarno, če zdravje jeter zanemarjate. Ker pa nikoli ni prepozno, lahko

preprečiti. Prav tako je veliko teh bolezni možno dobro zdraviti, če so pravočasno odkrite. To predvsem velja za zamaščena jetra, pri katerih je največ odvisno od bolnika samega. Tudi od tistega, ki dnevno uživa alkohol. 40-leten moški, ki vozi manjšo ladjo po posebej zahtevnem predelu Jadrana (podvodni

tokovi, čeri), dve leti nazaj ni šel na morje, če se ni prej dobro napil žganice. Ali pač česarkoli alkoholnega. Šele potem je zbral dovolj poguma, da je stopil za krmilo ladje, ki je dnevno prevažala potnike z otoka na otok. Zraven je pokadil celo škatlo cigaret. Potem so se pa začele razne težave. Zdravnik mu je jasno povedal, kaj mora storiti. Možak vse od tedaj naprej ne popije niti kapljice alkoholne pijače, opustil je tudi cigarete, edino s težo se še vedno bojuje. Vendar pravi, da je trdno odločen, da bo ugnal tudi to. Tak uspeh je zelo redek, saj gre za več odvisnosti, ki jih običajno ljudje težko premagamo. Poleg kronične zamaščenosti jeter, ki je vse večja nadlega sodobne civilizacije (ne pa predelov, kjer hrane primanjkuje), je pomembno tudi, da se zavarujemo pred okužbami z virusi, ki povzročajo vnetje jeter (hepatitis). Vnetje je lahko odkriti s krvno preiskavo. Večinoma ga je mogoče pozdraviti. Najbolj zahrbten je hepatitis C (o njem smo pisali pred kratkim), ki zahteva dolgotrajno in skrbno zdravljenje. Okužbe z virusi, ki povzročajo hepatitis (A, B, C in tudi druge), se je seveda najbolje izogniti. Zato je treba paziti, kaj jemo in kaj pijemo, kar je posebej pomembno, kadar potujemo. V deželah, kjer je voda pogosto onesnažena, je prva zapoved, da je treba piti ustekleničeno vodo. Hrana naj bo dobro prekuhana ali prepečena. Najbolj priporočljivo je jesti sadje, ki ga sami olupimo. Za skrbno varovanje j e t e r je pomembno tudi varno

s p o l n o življenje (zaščiteni odnosi in en sam partner).

Zdravila: koristijo ali škodujejo?

Posebna zgodba so zdravila. Marsikatera zdravila namreč lahko poškodujejo jetra. Zakaj

Od zdravilnih rastlin znani strokovnjaki priporočajo regrat in korenje, na prvem mestu pa je še vedno zdaj verjetno že vsem znani pegasti badelj, ki ga v ZDA zdravniki celo predpisujejo svojim bolnikom

so potem v uporabi, zakaj nam jih zdravniki vseeno predpišejo? Zato, ker medicinska znanost upošteva optimalno vrednost: koliko nam zdravila pomagajo. Če je korist veliko večja od škode, potem zdravila dobimo. Prav zaradi tega pa je treba biti pri jemanju zdravil previden. Predvsem jih ne smemo jemati na pamet. Pa tudi, ko nam jih predpiše zdravnik, je treba pazljivo prebrati, kaj piše na listku, ki je obvezno priložen vsakemu zdravilu (če je zdravilo). Tam so posebej zapisana opozorila, v katerih primerih zdravil ne smemo jemati. Pravilo, ki velja za vse, pa je, da se prav nobenih zdravil ne sme jemati v kombinaciji z alkoholom. Ali pa v pretiranih količinah. To namreč jetrom še posebej škoduje. Če za jetra ne skrbimo, se lahko razvije ena od naštetih bolezni, ki počasi napreduje in povzroči kronično poškodbo. Znanost je ugotovila povezavo med kronično poškodovanimi jetri in rakom na tem organu, ki sodi med najbolj uničujoče bolezni. Zato je res nevarno, če zdravje jeter zanemarjate. Ker pa nikoli ni prepozno, lahko marsikaj še popravite. Poleg ukrepov, ki so našteti, svetujejo tudi uživanje vitamina E (tega je največ v raznih oreščkih), zraven pa tudi čiščenje jeter vsaj enkrat na leto. Če ne drugače, lahko jetrom pomagamo o občasnim enodnevnim ali dvodnevnim postom. Poskrbimo za razstrupljanje.

Mumije so medicinska uganka

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskovanjem mumij, že nekaj časa ugotavljajo, da so imeli tudi ljudje v starem Egiptu v času faraonov težave z aterosklerozo. Pri mumijah, kjer je struktura arterij še dobro ohranjena, so namreč s pomočjo računalniške slikovne tehnike videli, da so imeli zamašene žile.

Sprva so si to razložili, da je šlo pač za bogatejše Egipčane, nekakšno družbeno elito, ki

si je privoščila hrano, polno nasičenih maščob in sladkorja, kar naj bi povzročilo, da so se na stenah žil nabrale nevarne obloge. Toda, kakor je nedavno objavila strokovna zdravstvena revija The Lancet, novejša odkritja kažejo, da ni bilo tako. Da bi našli bolj verodostojne dokaze, so se odpravili po mumije tja, kjer so imeli navado ljudi po smrti mumificirati. Poleg Egipta v Peru, v jugozahodni del Amerike in na Aljasko. Tod so v različnih časih živela ljudstva, ki so mrtvece mumificirala. Kar ni veljalo le za bogate ljudi, pač pa kar za vse. Pri 34 odstotkih mumij so naleteli na aterosklerozo, skoraj enako kot je pri ljudeh danes. Edino, kar lahko z gotovostjo potrdijo, so zapisali, je dejstvo, da je ateroskleroze s starostjo več. Kar velja v sedanjem času. Enako zamašene žile pri povsem različnih kulturah pri ljudeh, ki so živeli (in tistih, ki živijo danes) v povsem različnem času, pomenijo lahko le, da se je medicina glede vzroka za to do zdaj motila. Oziroma, da natančen vzorec, vzrok, zakaj se pri nekom žile mašijo, pri drugem pa ne, ni znan. Znanost se bo morala potruditi z novimi raziskavami, da bi prišla problemu do dna. Je torej mogoče, da način življenja veliko manj vpliva na zdravje žil, kot pa nas opozarjajo zdravniki? Že nekaj časa je znano tudi, da je močno škodljiv tudi vnetni proces. Upoštevati velja, da še vedno zelo malo vemo o tem, kako so ta ljudstva živela, da bi lahko trdili, ali je bil njihov način življenja »kriv« za bolezen oziroma narobe. Zagotovo pa niso poznala hitre prehrane, sladkih pijač, kemije v jedilih, predelanih prehranskih izdelkov in podobno. Pa so imeli ljudje vseeno zamašene žile. Zanesljivo pa so poznala stres. Ta streže človeštvu po zdravju že od pradavnine naprej.