6 minute read

Kelp - morska alga za zdravo srce

Morska alga za zdravo srce

Ko je znanstvenik, ki je raziskoval pojav zobne gnilobe pri starih plemenih visoko v perujskih Andih, odkril, da vsi, brez izjeme dnevno jemljejo kelp, se ni mogel načuditi. Le zakaj hodijo na dolgo pot do oceana, da naberejo te rjave alge? Odgovorili so mu, da s tem varujejo srce. Danes je tudi znanost ugotovila, da kelp za človeško telo pomeni za morje dobrot.

Advertisement

Mimogrede, prebivalci iz omenjenih plemen tudi zobne gnilobe niso poznali. Možne povezave s kelpom niso raziskovali, vendar je zelo verjetna. Ko je raziskovalec v svoji analizi zapisal, da so njegovi preiskovanci redno uživali kelp, je ta postal zanimiv tudi za druge veje znanosti. Najprej so se ga lotili raziskovati kemiki, ki so poskusili ugotoviti, kako vpliva na domače živali in šele kasneje, ali lahko pomaga z minerali revni in izčrpani zemlji.

Profesor z znamenite univerze Cornell George Cavanaugh je dokazal, da kokoši, ki dnevno dobivajo kelp, znesejo kakovostnejša (hranilno bogatejša) jajca, ki imajo tudi trdnejšo lupino. Pozneje so dokazali tudi, da dobro vpliva na celjenje kosti. Bolnikom z zlomi, ki so dnevno uživali kelp, so se kosti zacelile v za petino krajšem času od tistih, ki ga niso jemali. Dr. DeForest Clinton Jarvis, že pokojni, vendar Američanom zelo znani zdravnik, ki je raziskoval ljudsko zdravilstvo in je tudi napisal knjigo »Folk Medicine« (Ljudska medicina), je trdil, da je v osnovi zgradba človeškega telesa (kar se je verjetno nanašalo na tekočine v njem) skoraj identična morski vodi. Zato se mu je zdelo naravno in logično, da iščemo nadomestila za pomanjkanje mineralov v morju. Dr. Jarvis, čigar knjiga je bila še dve leti po izidu (1958) na seznamu uspešnic v ZDA, in jo je mogoče še danes kupiti v kakšni od ameriških knjigarn, je trdil, da uživanje kelpa povsem zadostuje, če ljudje nimajo dovolj mineralov; to pa je bil že tedaj v ZDA pogost pojav zaradi osiromašenja zemlje in načina prehranjevanja. Večina ljudi je namreč jedla hrano, pridelano na zemlji. Le malo ljudi, predvsem tisti od obali, so uživali hrano iz morja.

Kelp je bogat vir joda

Kaj je pravzaprav kelp? To je družina rjavih alg, ki rastejo v morjih, kjer temperatura ne presega 20 stopinj Celzija. Američani kelp nabirajo vse od Kalifornije do Aljaske, pa tudi na vzhodni obali. V Evropi kelp prav tako nabirajo v hladnejših vodah severa, predvsem na Irskem, ob obalah Velike Britanije, Norveške pa tja do severnega dela Španije. Rjave morske alge, kelp (v evropskih vodah so našli 13 različnih vrst) so bogat vir mikro hranil, ki pomagajo tako zdravju ljudi kot tudi živali in rastlin. Za človeka je verjetno najpomembnejši jod, ki ga ima kelp v izobilju. Na svetu je ogromno ljudi, ki imajo težave zaradi pomanjkanja joda. Ena od najbolj znanih posledic je golša, povečana žleza ščitnica. Zdravnik in predvsem strokovnjak za uravnoteženo prehrano dr. Lawrence Wilson pravi, da kelp ljudem dobesedno rešuje življenja in da sam ne bi užival nobenih drugih alg kot prehranskih dopolnil. To utemelji s tem, da ima kelp manj toksičnih snovi kot druge alge (verjetno zaradi onesnaženja), tudi manj kovin in več tako imenovanega alginata, snovi, ki vežejo in iz telesa odstranijo škodljive kovine, ki jih zaužijemo z drugimi vrstami morske hrane (na primer živo srebro). Je vir najpomembnejših mineralov v sledovih (cink, baker, mangan, krom, germanij, iridij, rubidij), vsebuje pa tudi železo, kalcij v človeku dostopni obliki, magnezij in malo selena. Snovi iz kelpa ljudi varujejo pred škodljivimi posledicami sevanja. Predvsem pa kelp vsebuje jod, kakor rečeno. Ta je pomemben za dobro delovanje žleze ščitnice, kar vpliva na marsikaj v telesu. Ščitnica s svojimi hormoni vpliva na mnoge presnovne procese, na imunski sistem in uravnavanje hormonov. Nekateri znanstveniki dokazujejo, da imajo Japonke zaradi stalnega uživanja morske hrane manj raka, ki je povezan s hormonom estrogenom (raka jajčnikov, dojke in endometrija); raziskave so pokazale, da snovi v kelpu vplivajo na celično smrt. Ker se strokovnjaki za javno zdravje zavedajo, kakšne posledice ima lahko pomanjkanje joda, so se v veliko državah odločili, da jod dodajajo soli. Med temi državami je tudi Slovenija. Vendar pa se

pri marsikaterem pomanjkanje joda vseeno kaže, čeprav morda ne v tolikšni meri, kot bi se z nejodirano soljo. Znanstveniki ocenjujejo, da je na svetu vsaj milijarda ljudi, ki jim joda primanjkuje.

Vpliv na duševno zaostalost

Pomanjkanje joda je povezano tudi z duševno zaostalostjo. Po nekaterih ocenah je okrog 20 milijonov dojenčkov na svetu v nevarnosti, da se njihovi možgani ne bodo najbolje razvili, ker je imela njihova mati med nosečnostjo premalo joda, ta pa je pomemben za rast in razvoj možganov. Posledice se bodo pokazale v prihodnosti. Med njimi, na primer, so: motnja hiperaktivnosti, multipla skleroza, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen in druge bolezni živčevja. Ljudje, ki imajo premalo joda, so kar naprej utrujeni. Imajo hladne roke in noge, pridobivajo telesno težo, imajo suho kožo in slabe nohte. Vse našteto se lahko z uživanjem kelpa zelo hitro (utrujenost na primer v nekaj urah) spremeni. Gre za ljudi, ki imajo sicer normalne količine ščitničnih hormonov, pa se vseeno slabo počutijo in vedo, da je nekaj narobe. Mnogo zdravnikov ocenjuje, da pomanjkanje joda med prebivalstvom narašča. Manjka ga tudi zaradi vse bolj revne hrane, zaradi osiromašenja tal. Poleg tega zaužijemo kar precej hrane, ki vsebuje minerale, ki lahko blokirajo jod, da ne more

Za ženske in moške

Alga KELP

Foto: Bjørn Christian Tørrissen

Kelp je posebej koristen za ženske, ker vsebuje tri minerale, ki jih ženskam največkrat manjka: železo, kalcij in kalij. Vpliva na boljše počutje, tudi izboljša razpoloženje; nohti bolje rastejo, lasje tudi. Uravna se telesna temperatura. Dobro vpliva na trebušno slinavko in prostato in s tem koristi tudi moškim. Zanimivo je, da kelp deluje kot antibiotik (jod v njem). Če pride do okužbe, bo pomagal ščitnici, da v krvni obtok sprosti več joda, ta pa je naravni uničevalec mikrobov. Z jodom so, na primer, zdravniki vedno razkužili rane in to delajo še danes. Na svetovnem spletu je ena od dopisovalk dodala zanimiv nasvet za boleče grlo. Pravi, da ga je sama že večkrat preizkusila in da zanesljivo deluje: tableto kelpa zdrobiš in streseš v topel čaj, zmešaš in počakaš, da se raztopi in potem počasi po požirkih popiješ.

Ko gre tekočina s kelpom skozi grlo, jod v njej uniči bakterije, bolečina pa se skoraj v hipu zmanjša. opraviti svojega dela.

Kelp za energijo

Raziskave so pokazale, da nam jod daje energijo. Deluje tako, da telo pomiri, sprosti tisto živčno energijo, ki jo vsi dobro poznamo, pa ne vemo, od kod izvira. Zmanjša razdražljivost in omogoča boljše spanje. Odličen je tudi, če se človek trudi, da bi shujšal, pa mu noče in noče uspeti. Jod namreč vpliva na presnovne procese in preprečuje, da bi se nabirala odvečna maščoba. S pravilno presnovo se namreč to ne zgodi. Seveda pa je pomembno, da so količine hrane primerne. Tudi najboljša presnova ne bo odpravila posledic prenajedanja. Z uživanjem joda (kelpa) pomagamo tudi svojemu umu, ki bo lažje opravil svoje naloge, razmišljanje je jasnejše. Koristni učinki so tudi na srce, žile in kroženje krvi, vpliva na boljše celjenje ran in kosti, kakor rečeno. Ugotovili so tudi, da zmanjša bolečine pri menstruacijah pri ženskah z endometriozo. V naravi najdemo jod (poleg v algah) v ribah, redkvicah, korenju, špinači, rabarbari, jagodah, zelju in čebuli. Če pa dnevno zaužijete tabletko kelpa, boste kmalu začutili mnogo sprememb na boljše.

This article is from: