Marko Radosavljević, POBARVANKA SLOVENSKA ORNAMENTIKA

Pobarvanka

Slovenska

Pobarvanka

S lovenska

ornamentika

Želimo vam veliko sprostitve in zabave ob barvanju!

9 789612 783549

12,50 â‚Ź

ornamentika

POBARVANKA

Slovenska ornamentika

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 7.048:744/749(497.4) RADOSAVLJEVIĆ, Marko, 1972Slovenska ornamentika : pobarvanka / [Marko Radosavljevič ; spremna beseda Jerneja Planinšek Žlof]. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2017 ISBN 978-961-278-354-9 1. Gl. stv. nasl.

291915520

POBARVANKA

Slovenska ornamentika

O avtorju Marko Radosavljević (Celje, 1972) je likovni pedagog, ilustrator, grafični oblikovalec in multimedijski producent, ki je svoje življenje posvetil glasbenemu, likovnemu in filmskemu ustvarjanju. Pobarvanka slovenska ornamentika je plod njegovega večletnega sistematičnega proučevanja vizualne identitete slovanskih narodov.

PREDGOVOR Slovenski ornament je močno drevo, ki rase iz globin narodne duše in zemlje že tisočletja ter kaže za vsako dobo svoje preteklosti svoj posebni cvet.

(Karlovšek 1935, 6)

Dragi bralec oz. bralka, vabim vas k barvnemu izzivu te izvirne pobarvanke, ki vas bo skozi avtorjev umetniški pogled na izraznost slovenskega ornamenta in skozi njegovo nadgradnjo popeljala v zanimivo interpretirane prikaze nekaterih značilnih simbolov naše narodne identitete – ornamentov slovenske krasilne umetnosti. Človekova strast in potreba po okraševanju uporabnih predmetov, ki jih je sam oblikoval in izdelal, sta bila močna motiva za razvoj ornamenta, tj. likovnega elementa, namenjenega, kot že ime pove, olepšavi in okrasitvi. Kljub temu, da številni sodobni umetniki in obrtniki vključujejo slovenski ornament v svoje ustvarjanje, se ta v svoji pojavnosti žal pogosto zdi odmaknjen in zastarel, postavljen nekam na rob uporabnosti in zanimanja. Avtor pobarvanke Marko Radosavljević je pri svojem likovnem ustvarjanju in proučevanju tematike spoznal, da slovenski ornament potrebuje računalniško podporo, zato ga je z digitalizacijo naredil dostopnejšega sodobnim tehnološkim postopkom.

Pobarvanka je tako nastala v želji, da domača krasilna umetnost ne bi zamrla ali se izgubila v vsesplošni globalizaciji in prevzemanju tuje motivike kot zmotno vrednejše v svoji eksotičnosti, svežini in medijsko pogojeni popularnosti. Elementi, ki jih v razgibanem prepletu podob odkrivamo ob listanju te pobarvanke, so motivi, ki

bodo morda blizu predvsem starejšim generacijam. Prepričani pa smo, da jih bodo prepoznali tudi mlajši, jih z veseljem odkrivali in vzljubili, uživali v dejavnosti, povezani z likovno umetnostjo, uvideli kulturno-zgodovinsko vrednost predstavljenih ornamentov ter sami razvijali njihovo uporabnost v modernem času.

Motivi domače ljudske in meščanske krasilne umetnosti, ki jih najdemo na straneh te pobarvanke, bodo poznavalcem tovrstne umetnosti v spomin priklicali podobe starih poslikanih in rezljanih kmečkih skrinj, naslonjal stolov, vrat omar, žličnikov, sklednikov, poslikanih in rezljanih zibeli, opečnic, poslikanih fasad kmečkih bivališč, rezljanih oknic, poslikav okenskih okvirjev, hišnih duri, gankov toplarjev, bolj ali manj umetelnih panjskih končnic, okrašenih pip, rezljanih sodov, oselnikov (posod za brus za brušenje kose) ter veselih pisanic v vsej svoji raznolikosti. Starejše generacije in poznavalci bodo ob elementih in kompozicijah pobarvanke pomislili tudi na kožuhe, razkošno krašene mašne plašče, prtiče, vezene namizne prte, prevleke vzglavnikov in drugo posteljnino, igrivo poslikane majolike, pletene cekarje, kolovrate, vretena, pisave za krašenje sirov (npr. trniča), izrezljane kalupe za maslo, dražgoške in druge kruhke ter številne druge izrezljane oz. okrašene predmete vsakodnevne uporabnosti, gospodarskega in drugega prizadevanja iz bogate etnološke zakladnice slovenske materialne dediščine.

Etnolog dr. Janez Bogataj podrobneje opisuje tovrstne rokodelske umetnine v svojih knjigah o rokodelskih zakladih Slovenije in dediščini na Slovenskem (1992, 15–16), kjer svari pred pretirano romantično nostalgičnim odnosom do dediščine, ki vodi v folklorizem, in ljubiteljsko banalizacijo dediščine v okviru turističnih prireditev, predvsem zaradi enostranskih strokovnih odločitev, ljubiteljskega odnosa in neupoštevanja potrebe po multidisciplinarnem pristopu do tega, da dediščina v sodobnem svetu ustrezno »zaživi«. Nevarna sta tudi negativen in tržni odnos, kjer posamezniki zavračajo vse, kar je povezano z dediščino, ali

pa so usmerjeni v njeno poblagovljanje in preprodajo. Strokovna obravnava pa v nasprotju s prejšnjimi pristopi dediščino odkriva, raziskuje, ustrezno prezentira in varuje.

Etnograf Albert Franc Sič je okrasne motive zbiral na terenu, jih raziskoval, uporabljal pri svojem pedagoškem delu ter objavljal v obliki dokumentarnega slikovnega gradiva, ki predstavlja pomemben znanstveni prispevek temu dragocenemu področju naše narodne identitete.

Zanimanje za dediščino in njeno ustrezno obravnavo je spodbudilo proučevalca ljudskega stavbarstva in umetnosti Jožeta Karlovška, da se je strokovno lotil obravnave slovenskega ornamenta kot pomembnega dela naše dediščine. Zbiral, dokumentiral, opisal in interpretiral je pomen, razvojno pot, uporabnost in raznolikost slovenskega ornamenta. Slovenska krasilna umetnost namreč vztrajno buri domišljijo ne le strokovnjakov, ljubiteljev in likovnih ustvarjalcev, temveč tudi naših pesnikov, pisateljev in drugih umetnikov. Tone Pavček je v svoji pesniški zbirki Starožitja (2004) pisal o predmetih iz preteklosti in v razmišljanje o zibeli in skrinji, kot pomembnih predmetih z dušo in vedno prisotnih v zavesti naših prednikov, vključil motiva rože in srca ter ju pomensko vpel v svoje verze o predmetih iz naše preteklosti. V isti zbirki je omenjena motiva, kot tudi druge, v umirjenih tonih likovno upodobil slikar Matjaž Schmidt.

Barvanje kot del likovnega izraza je izrazito kreativna aktivnost, ki dokazano pomirja vzvalovane, begajoče misli, pomaga pri osredinjenosti na detajle in krepitvi koncentracije. Končan barvni motiv in aktivnost barvanja nas navdajata z občutkom dosežka, kar pozitivno vpliva na duševno počutje. Pomemben je tudi občutek povezanosti z motivom, ki je v tej pobarvanki hkrati del naše kulturne dediščine, vi pa mu boste z barvami vdahnili življenje, bodisi v tradicionalnih bodisi bolj drznih barvnih tonih. Na naslednjih straneh boste lahko prebrali nekaj predlogov, kako se lotiti barvanja, katere barvne lestvice bi lahko izbrali, katere barve in barvni toni

so harmonični in kateri v kombinaciji ne delujejo najbolje. Za izpopolnjujoče ustvarjalno barvanje kompozicij te pobarvanke ne potrebujete likovne izobrazbe, saj se zdi, da nam je občutek za barve vsem delno prirojen, deloma pa ga usvojimo z vsakodnevnim opazovanjem barvne igre, ki jo ustvarja narava z vedno zanimivimi barvnimi kombinacijami, bodisi komplementarnimi bodisi kontrastnimi.

Kot najpomembnejše sestavine krasilne umetnosti v pobarvanki prevladujejo rastlinski oz. cvetlični motivi iz narave. Tulipanasti in zvončasti motivi, vrtnice, nageljni ali klinčki, popki, marjeticam podobne rozete z raznolikimi in fantazijskimi listi, vejicami, klasjem in pikicami so vsakomur razumljivi ideogrami naše ljudske umetnosti. Pogosti so tudi gradbeni simboli, stavbni in drugi predmetni motivi, npr. križi, košarice, vazice, pentlje in geometrijski liki, rombi, krogi, kvadrati, zvezde in pleteni motivi. Pomemben del obrob so podobe ptičkov, pogosti pa so krščanski simboli križa, keliha in srca kot izraza ljubezni in vere.

Umetnostni zgodovinar in etnolog dr. Nace Šumi v svojem delu o Jožetu Karlovšku (2006, 41) piše, da so slovenski ornament, tj. uporabljene motive in pojavnost, sooblikovali različni dejavniki: vpliv narave, ljudsko duhovno življenje, tradicija preteklosti, povezana s kulturnim napredkom in tujim kulturnim vplivom, ter mu narekovali različne slogovne značilnosti. Razvojni proces ornamenta tako teče od starejših vzorcev do novejših in je tudi znotraj naše domovine pokrajinsko raznolik. Pri raziskovanju Karlovškovega dela ugotavlja, da pri ornamentu upoštevamo poleg časa in kraja nastanka še njegov namen, snov in tehniko izdelave.

Domiselna in primerna je tudi Karlovškova primerjava uporabe besede v govorici z ornamentalnimi motivi v ornamentih, ki s svojo pestrostjo omogočajo široko paleto ljudskega likovnega izražanja.

Jože Karlovšek je po dolgoletnem študiju slovenske ornamentike in njeni izčrpni primerjavi s tujo spoznal, da se slovenski ornament

bistveno razlikuje od tuje ornamentike, saj se je razvijal samostojno iz staroslovanskih začetkov s slovenskim življenjem od prvotno ljudske do visoke meščanske umetnosti in se v svoji popolnosti zlahka prišteva k najlepšim ornamentom raznih slogov. V svojem delu o njegovem zgodovinskem razvoju (1935, 6) slovenske ornamente tipološko loči na geometrične, naturalistične, predmetne in umetno sestavljene. Hkrati primerja in išče izvor posameznih elementov krasilne umetnosti v starogrški, egipčanski, italijanski, severnoevropski, slovanski, azijski in drugih svetovnih umetnostih ter podrobno oriše stopnje razvoja slovenskega ornamenta.

Pomemben prispevek k raziskovanju slovenskega ornamenta je zbirateljsko delo in na sodobni način interpretirana krasilna umetnost Ivana Razborška. Prvine krasilne umetnosti je med sabo povezoval v nove kompozicijske enote, neodvisno od zgodovinske rabe teh elementov, in jim tako začrtal novo prihodnost. Podobno je h krasilni umetnosti pristopil tudi Marko Radosavljević, ki z izbiro motivov, lirično stilizacijo in kompozicijo na svojstven način izraža svoje občudovanje in ponos do slovenskega krasilnega ustvarjanja.

Skozi domišljijsko in navdihujoče raziskovanje lepote in kompleksnosti slovenskega ornamenta se zdaj tudi vi pridružujete celi vrsti umetnikov, obrtnikov in ljubiteljev, ki že stoletja iščejo svoj likovni izraz v oblikovanju slovenskih ornamentalnih izdelkov. Želim vam prijetno in ustvarjalno preživljanje časa ob pobarvanki, obilo zadovoljstva ob povezavi s tradicijo ter obogatitvi z dragocenostjo in lepoto slovenskega ornamenta. Vabim vas k nadaljnjemu razmišljanju in morebitnemu lastnemu prispevku k razvoju in promociji tega bogatega dela naše kulturne dediščine.

Jerneja Planinšek Žlof, prof.

Ustvarite lasten slog pobarvank

Preden začnemo barvati, se za trenutek ustavimo in premislimo. Kako želimo, da naša pobarvanka učinkuje? Kakšna risala bomo uporabili?

Kakšen bo odnos med obliko in barvo? Ali bomo barve stopnjevali po svetlosti, npr. od svetlo zelene do temno zelene; po nasičenosti, npr. od močno vijolične do šibko vijolične; po barvitosti, npr. od tople do hladne? Ali pa bomo postopoma spreminjali eno barvo v drugo? Barvno harmonijo na splošno iščemo po sorodnosti (podobnosti, analogiji) ali po kontrastnih odnosih.

Vaše pobarvanke bodo postale nosilci najrazličnejših razpoloženj, če boste upoštevali nekaj nasvetov likovne teorije.

Marko Radosavljevič | SLOVENSKA ORNAMENTIKA | Redna zbirka Mohorjeve družbe za leto 2018 | Urednica dr. Tanja Ozvatič | Spremna beseda Jerneja Planinšek Žlof | Oprema in prelom Lidija Murenc | Izdala in založila Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d. o. o. | Za založbo predsednik Jože Planinšek cm in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič | Celjska Mohorjeva družba, 2017 | www.mohorjeva.org | Natisnila tiskarna Dravski tisk d. o. o. v 2.700 izvodih | Celje-Ljubljana 2017

Pobarvanka

Slovenska

Pobarvanka

S lovenska

ornamentika

Želimo vam veliko sprostitve in zabave ob barvanju!

9 789612 783549

12,50 â‚Ź

ornamentika