Janez Medvešek, POTEPI PO SLOVENIJI

Janez Medvešek

Potepi po Sloveniji Vodnik za starejše in gibalno ovirane

Ermanovec •

Gradež (jaslice) •

Janče •

Jezera (Jasna, Zelenci, Belopeška jezera, Rabeljsko jezero)

Potepi po Sloveniji

•

Križna gora •

Lendava (stolp Vinarium) •

Limbarska gora •

Menina planina •

Janez Medvešek

Svojevrsten vodnik po Sloveniji, ki želi poudariti, da je sleherni košček naše deželice slikovit, zanimiv in vreden obiska. Na izlete vabi tudi tiste, ki ne zmorejo hoje in za gibanje potrebujejo oporo spremljevalca ali kak pripomoček. Zato so izleti izbrani tako, da so dostopni tudi starejšim in gibalno oviranim.

Od Krope do Dražgoš •

Planina Kuhinja •

Podpeč, Zazid, Rakitovec, Movraž, Sočerga •

Sinji vrh •

Šebrelje •

Štefanja gora

13,50 € 9 789612 783044

Janez Medvešek (rojen 1952) se je do svoje upokojitve preživljal s slikanjem. Zdaj pa se predvsem posveča svoji veliki strasti – fotografiji. Veliko fotografij je nastalo na izletih, na katerih sta z ženo prepotovala več kot 300.000 km. S svojih potepov ustvarja fotozgodbe o slovenski naravni in kulturni dediščini, ki so postale kar njegov zaščitni znak in dosežejo na medmrežju doma in v tujini tudi do 10.000 ogledov. Živi in dela v Dragomlju pri Domžalah.

•

Vrhé

www.izlet-na-vozicku.si

•

Zasavska Sveta gora

potepi po sloveniji Vodnik za starejĹĄe in gibalno ovirane

Janez MedveĹĄek

Potepi po Sloveniji Vodnik za starejĹĄe in gibalno ovirane

Prijatelj Verski list bolnikov, invalidov in njihovih prijateljev

Janez Medvešek potepi po sloveniji – Vodnik za starejše in gibalno ovirane Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, si-3000 Celje www.mohorjeva.org © Celjska Mohorjeva družba, 2017 Vse pravice pridržane

This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant.

The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.

Projekt je sofinanciralo Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji. Avtorjeva mnenja, odkritja in zaključki v delu ne izražajo nujno stališč Ministrstva za zunanje zadeve ZDA.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4)(036) 796.51/.52(497.4)(036) MEDVEŠEK, Janez Potepi po Sloveniji : vodnik za starejše in gibalno ovirane / [[besedilo], fotografije] Janez Medvešek. - Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2017 ISBN 978-961-278-304-4 289439488

Vsebina

Knjigi na pot • 7 Ermanovec • 9 Gradež (jaslice) • 13 Janče • 19 Jezera (Jasna, Zelenci, Belopeška jezera, Rabeljsko jezero) • 24 Križna gora • 29 Lendava (stolp Vinarium) • 35 Limbarska gora • 40 Menina planina • 45 Od Krope do Dražgoš • 49 Planina Kuhinja • 55 Podpeč, Zazid, Rakitovec, Movraž, Sočerga • 60 Sinji vrh • 65 Šebrelje • 70 Štefanja gora • 75 Vrhé • 80 Zasavska Sveta gora • 86

24 • JEZERA

JEZERA

(Jasna, Zelenci, Belopeška jezera, Rabeljsko jezero)

Voda človeka pomirja. Lepo nam je ob njej. Naj bo torej voda izhodišče današnjega izleta.

V tej nenavadni zimi sem prišel na idejo, da obiščeva jezera v Gornjesavski dolini in malo pogledava še na »sosedovo stran«, čez mejo.

Ne, ne bomo jo mahnili na Bled ali v Bohinj, saj tamkajšnja jezera že vsi poznamo. Tokrat gremo drugam.

41

42

opis poti Odpravimo se na pot.

Z gorenjske avtoceste zavijemo desno pred tunelom Karavanke v smeri Kranjska gora, v Kranjski gori pa zavijemo levo proti Vršiču. Pot nas pelje skozi naselje in če imamo čas, se na hitro ustavimo v starem delu Kranjske Gore pri cerkvi. Pot nadaljujemo proti Vršiču in na desni kmalu zagledamo parkirišče in jezeri. (slika 41).

Res lepo ime – Jasna – so jima dali.

Hudourniška Pišnica v njiju za trenutek

Slika 41: Jasna Slika 42, 43: Jasna z bronastim kipom kozoroga na Jasni

JEZERA • 25 postane, potem pa nadaljuje svojo pot proti Savi Dolinki. Prvo jezero ob robu krasi čeden kip kozoroga na skali pa tudi kakšna raca reže mirno jezersko gladino na dvoje (sliki 42, 43).

43

Če nato prečkamo mostiček, pridemo do drugega jezera, ob katerem v hudourniku teče ledena Pišnica.

Po ogledu vodnih čudes se vrnemo v Kranjsko Goro in nadaljujemo proti Ratečam in Planici.

Ko na levi zagledamo majhno gostišče in ob njem napis »Zelenci«, zavijemo levo. Ob gostišču parkiramo in se po lepi gozdni poti, ki je posebej prirejena tudi za vozičke, odpravimo na nekajminutno pot do jezera. In ko se gozd konča (slika 44), zastane korak. Pred nami se odprejo nebesa pod Triglavom! Po lesenem platoju se lahko podamo do lične hišice, od koder je razgled na Zelence še lepši. Če lahko, se povzpnemo v hišico in od tod je pogled še bolj čudovit (slika 45). Nemalokrat sinjemodro vodno gladino krasijo tudi race. Samo na dno jezera poglejte, kako kristalno čista je voda in kako zanimivo brbotajo izviri na mivkastih tleh!

Prekrižaril sem že celo Slovenijo, a zatrdim lahko, da težko najdeš košček nebes s tako malo truda. Naravno lepoto le nekaj korakov od glavne ceste!

Pa nadaljujmo pot.

Da se ne bi vozili samo po glavni cesti, ki ponuja le malo lepega, predlagam,

44

45

Slika 44: Zelenci Slika 45: Pogled z lesene hišice

26 • JEZERA 46

da v naselju Rateče zavijete v vas ali se vsaj zapeljete skoznjo. Kako lepe so strnjene vasi, kot je ta, in resnični užitek je pogled na mogočne stare hiše z izjemnimi pročelji. Od vseh najlepša pa je cerkev na griču (slika 46).

Pri črpalki se vrnemo na glavno cesto in pot nadaljujemo mimo carine, kjer nas na srečo več ne ustavljajo.

47

Nadaljujemo s počasno vožnjo po italijanski strani in na levi strani se nam odpre izjemen pogled na Mangart. Na njegovo vznožje smo

Slika 46: Cerkev v Ratečah Slika 47: Odcep za Belopeška jezera v italijanski vasi Fužine Slika 48: Prvo Belopeško jezero 48

JEZERA • 27 namenjeni. Sledi še nekaj ovinkov in že smo v zanimivi vasici Fužine (Fusine in Valromana). V križišču sredi vasi – na mostu, pri hiši z napisom CASA ALPINA – PRI SESTRAH (slika 47) –, mišljene so redovnice, šolske sestre, po oznaki LAGHI DI FUSINE zavijemo levo in nadaljujemo pot rahlo navzgor. Zanimivo je, kako so vse obmejne oznake pri nas dvojezične, tu pa Italijani kršijo vsa pravila. Oni že vedo, zakaj.

Na vrhu klanca se ustavimo. Pri koči Edelweis (Planika) izstopimo in uživamo v krožni poti okrog prvega jezera. Ko je ledeno, je sicer potrebna pozornost, toda v drugih letnih časih je sprehod pravi pravcati užitek.

Z vozičkom sicer lahko pridemo le nekaj sto metrov daleč, a se nedvomno izplača, tako je lepo (slika 48).

50

49

Slika 49: Drugo Belopeško jezero

Slika 50: Rabeljsko jezero

28 • JEZERA Vrnemo se k avtu in nadaljujemo pot do drugega jezera. Le nekaj minut vožnje in že smo na velikem parkirišču. V poletnih mesecih je tu veliko ljudi. Ustavljajo tudi ljudje z avtodomi, saj so sprehodi ob jezerski obali ali k vznožju Mangarta zelo lepi in tudi sanitarije so na voljo. Pa tudi sonca je tu poleti bistveno več. Pri drugem jezeru je pozimi ali zgodaj spomladi precej senčno, saj sonce hitro potone za pogorje Mangarta (slika 49).

Naj se tukaj za hip ustavi čas – preveč lepo je, da bi hiteli.

Vračamo se po isti poti. Ko so dnevi daljši, se zapeljite še malo naprej po glavni cesti proti Trbižu (Tarvisio) in nato nadaljujete pot po oznakah za prelaz Predel. Ne morete zgrešiti, saj se Rabeljsko jezero (Lago del Predil) vidi že s ceste. Tu parkiramo in se po bregu spustimo do jezera (slika 50). Če ste z vozičkom, se zapeljite na parkirišče malce naprej in po klančku navzdol do platoja, kjer izstopite. Pogled na otoček sredi jezera vam bo nedvomno polepšal dan. Na njem sicer ni cerkvice, kot je na Bledu, so pa ostanki stare hiške. Kdo ve, čemu je služila? Če je vode malo, se lahko na otok podamo celo peš!

In če vam je morda ostalo še kaj časa, predlagam, da na poti nazaj zavijete v vas Dovje in se ustavite pri tamkajšnji cerkvi. Na sončni strani z razkošnim pogledom na Triglav počiva naš triglavski župnik Jakob Aljaž (slika 51). Poklonite se v spomin temu pokončnemu Slovencu, ki nam je v današnjih, ne tako rožnatih in »pravičnih« časih, lahko svetel zgled.

Jakob Aljaž je namreč kar odkupil vrh Triglava, da ga le ne bi prevzeli tujci, ki so nam takrat gospodarili, in na njem postavil znameniti stolp. Če imate s seboj daljnogled ali kakovosten fotoaparat, si ga natančno oglejte.

51

Srečno pot vam želim. Pa fotoaparat vzemite s seboj (obvezno s prazno kartico in polno baterijo), ki vam bo prišel še kako prav.

Naj vam bo lepo.

Slika 51: Spominska plošča Jakobu Aljažu

60 • KRAS – RDEČA NEBESA

PODPEČ, ZAZID, RAKITOVEC, MOVRAŽ, SOČERGA

Če vzamem tehtnico in na levo stran postavim pomlad, na desno pa jesen, le kam se bo nagnila? Nikamor – vodoravno stoji, saj je v obeh letnih časih enako lepo. Samo od doma moramo in čisto vseeno je, kam.

Tu je jesen. Narava se je odela v tisoče barv, zato je povsod še bistveno lepše. Posebej lepo je na rdeče-belo obarvani kraški pokrajini, kjer se rdeče obarvani ruj izmenjuje z belimi skalami (slika 132). Saj res – sploh veste, kaj je ruj? Ga poznate? Ruj je grmovje, ki je čez leto zeleno in cveti rožnato, jeseni pa se obarva v vse toplobarvne odtenke. Ne vem sicer, kako je v nebesih, a slutim, da jih je Bog delček pozabil na Krasu. Pojdimo na kraški potep, da se na lastne oči prepričamo, kako je lepo.

opis poti 132

Slika 132: Rdeče obarvani ruj

Na avtocesti v smeri proti Kopru takoj za črnokalskim viaduktom zapeljemo na izvoz. Na stari cesti se na odcepu za Buzet usmerimo levo. Le malo pred Hrastovljami je križišče z vrsto tabel: Rakitovec, Zazid, Podpeč, Bezovica, Loka …

Prvi postanek napravimo v Podpeči, pod skalnim previsom ugnezdeni stari

KRAS – RDEČA NEBESA • 61 in ozki vasici, ki je nadvse zanimiva (slika 133). Ob lepem vremenu od tod vidimo vse do Trsta in celo še naprej.

Tudi na koncu vasi se splača ustaviti, saj nas čaka res lep pogled na stražni stolp (slika 134), ki zvira še iz turških časov. Pod njim se skriva jama, kamor so v hudih časih pribežali vaščani.

Odpeljemo se še malo naprej. Kjer se neha gozd, nas na desni že vabi parkirišče in tu pustimo avto (slika 135). Če lahko hodimo, jo mahnemo peš na trato nad nami, drugače pa gremo naokrog po poti z vozičkom.

S planote se namreč ponuja izjemen razgled: vse do Dolomitov seže oko.

Pod njimi uzremo beneške lagune, Tržaški zaliv s Trstom in črnokalski viadukt (slika 136). Malce bolj levo, na robu, nas razveseli »dodatni« razgled na Hrastovlje, vse tja do Kopra.

Vrnemo se do avta in počasi nadaljujemo pot do vasi Zazid. Lahko se ustavimo v središču vasi, kjer nas preseneti prava kraška arhitektura (slika 137). Po ogledu vasice se po ozki asfaltni poti podamo do velikega, lepo obnovljenega kala, kjer so včasih napajali živino – krasen prostor za

Slika 133: Vas Podpeč Slika 134: Pogled na Stražni stolp v Podpeči Slika 135: »Parkirišče« ob koncu gozda Slika 136: Razgled na Tržaški zaliv

133

134

135

136

62 • KRAS – RDEČA NEBESA 137

138

139

140

kratek postanek (slika 138). Med nadaljnjo potjo se nekoliko vzpnemo in na ravnini na desni strani že opazimo vas Rakitovec. V križišču zavijemo levo in pustimo avto na parkirišču pri kalu. Ta vas je še bolj zanimiva od prejšnje (slike 139). Pot, ki vodi mimo cerkve, nas pelje tudi mimo starih, tipičnih hiš. Lahko naredimo krog in se mimo vodnjaka, ki stoji spodaj v vasi, vrnemo na parkirišče.

Nato se podamo nazaj na križišče in se čez progo zapeljemo v smeri vasi Movraž in Smokvica.

Na začetku gozda se ustavimo in naberemo žajbelj, ki ga je na tratah okoli ceste na pretek (slika 140). Pot se nato rahlo spušča in ob samotnem boru na desni strani se ponovno ustavimo (slika 141). Prav tu je namreč najlepše!

Ne glede na to, kam se odpravimo – ob cesti levo ali desno ali z vozičkom po asfaltu, veliki grmi škrlatnega ruja nam lepšajo pot in dan (slika 142).

Nato se po klancu spustimo v Movraž in če imamo čas, si ga ogledamo.

Tu je tudi odcep za Dvore s čudovitimi spodmoli Veli Badin v bližini, a z vozičkom do tja žal ne moremo.

In že je pred nami vas z zanimivim imenom Smokvica.

Slika 137: Kraška vasica Zazid s cerkvijo sv. Martina Slika 138: Obnovljeni kal Slika 139: Rakitovec Slika 140: Žajbelj ob cesti

KRAS – RDEČA NEBESA • 63 Z glavne ceste zavijemo nekoliko desno do same vasi, kjer nas pozdravi čudovito obnovljena stara Bržanova hiša (slika 143). Skozi vas se nato odpeljemo naprej na glavno cesto, a le do prvega odcepa levo. Tu sekamo pot in že smo na cesti, ki vodi skozi Kubed in Gračišče do Sočerge. Takoj za tablo Sočerga pri gostišču ostro zavijemo levo in se z avtom vzpnemo na planoto k cerkvi sv. Kvirika (slika 144).

Tu se splača oditi na rob v smeri stolpa, ki ga lahko dosežemo tudi z vozičkom. Od tod se razprostira neskončen razgled, ki seže vse do Buzeta, Učke, Nanosa in Slavnika, vidimo pa tudi večji del poti, ki smo jo opravili danes. Tudi od tod lahko pridemo do velikih spodmolov Veli Badin, vendar potrebujemo kar precej časa – uro in pol spusta in prav toliko za povratek. A če se odločimo, da tu pričakamo večer, ga dolgo ne bomo pozabili (slika 145). Med čakanjem si lahko na planoti naberemo majcene temno modre brinove jagode.

Ko dan končno ugasne in se prevesi v noč, se spustimo po klancu navzdol. Že smo v gostilni Sočerga, kjer si ob vikendih nergave prazne trebuščke napolnimo z nadvse okusnimi primorskimi jedmi, kot so fuži, jota, njoki in še marsikaj bi se našlo (slika 146).

141

142

143

Slika 141: Mogočni bor Slika 142: Škrlatni ruj Slika 143: Bržanova hiša v Smokvici

64 • KRAS – RDEČA NEBESA 144

145

146

Slika 144: Pogled na Cerkev sv. Kvirika Slika 145: Večer na Krasu Slika 146: Okusen primorski obed

Resnično vam polagam na srce, da se odločite za tale izlet, saj jesenskega razpoloženja in nepredstavljive lepote teh krajev »celinci« sploh ne poznamo.

Sanjarimo o nebesih, ki se nahajajo tam daleč daleč onstran nekje … Pa se že tu na zemlji pravzaprav vozimo mimo njih. Mimo sanjsko lepih jesenskih rdečih nebes.

Naj vam bo lepo v našem tuzemskem raju. Ne le lepo – nebeško lepo.

Janez Medvešek | potepi po sloveniji | Vodnik za starejše in gibalno ovirane | Uredila Polona Mlakar | Oprema in prelom Lidija Murenc | Fotografije Janez Medvešek | Izdali in založili Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba d. o. o. in Dom sv. Jožef Celje | Za založbo predsednik Jože Planinšek cm in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič | © Celjska Mohorjeva družba, 2017 | www.mohorjeva.org | Natisnila tiskarna Dravski tisk d. o. o. v 1000 izvodih | Celje-Ljubljana 2017

Janez Medvešek

Potepi po Sloveniji Vodnik za starejše in gibalno ovirane

Ermanovec •

Gradež (jaslice) •

Janče •

Jezera (Jasna, Zelenci, Belopeška jezera, Rabeljsko jezero)

Potepi po Sloveniji

•

Križna gora •

Lendava (stolp Vinarium) •

Limbarska gora •

Menina planina •

Janez Medvešek

Svojevrsten vodnik po Sloveniji, ki želi poudariti, da je sleherni košček naše deželice slikovit, zanimiv in vreden obiska. Na izlete vabi tudi tiste, ki ne zmorejo hoje in za gibanje potrebujejo oporo spremljevalca ali kak pripomoček. Zato so izleti izbrani tako, da so dostopni tudi starejšim in gibalno oviranim.

Od Krope do Dražgoš •

Planina Kuhinja •

Podpeč, Zazid, Rakitovec, Movraž, Sočerga •

Sinji vrh •

Šebrelje •

Štefanja gora

13,50 € 9 789612 783044

Janez Medvešek (rojen 1952) se je do svoje upokojitve preživljal s slikanjem. Zdaj pa se predvsem posveča svoji veliki strasti – fotografiji. Veliko fotografij je nastalo na izletih, na katerih sta z ženo prepotovala več kot 300.000 km. S svojih potepov ustvarja fotozgodbe o slovenski naravni in kulturni dediščini, ki so postale kar njegov zaščitni znak in dosežejo na medmrežju doma in v tujini tudi do 10.000 ogledov. Živi in dela v Dragomlju pri Domžalah.

•

Vrhé

www.izlet-na-vozicku.si

•

Zasavska Sveta gora