Robert D. Enright, ODPUŠČANJE JE ODLOČITEV

SMERNICE ZA ODPUŠČANJE

Robert D. Enright

Odpuščanje je odločitev

Robert D. Enright

Korak za korakom se rešite jeze in si povrnite upanje

• Na kakšen način ste se izogibali ukvarjanju s svojo jezo?

• Ali ste se soočili s svojo jezo?

• Ali se bojite izpostaviti svoj sram ali krivdo?

• Ali jeza vpliva na vaše zdravje?

• Ali ste obsedeni s krivico ali storilcem?

• Ali svoj položaj primerjate s storilčevim?

• Ali je krivica povzročila trajno spremembo v vašem življenju?

• Ali je krivica spremenila vaš svetovni nazor?

2. FAZA – ODLOČITE SE ZA ODPUŠČANJE • Zavedajte se, da vaše dosedanje prizadevanje ni bilo učinkovito.

• Bodite pripravljeni začeti s procesom odpuščanja.

• Odločite se, da boste odpustili.

3. FAZA – PRIZADEVAJTE SI, DA BI STORILCU ODPUSTILI • Prizadevajte si, da bi storilca razumeli.

• Prizadevajte si, da bi s storilcem sočustvovali.

• Sprejmite bolečino.

• Storilcu nekaj podarite.

24,50 € 9 789612 783075

Psiholog Robert D. Enright je profesor pedagoške psihologije na Univerzi Wisconsin-Madison.

Od leta 1985 znanstveno preučuje odpuščanje pri ljudeh, ki jih je sočlovek globoko prizadel, in kako dejanje odpuščanja vpliva na njihovo telesno, duševno in čustveno zdravje. Za svoje izo­ braževalno in raziskovalno delo je prejel številne nagrade. Objavljal je v periodičnih publi­kacijah, kot so Time, McCall’s, Wall Streeet Journal, Washington Post, Chicago Tribune in Los Angeles Times. Bil je gost v oddajah 20/20 na ABC, Nightly News na NBC in pri več drugih medijskih hišah. Je avtor več kot 80 publikacij s področja odpuščanja in sorodnih tem.

»Odpuščanje je odločitev« je knjiga za samopomoč.

Namenjena je ljudem, ki jih je sočlovek globoko pri­ zadel in so ujeti v vrtinec jeze, depresije in zamer.

Ameriški univerzitetni pro­fe­sor psihologije Robert D. Enright je obliko­val prvi znanstveno preizkušen program v Ameriki, ki dokazuje, da lahko z od­puš­ča­ njem omilimo lastno tesnobo in depresijo ter okrepimo svojo samozavest in optimizem. To pionirsko delo kaže, da odpuščanje, če se ga lotimo na pravi način, veliko bolj koristi tistemu, ki odpušča, kot pa tistemu, ki smo mu odpustili. Knjiga, polna modrosti in spodbud, bralca vodi po poti, ki ga bo končno pripeljala do rešitve problema in do miru.

Odpuščanje je odločitev

1. FAZA – PREPOZNAJTE SVOJO JEZO

4. FAZA – ODKRIJTE SVOJO ČUSTVENO JEČO IN SE SPRAVITE IZ NJE

Prevedel Leon Jagodic

• Odkrijte smisel trpljenja.

• Odkrijte, da je potrebno odpuščati.

• Odkritje, da niste sami.

• Odkrijte cilj svojega življenja.

• Odkrijte svobodo, ki jo prinaša odpuščanje.

R. D. Enright Odpuščanje je odločitev

Robert D. Enright ODPUŠČANJE JE ODLOČITEV Korak za korakom se rešite jeze in si povrnite upanje Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, si-3000 Celje © Celjska Mohorjeva družba, 2017 Vse pravice pridržane Naslov izvirnika: Forgiveness Is a Choice Copyright © 2001 Robert D. Enright. Vse pravice pridržane. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založnika nobenega dela te izdaje ni dovoljeno preslikovati, ponatiskovati, distribuirati ali shranjevati v kakršni koli obliki ali mediju, razen skladno z določili v ZDA veljavnega Zakona o avtorskih pravicah.

Izvirnik je izšel v angleščini pod naslovom Forgiveness Is a Choice: A Step-by-Step Process for Resolving Anger and Restoring Hope kot izdaja Ameriškega psihološkega združenja (American Psychological Association) v Združenih državah Amerike.

Copyright © 2002 Ameriško psihološko združenje (American Psychological Association – APA).

Delo je bilo prevedeno in izdano v slovenščini z dovoljenjem APA. Tega prevoda ni dovoljeno ponatiskovati ali kakor koli reproducirati, preslikovati, distribuirati ali shranjevati v kakršni koli obliki ali mediju brez izrecnega pisnega dovoljenja APA. Naslov izvirnika: Forgiveness is a choice Copyright © 2001 by Robert D. Enright. All rights reserved. Except as permitted under the United States Copyright Act of 1976, no part of this publication may be reproduced or distributed in any form ar by any means, or stored in a database or retrieval system, without the prior written permission of the publisher.

This Work was originally published in English under the title of: Forgiveness Is a Choice: A Step-by­Step Process for Resolving Anger and Restoring Hope as a publication of the American Psychological Association in the United States of America.

Copyright © 2002 by the American Psychological Association (APA). The Work has been translated and republished in the Slovenian language by permission of the APA. This translation cannot be republished or reproduced by any third party in any form without express written permission of the APA. No part of this publication may be reproduced or distributed in any form or by any means, or stored in any database or retrieval system without prior permission of the APA.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Robert D. Enright

Odpuščanje je odločitev

Korak za korakom se rešite jeze in si povrnite upanje

Prevedel Leon Jagodic

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-185.36(035) ENRIGHT, Robert D. Odpuščanje je odločitev : korak za korakom se rešite jeze in si povrnite upanje / Robert D. Enright ; prevedel Leon Jagodic ; [spremna beseda Tomaž Erzar]. Celje : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2017 Prevod dela: Forgiveness is a choice ISBN 978-961-278-307-5 287993600

Za Nancy, ob kateri sem odkril skrivnost dolgega in sreÄ?nega zakona

Vsebina Knjigi na pot (dr. Tomaž Erzar) 9 I. ODPUŠČANJE JE ODLOČITEV 15

1. poglavje: Odpuščanje: pot v svobodo 17 2. poglavje: Kaj je odpuščanje … in kaj ni 39 3. poglavje: Zakaj odpuščati … in kakšne so posledice,

če ne odpuščamo 65 II. PROCES ODPUŠČANJA 89 4. poglavje: Zemljevid in pripomočki za na pot 91 5. poglavje: Priznajte svojo jezo 115 6. poglavje: Soočite se z globino svoje jeze 131 7. poglavje: Trdno se odločite, da boste odpustili 151 8. poglavje: Poglejte na storilca z druge perspektive 167 9. poglavje: Gradite pozitivna občutja, misli in vedenjske

vzorce 187 10. poglavje: Odkrijte svojo čustveno ječo in se rešite iz

nje 203 11. poglavje: Recite: »Odpuščam ti.« 223

III. POJDIMO GLOBLJE 235 12. poglavje: Dodatna vprašanja, ki vam bodo pomagala

pri odpuščanju 237 13. poglavje: Kako pri odpuščanju pomagati otrokom? 259 14. poglavje: Če si želite odpuščanja 291 15. poglavje: Sprava 311 Opombe 325 Seznam literature 343 Zahvala 357

3. poglavje

Zakaj odpuščati … in kakšne so posledice, če ne odpuščamo

Namesto, da vam odgovorim na vprašanje, »zakaj odpuščati«, bi rad, da si zapišete vse odgovore, ki se jih lahko spomnite sami. Poglobite se v svoja občutja, misli, vedenjske vzorce in pomen svojih odnosov. Poskusite se osredotočiti na odpuščanje kot tako. Kaj je tisto, zaradi česar je dobro odpuščati? Vzemite si čas, kajti vprašanje, ki sem vam ga zastavil, je globoko in vam bo pomagalo bolje razumeti pomen odpuščanja. Z branjem nadaljujte šele po tem, ko boste izpolnili to nalogo. Če pripadate večini, potem sodite v eno od osmih kategorij: 1. Odpuščate, da bi utišali svoja občutja jeze.

2. Z odpuščanjem destruktivne misli predelate v bolj umirjene in zdrave.

3. Odpuščate zato, ker hočete biti vljudnejši do tistega, ki vas je prizadel.

65

Odpuščanje je odločitev

4. Odpuščanje enemu človeku vam pomaga bolje komunicirati z drugimi. Morda je vaša jeza zaradi nadrejenega prizadela tudi vaš odnos do otrok. Če odpustite svojemu šefu, bo to obenem tudi dar vašim otrokom.

5. Odpuščanje lahko izboljša vaš odnos s tistim, ki vas je prizadel.

6. Z odpuščanjem lahko tistemu, ki vas je prizadel, pomagate, da bo spoznal svojo krivdo in s tem prenehal. Vaše odpuščanje lahko torej popravi značaj človeka, ki vas je prizadel.

7. Odpuščate zato, ker vam je to zapovedal Bog. Odpuščate iz ljubezni do Boga.

8. Odpuščanje je izraz naklonjenosti in ljubezni do tistega, ki vas je prizadel, zato je moralno dobro, ne glede na to, kako se drugi na to odzove. Ljubiti druge in hkrati sebe zaščititi pred krivico je moralno dobro.

Prvih šest odgovorov se nanaša na posledice odpuščanja: Prvi trije odgovori se ukvarjajo s posledicami za vaše duševno in telesno zdravje. Naslednja dva se ukvarjata s tem, kakšne posledice ima odpuščanje za vaše odnose z drugimi. Šesti odgovor se ukvarja s posledicami za storilčevo dobro počutje. Zadnja dva odgovora pa se ne ukvarjata toliko s posledicami odpuščanja kot z njegovo bistveno značilnostjo, namreč s tem, da je odpuščanje samo po sebi nekaj dobrega. Nekateri ljudje torej odpuščajo ne glede na posledice, saj se zavedajo, da je to moralno dobro.

Brez dvoma ljudje odpuščajo iz različnih razlogov.

66

Zakaj odpuščati … in kakšne so posledice, če ne odpuščamo

Odpuščanje imate lahko za nekaj, kar je samo po sebi dobro, obenem pa se hočete s tem rešiti tudi zoprnih posledic, ki jih prinaša jeza, ki vas gloda. Moja izkušnja z ljudmi, ki odpuščajo, je takšna: najprej hočejo biti jezni, ker mislijo, da jeza pomeni samospoštovanje. »Tega mi ne bo delal. Tega ne bom pozabil!« Nato spoznajo, da jeza ogroža njihovo osebnost. Bolj mrki in vzkipljivi postanejo, kot so bili pred tem. Na tej točki se hočejo jeze znebiti, saj jih zelo bremeni. Šele nato pa ugotovijo, da je odpuščanje samo po sebi nekaj dobrega. Če ste šele začeli odkrivati skrivnosti odpuščanja, se najprej osredotočite na različne koristi, ki jih odpuščanje prinaša vam, ki odpuščate. Morda bo potrebno nekaj truda, da boste spoznali, da je lahko v nekaterih primerih jeza tudi škodljiva. To poglavje zato govori o posledicah jeze, če je ta pregloboka in traja predolgo. Z izsledki naših raziskav si boste torej lahko odgovorili na vprašanje: »Bi moral odpustiti?« Vendar pa se zavedajte, da tudi ob odgovoru ‘da’ obstajajo za odpuščanje poleg vašega duševnega in telesnega blagostanja še drugi razlogi.

Jeza se mora spremeniti Če gre pri jezi za trenuten odziv na krivico, je to normalno in zdravo; zato se nihče ne bi smel počutiti krivega, če je jezen. Jeza je namreč kot alkohol: v majhnih količinah nam lahko koristi, v velikih pa povzroča težave ali celo zasvojenost. Če se torej odločite, da boste odpuščali in se tako rešili jeze, to ne pomeni, da ne boste nikoli več jezni, 67

Odpuščanje je odločitev

in prav gotovo tudi ni potrebno, da vsako svoje občutje jeze zatrete. Jeza ima namreč pomembno mesto v repertoarju naših čustvenih odzivov. Toda ni vedno zdrava.

V ameriški družbi smo priča pravi epidemiji nezdrave jeze. V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so na primer otroci v morilskih pohodih na druge otroke streljali v Pearlu v Mississippiju, v West Paducahu v Kentuckyju, v Jonesboru v Arkansasu, v Fayettevillu v Tennesseeju, v Springfieldu v Oregonu in v Litteltonu v Coloradu. Pri poročilih pa so o teh morilcih povedali, da so bili jezni, nerazumljeni in ustrahovani.20 Nedvomno manj škodljive, toda še vedno skrb vzbujajoče izpade podivjane jeze lahko spremljamo tudi po televiziji ali radiu, ko ljudje svojo nakopičeno jezo izživljajo pred javnostjo. Oddaje, kot je Šov Jerryja Springerja, vabijo starše in otroke, poročene pare, prijatelje in nekdanje zaljubljence, naj pridejo na televizijo in izlijejo svoj bes nad drugim. Ker jih ne vežejo omejitve civiliziranega komuniciranja, ljudje ne podivjajo samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Za red morajo zato skrbeti nekdanji policisti. Občinstvo pa pretepače še podžiga z navijanjem in ploskanjem. In čeprav tovrstne oddaje običajno obsojamo, imajo tako visoko gledanost, kar pomeni, da mnogi ljudje v tem uživajo in v jeznih spopadih posredno sodelujejo.

V veliki večini otroci sicer niso nevarno nasilni in odrasli se niti na televiziji niti doma običajno ne pretepajo z drugimi člani svoje družine, toda vseeno je v naših družinah, na delovnih mestih in v političnem življenju uničujoče jeze veliko preveč.

Jeza je čustvo, ki zadeva občutja in misli. Jeza učinkuje 68

Zakaj odpuščati … in kakšne so posledice, če ne odpuščamo

na naše telo. Lahko nas povsem preplavi. Srce začne hitreje biti. Adrenalin nam po žilah požene kri. Tako močni se zdimo sami sebi, da bi se spopadli tudi z velikanom. Ali pa nas jeza preplavi na tak način, da nas kar zvija v trebuhu in se ne moremo niti ganiti.

Skrbi me nezdrava jeza – jeza, ki je nesorazmerna z vzrokom zanjo, jeza, ki ni uperjena zgolj na tistega, ki nas je prizadel, ampak tudi na nedolžne opazovalce, jeza, ki ostaja živa še dolgo po dogodku, jeza, ki povzroča samouničujoče vedenje, jeza, ki razdira družine, zakone in skupnosti.

Navadno se ljudje že zgodaj v življenju naučimo, da otročja trmoglavost ne pelje nikamor. Ugotovimo, kako obvladati zunanje izražanje jeze. Tudi če nismo dobili tistega, kar hočemo, ne stojimo več sredi sobe in vpijemo.

Vendar to, da smo sposobni obvladati svoj način izražanja jeze, ne pomeni, da se znamo z jezo tudi na zdrav način soočiti. Namesto da bi na tiste, ki so nas razjezili, kričali in jih pretepali, jih nekateri pretepajo z besedami in jezo izražajo z ostrimi komentarji, zbadljivim humorjem ali s strupenimi kritikami. Ali z brezčutno tišino, umikom, nasprotovanjem in neupoštevanjem. A čeprav je taka jeza v družbi bolj sprejemljiva, je najbrž še bolj nezdrava kot naravno izražanje iskrene jeze.

Včasih je jeza blaga in prehodna; kot poletna nevihta, ki se razbesni in mine. Toda če opažate, da vas jeza v razumnem času ne mine, ali če še tedne, mesece ali leta po bolečem dogodku premlevate krivico, načrtujete maščevanje ali občutite enako bolečino, se je vaša jeza spremenila v tlečo zamero. Postali ste odličen kandidat 69

Odpuščanje je odločitev

za proces odpuščanja. Čeprav lahko že en sam boleč dogodek povzroči globoko zamero, je tleča zamera običajno posledica cele vrste majhnih krivic. Čeprav je Brendan nehal piti, je Mary Ann do njega še vedno čutila zamero. Ni bil namreč sposoben izreči želje, ne da bi jo pospremil s kritiko. Nikoli ni rekel: »Morda veš, kje so moji avtomobilski ključi?« Ampak je govoril: »Ta hiša je tak nagnusen svinjak, da v njej nikoli ničesar ne najdeš.« Ali pa: »Zakaj ne moreš pustiti mojih stvari pri miru?« Svoje ključe je namreč našel v žepu ali zunaj, kjer jih je pustil prejšnji večer, pa se za svojo krivo obtožbo ni nikoli opravičil. In zaradi neskončne vrste majhnih žalitev je bila Mary Ann tako besna, da je razmišljala celo o ločitvi, čeprav Brendan ni več pil in je postal dober mož in oče.

Drug vzrok za tlečo zamero so nerazrešene travme iz otroštva. Otroci namreč včasih nimajo dovolj razumskih in čustvenih sposobnosti, da bi se soočili z bolečino. Zato si pogosto dejanja drugih narobe razlagajo. Sposobni so precejšnje jeze, ki se je pogosto tudi bojijo. Včasih so tudi prepričani, da je njihova jeza povzročila razdor v družini.

Mnogi zato nerazrešeno jezo iz otroštva vlečejo v odraslo dobo. Nekdo se je na primer kot otrok na travmatično izkušnjo odzval obrambno in svojo jezo sprostil tako, da je začel vpiti na mlajšega brata. Zato lahko izkušnja, ki je podobna travmi iz otroštva, v njem sproži obrambni mehanizem, ki mu je že takrat pomagal preživeti. Toda v tem primeru človek običajno ne vidi, da je njegov obrambni sistem lahko samouničujoč.

Ko govorimo o jezi, jo lahko opredelimo glede na njen 70

Zakaj odpuščati … in kakšne so posledice, če ne odpuščamo

zunanji izraz: kot bes, trmoglavost, besedne žalitve, fizično nasilje, trdosrčno tišino. Toda to, na kakšen način izražamo svojo jezo, ni najpomembnejše. Proces odpuščanja je namreč zasnovan tako, da vam bo pomagal pri soočanju z jezo, ki ima eno ali več naslednjih značilnosti: • z jezo, ki je usmerjena na človeka ali ljudi, ne pa na »usodo«, okoliščine ali nežive predmete; • z jezo, ki jo je povzročila dejanska krivica; • z jezo, ki je postala vzorec, ki ga ni lahko preseči; • z jezo, ki povzroča samouničujoče vedenjske vzorce; • z jezo, ki vpliva na vaše zdravje in dobro počutje.

Jeza in zdravje O povezavi med jezo in zdravjem so bile opravljene številne raziskave. Ena izmed težav je, da vsi raziskovalci jeze ne definirajo na enak način. Zelo pogosto raziskave temeljijo na človekovi samooceni. Ljudje namreč izpolnjujejo ankete z vprašanji: kako jezni ste bili? Kako dolgo ste se počutili jezni? Toda s takšnimi anketami ne morejo povsem natančno oceniti dejanske stopnje jeze, ki jo posameznik doživlja.

Tina Huang je na Tajvanu izpeljala raziskavo,21 v kateri je 44 odraslih ljudi prosila, naj se spomnijo dogodka v življenju, ko so bili jezni. Izročila jim je vprašalnik, s katerim so ocenili stopnjo svoje jeze. Večina je poročala o nizki stopnji jeze. Nato je dr. Huangova vsakogar prosila še, da obnovi dogodek, ki je povzročil to jezo, in med pri71

Odpuščanje je odločitev

povedovanjem snemala njihove obraze. Podrobna analiza njihovih izrazov je razkrila, da so bili mnogi, ki so v anketi jezo zanikali, v bistvu še zmeraj zelo jezni. Njihovi obrazi so namreč razkrivali vzorce prikrite jeze. Morda zato, ker so hoteli svojo jezo skriti pred raziskovalci, morda zato, ker se niti sami niso zavedali, kako zelo jezni so.

Raziskovalci sicer z anketami ne morejo vedno natančno določiti, kdo je zares jezen in kdo samo nejevoljen. Vseeno pa raziskave o telesnih učinkih jeze trdno dokazujejo, da je oklepanje hude jeze nadvse nevarno.

Krvni tlak Leta 1939 je Franz Alexander, zdravnik z Inštituta za psihoanalizo v Chicagu, objavil članek o povezavi med globoko, pasivno jezo – jezo, ki je usmerjena navznoter, – in visokim krvnim tlakom.22 Višino krvnega tlaka izražamo z dvema vrednostima: z zgornjim, sistoličnim tlakom, in spodnjim, diastoličnim tlakom. Vrednost diastoličnega tlaka nad 90 je za zdravnike znamenje, da imate težavo.

In dr. Alexander je odkril, da je pri tistih, ki doživljajo globoko, pasivno jezo, diastolični tlak višji.

Kasnejše raziskave so potrdile ugotovitve dr. Alexandra.23 Robert Harris s sodelavci tako poroča, da študentke z mejnimi vrednostmi krvnega tlaka kažejo višjo raven pasivne jeze kot tiste z normalnimi.24 Raziskovalna skupina Harolda Khana je podoben vzorec odkrila tudi pri izraelskih moških, ki so se pritoževali nad slabimi razmerami na delovnem mestu.25 Vseeno pa 72

Zakaj odpuščati … in kakšne so posledice, če ne odpuščamo

moramo biti previdni, saj niso imeli visokega krvnega tlaka vsi, ki so tarnali nad slabimi delovnimi pogoji. Očitno so se nekateri uspeli soočiti s svojo zamero, drugim pa je šlo pri tem slabše. Nekatere raziskave namreč kažejo, da se ljudje, ki se uspešno soočajo s težavami, na pozitiven način spopadajo s krivicami ali svojo jezo izražajo na zelo odkrit način, visokemu krvnemu tlaku lahko izognejo.26 Da imajo tisti, ki v stresnih situacijah v družini izražajo jezo, nižje vrednosti diastoličnega tlaka kot tisti, ki svojo jezo zatirajo, pa je ugotovila raziskovalna skupina, ki jo je vodil H. S. Goldstein s sodelavci.27 Medtem pa izsledki druge raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki so prepričani, da bi morali svojo sovražnost izražati na povsem odkrit način, več možnosti za visok krvni tlak kot tisti, ki svojo sovražnost izražajo zmerneje.

Ko so namreč skupini ljudi predstavili zgodbo, v kateri je šef ravnal krivično, so imeli tisti, ki so bili prepričani, da bi se morali z nepravičnim nadrejenim odkrito pogovoriti, višji krvni tlak kot tisti, ki so dejali, da bi svojo jezo zadržali zase.28 Možno je, da je ob hujši jezi tveganje za zdravje večje, če je jeza hujša, ne glede na to, ali jo izrazimo pasivno ali odkrito.29 Srčne bolezni Izraz »osebnost tipa A« sta splošni javnosti predstavila Meyer Friedman in Ray Roseman v svoji knjigi iz leta 1974 Vedenje tipa A in vaše srce.30 Odkrila sta, da so srčne bolezni sicer povezane s slabimi prehranskimi navadami in 73

Odpuščanje je odločitev

sedečim življenjskim slogom, pri tem pa igra pomembno vlogo tudi stres. Tisti, ki so ves čas pod časovnim pritiskom, ki so pretirano agresivni, ki so izjemno ambiciozni in ki so na splošno sovražno naravnani, so namreč tudi najbolj nagnjeni k srčnim boleznim. Ljudje, ki so neprestano hudo jezni, so torej tudi najbolj ogroženi.

Kot trdita Redford in Virginia Williams, pa so raziskovalci do danes razlago »tip A« že ovrgli in se zdaj bolj posvečajo stopnji sovražnosti. Zdi se namreč, da glavno tveganje za zdravje predstavlja sovražnost, ki se izraža v obliki ciničnega nezaupanja, intenzivnega občutka jeze in agresivnih vedenjskih vzorcev.31 V raziskavi, ki so jo opravili R. B. Shekelle s kolegi, so v petdesetih letih ugotavljali raven sovražnosti pri 1877 moških, ki so delali v tovarni Western Electric v Chicagu. Po dvajsetih letih so pregledali njihove zdravniške kartoteke, da bi ugotovili, koliko jih je zbolelo za koronarno boleznijo.32 In kot so pričakovali, so bili tisti, ki so v petdesetih letih izkazovali hudo sovražnost, v sedemdesetih precej bolj bolni. Prav tako jih je med bolj sovražno naravnanimi tudi umrlo veliko več kot v drugi skupini.

V drugi raziskavi, ki se je ukvarjala s sovražnostjo, pa so v petdesetih letih na enak način kot dr. Shekelle obravnavali 225 študentov medicine.33 Petindvajset let kasneje so raziskovalci preverili, koliko jih je v preteklosti zbolelo za koronarno boleznijo ali iz kakršnega koli razloga umrlo. Tisti, ki so izkazovali višjo raven sovražnosti, so veliko verjetneje zboleli za srčno boleznijo ali zgodaj umrli. Čeprav te raziskave nakazujejo le trend, pa kažejo na možnost, da je sovražnost povezana z zdravstvenimi težavami. Zato pa bi bilo potrebno opraviti 74

Zakaj odpuščati … in kakšne so posledice, če ne odpuščamo

še več raziskav in še posebej raziskati razlike med ljudmi, ki so bili sovražni in so nato utrpeli zdravstvene težave, in tistimi, ki so bili sovražni, pa težav niso imeli.

V devetdesetih letih so znanstveniki začeli raziskovati pretok krvi skozi srce oziroma to, čemur v medicini pravijo »iztisni delež levega prekata«. Raziskovalci so 18 srčnih bolnikov izpostavili blagim stresnim situacijam.34 Nekateri so morali opraviti zahteven matematični izračun, drugi pa se spomniti dogodka, ki jih je še posebej razjezil.

Bolniki, ki so pripovedovali o neprijetni situaciji, so imeli med tem veliko manjši pretok krvi skozi srce kot tisti, ki so reševali matematični problem. Čeprav v raziskavi tega niso omenjali, lahko jeza povzroči bolečino v prsih.

Raziskovalci so zaključili, da je jeza tako pomemben povzročitelj stresa, da si zasluži našo pozornost, ko gre za zmanjševanje tveganja srčnih bolezni.35 Tako kot pri raziskavah visokega krvnega tlaka pa moramo biti tudi tu pozorni, da ne delamo posplošenih zaključkov. Nekateri raziskovalci so namreč ugotovili, da med jezo in srčnimi boleznimi ni nobene povezave.36 Čeprav ugotovitve lahko temeljijo na nepopolnih meritvah jeze in sovražnosti, ne moremo biti prepričani, da so razlog prav slabe meritve. Morda so raziskave, ki so sovražnost merile v letih, preden so se pojavile srčne bolezni, spregledale pomemben dejavnik: sovražno naravnani ljudje so se lahko že leta, preden so zbirali podatke o zdravju njihovih src, naučili bolj umirjenega vedenja. Človek, ki se je v letih med testiranjema umiril in morda začel tudi bolj odpuščati, je lahko s tem svojemu zdravju koristil na način, ki ga v raziskavi niso zaznali.

75

Robert D. Enright | ODPUŠČANJE JE ODLOČITEV | Korak za korakom se rešite jeze in si povrnite upanje | Forgiveness is a Choice | A Step-by-Step Process for Resolving Anger and Restoring Hope | Prevedel Leon Jagodic | Spremna beseda dr. Tomaž Erzar | uredila Polona Mlakar | oprema in prelom Lidija Murenc | izdala in založila Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d. o. o. | za založbo predsednik Jože Planinšek CM in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič | © Celjska Mohorjeva družba, 2016 | www.mohorjeva.org | natisnila tiskarna Dravski tisk d. o. o., v 500 izvodih | Celje-Ljubljana 2017

SMERNICE ZA ODPUŠČANJE

Robert D. Enright

Odpuščanje je odločitev

Robert D. Enright

Korak za korakom se rešite jeze in si povrnite upanje

• Na kakšen način ste se izogibali ukvarjanju s svojo jezo?

• Ali ste se soočili s svojo jezo?

• Ali se bojite izpostaviti svoj sram ali krivdo?

• Ali jeza vpliva na vaše zdravje?

• Ali ste obsedeni s krivico ali storilcem?

• Ali svoj položaj primerjate s storilčevim?

• Ali je krivica povzročila trajno spremembo v vašem življenju?

• Ali je krivica spremenila vaš svetovni nazor?

2. FAZA – ODLOČITE SE ZA ODPUŠČANJE • Zavedajte se, da vaše dosedanje prizadevanje ni bilo učinkovito.

• Bodite pripravljeni začeti s procesom odpuščanja.

• Odločite se, da boste odpustili.

3. FAZA – PRIZADEVAJTE SI, DA BI STORILCU ODPUSTILI • Prizadevajte si, da bi storilca razumeli.

• Prizadevajte si, da bi s storilcem sočustvovali.

• Sprejmite bolečino.

• Storilcu nekaj podarite.

24,50 € 9 789612 783075

Psiholog Robert D. Enright je profesor pedagoške psihologije na Univerzi Wisconsin-Madison.

Od leta 1985 znanstveno preučuje odpuščanje pri ljudeh, ki jih je sočlovek globoko prizadel, in kako dejanje odpuščanja vpliva na njihovo telesno, duševno in čustveno zdravje. Za svoje izo­ braževalno in raziskovalno delo je prejel številne nagrade. Objavljal je v periodičnih publi­kacijah, kot so Time, McCall’s, Wall Streeet Journal, Washington Post, Chicago Tribune in Los Angeles Times. Bil je gost v oddajah 20/20 na ABC, Nightly News na NBC in pri več drugih medijskih hišah. Je avtor več kot 80 publikacij s področja odpuščanja in sorodnih tem.

»Odpuščanje je odločitev« je knjiga za samopomoč.

Namenjena je ljudem, ki jih je sočlovek globoko pri­ zadel in so ujeti v vrtinec jeze, depresije in zamer.

Ameriški univerzitetni pro­fe­sor psihologije Robert D. Enright je obliko­val prvi znanstveno preizkušen program v Ameriki, ki dokazuje, da lahko z od­puš­ča­ njem omilimo lastno tesnobo in depresijo ter okrepimo svojo samozavest in optimizem. To pionirsko delo kaže, da odpuščanje, če se ga lotimo na pravi način, veliko bolj koristi tistemu, ki odpušča, kot pa tistemu, ki smo mu odpustili. Knjiga, polna modrosti in spodbud, bralca vodi po poti, ki ga bo končno pripeljala do rešitve problema in do miru.

Odpuščanje je odločitev

1. FAZA – PREPOZNAJTE SVOJO JEZO

4. FAZA – ODKRIJTE SVOJO ČUSTVENO JEČO IN SE SPRAVITE IZ NJE

Prevedel Leon Jagodic

• Odkrijte smisel trpljenja.

• Odkrijte, da je potrebno odpuščati.

• Odkritje, da niste sami.

• Odkrijte cilj svojega življenja.

• Odkrijte svobodo, ki jo prinaša odpuščanje.