Jernej Vrtovec, VLOGA NADŠKOFA ŠUŠTARJA PRI OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

Nadškof Alojzij Šuštar je s svojo mirnostjo in blagostjo veliko prispeval k temu, da smo bili Slovenci tako enotni ob osamosvojitvi.

Dr. Janez Drnovšek Številni politični obiskovalci so iskali stik z nadškofom Šuštarjem oziroma se srečevali z njim. Njegovo mnenje je nekaj veljalo.

Lojze Peterle

25,00 €

9 789612 782702

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Kardinal dr. Franc Rode

Jernej Vrtovec

Ko se je po padcu komunizma ponudila zgodovinska priložnost, da se slovenski narod osamosvoji, je nadškof Šuštar to priložnost vzel kot svoj življenjski izziv.

Jernej Vrtovec

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Jernej Vrtovec VLOGA NADŠKOFA ŠUŠTARJA PRI OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

Jernej Vrtovec

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, SI-3000 Celje www.mohorjeva.org © Celjska Mohorjeva družba, 2016 Vse pravice pridržane. Natisnjeno v Sloveniji.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 929Šuštar A. 94(497.4)«1980/1992« 32(497.4):929Šuštar A. 27-722.51(497.4):929Šuštar A. VRTOVEC, Jernej Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije / Jernej Vrtovec ; [uvodne besede Anton Jamnik ; oris življenjske poti nadškofa Šuštarja France Martin Dolinar]. - Celje : Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2016 ISBN 978-961-278-270-2 284766464

Podobno kot druge države Vzhodne Evrope tudi Jugoslavija doživlja v tem letu zgodovinske spremembe in prehod v nove čase.

Upamo, da je huda in boleča zgodovina zadnjih 45 let v Sloveniji dokončno za nami. Naše upanje je nova Evropa v miru, pravičnosti in svobodi vseh narodov.

Nadškof Šuštar v nagovoru v Rimu pred plebiscitom leta 1990

Delo posvečam vsem, ki si prizadevajo za spravo v narodu in za življenje v mirni ter pravični Sloveniji.

Jernej Vrtovec

Vsebina Uvodne besede (Anton Jamnik) • 9 Življenjska pot nadškofa dr. Alojzija Šuštarja (France M. Dolinar) • 13

vloga Nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije • 39 Uvod • 41 Začetki • 43 Urejanje odnosov med Cerkvijo in državo • 52 Božič – dela prost dan • 65 Nadzorovanje Cerkve • 73 Prelomna leta • 81 Sprava • 87 Prve demokratične volitve • 104 Plebiscit • 109 Razglasitev samostojne Slovenije • 120 Vojna za Slovenijo • 135 Pomoč izseljencev • 177 Mednarodno priznanje Slovenije • 191 Vatikan prizna samostojno Slovenijo • 203 Leta samostojnosti • 214

Pričevanja o nadškofu Šuštarju • 225

Nadškof Šuštar – človek vere, zaupanja in vizije (Anton Jamnik) • 227 Razumela sva se brez besed (s. Mira Rožanc) • 237 Brat Lojze, človek dialoga in povezovanja (Slavka Kavčič) • 245 Spomini na leta oblikovanja samostojne slovenske države (Marjeta Zorc) • 255 Spomin na ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja (Milan Kučan) • 258 Hvaležen sem mu za odličen delež pri osamosvojitvi Slovenije (Lojze Peterle) • 263 Ne, da sovražim, da ljubim, sem na svetu (Anton Jamnik) • 267 Viri in literatura • 283 Imensko kazalo • 292

109

PLEBISCIT Vabim vse kristjane pa tudi druge, da se udeležijo glasovanja in s svojim DA potrdijo življenjsko moč in ustvarjalno politično voljo slovenskega naroda.

Storimo vse, da bo plebiscit uspel.

Dr. Alojzij Šuštar, izjava na TV Slovenija, 1990

D

ecember leta 1990 je bil najbolj prazničen mesec v zgodovini slovenskega naroda. Adventni čas, čas pričakovanja odločitve za samostojno državo Slovenijo. V četrtek, 22. novembra 1990, so se slovenski škofje na čelu z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem v Rimu udeležili praznovanja 30. obletnice papeškega slovenskega zavoda Slovenik, v katerem živijo slovenski duhovniki, ki nadaljujejo podiplomski študij. Slavja se je udeležil tudi papež Janez Pavel II. Nadškof Šuštar je v svojem nagovoru med drugim tudi nakazal na družbenopolitične spremembe v Sloveniji, saj je poudaril »pomen svobode vseh narodov«. Med drugim je dejal: »Podobno kot druge dežele Vzhodne Evrope tudi Jugoslavija doživlja v tem letu zgodovinske spremembe in prehod v nove čase. Upamo, da je huda in boleča zgodovina zadnjih 45 let v Sloveniji dokončno za nami. Naše upanje je nova Evropa v miru, pravičnosti in svobodi vseh narodov. K tej Evropi želimo prispevati svoj delež v zavesti svoje bogate krščanske tradicije in kulture, a tudi v zavesti novih nalog, ki jih imamo v drugi evangelizaciji Evrope na poti v leto 2000.«121 Čas se je dopolnil, slovenski narod je bil pred zgodovinsko odločitvijo.

Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990. V predplebiscitni kampanji je aktivno sodelovala tudi slovenska Cerkev na čelu z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem, ki je vztrajno vabil Slovence, da se odločijo za samostojno državo. Plebiscit je vodstvo slovenske Cerkve dejansko smatralo za najpomembnejše in najodločnejše dejanje v zgodovini slovenskega naroda. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je bil v obdobju osamosvajanja Slovenije Šuštarjev osebni tajnik in je od blizu spremljal dogodke, je 22. decembra 2010 za Radio 121 Šuštar, A. »Naše upanje je nova Evropa v miru, pravičnosti in svobodi vseh narodov – Nagovor nadškofa dr. Alojzija Šuštarja«, Družina, 2. 12. 1990, str. 3.

110

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Ognjišče dejal: »23. december je bil res poseben dan. Milostni trenutek v naši slovenski zgodovini.«122 Komisija Pravičnost in mir je pod vodstvom predsednika dr. Antona Stresa pripravila posebno izjavo. V njej so med drugim zapisali: »Komisija želi poudariti, da gre za eno najpomembnejših in najodločnejših dejanj našega slovenskega naroda. Malokatero dejanje iz preteklosti se lahko primerja z njim. Imeli bomo edinstveno priložnost, da vsemu svetu povemo našo zahtevo in našo pravico do samostojnosti. Ko so naši predniki stoletja ohranjali naš jezik in kulturo, so nas pripravljali tudi za ta trenutek. Od izida plebiscita bo v veliki meri odvisna vsa naša bližnja, mogoče pa tudi daljna prihodnost. Dejanje plebiscita zahteva torej skrajno odgovornost. Komisija ne misli spodbujati nobene neodgovornosti in zaletavosti. Toda prav tako odklanja kakršnokoli širjenje strahu in neodločnosti. Zastraševati so nas začeli nekateri predstavniki zveznih ustanov, kot sta policija in armada. To ni prvič. Huje je, da se tudi v nekaterih naših sredstvih javnega obveščanja že pojavljajo glasovi, ki sejejo dvom, omahljivost in zagovarjajo tako pretirano previdnost, ki nima nič skupnega s pravo razsodnostjo in zrelim pogumom, temveč so povezani s preračunljivostjo in dobičkarstvom. To lahko izhaja iz tistega praktičnega materializma, ki se je pripravljen odpovedati osebnemu dostojanstvu in časti za večje gmotno udobje, ki je v tem primeru povrh še zelo negotovo. Tako početje ima komisija za skrajno škodljivo, nemoralno in demoralizatorsko. Tudi če bi na plebiscitu izglasovana samostojnost za določen čas zahtevala kakšno gmotno žrtev, ne sme biti nobenega dvoma, da moramo pred snovne koristi postaviti življenje v časti in dostojanstvu, žrtve pa moramo prenašati solidarno. Zato se na plebiscitu ne bomo izrekali samo za samostojnost ali proti njej, temveč si bomo s tem dejanjem pisali tudi spričevalo o narodni zavesti in pogumu.«123 Ta izjava je bila zelo pomenljiva, saj je odklanja strah, neodločnost in zastrahovanje nekaterih državnih ustanov. Hkrati je je potrkala na vest Slovenkam in Slovencem, da je sedaj trenutek za pogumno in pomembno odločitev.

122 Jamnik, A. Oddaja Pogovor O, Arhiv Radia Ognjišče, 22. 12. 2010. Dostopno na: http://audio. ognjisce.si/oddaje/Pogovor_o/2010 123 NŠAL, 336, Š: 36, Izjava Komisije Pravičnost in mir pred plebiscitom.

Plebiscit

Nadškof Stres je v pogovoru zatrdil, da omenjena izjava Komisije Pravičnost in mir nikakor ni bila populistična. Dejal je: »Naše stališče je bilo zelo sofisticirano. Želeli smo namreč povedati, da Cerkev ni poklicana k temu, da bi se izjasnila o tem, ali naj bo Slovenija samostojna ali ne. O tem naj se izrečejo državljani, zato pa je potrebno povprašati njihovo voljo. Nismo želeli nastopiti kot nasprotniki osamosvojitve, ampak smo dejali, da morajo o osamosvojitvi odločiti ljudje.«124 Skupščina Republike Slovenije je 6. decembra 1990 sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Poslanci so v omenjenem zakonu določili datum plebiscita, ki je potekal 23. decembra, njegovi rezultati pa bi bili uradno razglašeni 26. decembra 1990. Skupščina je določila tudi vprašanje na glasovnici, ki se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Med parlamentarno razpravo je prišlo do polemike predvsem zaradi vprašanja relativne oziroma absolutne večine, ki bi pomenila, da je plebiscit uspel. Na koncu so se poslanci odločili za absolutno večino, kar je pomenilo, da je bilo tveganje za uspeh plebiscita bistveno večje.

Na sprejem tega zakona, ki je dovoljeval izvedbo plebiscita, se je 11. decembra 1990 s posebno izjavo odzvala Slovenska škofovska konferenca. Naslov njihove izjave je bil »Zrelo, modro, pogumno«. Škofovska konferenca je z izjavo podprla odločitev skupščine za plebiscit. Že v uvodu izjave so namreč slovenski škofje pohvalili poslance, da so s sprejemom zakona omogočili izvedbo plebiscita.125 V izjavi, pod katero je bil podpisan nadškof dr. Alojzij Šuštar kot predsed­ nik škofovske konference, so škofje zapisali: »Cerkev, tako njeno vodstvo kakor verni kristjani, se iz zvestobe svojemu zgodovinskemu poslanstvu zavzema za popolno enakopravnost, svobodo in samostojnost Republike Slovenije. Prizadeva si, da bi politično rešitev dosegli na miren način v odprtem dialogu brez pristranskosti in kakršnegakoli nasilja. Isto pravico, ki jo zakonito zahtevamo zase, priznavamo tudi vsem drugim narodom.

Za politično rešitev sicer Cerkev glede na svoje duhovno poslanstvo ni pristojna. To je naloga vlade, predsedstva, skupščine in političnih 124 Pogovor z dr. Antonom Stresom, avdio posnetek, 2012 (arhiv Jerneja Vrtovca).

125 NŠAL, 336, Š: 36, Izjava slovenske škofovske konference »Zrelo, modro, pogumno« v zvezi s sprejemom zakona, ki je opredeljeval izvedbo plebiscita.

111

112

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

strank. Naša iskrena želja je, da bi vsi odgovorni politiki v javnosti nastopali enotno in edino v skrbi za prihodnost Republike Slovenije in slovenskega naroda brez vsakih sebičnih interesov.

Slovenska škofovska konferenca podpira plebiscit, ker je popolnoma v skladu z moralnim načelom o pravici do samoodločbe in z načeli demokracije. Odločitev za samostojno Slovenijo, ki jo bomo s svojo udeležbo na plebiscitu in z glasovanjem potrdili, je izredno pomembno dejanje za prihodnost slovenskega naroda. Čeprav se zavedamo, da naša pot v prihodnost ne bo lahka in bo zahtevala velike napore za duhovno, družbeno in gospodarsko prenovo, odločno zavračamo vsako širjenje malodušja, strahu ali obupanosti. Pošteno in iskreno delo in sodelovanje vseh prebivalcev Slovenije, zaupanje v lastne moči in v Božjo pomoč je edino prava pot v prihodnost.

Naša dolžnost je, da se jasno zavedamo svoje odgovornosti in se zrelo, modro in pogumno odločamo in s svojim glasovanjem prispevamo k uresničevanju samostojne Slovenije. Duhovnikom in vsem vernikom Slovenska škofovska konferenca priporoča, da v nedeljo, 16., in v nedeljo, 23. decembra 1990, posebej molijo za domovino in za vse odgovorne v javnem življenju.«126 Izjava škofovske konference jasno dokazuje, da je bila Cerkev globoko vpletena v takratno dogajanje, pozorno je spremljala tudi odločitve politike ter jo pri tem podpirala. Neposredno je vplivala na izid plebiscita in ljudi pozvala k enotnosti.

K udeležbi na plebiscitu in glasovanju za samostojno Slovenijo je nadškof Šuštar bistveno pripomogel tudi z nagovorom, ki ga je imel 20. decembra 1990 v TV Dnevniku na Televiziji Slovenija. Med drugim je povedal, da »glasovanja o samostojni in neodvisni državi prihodnjo nedeljo ni mogoče primerjati s kakimi političnimi volitvami. Gre namreč za izredno pomemben zgodovinski dogodek. Politična opredelitev, pomen in posledica glasovanja je stvar vlade, predsedstva in političnih strank. Katoliška Cerkev pa je v Sloveniji večinski sestavni del naše družbe. Zato imajo katoliški kristjani pravico, nalogo in dolžnost, da sodelujejo pri tem zgodovinsko odgovornem 126 NŠAL, 336, Š: 36, Izjava slovenske škofovske konference »Zrelo, modro, pogumno« v zvezi s sprejemom zakona, ki je opredeljeval izvedbo plebiscita.

Plebiscit

Izjava Slovenske škofovske konference pred plebiscitom (NŠAL, 336, Š: 36)

113

114

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

dejanju in se trezno, modro in pogumno odločajo za udeležbo pri glasovanju.

Slovenska škofovska konferenca je v svoji izjavi 11. decembra 1990 podprla parlamentarno odločitev za plebiscit, ker je popolnoma v skladu z moralnim načelom o pravici samoodločbe in z načeli demokracije. Vabim vse kristjane pa tudi druge, da se udeležijo glasovanja in s svojim DA potrdijo življenjsko moč in ustvarjalno politično voljo slovenskega naroda. Storimo vse, da bo plebiscit uspel. Potem bomo sicer v trdem skupnem delu, a v močnem zaupanju v lastne moči in še v močnejšem zaupanju v Božjo pomoč gradili prihodnost samostojne in neodvisne države Slovenije. Ne dajmo se begati od različnih govoric, groženj in črnogledih napovedi. Bog, ki je gospodar zgodovine, se je z učlovečenjem svojega Sina približal človeštvu in tudi našemu narodu. Na četrto adventno nedeljo se bo letos izpolnilo stoletno pričakovanje slovenskega naroda. Bog daj, da bi bilo tako!«127 Nagovor nadškofa Šuštarja na Televiziji Slovenija je bil toliko večjega pomena zato, ker je ljudem vlival pogum in spodbujal odločnost zgolj tri dni pred glasovanjem. Medtem pa so nekateri mediji in tudi politiki dvomili v dobro prihodnost slovenskega naroda, če bo prišlo do osamosvojitve.

Sejali so dvom, strah in negotovost. Nasprotno pa je bila Cerkev na čelu z nadškofom Šuštarjem popolnoma prepričana, da si slovenski narod zasluži svojo domovino, svojo državo.

Kasneje je Šuštar v intervjuju za Soboto novinarju Škrlju na vprašanje, ali je kdaj podvomil v opredelitev Slovencev za samostojnost, dejal: »Nisem dvomil. Presenečen pa sem bil, da je bila tako visoka udeležba in da je bilo toliko glasov za samostojno Slovenijo. Nekateri so o tem dvomili. Tudi sam sem dobival opozorila od znancev in prijateljev iz tujine, naj ne razbijamo Jugoslavije.«128 Dan pred plebiscitom, 22. decembra, je nadškof za Delo prispeval članek z naslovom »Letos drugačen božič?« Izrabil je priložnost in ljudi povabil h glasovanju za samostojnost Slovenije. Zapisal je: »Najbrž bo letošnji božič precej drugačen zaradi zgodovinskega dogodka, ko bomo v nedeljo, 23. decembra, glasovali za samostojno in neodvisno Slovenijo. O tem je bilo veliko napisanega in povedanega, posebno zadnje čase. Sedaj velika večina 127 TV Slovenija, VKA D 409/1, TVD2: Nadškof dr. Alojzij Šuštar – izjava ob plebiscitu, 20. 12.

1990.

128 Škrlj, R. »Sprava z mrtvimi je lažja kot z živimi – Intervju z Alojzijem Šuštarjem«, Sobota, 23. 12. 2000, str. 19.

Plebiscit

pričakuje in trdno upa, da bo glasovanje uspelo in da bo slovenski narod prepričljivo izrazil svojo voljo do samostojnosti in neodvisnosti.« V istem prispevki je še povedal: »V soboto, 22. decembra zvečer, bomo na veliko krajih obhajali mašo za domovino v prepričanju, da ob zgodovinskem glasovanju za svobodno in samostojno Slovenijo prav posebej potrebujemo Božje pomoči za pravilno, modro, odgovorno in pogumno odločitev. Glasovanje v nedeljo, 23. decembra, niso nikakršne politične volitve, ampak zgodovinsko odločanje slovenskega naroda o samostojnosti, enakopravnosti, svobodi in neodvisnosti. To je temeljna naravna in etična pravica vsakega človeka in vsakega naroda. V kakšni obliki bo treba to odločitev tudi politično urediti in reševati, bo naloga vlade, predsedstva, političnih strank in delavcev v javnem življenju po izidu plebiscita.«129 Tudi v Delu je metropolit zlasti kristjane povabil, naj se udeležijo plebiscita: »Tudi kristjani imamo dolžnost, ne samo da spoštujemo svoj narod, ampak da ga ljubimo in da se zavzemamo za njegov razvoj in po svojih močeh k temu prispevamo. Narod je neposredno jezikovno, kulturno, zgodovinsko, socialno in tudi politično okolje, v katerem človek živi. Zato krščanstvo poudarja ljubezen do naroda ter bogati narodno zavest. Zavzema se za to, da bi se vse prvine, ki sestavljajo narodno posebnost, kot so jezik, kultura, zakoreninjenost v zgodovini, ljudski običaji in narodno izročilo, čim bolj ohranile in se uveljavile tudi v javnosti in v mednarodnih odnosih.«130 V istem prispevku pa je Šuštar opozoril tudi na nacionalizem in šovinizem, ki ga krščanstvo zavrača, saj »je po svojem poslanstvu vesoljno in neomejeno vsem narodom«.131 Glede vloge nadškofa Šuštarja in njegovega medijskega pojavljanja pred plebiscitom je Lojze Peterle ocenil, da je nadškof Šuštar nacionalne ideje razumel in jih podpiral. »On se je ob plebiscitu z javnimi nastopi povsem jasno postavil za samostojno Slovenijo. Ta pozicija Šutarja je bila zelo pomembna,«132 poudarja Peterle.

Plebiscit je torej potekal na nedeljo, 23. decembra 1990. Nadškof Šuštar se je na volišče odpravil v jutranjih urah, takoj po odprtju volišč. Na volišču je dejal, da je ta dan res težko čakal. »Ampak dočakal sem ga z velikim 129 Šuštar, »Letos drugačen božič?«, Delo, 22. 12. 1990, str. 32.

130 Prav tam.

131 Prav tam.

132 Pogovor z Lojzetom Peterletom, avdio posnetek, 2012 (arhiv Jerneja Vrtovca).

115

116

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Glasovanje na plebiscitu, 23. december 1990 (vir: arhiv založbe Družina)

Plebiscit

veseljem. In upam, da se bodo vsi tako zgodaj podali na volišče, kakor sem šel sam, ker imam še druge obveznosti. Upam, da bo veliko ljudi šlo in dalo svoj prepričljiv glas za novo obdobje naše slovenske zgodovine in s tem izrazilo svojo odločno voljo in pripravljenost, da bomo skupaj gradili boljšo prihodnost.« Na novinarsko vprašanje, kako vidi prihodnost, pa je nadškof Šuštar odgovoril: »Optimistično. Trda bo, huda bo. A tam, kjer so težave, pridejo zato, da jih premagujemo in da dosežemo s svojim delom in zaupanjem drug v drugega in zaupanjem v Božjo pomoč res to, kar mislimo, da je prav /…/ In da bi se tudi sami uveljavili, bodisi kot Slovenci bodisi kot narod bodisi v mednarodni skupnosti ter dobili svoje mesto v skupnosti narodov v Evropi in v svetu.«133 Uradna razglasitev rezultatov plebiscita je bila 26. decembra 1990. Rezultati so pokazali odločnost slovenskega naroda po samostojni in suvereni državi. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno Slovenijo je glasovalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. K takšnemu izidu je slovenska Cerkev na čelu z nadškofom Šuštarjem znatno prispevala, saj je povezovala slovenski narod.

Dr. Alojzij Šuštar se je že kmalu po plebiscitu zavedal potencialne grožnje Jugoslovanske ljudske armade v primeru osamosvojitve. V pogovoru za avstrijski časopis Kärntner Kirchenzeitung je posvaril pred nasilnim discipliniranjem Slovenije s strani jugoslovanske vojske. Zgodovinar dr. France M. Dolinar je omenjeni pogovor kasneje povzel. Šuštar je poudaril, tako piše dr. Dolinar, da bi vsak poskus nasilja pomenil popolno uničenje Slovenije.

Na referendumu so se Slovenci odločili za samostojnost in svobodo. V kak­ šni politični obliki bo Slovenija uresničila z referendumom izraženo voljo ljudstva, pa po nadškofovih besedah še ni odločeno.134 Pri odcepitvi Slovenije od večnacionalne države je nadškof po besedah Dolinarja poudaril predvsem dva problema, in sicer slabo gospodarsko stanje ter dejstvo, da mednarodna skupnost ni imela razumevanja za slovensko samostojnost. Vse to je povečevalo nevarnost vojaškega posega JLA v Sloveniji. Višji oficirji v vojski so bili v glavnem Srbi. Višji oficirski kader in predvsem upokojeni oficirji so videli vojsko kot politični instru133 TV Slovenija, VKA 671, Slovenija moja država – Pogovor z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, 23. 12. 1990.

134 Dolinar, F. M. Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in demokratične spremembe v Republiki Sloveniji, str. 8.

117

118

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Razglasitev rezultatov plebiscita v skupščini, 26. december 1990 (vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana; foto: Jože Zadravec)

Plebiscit

ment komunizma. »Zato bi bilo nujno čim prej depolitizirati vojsko,« je v pogovoru izpostavil Šuštar.135 Nadškof Šuštar je prve rezultate plebiscita pričakal v tiskovnem središču v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vidno zadovoljen je novinarjem Televizije Slovenija navdušeno dejal: »Da, slovenski božič bo imel danes v teh razmerah še prav poseben pomen. Božič pomeni nov začetek in če smo pred kratkim začeli z zimo, mislim, da se je za slovenski narod že začela pomlad. Upam, da bo veliko rastlo v tej pomladi in da bo ravno božič dal ljudem veliko novega upanja in novega življenja.«136

135 TV Slovenija, VKA 671, Slovenija moja država – Pogovor z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, 23. 12. 1990.

136 Prav tam.

119

284

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 31, Pismo Vlada Janžiča nadškofu Šuštarju o odločitvi, da vošči za božične praznike.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Dopis direktorja Pošte Slovenija Mira Odarja o obisku pri nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Odrezek članka v Primorskem dnevniku o prisluškovanju nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Nepodpisan dokument s seznamom prisluškovalnih sredstev in njihovem stanju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 33, Pismo, v katerem je Tone Kompare obvestil nadškofa Šuštarja o dogodkih v Dolnjem Logatcu in zasliševanju otrok.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 33, Obvestilo o domači nalogi za učence 8. razreda osnovne šole v Kranju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 31, Pismo župnika iz Čateža ob Savi nadškofu Šuštarju o vojaških vajah na veliko noč.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 31, Vabilo na seminar za pripravnike v Ljubljanski banki.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 33, Pismo župnika Dragana Adama nadškofu Šuštarju, v katerem ga obvešča o verski literaturi v vojski.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 35, Izjava slovenskih škofov ob prvih demokratičnih volitvah.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 36, Izjava Komisije Pravičnost in mir pred plebiscitom.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 36, Izjava slovenske škofovske konference »Zrelo, modro, pogumno« v zvezi s sprejemom zakona, ki je opredeljeval izvedbo plebiscita.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 36, Pismo Miloša Bukovca dr. Alojziju Šuštarju o slovesni razglasitvi samostojne Slovenije.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 36, Pismo nadškofa Šuštarja župnijskim uradom in samostanom ljubljanske nadškofije.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 36, Osnutek odziva škofovske konference na razglasitev samostojne Slovenije.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š:37, Telegram nadškofa Šuštarja papežu Janezu Pavlu II. ob vojaškem napadu na Slovenijo.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Korespondenca med nadškofom Šuštarjem in kardinalom Angelom Sodanom.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Izjava Jugoslovanske škofovske konference.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Korespondenca med nadškofom Šuštarjem in kardinalom Carlom Maria Martinijem.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Korespondenca med nadškofom Šuštarjem in Kurtom Furglerjem.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Korespondenca med nadškofom Šuštarjem in škofom Ivom Fürerjem.

Viri in literatura Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram kardinala in münchenskega nadškofa Friedricha Wetterja nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pisma podpore in sočutja nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram predsednika švicarske škofovske konference nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram predsednika francoske škofovske konference Josepha Duvala.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo kardinala in washingtonskega nadškofa Jamesa Aloysiusa Hickeya.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram kardinala in kölnskega nadškofa Joachima Meisnerja.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram kardinala in münchenskega nadškofa Friedricha Wetterja.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram predsednika italijanske škofovske konference kardinala Camilla Ruinija.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram videmskega nadškofa Alfreda Battistija.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Telegram škofa v Mainzu in predsednika nemške škofovske konference Karla Lehmanna nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Prepis intervjuja nadškofa Šuštarja za nemško agencijo KNA. Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo msgr. Maksimiljana Jezernika nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo Teološke fakultete v Ljubljani teološkim fakultetam po svetu.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Izjava Generalnega kapitlja reda manjših bratov (frančiškanov) v San Diegu v Kaliforniji.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Poziv Slovenske škofovske konference vsem škofovskim konferencam v Evropi in svetu ter vsem katoliškim organizacijam.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Korespondenca nadškofa Šuštarja z UNIAPAC. Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Poziv Komisije Pravičnost in mir.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo nadškofa Šuštarja župnijskim uradom in samostanom ljubljanske nadškofije.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo torontskega nadškofa Alojzija Ambrožiča nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo torontskega nadškofa Ambrožiča kanadskemu predsedniku vlade.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336. Š: 37, Poročilo dr. Marka Dvořáka o aktivnostih v Nemčiji.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo Poldeta Cverleta nadškofu Šuštarju.

285

286

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo patra Nika Žvoklja nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, 336, Š: 37, Fotokopije pisem škofa iz Helene (ZDA) Eldna F. Curtissa senatorjem, ki jih je v vednost poslal nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo Jožeta Drolca nadškofu Šuštarju v imenu slovenskih izseljenskih duhovnikov.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Spremni dopis Kennetha L. Martina o izjavi newarskega nadškofa Theodorja E. McCarricka.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, NŠAL, 336, Š: 37, Pismo nadškofa Šuštarja Slovencem v Kanado.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo dr. Erharda Buseka nadškofu Šuštarju.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo kardinala Martinija, v katerem nadškofu Šuštarju poroča o zasedanju CCEE. Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Stališče nadškofa Jean-Louisa Taurana na srečanju v Zagrebu.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Intervju v časopisu Mondo Avvenire.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Članek iz časopisa Famiglia Cristiana.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Časopis 30giorni.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Izjava Slovenske škofovske konference ob mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije.

Zapuščina nadškofa Alojzija Šuštarja, 336, Š: 37, Pismo predsednika ameriške škofovske konference Daniela E. Pilarczyka.

2. Televizija Slovenija: TV SLO, VKA D 178/24, TVD1: Nadškof dr. Alojzij Šuštar – božično voščilo, Ljubljana, 24. 12. 1988.

TV SLO, VKA D 409/1, TVD2: Nadškof dr. Alojzij Šuštar – izjava ob plebiscitu, Ljubljana, 20. 12. 1990.

TV SLO, VKA D 328/3, TVD2: Monsignor Gabriel Montalvo obiskal ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, Ljubljana, 13. julij 1990.

TV SLO, VKA 671, Slovenija moja država, Pogovor z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, Ljubljana, 23. 12. 1990.

TV SLO, VKA D 521/1, Poročila ob 13.00 uri, Pogovor Marjane Lavrič z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, Ljubljana, 28. 6. 1991.

TV SLO, VKA D 516/4, TVD2: Beograd, obisk Jamesa Bakerja, ameriškega državnega sekretarja, Ljubljana, 21. 6. 1991.

TV SLO, B041806, 20 let Slovenije: Po svoji poti, Manica Janežič Ambrožič, Ljubljana, 17. 1. 2012.

3. Viri slikovnega gradiva: Nadškofijski arhiv Ljubljana, arhiv Slavke Kavčič, arhiv Antona Jamnika, arhiv Celjske Mohorjeve družbe

Viri in literatura

Časopisni članki Ambrožič, Alojzij, »Torontski nadškof Alojzij Ambrožič pisal kanadskemu ministrskemu predsedniku«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 7. 7.

1991, str. 8.

Bauer, Marjan, »Vsem želim veliko močnega in trdnega zaupanja – Intervju z Alojzijem Šuštarjem«, Dolenjski list, 27. 12. 1990, str. 10.

Brežnik, Alfred, »Srečanje, vredno omembe«, Misli, informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, maj 1991, str. 99.

Guzej-Sabadin, Cveta, »Brez strpnosti sožitje ni mogoče – Pogovor z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem«, Primorske novice, 22. 12.

1995, str. 20.

Janez Pavel II., »S silo ni mogoče zadušiti pravic – Papežev nagovor o Hrvaški in Sloveniji pri umestitvi kardinalov v soboto 29. junija«, Družina, Slovenski katoliški tednik, 14. 7. 1991, str. 2.

Janez Pavel II., »Poziv k miru v Sloveniji – Papež vabi k molitvi za mir v Sloveniji, na Hrvaškem in v vsej Jugoslaviji«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 14. 7. 1991, str. 3.

Jurkovič, Ivan, »Dejavnost Svetega sedeža za mir v Srednji in Vzhodni Evropi«, v: Bogoslovni vestnik, Glasilo Teološke fakultete, letnik 61, št. 2, str. 221–243.

Knep, Milan, »Pogovor s slovenskim metropolitom in nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem – Pozornost Vatikana do Slovenije«, Tretji dan, Krščanska revija za duhovnost in kulturo, št. 5, 1992, str. 6.

Knep, Milan, in Jamnik, Anton, »Pogovor z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem – Prevzeti odgovornost je posebno dostojanstvo človeka«, Tretji dan, Krščanska revija za duhovnost in kulturo, št. 11, 1996, str. 12–19.

Kovač, Marjan, [nenaslovljen prispevek – pismo predsedniku avstralske vlade], Misli, informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, maj 1991, str.

99, 100 »Križem avstralske Slovenije«, Misli, informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji/ Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, januar/februar 1991, str. 29.

Kučan, Milan, »Zdaj je čas miru – Govor predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana«, Družina, Ljubljana, 15. 7. 1990, str. 3.

Lesjak, Miran, »Portret dr. Alojzij Šuštar – Politični bonton za duhovnike«, Mladina, 27. 4. 1990, str. 14.

Lorenci, Mirko, »Portret dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit – Križ ne sme biti znamenje boja proti drugemu«, Večer, 21. 12. 1991, str. 30.

Lukić, Vojo, »Portret Alojzij Šuštar – Božja milost je naš up«, Jana, 30. 1. 1991, str. 29.

Lukić, Vojo, »Pogovor z nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem ob vojni na Hrvaškem – Na koncu vedno zmaga dobro«, 7D, 22. 11. 1991, str. 14.

287

288

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije Miklavčič-Predan, Neva, »Intervju z ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem – Edino upanje je razum – Dr. Alojzi Šuštar o vojni in miru – Pogovori so lahko uspešni, če je nekdo pripravljen popuščati«, Nedeljski dnevnik, 21. 7.

1991, str. 19 Nadškof Šuštar in srbski patriarh Pavle, »Rotimo vas bratje in sestre!«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 14. 7. 1991, str. 1.

Pečko, Drago, »Medijska vojna za Slovenijo«, Dnevnik (priloga), 2011, Ljubljana, str. 8–11.

Petrič, Franci, »Mojih pet škofov – Pogovor s škofom Leničem«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 18. 11. 1990, str. 5.

Sitar, Sandi, Mlakar, Jože, Labernik, Tadej, Poličar, Jože, Hinič, Danilo, Mahnič, Katarina, »Intervju z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem – Bodimo odgovorni in zaupajmo vase«, Slovenec, 30.11.1991, str. 18. »Spomin preteklosti – luč prihodnosti – Naš komentar«, Družina, Slovenski katoliški tednik, 11. 11. 1984, str. 10. Škrlj, Robert, »Sprava z mrtvimi je lažja kot z živimi – Intervju z Alojzijem Šuštarjem«, Sobota, 23. 12. 2000, str. 19. Šuštar, Alojzij, »Ob slovesu«, Misli, informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, januar/februar 1983, str. 3. Šuštar, Alojzij, »Izpod Triglava«, Misli, Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, januar/februar 1983, str. 14. Šuštar, Alojzij, »Naš sedanji trenutek«, Misli, Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, junij/julij 1990, str. 131. Šuštar, Alojzij, »Molimo za domovino«, Misli, Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, april 1989, str. 65. Šuštar, Alojzij, »Nadpastirjev pozdrav«, Misli, informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, januar/februar 1992, str. 1. Šuštar, Alojzij, »Narodna svoboda je pravica«, Slovenec, 13. 7. 1991, str. 1. Šuštar, Alojzij, »Naše upanje je nova Evropa v miru, pravičnosti in svobodi vseh narodov – Nagovor nadškofa dr. Alojzija Šuštarja«, Družina, Slovenski katoliški tednik, 2. 12. 1990, str. 3. Šuštar, Alojzij, »Spravne slovesnosti – plamenček upanja na slovensko spravo«, Cerkev v sedanjem svetu, Revija za pastoralna vprašanja, št. 5/6, 1998, str. 105–107. Šuštar, Alojzij, »Sprejmimo sporočilo življenja – Nagovor nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja pri pogrebni maši«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 15. 7. 1990. Šuštar, Alojzij, »Zakaj? – Razmišljanja nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 7. 7. 1991.

Viri in literatura Šuštar, Alojzij, »Zahvala svetemu očetu«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 7. 7. 1991, str. 2. Šuštar, Alojzij, »Cerkev in narod – Razmišljanje ob dogodkih v slovenskem narodu v juniju – juliju 1991«, Communio Kristjanova obzorja, Mednarodna katoliška revija, št. 25, 1991, str. 199–207. Šuštar, Alojzij, »Letos drugačen božič?«, Delo, 22. 12. 1990, str. 32. Šuštar, Alojzij, Kramberger, Franc, Pirih, Metod, »Izjava Slovenske škofovske konference ob razglasitvi samostojne Slovenije«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 7. 7. 1991, str. 1. Šuštar, Alojzij, »Papežu Janezu Pavlu II. ob vatikanskem priznanju samostojne države Slovenije«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 19. 1. 1992, str. 1. Šuštar, Alojzij, »Izjava ljubljanskega nadškofa in metropolita ob mednarodnem priznanju države Slovenije s strani Vatikana«, Družina, Slovenski katoliški tednik, Ljubljana, 19. 1. 1992, str. 1. Žagar, Cilka, »Križem avstralske Slovenije«, Misli, informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji / Thoughts, religious and cultural monthly in Slovenian language, julij 1991, str. 190, 191.

Internetni viri Drnovšek, Janez, Prispevek nadškofa dr. Šuštarja je v slovenski zgodovini zelo pomemben, Arhivska spletna stran predsednika Republike Slovenije, 2006.

Dostopno na: http://www2.gov.si/up-rs/2002–2007/jd.nsf/dokumentiweb/4BD AB6A85F696F04C1257165004A1E64? OpenDocument (pridobljeno 17. 2. 2012).

Drnovšek, Janez, Predsednikovo sožalje ob smrti upokojenega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, Arhivska spletna stran predsednika Republike Slovenije 2007. Dostopno na: http://www2.gov.si/up­rs/2002–2007/ jd.nsf/dokumentiweb/08216C5CEFD017D6C125730900591204? OpenDocument (pridobljeno 15. 1. 2016).

Feltrin, Franci, Oddaja Pogovor O, Arhiv Radia Ognjišče, Ljubljana, 22. 12. 2010.

Dostopno na: http://audio.ognjisce.si/oddaje/Pogovor_o/2010 (pridobljeno 22.

1. 2012) Jamnik, Anton, Oddaja Pogovor O, Arhiv Radia Ognjišče, Ljubljana, 22. 12. 2010.

Dostopno na: http://audio.ognjisce.si/oddaje/Pogovor_o/2010 (pridobljeno 22. 1. 2012) Jamnik, Anton, Nadškof Šuštar in slovenska samostojnost, Multimedijski center RTV, 2011. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/osamosvojitev/novica/65 (pridobljeno 13. 5. 2012).

Janežič, Ambrožič, Manica, 20 let Slovenije: Po svoji poti, Dokumentarna filmi in oddaje, Informativni program, TV Slovenija, 17. 1. 2012. Dostopno na: http://4d. rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-informativniprogram/126269508 (pridobljeno 24. 2. 2016).

Janša, Janez, Šuštar človek dialoga. V ljubljanski stolnici so se poslovili od nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Šuštarja, 2007, Spletna stran 24ur.

289

290

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije com. Dostopno na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa­sustar-clovekdialoga_comment_p1_a56.html? &page=1&p_all_items=56 (pridobljeno 5. 11. 2011).

Kučan, Milan, Ob smrti dr. Alojzija Šuštarja, Arhivska spletna stran bivšega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, 2007. Dostopno na: http:// www2.gov.si/up-rs/2002–2007/bp-mk.nsf/dokumenti/29.06.2007­intervju-izjava-2 (pridobljeno 18.11.2015) Kučan, Milan, Izjemna širina duha, preudarnosti in strpnosti, Vročitev odlikovanja nekdanjemu nadškofu in ljubljanskemu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju, Arhivska spletna stran predsednika Republike Slovenije. Dostopno na: http:// www2.gov.si/up-rs/1992–2002/mk.nsf/4f0e6b3d16bb4c8dc125678c003a80ab/d8eba6fd4be18a7ac1256a7800388a9c? OpenDocument (pridobljeno 18. februar 2012).

Peterle, Alojz, Šuštar človek dialoga. V ljubljanski stolnici so se poslovili od nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Šuštarja, 2007, Spletna stran 24ur. com. Dostopno na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa­sustar-clovekdialoga_comment_p1_a56.html? &page=1&p_all_items=56 (pridobljeno 25. 11. 2011).

Peterle, Alojz, Po plebiscitu smo poslušali, da bomo travo jedli, Spletna stran Multimedijski center RTV, 2011. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/slovenija/ peterle-po-plebiscitu-smo-poslusali-da-bomo-travo-jedli/260542 (pridobljeno 3. 4. 2012).

Potrč, Miran, Odgovor na novinarsko vprašanje novinarke TV Beograd Gordane Suša. Dostopno na: http://www.youtube.com/watch? v=2_0CmfwCYWA (pridobljeno 3. 4. 2012).

Rode, Franc, Cerkev na Slovenskem se je poslovila od nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, Spletna stran Radia Ognjišče, 2007. Dostopno na: radio.ognjisce.si/novice/ zivljenje_radia/20070702224375250773.php (pridobljeno 15. 1. 2012).

Slovenska tiskovna agencija, De Michelis presenečen nad stališči Vatikana, 1991.

Dostopno na: http://sta.si/vest.php? s=s&id=819445&q=DE+MICHELIS (pridobljeno 21. 2. 2016).

Slovenska tiskovna agencija, Vatikan pripravljen priznati Slovenijo, 1991. Dostopno na: https://www.sta.si/890368/vatikan-pripravljen-priznati­slovenijo? q=vatik (pridobljeno: 1. 3. 2016).

Slovenska tiskovna agencija, Zahvala MZZ Vatikanu, 1991. Dostopno na: http:// sta.si/vest.php? s=s&id=890837&q=VATIK (pridobljeno 1. 3. 2016).

Slovenska tiskovna agencija, Anton Stres: Cerkvi ne gre za privilegije in nagrade za politično všečno vedenje, 1996. Dostopno na: https://www.sta.si/232670/ anton-stres-cerkvi-ne-gre-za-privilegije-in-nagrade-za-politicno­vsecno-vedenje? q=krovn, komis (pridobljeno 12. 3. 2016).

Slovenska tiskovna agencija, Izjava SŠK ob neupravičenih napadih na cerkev, 1996.

Dostopno na: https://www.sta.si/184321/izjava-ssk-ob-neupravicenih­napadihna-cerkev? q=krovn, komis (pridobljeno 12. 3. 2016).

Slovenska tiskovna agencija, Slovenski škofje so se sestali s predsednikom Kučanom, 1997. Dostopno na: https://www.sta.si/263424/slovenski-skofje­so-se-sestali-spredsednikom-kucanom? q=krovn, komis (pridobljeno 12. 3. 2016).

Viri in literatura Slovenska tiskovna agencija, Janša: Nadškof Šuštar pomembno prispeval k samostojni Sloveniji, 2007. Dostopno na: http://www.sta.si/vest.php? s=s&id=117223 5&q=JAN%C5%A1+O+%C5%A1U%C5%A1TAR (pridobljeno 15. februar 2012).

Slovenska tiskovna agencija, Dr. Alojzij Šuštar: V politiki ne iščemo posebnega vpliva, 1992. Dostopno na: https://www.sta.si/924416/dr-alojzij-sustar-v­politikine-iscemo-posebnega-vpliva? q=vatik (pridobljeno 30. 1. 2016). Šuštar, Alojzij, Republika Slovenija: 10 let samostojnosti, Spletna stran Urada Vlade RS za komuniciranje, 2001. Dostopno na: http://www.slovenija2001.gov.si/10let/ pot/spomini/sustar/ (pridobljeno 3. 4. 2012).

TV Slovenija, TV Dnevnik o notranjem političnem dogajanju – polemika o državni proslavi, Avtorica prispevka Andreja Lešnik, 18. 6. 1991. Dostopno na: http:// www.youtube.com/watch? NR=1&v=SWqFAYQ6NcM (pridobljeno 4. april 2012).

TV Slovenija, TV Dnevnik o notranje političnem dogajanju – polemika o državni proslavi, 18. 6. 1991. Dostopno tudi na: http://www.youtube.com/watch?

NR=1&v=SWqFAYQ6NcM (pridobljeno 13. 2. 2016).

Uran, Alojz, Maša za domovino ob 15. obletnici plebiscita in dneva samostojnosti in enotnosti, Spletna stran RKC, 2006. Dostopno na: http://aktualno.rkc.si/ index.php/content/display/4715 (pridobljeno 18. februar 2012).

Knjige Dolinar, France M., Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in demokratične spremembe v Republiki Sloveniji, Katalog ob razstavi, Kulturno društvo Trebnje, Ljubljana 2011.

Dolinar, France M., Resnici na ljubo – Izjave ljubljanskih škofov o medvojnih dogodkih, Družina, Ljubljana 1998.

Martini, Carlo Maria, »Ob jubileju«, v: Žmuc-Kušar, Jelka, Prehojena pot: Ob sedemdesetletnici, razgovori z Jelko Žmuc-Kušar, Mohorjeva družba, Celje 1990.

Perko, Franc, »Spremna beseda«, v: Žmuc-Kušar, Jelka, Prehojena pot: Ob sedemdesetletnici, razgovori z Jelko Žmuc-Kušar, Mohorjeva družba, Celje 1990.

Smole, Jože, »Socialistična zveza in verske skupnosti«, v: Bizilj, Ljerka, Cerkev v policijskih arhivih, Samozaložba, Ljubljana 1991. Šuštar, Alojzij, Na razpotjih časa – Izbor iz intervjujev, člankov in govorov v razdobju od 1980 do 1985, Družina, Ljubljana 1986. Žmuc-Kušar, Jelka, Prehojena pot: Ob sedemdesetletnici, razgovori z Jelko Žmuc-Kušar / Alojzij Šuštar, Mohorjeva družba, Celje 1990.

Osebni pogovori z izbranimi sogovorniki (arhiv Jerneja Vrtovca) Pogovor z dr. Janezom Dularjem, avdio posnetek, 12. 2. 2012.

Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom, avdio posnetek, 13. 2. 2012.

Pogovor z dr. Antonom Stresom, avdio posnetek, 21. 2. 2012.

Pogovor z Lojzetom Peterletom, avdio posnetek, 24. 2. 2012.

291

292

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

imensko kazalo

Adam, Dragan 80 Aleksij II. 35 Ambrožič, Alojzij 177–179, Baker, James 191–192 Baucus, Max 185, 187 Bellomi, Lorenzo 194 Benedikt XVI. 11 Borštner, Ivan 45 Božanić, Josip 194 Brežnik, Alfred 181, 183, Broz Tito, Josip 44 Brumec, Slavica 183 Bučar, France 177, 229 Bukavec, Miloš 121–123 Busek, Erhard 191, 194–195, 197, 200 Caminada, Christian 13 Candolfi, Joseph 152, 155 Cecchini, Michele 16–18 Celata, Piero Lugi 31 Cossiga, Francesco 200 Cotti, Flavio 148 Curtiss, Elden F. 184–185, 187 Čulek, Franc 183 De Michelis, Gianni, 206 Delors, Jacques 148, 191 Dolinar, France M. 37, 117, 121, 165, 170, 185, 196 Drnovšek, Janez 85–86, 218–219, 264

Drolc, Jože 184, 186, Dular, Janez 131 Duval, Joseph 157 Dvořák, Marko 178 Etchegaray, Roger 136 Falež, Florijan 183 Farhat, Edmond 35, 219 Feltrin, Franci 128 Frank, Edvard 181 Frankl, Viktor E. 280 Fras, Erik 183 Frlec, Boris 52, 55–61, 67–68 Fürer, Ivo 151–152, 154 Furgler, Kurt 31, 82, 148–151, 194, 200, 261, 264 Gaber, Slavko 20 Genscher, Hans Dietrich 192–193, 200 Gibran, Kahlil 281 Globelnik, Jože 180 Grgič, Jožica 35 Gril, Janez 23, 32 Groer, Hans Herman 152, 156 Grozde, Lojze 22 Guardini, Romano 233 Guzej-Sabadin, Cveta 86 Hansjörg, Eiff 194 Havel, Václav 200 Hawke, Bob 183

Imensko kazalo

Hickey, James Aloysuis 158 Homar, Tone 238 Hovar, Miha 183 Hribar, Spomenka 96, 259

Kuharić, Franjo 57, 200

Lavrič, Marjana 51, 163–164 Lehmann, Karl 162 Lékai, László 17 Jamnik, Anton 11, 107, 109, 128, 131, 217, Lenič, Stanislav 17, 42, 83 231, 236–237, 241, 253, 255–256, 262, 282 Lesjak, Miran 106 Janez Pavel II. 13, 16, 25, 31, 35, 43, 109, Lončar, Budimir 191 136–137, 139–140, 166, 173, 203, 230, Lorenci, Mirko 216 234, 240, 267, 281–282 Lukić, Vojo 209 Janežič, Stanko 208 Janša, Janez 36, 45, 85, 107, 177 Markovič, Ante 31, 139 Janžič, Vlado 72 Martin, Kenneth L. 188 Jesenovec, Janez 63 Martini, Carlo Maria 82, 145–147, Jezernik, Maksimiljan 164 194, 196 Jurkovič, Ivan 204–206 Mazowiecki, Tadeusz 169 Meisner, Joachim 152, 160 Kacin, Jelko 130, 177 Mitterrand, François 206 Kadijević, Veljko 165 Mock, Alois 200, 202, 264 Kattnig, Franc 220 Montalvo, Gabrielo 101 Kavčič, Slavka 15, 21, 55, 249, 254, Kavčič, Vladimir 55 Odar, Miro 73, 75 Kocbek, Edvard 98 Oostlander, Arie 167 Kohl, Helmut 192, 200–201, 264 Ovrč, Roman 37 Kolman, Stane 17, 55 Kompare, Tone 74, 76, Pack, Doris 167 Koncilija, Rudi 56–57 Pavel VI., 16 Košir, Borut 237, 262 Pečko, Drago 130 Kovač, Leticija 237 Perko, Franc 53, 107, 208 Kovač, Marjan 183 Peterle, Lojze 33, 46, 51, 84, 96, 107, 115, Kovačič Peršin, Peter 253–254 131, 148, 176, 184, 210, 219–220, 265 Kramberger, Franc 22 Pilarczyk, E. Daniel 213 Krašovec, Jože 272–273, 275–277.

Pleskovič Zorc, Ruda 256 Kučan, Milan 24, 31, 84, 90, 92, 94–97, Pleskovič, Lojze 256 128, 130–131, 139, 177, 192, 218–219, Pogačnik, Jože 13, 16–19, 24, 49, 83, 221, 262 250–251, 263

293

294

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Potrč, Miran 120 Pribac, Bert 183 Pučnik, Jože 46, 107, 120 Ratzinger, Joseph 267 Ravnikar, Edo 34 Rebula, Alojz 220 Ribičič, Ciril 120–121 Rizmal, Elica 181 Rode, Franc 35, 82, 217, 247, 268 Rožanc, Mira 10, 241, 244 Rožman, Gregorij 13, 34, 77 Ruini, Camillo 161 Rupel, Dimitrij 136, 177–178, 192, 230 Sarlis, Pavlos 167 Schalück, Hermann 164 Schuman, Robert 233 Sirc, Ljubo 107 Slomšek, Anton Martin 236 Smole, Jože 47, 48, 52, 66, 69 Sodano, Angelo 140, 143–144, 205–206, 261 Starc, Jože 58 Stefan-Bastl, Jutta 197 Stres, Anton 50–51, 84, 110–111, 125, 136, 166, 170, 215, 218 Šetinc, Lenart 69, 71 Šinigoj, Dušan 49, 55, 65 Širše, Janez 73–74

Školč, Jožef 106, 108, 120, 126 Škrlj, Robert 53, 65, 114 Tasić, David 45 Tauran, Jean-Louis 196, 205–206 Thatcher, Margaret 192 Theus, Marionn 237 Trauffer, Roland 152 Tudžman, Franjo 31, 139 Umek, Igor 73 Uran, Alojz 33, 36, 192, Urbas, Ivan 183 Vodišar, Matija 67 Von Habsburg, Otto 167, 169 Vonderach, Johannes 14, 17 Vovk, Anton 14 Vranitzky, Franz 192 Wagner, Alojz 44 Wendt, Allan 201 Wetter, Friedrich 152 Zavrl, Franci 45 Zimmermann, Warren 204 Zorc, Marjeta 241, 254, 256–257 Zupančič, Meta 33 Žagar, Cilka 182–183 Žvokelj, Niko 64, 182

Jernej Vrtovec | VLOGA NADŠKOFA ŠUŠTARJA PRI OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE | uvodne besede dr. Anton Jamnik | oris življenjske poti nadškofa Šuštarja dr. France Martin Dolinar | urednik Ivan Mohar | oprema in prelom Rok Ločniškar | izdala in založila Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. | za založbo predsednik Jože Planinšek CM in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič | natis­nila tiskarna Dravski tisk, d. o. o., v 700 izvodih | Celje-Ljubljana 2016

Nadškof Alojzij Šuštar je s svojo mirnostjo in blagostjo veliko prispeval k temu, da smo bili Slovenci tako enotni ob osamosvojitvi.

Dr. Janez Drnovšek Številni politični obiskovalci so iskali stik z nadškofom Šuštarjem oziroma se srečevali z njim. Njegovo mnenje je nekaj veljalo.

Lojze Peterle

25,00 €

9 789612 782702

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije

Kardinal dr. Franc Rode

Jernej Vrtovec

Ko se je po padcu komunizma ponudila zgodovinska priložnost, da se slovenski narod osamosvoji, je nadškof Šuštar to priložnost vzel kot svoj življenjski izziv.

Jernej Vrtovec

vloga nadškofa šuštarja pri osamosvojitvi slovenije