pod komunizmom ter v obeh proticerkvenih političnih sistemih ostal zvest svojemu Učitelju in z njemu znano gorečnostjo vzorno opravil svoje življenjsko poslanstvo. Pri Celjski Mohorjevi družbi je v redni zbirki leta 1991 (in leta 2007 v popravljeni izdaji) izšla Puncerjeva knjiga Duhovnik v taborišču smrti, v kateri opisuje svoj križev pot v nacističnem taborišču Dachau. Neumoren duhovnik, delaven župnik, dosleden dekan, dober pridigar, navdušenec liturgične prenove, pisec, ljubitelj planin, zgodovinar – da, vse to je bil Franc Puncer. Vedno jasen v svojih načelih in življenjskih pogledih, ki temeljijo na globoki veri in zaupanju v Boga.
Mir z vami, nam želi od mrtvih vstali. Raduj se zdaj, Marija, aleluja, tvoj Sin resnično vstal je, aleluja, ko prvi žarki grob so obsijali. Oznanja angel nam sedeč na skali: Ni smrt življenja konec, aleluja, je prag v novo žitje, aleluja. Kako se ne bi srčno radovali.
Ljudje potrebujemo vzore, ki nam kažejo pot s svojim življenjem in s svojo dejavnostjo, duhovniki predvsem dušnopastirske vzore. Mednje spada tudi Franc Puncer (rojen 3. oktobra 1916 v Braslovčah, umrl 11. februarja 2008 v Mariboru).
Veliko noč proslavljamo veseli. V njeno svetlo luč naj se zamaknem, po njej se večne smrti smo oteli. Daj, Jezus, da se tvojih ran dotaknem, to milost, vdano prosim, mi dodeli, da v vstajenjski veri ne omahnem. Franc Puncer
Franc Puncer
Gospod je bil z menoj Iz spisov Franca Puncerja
Duhovniško posvečenje je prejel 6. aprila 1941 v Mariboru. Le za kratek čas je bil župnik pri Sv. Juriju ob Taboru, kjer ga je aretiral gestapo in ga po hudem mučenju transportiral v Dachau. Po vrnitvi v domovino je bil od leta 1945 do 1989 župnik v Gornji Radgoni, zadnja leta pa je preživel v domu za ostarele duhovnike v Mariboru. Duhovniškoživljenje in delovanje je torej začel pod nacizmom in po koncu vojne nadaljeval
→