Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016
Jezero v Ledvicah. Koča pri Triglavskih jezerih stoji (1785 leta zavetišče botanika Karla Zoisa in leta 1880 prva planinska koča) v najlepšem delu pri Dvojnem jezeru (peto in šesto), ki ima barvo tekočega akvamarina. Sestop k zadnjemu, sedmemu, Črnemu jezeru (1.319 m; 150 m dolgo, 80 m široko, do 6 m globoko) ponuja čudovite lepote alpskega rastlinstva. Vode iz Črnega jezera odtekajo podzemeljsko in privrejo na dan v slapu Savica.32 Triglav33 je najvišji vrh Bohinja, Julijskih Alp in Slovenije (2.864 m)34. Sestavljajo ga trije vrhovi, južni podvrh je Rjavec (2.568 m), vzhodni Mali Triglav (2.725 m). Grajen je iz 1.200 metrov debelega dachsteinskega apnenca, nanj je narinjenega 450 metrov zgornjetriasnega apnenca in dolomita. Porašča ga zlasti združba triglavske rože (Potentilletum nitidae). Simbol slovenskega alpinizma je njegova severna stena (široka 3 km, po višini 1 km), ki je druga najvišja v Alpah. Prvi jo je preplezal leta 1890 I. Berginc iz Trente. Severovzhodno pod vrhom Triglava leži na strmem melišču Zeleni sneg ali Triglavski ledenik, ki se iz leta v leto manjša. Na vrhu stoji Aljažev stolp, ki ga je dal leta 1895 postaviti dovški župnik Jakob Aljaž in nudi zavetišče za štiri do šest ljudi. Vrh so leta 1778 prvič osvojili štirje Bohinjci, na kar opominja spomenik v Ribčevem Lazu.35 Z bohinjske strani kaže Triglav najbolj blago in umirjeno podobo ter razgled na tri vrhove. Sončna stran gore je bila nekaj časa edina, po kateri so se zgodnji osvajalci Triglava drznili povzpeti nanj.36 Hribarice pod Triglavom - Vrh Hribaric je 2.388 m visoka gora v osrednjih Julijskih Alpah. Nahaja se znotraj Triglavskega narodnega parka sredi izrazito kraškega sveta. Fužinske planine - Na obširni kraški Fužinski planoti nad Bohinjskim jezerom, med Pršivcem in Hribaricami ter med Triglavskimi jezeri in Vojami37, leži skrivnostni svet Fužinskih planin, ki so se ohranile v prvotni obliki kot le redkokje v Alpah. Privlačne so za številne pohodnike in planince, ki radi obiščejo (opuščeno) planino Blato (1.088 m) ter visoke planine, ki so še žive, in sicer Planino pri Jezeru (1.429 m), Planino Viševnik (1.620 m), Planino Dedno polje (1.570 m), Planino v Lazu (1.558 m) in Planino Krstenica (1.673 m).38 Koča na Planini pri Jezeru je edina postojanka v osrčju Fužinskih planin.39 Pokljuka - Prostrana kraška planota Julijskih Alp z nepredirnim smrekovim gozdom (1.200 do 1.400 m)40 med dolinami Radovne, Save Bohinjke in Mostnice, na severozahodu sega do grebena, ki jo loči od doline Krme. Sestavlja širše območje Triglavskega narodnega parka. Grajena je predvsem iz apnenca, dolomita in laporja. Poleg Pokljuških barij (Goreljek) je za planoto značilna kraška Medvedova konta, večja kotanja porasla s smrekovim gozdom blizu planine Javornik. Planota je večinoma porasla s smrekovimi gozdovi in spada med največje in najbolj izkoriščane zakladnice lesa. 41 Za Pokljuko so značilne planine, največja je Uskovnica, ki se polagoma dviga med dolino Voje in sotesko Ribnice proti severu (1.100 do 1.300 m). Tu so planšarije in Koča na Uskovnici (1.154 m). Planina Konjščica (1.437 m) leži v dolini, ki jo obkrožata Viševnik (2.050 m) in Močile (1.823 m). Planina Zajamniki (1.257 m) leži na prisojnem pobočju nad Zgornjo Bohinjsko dolino in ima slikovito zaporedno razporeditev stanov. Planina Javornik (1.295 m) leži na veliki gozdni jasi severozahodno od Mrzlega Studenca. Najvišje ležeča planina je Klek (1.556 m) pod Debelo pečjo (2.014 m).42 32 33
Pilz, Ingrid. Čudoviti svet Julijskih Alp. 1993, str. 42-43; Mencinger. Naravni parki Slovenije. 2004, str. 16. Gradnik, Alojz: Triglav (Stele, France. Triglav: sveta gora Slovencev, 2009, str. 10). O sveti, silni – v tvoji večni senci klečali so še naši praočetje in vreli v senčno tvoje so zavetje neusahljivih naših src studenci.
O sveti, čisti – megle jedke pene zmehčale niso tvoje rásti trde, vse zemlje in neba grmeče srde pokojno so odbile tvoje stene.
Če vse, kar nam je ščit in meč, se zruši, bleščal še vedno svet boš v naši duši in vse bo padlo, kar bo strahopetno, vse bo mogoče, kar bo neverjetno, in še v omahovanju sebe svest se zdramil rod bo v siju novih zvezd.
34
Ni naključje, da je bil osvojen med prvimi (osem let pred Mont Blancom!), čeprav nikakor ni lahka gora. (Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 158) 35 Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 248. 36 Jeseničnik, Tomo. Triglav, V: Slovenija v presežnikih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010, str. 169. Tudi zemljišče na katerem stoji Triglavski dom na Kredarici je kupil župnik Jakob Aljaž. Na njem je SPD postavilo prvo kočo in jo slavnostno odprlo 10. avgusta 1896. Čeprav bivak, ki je na zahodni triglavski planoti urejen in odprt za vsakogar, leži nekaj metrov višje, velja dom na Kredarici z nadmorsko višino 2.515 m za najvišje stoječi planinski dom v Sloveniji (prav tam, str. 171) 37 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 77. 38 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 32. 39 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 78. 40 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 84. 41 Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 197. 42 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 33.
26