Analiza spletne ankete (Moj Bohinj 2030)

ANALIZA SPLETNE ANKETE v okviru projekta priprave STRATEŠKEGA RAZVOJNEGA NAČRTA ZA URAVNOTEŽEN IN ODGOVOREN RAZVOJ BOHINJA SKOZI PRIZMO TURIZMA (TURIZEM v ravnovesju z naravo in ljudmi)

Analitično-grafični prikaz rezultatov spletne ankete, s kratko interpretacijo rezultatov in s prikazom podanih komentarjev/pogledov/predlogov

Rezultati SPLETNE ANKETE

ZNAČILNOSTI ANKETE

Spletna anketa je bila izvedena KOT KOMBINIRAN VPRAŠALNIK med SPLOŠNIMI in STROKOVNIMI JAVNOSTMI na območju OBČINE BOHINJ

Večji del vprašanj je bil enoten tako za občane kot ponudnike/strokovno javnost.

V zadnjem sklopu so se odprla prilagojena vprašanja glede na to, ali je bil respondent splošna zainteresirana javnost (občani) ali strokovna javnost (ponudniki iz turizma in povezanih dejavnosti).

3

DVA TIPA VPRAŠANJ

KVANTITATIVNA – ZAPRTA VPRAŠANJA Velik del vprašanj je bil pripravljen na način, da sodelujoči opredelijo stopnjo strinjanja

+ KVALITATIVNA – ODPRTA VPRAŠANJA Nekaj vprašanj pa je bilo odprtih, saj nas zanimajo kvalitativni opisni pogledi, predlogi, ideje, mnenja.

(npr. zelo se strinjam / strinjam se / ne strinjam se),

ali opredelijo pomen

(npr. zelo pomembno / pomembno / manj pomembno / ni pomembno).

TA VPRAŠANJA OMOGOČAJO PRIMERJAVE oziroma NATANČNO IZMERO MNENJ.

Tudi pri zaprtih vprašanjih so imeli sodelujoči vedno možnost kaj dodati (pod DRUGO) in izraziti svoje mnenje (vprašanje na koncu zaprtega vprašanja ‚Bi želeli dodati komentar?‘).

TEMELJNE ZNAČILNOSTI SPLETNE ANKETE OBJAVA Anketa je bila objavljena na spletni strani, ki je bila vzpostavljena za proces novelacije turistične strategije, ob tem je potekala aktivna animacija preko družbenih omrežij in direktne e-mail pošte na naslovnike (ponudniki).

OBJAVA

TRAJANJE

Anketa je bila objavljena 30. novembra 2023 – in odprta do 28. decembra 2023, nato pa je bila podaljšana do 13. januarja 2024, s ciljem pridobiti večji odziv.

ODZIV Skupaj je bilo 837 klikov na anketo, delno jo je izpolnilo 200 sodelujočih, v celoti pa

175 deležnikov.

TRAJANJE

POSEBNA SPLETNA STRAN V PODPORO PRIPRAVI PROCESA STRATEGIJE, kjer so tudi objavljeni rezultati: https://www.bohinj.si/moj-bohinj-2030/

ODZIV

ANKETA V PODPORO KROVNI RAZVOJNI STRATEGIJA OBČINE BOHINJ (2016) Za primerjavo navajamo podatek iz zadnje primerljive ankete, ki je bila izvedena septembra 2016, v podporo pripravi aktualne krovne razvojne strategije občine Bohinj. Takrat je bilo 175 odgovorov, od tega 132 v celoti izpolnjenih in 43 delno.

PRIKAZ PODROBNEJŠE ANALIZE – KLIKI, ČASOVNI POTEK in ODGOVORI PO STRANEH ČASOVNICA IZPOLNJEVANJA

KLIKI NA ANKETO

POTEK PO STRANEH

Velika večina je do ankete dostopala preko neposrednega linka, ki so ga prejeli z e-mail povabilom, sledijo družbena omrežja, le 52 od 837 klikov je bilo preko spletne strani www.bohinj.si.

Anketo je delno izpolnilo okvirno 200 sodelujočih, številke po straneh variirajo, saj so vprašanja od strani 13 do 16 ločena glede na status respondenta (občan/ponudnik).

Do vključno demografskih podatkov na koncu je anketo izpolnilo 175 ponudnikov.

Osip od klika na nagovor oziroma na anketo do izpolnjene ankete je povsem

standarden v tovrstnih projektih.

Ločena vprašanja glede na občan/ponudnik.

STRUKTURA GLEDE NA SPOL, STAROST & KRAJ BIVANJA OZIROMA POSLOVANJA Sodelujoči glede na SPOL:  56 % oseb je bilo ženskega spola  44 % moškega spola Sodelujoči glede na STAROST:  Polovico (49 %) sodelujočih je bilo starih med 25 in 44 let  41 % med 45 in 65 let  S 6 % so sledili so stari nad 65 let  Mladi do 25 let so se odzvali zgolj s 4 % deležem

Sodelujoči glede na KRAJ PREBIVANJA oziroma POSLOVANJA:  Največji (35 %) delež je bil iz Bohinjske Bistrice  Sledila je Stara Fužina s 16 % in Ribčev laz s 13 %  Izstopajo še Srednja vas v Bohinju, Polje in Ukanc, ostali so s 4 % deleži ali manj Sodelujoči glede na STATUS ZAPOSLITVE:  Večinski, 57 % delež je bilo zaposlenih  Četrtina samozaposlenih  Desetina upokojencev  3 % študentov/dijakov  2 % kmetov/kmetic

N=173

N=174

N=169

STRUKTURA ZAINTERESIRANI OBČANI – DELO V TURIZMU Ali se ukvarjate s turizmom in povezanimi dejavnostmi, ali pa se uvrščate v kategorijo zainteresirane splošne javnosti – občanov?

ČE NE – Kakšen je vaš odnos do Bohinja?

Imeli smo precej uravnoteženo strukturo:  53 % sodelujočih se ukvarja s turizmom  47 % pa ne in so predstavljali splošno zainteresirano javnost (od tega je bilo 67 % stalni prebivalcev občine Bohinj, 12 % začasnih in 10 % obiskovalcev Bohinja).

N=84 OBČANI – POD DRUGO:  Sem nekdanji prebivalec.  Sem stalni prebivalec občine in mi je pomemben vsak človek, ki živi v Bohinju in se preživlja z drugimi panogami v ali iz Bohinja  Stalni prebivalec, brez prihodka od turizma, vendar ga plačujemo vseskozi.

ČE DA: S katero od navedenih dejavnosti se ukvarjate?

Anketa je bila kombinirana:

za splošno javnost (zainteresirani občani) in ponudnike oziroma tiste, ki živijo (tudi) od turizma.

Večinski delež je bilo nastanitvenih ponudnikov (69 %), sledili so gostinci (8%), s po 4 % vodniki in ponudniki doživetij ter kmetije.

N=96

PRIKAZ IN INTERPRETACIJA ODGOVOROV – REZULTATOV

SKLOP 1: Uvodni pogled na kakovost bivanja, stanje narave in turizma v občini Bohinj

SKLOP 2: Obseg turizma v destinaciji Bohinj

SKLOP 3: Pogled naprej: razvojni model, vizija, vrednote

SKLOP 4: Upravljanje turizma in načrti na ravni ponudnikov

SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO Z BIVANJEM V OBČINI VPRAŠANJE 1A: Izrazite svojo splošno raven zadovoljstva med 1 (zelo nezadovoljen) do 5 (zelo zadovoljen).

Primerjali smo rezultate

Občani so dokaj zadovoljni s splošno kakovostjo bivanja v občini Bohinj – kot krajem prebivanja.

 Povprečna ocena je 3,4 od 5.  V primerjavi z letom 2016 je več ZELO ZADOVOLJNIH: 16 % v letu 2024 in le 6 % leta 2016.

32%

33%

16%

40

3,9 od 5

62

Primerjava rezultati leta 2016

47 39

N=175 ZELO ZADOVOLJEN

20

ZELO NEZADOVOLJEN 12

3%

1

3,4 od 5

30

ZELO NEZADOVOLJEN

takrat je bila ocena višja:

= – kar je višje kot 70 zadovoljstvo s 60 turizmom (3,0) 50

ZELO ZADOVOLJEN

16%

POVPREČNO ZADOVOLJSTVO S KAKOVOSTJO BIVANJA

Število odgovorov

35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0%

– isto vprašanje iz procesa priprave krovne razvojne strategije občine Bohinj leta 2016:

10

2

3

4

5

N=264

0

10

6

3%

7%

22%

35%

27%

6%

0

1

2

3

4

5

SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO Z RAZVOJEM TURIZMA VPRAŠANJE 1B: Kako ste zadovoljni s trenutnim razvojnem in upravljanjem turizma v Bohinju?

1 (zelo nezadovoljen) do 5 (zelo zadovoljen).

Občani so manj zadovoljni s turizmom kot s splošno kakovostjo bivanja v občini Bohinj – kot krajem prebivanja.

40%

3,0 od 5

34%

35% 30% 25%

– kar je nižje kot splošno zadovoljstvo (3,4)

25%

21%

20% 15%

POVPREČNO ZADOVOLJSTVO S TURIZMOM =

ZELO ZADOVOLJEN

12%

8%

10% 5% 0%

1

2

ZELO NE-ZADOVOLJEN

3

4

5

N=264

Vseeno pa naslednje vprašanje pokaže, da VIDIJO PREMIKE v primerjavi z 10 leti nazaj: najbolj na kakovosti turistične ponudbe, pa tudi na upravljanju tokov in prometa.

PRIMERJAVA Z 10 LETI NAZAJ - PO PODROČJIH VPRAŠANJE 2: Kako bi ocenili stanje v občini Bohinj danes glede na stanje pred desetimi leti Primerjava stanja z 10 let nazaj pokaže:

KAKOVOST BIVANJA V OBČINI:   

31 % meni, da je boljša in 7 %, da je bistveno boljša 29 %, da je slabša in 11 % bistveno slabša 21 %, da je enaka

POVPREČJE

2,9/5

KAKOVOST OKOLJA & NARAVE   

Največji delež (35 %) meni, da je slabša in 10 % bistveno slabša 30 % meni, da je enaka 19 % meni, da je boljša in 6 %, da je bistveno boljša

KAKOVOST TURISTIČNE PONUDBE: 



POVPREČJE

2,9/5



52 % meni, da je boljša in dodatno še 14 %, da je bistveno boljša Le 14 % meni, da je slabša in 3 % bistveno slabša 17 %, da je enaka

UPRAVLJANJE TURISTIČNIH IN PROMETNIH TOKOV 40 % meni, da je boljše in 7 %, da je bistveno boljše 22 %, da je slabše in 15 % bistveno slabše 16%, da je enako

  

POVPREČJE

POVPREČJE

3,6/5

N=252

NAJVEČJI NAPREDEK je viden v kakovosti turistične ponudbe ter upravljanju tokov in prometa

3,0/5

PODPORA RAZVOJNIMI USMERITVAM VPRAŠANJE: 3 Kako močno se strinjate s spodnjimi trditvami?

NAJVIŠJA STOPNJA STRINJANJA (74 %): „Turistična dejavnost je pomembna za druge panoge Bohinja!“

VISOKO (62 %) STRINJANJE TUDI: „Usmeritev Bohinja v trajnostni turizem je bila pravilna.“ IN „Turizem prinaša koristi za lokalno skupnost”.

POZOR! V zapisanih komentarjih v nadaljevanju ankete je zelo izpostavljen strah pred (že) porušenim ravnotežjem med obiskom in kakovostjo bivanja za domačine OZIROMA OPOZORILO, DA SE TO NE SME ZGODITI.

N=230

SLABI DVE TRETJINI sta mnenja, da gre bohinjski turizem v pravo smer!

(30 % se jih strinja ali popolnoma strinja + 36 % delno strinja).

Toda vseeno se TRETJINA ne strinja (22 %) ali sploh ne strinja (12 %),

da gre turizem v Bohinju v pravo smer!

Podoben delež je tudi mnenja, da Bohinj v primerjavi z drugimi slovenskimi destinacijami ni v boljšem položaju

KAKŠNO PA JE BILO MNENJE GLEDE TEH VSEBIN NA ODPRTEM DOGODKU Ta vprašanja smo zastavili z orodjem Mentimeter na odprtem dogodku 10. novembra 2023 Podobni odgovori, Le nekoliko VIŠJE OCENE oziroma višje strinjanje

Mentimeter, OPEN SPACE dogodek 10. november 2023

KJE VIDITE ZAOSTANKE, KI JIH MORAMO NASLOVITI S STRATEGIJO? Postavljeno je bilo odprto vprašanje, kjer so sodelujoči podali številne komentarje – tako glede zaostankov, ki jih moramo nasloviti, kot že tudi konkretne predloge.

IZPOSTAVLJAMO NEKAJ INDIKATIVNIH POGLEDOV (ki se v veliki meri ponavljajo) Število nastanitvenih kapacitet in dnevih gostov je previsoko za normalno življenje občana, prav tako je število gostov in njihova koncentracija na omejenih območjih previsoka za ohranjanje naravnih vrednot.

Na kakšen način omejiti oz vzpostaviti vzdržno poletni Dvig nivoja kakovosti turizma. Manj turizem, da bomo tudi domačini lahko uživali v masovnega turizma, manj enodnevnih lastnem kraju. Mogoče bolj promocija in razvoj pametnih navalov, ki uničujejo naravo, preveč ponudb tudi za druge letne čase. Prav tako me moti, da se avtomobilov. Manj gostov, višja kvaliteta včasih ne dela za dobrobit kraja ampak za lastne interese in posledično višja cena. Manjša posameznikov. obremenitev za naravo, manjša V poletni sezoni je frekvenca obremenitev za turistične delavce in Pozablja se na Preprečiti, da gredo vse občutno previsoka iz stališča domačine, večji zaslužek. človeka, ki se ne nepremičnine v namene oddajanja prebivalca in kakovost bivanja ukvarja s turizmom Pomagajte mladim domačinom do za turiste, stanovanj pa ni. vedno slabša... Iz stališča in svoje delo opravlja stanovanj, omejujte števili turistov, Potrebujemo tudi druge poklice ponudnika pa vemo, da je potrebno v drugih panogah. avtomobilov in nastanitvenih kapacitet. (zdravstvo, šolstvo, industrija, zaslužiti za celo leto. .. kmetijstvo), saj se mladi zaradi Absolutni zaostanek pa je stanovanjska politika, ki se Okrepiti povezovanje in podpiranju mladih visokih cen nepremičnin in slabše kaže v tem, da se proste kapacitete v glavnem poslovnežev, obrtnikov in navsezadnje kvalitete življenja, zaradi gneče, oddajajo turistom, kapacitet za občane pa ni! Kdor ne družin. Bilo bi fino, če bi se kreativne in izseljujejo iz Bohinja. oddaja apartmajev ali se kako drugače ne ukvarja s realne ideje prepoznale in podprle v tej smeri turizmom, nima od turizma nič. Poišče naj se Prizadevati si moramo za ravnovesje da se posamezniku pomaga ponuditi ravnotežje. med ostalo ponudbo, infrastrukturo in kvalitetno ponudbo za v prvi vrsti prebivalce turističnimi kapacitetami.

Bohinja, pa tudi za turiste.

Vrednost domačinom - zares . domačinom, ne tistim, ki samo oddajajo Problem zgoščenega turizma samo v 2 svoje nastanitve v Bohinju.

Bohinj je kraj miru, tišine in narave mesecih. Pritisk na obstoječo temu naj se prilagodi turistična infrastrukturo: promet, kanalizacija, trgovine.

Strategija naj prinese delujoče ukrepe za usmeritev s turisti, ki prihajajo v naš Turistov/gostov ni preveč, samo nepravilno razširitev sezone na (skoraj) celo leto kraj. so razporejeni preko leta. brez tega ni napredka.

KJE VIDITE ZAOSTANKE, KI JIH MORAMO NASLOVITI S STRATEGIJO? Postavljeno je bilo odprto vprašanje, kjer so sodelujoči podali številne komentarje – tako glede zaostankov, ki jih moramo nasloviti, kot že tudi konkretnih predlogov.

PREGLED KONKRETNIH PREDLOGOV PO PODROČJIH/SKLOPIH OMEJEVANJE  Število turistov, avtomobilov in nastanitvenih kapacitet.  Omejitev vstopa v TNP, večji nadzor.  Da turisti ne hodijo po zasebnih zemljiščih.  Povečati št. kolesarskih poti in bolj razvijati kolesarski turizem.  Omejitev dnevnih obiskovalcev, da obdržimo kvaliteto doživetja in vzdržnost življenja.  Manj javne razsvetljave (Jereka).  Bistveno zmanjšati števila vozil (brezplačne linije morajo biti časovno tako privlačne, da se gostom dejansko izplača uporabiti javni prevoz).  Zamejiti plovila v jezeru.  Nadzor: kampiranje na črno.

VEČJI INFRASTRUKTURNI PROJEKTI  Ureditev prometa čez most v Ribčevem Lazu (zapisan predlog brvi za pešce)  Obvoznica čez Bled.  Kolesarska steza Bled – Bohinj; podaljšati še od Češnjice naprej proti Jereki in naprej skozi Korita oziroma čez pot na Ščavnici.

NASTANITVE  Omejiti preproste nastanitve (oziroma jih pri gradnji ne upoštevati enako kot graditelje stanovanjskih objektov s strani občinskih dajatev).  Nujna regulacija.  Večji nadzor, omejitev prodaje zemljišč in stavb.  Problemi z velikim številom »tujih«, »nebohinjskih« lastnikov nastanitev (ki se osredotočajo le na poletje) - posledica so zelo drage nepremičnine, ki si jih mladi lokalci ne morejo privoščiti. »Za situacijo smo krivi sami: prodaja najboljšemu kupcu, lahko pa nekaj naredimo, da se ta trend ustavi?«  Obnovitev in oživitev starih hotelov, s tem pridobimo delovna mesta in zagotovimo delo mladim. Posledično pridobijo tudi druge dejavnosti. Podpreti investitorje pri projektih kot so: Hotel Zlatorog, Hotel Bellevue, Hotel Lev Itd.  Podpiranje manjših družinskih hotelov, ki nudijo gostu celotno oskrbo.

PROMET  Prometna ureditev/parkirišče za smučišče Vogel, omejitev/zapora ceste ob jezeru, vstopnina v TNP za enodnevne obiskovalce brez nastanitve.  Še bolj omejiti promet v bližini jezera, predvsem v poletnih mesecih. Najti optimalno možnost, da se vsaj ob vikendih z avtomobili dnevnim obiskovalcem prepreči dostop do jezera in okolico. Še bolje kar celo leto. To pa nadomestiti z javnimi prevozi, ki pa ni nujno, da so popolnoma brezplačni.  Prevelik promet. To področje je že naslovljeno z brezplačnimi avtobusnimi prevozi po Bohinju, vendar si želim občutnega zmanjšanja obsega prometa z osebnimi avtomobili (v in do Bohinja). Kar pomeni prevozi za turiste in/ali pa prevozi za občane, ki se vozijo na delo ven iz Bohinja.  Ureditev prometnega režima na celotnem območju Bohinja.  Pri planiranju parkirnih prostorov za razbremenitev jezerske sklede je potrebno misliti tudi na prebivalce vasi, katerim se posledično z aktiviranjem novega parkirnega prostora poveča promet in posledično hrup mimo njihovih hiš.  Ureditev parkirnih prostorov pred vstopom v Bohinj oz. prvih vasi.

TEMELJNA in JAVNA INFRASTRUKTURA  Javna kanalizacija in vodovod – zaostanki.  Vzdrževanje infrastrukture (ceste, pločniki, komunala, odvodnjavanje), Premajhna kapaciteta čistilne naprave.  Ureditev osnovne infrastrukture predvsem na območju jezerske sklede (pomanjkanje javnih stranišč, predvsem na območju kopališč, na prometno najbolj obremenjenem južnem delu).  (Kakovostna) pitna voda – pričakujemo lahko več sušnih poletij.  Izgradnja pločnika med cerkvijo v Jereki in Češnjico.  Ureditev parkirišč za avtodome na visok nivo in vzporedno dvig cen.

UREJENOST  Izgled in urejenost vasi, območja Pod Skalco.  Propadajoči objekti, prometni tokovi in ureditev okolice. Vsak domačin in turist opazi urejenost cest in okolice, kjer se vozi.  Več narediti za izgled, čistočo, urejenost kraja - prvi test - kako in kdaj bodo urejena področja ob jezeru, ki jih je prizadela ujma.

KJE VIDITE ZAOSTANKE, KI JIH MORAMO NASLOVITI S STRATEGIJO? Postavljeno je bilo odprto vprašanje, kjer so sodelujoči podali številne komentarje – tako glede zaostankov, ki jih moramo nasloviti, kot že tudi konkretnih predlogov.

PREGLED KONKRETNIH PREDLOGOV PO PODROČJIH/SKLOPIH PO OBMOČJIH  Odmik dogajanja od jezera.  Razvoj Bohinjske Bistrice in okoliških vasi.  Premalo poudarka na razvoju turizma na Koprivniku v Bohinju.

ENERGETIKA  Inovativni pristopi v energetiki, kmetijstvu in upravljanju z biomaso, kot je na primer „the green powerhouse (alge + piroliza = elektrika, biochar, hrana ...)“.

KADRI in STANOVANJSKA PROBLEMATIKA  Kako obdržati delovno silo (gostinstvo, turizem) v Bohinju.  Stanovanjski problem sezonskih delavcev.  Premajhna skrb za kadrovski potencial zlasti kuharjev, natakarjev in pomožnega osebja (štipendiranje, pogoji dela, stanovanja).

DESEZONALIZACIJA  Premalo je turističnih produktov, zaradi katerih bi ljudje prišli v Bohinj (tudi izven sezone).  Neaktivnost turističnih delavcev v mrtvi sezoni.  Premajhna lokalna diverzifikacija, mrtvilo v izvensezonski ponudbi - pogoje imamo za celoletno dokaj kvalitetno ponudbo.

GOSTINSKA PONUDBA  Premalo gostinske ponudbe.

PRODUKTI  Izdelava gorsko kolesarskih poti in poligona za gorsko kolesarjenje na Kobli, s tem postopno oživljanje Koble tudi v zimskem času.  Povečati št. kolesarskih poti in bolj razvijati kolesarski turizem.  Organizirane aktivnosti za družine s starejšimi otroki in mladostniki – izdelava adrenalinskega parka.  Izkoristiti možnosti lovnega in ribolovnega turizma, tudi zmanjšati kvote in povečati cene. Udeležba s promocijami na sejmih kaže dobre rezultate, torej intenzivno nadaljevati. Povečati cene za enodnevne obiskovalce.  Več ponudbe za družine.

DODATNA PONUDBA  Vzpodbujati male trgovinice, kjer bi lahko prodajali bohinjske proizvode in pridelke, ne samo na sobotni tržnici.  Pomanjkanje dodatne ponudbe.  Bohinju za »modernega turista« manjka (poleg narave) ponudba.

POVEZANOST, SODELOVANJE  Večja povezanost med posameznimi akterji.

ZIMA  Boljša povezanost Bohinja s smučišči v okolici.  Zimski turizem tudi nazaduje, kaj bo s smučiščem Kobla, Senožeta?  Vlaganja v smučarsko infrastrukturo: trenutno imamo izrazito nižje cene nastanitev v sezoni, ki ima najvišje stroške, smo nekonkurenčni tako za domače kot tuje goste z zimsko ponudbo v primerjavi z okolico ...  Izdelava gorsko kolesarskih poti in poligona za gorsko kolesarjenje na Kobli, s tem postopno oživljanje Koble tudi v zimskem času.  Vendar naj poudarim pomisleke lastnikov travnikov, kjer je spomladi prirast trave pod progo precej slabša, zato predlagam dobronamerno pobudo za neko odškodnino tem lastnikom, mogoče z manjšo pristopnino za progo.

DOGODKI  Premalo dogodkov, ki bi pritegnili turiste.  Za božič več dogajanja. Stojnice.  Boljša infrastruktura za izvajanje kulturnih prireditev.

TRENDI, RAZVOJ, IZOBRAŽEVANJE  Postavljanje sodobnih trendov v ospredje (healthness, back to nature...).  Izobraževanje na vseh področjih: kadri v vseh sferah (informacije, hospitality, uprava, kmetijstvo....).

TRŽENJE  Združevanje in fokusiranje stroškov marketinga (povezovanje z gospodarstvom, Julijske Alpe).

KJE VIDITE ZAOSTANKE, KI JIH MORAMO NASLOVITI S STRATEGIJO? Postavljeno je bilo odprto vprašanje, kjer so sodelujoči podali številne komentarje – tako glede zaostankov, ki jih moramo nasloviti, kot že tudi konkretnih predlogov.

KLJUČNA „KROVNA“ SPOROČILA – POTREBNI PREMIKI 1.

2.

Omejevanje obsega OBISKA

V ospredje postaviti domačine in KAKOVOST BIVANJA

(na obremenjenih območjih in predvsem dnevni obisk), za vzdržno ravnotežje med obiskom in kakovostjo bivanja

„Ne živimo vsi od turizma!”

3.

Omejevanje/ regulacija

PREPROSTIH NASTANITEV

4.

Perspektiva za MLADE – nujna STANOVANJA

5.

REGULACIJA – da ne gredo vse nepremičnine za turizem in „NEBOHINJCEM”

6.

7.

8.

9.

10.

OMEJEVANJE PROMETA –

Pospešiti ureditev TEMELJNE JAVNE

Razvijati moramo tudi druga

RAZVIJATI PONUDBO IZVEN POLETJA – pomlad, jesen, ponudba za zelene zime

Dvigniti kakovost ponudbe in udejanjati princip MANJ JE VEČ!

celostna prometna politika, že pred vstopom v Bohinjsko Bistrico

INFRASTRUKTURE in

ureditev vasi/ območij.

področja, poklice in storitve (ZDRAVSTVO, KMETIJSTVO ...).

SKLOP 1: Uvodni pogled na kakovost bivanja, stanje narave in turizma v občini Bohinj

SKLOP 2: Obseg turizma v destinaciji Bohinj

SKLOP 3: Pogled naprej: razvojni model, vizija, vrednote

SKLOP 4: Upravljanje turizma in načrti na ravni ponudnikov

OBSEG TURIZMA v POLETNI SEZONI VPRAŠANJE 4: Kako ocenjujete poletni obseg turizma – V DESTINACIJI OZIROMA NJENIH DELIH OBČINA BOHINJ – NA SPLOŠNO Dobra polovica (54 %) meni da je splošen OBSEG TURIZMA V BOHINJU prevelik ali bistveno prevelik.

POVZETEK: večinsko mnenje je, da obiska po obremenjenih območjih v poletni sezoni preveč ali celo bistveno preveč!

Najbolj problematična JEZERSKA JEZERSKA SKLEDA SKLEDA, pa tudi TRIGLAVSKO Skoraj tri POGORJE In bohinjske PLANINE.

četrtine (72 %) pa meni, da ga je PREVEČ ALI BISTVENO PREVEČ NA OBMOČJU JEZERSKE SKLEDE.

Toda 37 jih % meni, da je ravno prav.

9 % pa, da ga je premalo.

Vseeno je 21 % sodelujočih mnenja, da je ravno prav.

BOHINJSKE PLANINE   

55 % meni, da je obiska preveč ali bistveno preveč 37 % meni, da ga je ravno prav A 7 % je mnenja, da ga je premalo

TRIGLAVSKO POGORJE 

N=217



69 % meni, da je obiska preveč ali bistveno preveč 28 % meni, da ga je ravno prav

OBSEG TURIZMA v POLETNI SEZONI VPRAŠANJE 4B: Kako ocenjujete poletni obseg turizma – KJER ŽIVITE ALI POSLUJETE Posebej smo se vprašali še glede obsega dejavnosti v kraju, kjer prebivajo ali poslujejo.

SPLOŠNI OBSEG TURIZMA & OBSEG NASTANITEV – zelo podobni rezultati   

POVZETEK:

43 % meni, da ga/jih je preveč ali bistveno preveč A 47 % meni, da ga/jih je ravno prav 8 % meni, da je premalo turizma in nastanitev

OBSEG DNEVNEGA OBISKA – bolj problematičen

Bolj kot splošen obseg turizma je moteč dnevni obisk Kritično primanjkuje gostinske ponudbe Manjka tudi podporne (dodatne) ponudbe, doživetja

 

63% meni, da ga je preveč ali bistveno preveč Le 30 % meni, da ga je ravno prav

GOSTINSKE PONUDBE – najbolj kritično – premalo!  

65 % meni, da je je premalo ali bistveno premalo Le 25 % meni, da je je ravno prav

PONUDBA DOŽIVETIJ – premalo! 

N=217

Zelo podobni rezultati kot za gostinsko ponudbo – sodelujoči se zavedajo, da je pomembna in da je manjka, saj niso dovolj zgolj nastanitve

OBSEG PARKIRIŠČ – premalo!   

49 % meni, da je premalo ali bistveno premalo 7 % - da je bistveno preveč 38 % pa je mnenja, da je ravno prav

OBSEG in RAZVOJNE PRILOŽNOSTI POSAMEZNIH DEJAVNOSTI VPRAŠANJE 5: Kako ocenjujete obseg oz. potencial posameznih outdoor dejavnosti? Za vsako od naštetih dejavnosti opredelite, ali je dejavnost potrebno zmanjšati ali okrepiti v delu leta, ko se posamezna dejavnost množičneje izvaja.

Dejavnosti, ki so najbolj obremenjene – kaj menijo sodelujoči, da je

POTREBNO ZMANJŠATI:

1. Kopanje

(jezero in vodotoki)

2. Čolnarjenje (jezero in vodotoki)

N=212

Kaj moramo po mnenju sodelujočih OKREPITI – kje so priložnosti

1. Kulturna doživetja 2. Prireditve po vseh

KJE JE ŠE PROSTOR (višji delež odgovorov OKREPITI kot RAVNO PRAV + brez mnenja zmanjšati: 1. Gorsko kolesarjenje po dogovorjenih poteh 2. Kolesarjenje po kolesarski stezi 3. Alpsko smučanje (medtem ko krepitev turnega smučanja podpira le tretjina, polovica meni, da je ravno prav in desetina, da je potrebno zmanjšati) 4. Tek na smučeh 5. Nove razvijajoče se dejavnosti

Novo razvijajoče se dejavnosti – PREDLOGI PREDLOGI pod kategorijo novo razvijajoče se dejavnosti:

Opomba: nekateri predlogi so nasprotujoči težnjam po zmanjševanju dejavnosti (npr. vodni športi, obremenjevanje Triglavskega pogorja)

1. Zeliščarstvo, pridelava hrane, kulinarika, ozaveščanje dragocenosti/ svetosti narave, doživetja v naravi 2. „Healthness“ in „wellbeing“ 3. Več „mehkih“ zimskih dejavnosti (sankanje, …)

4. Gorski teki 5. Supanje 6. Helikopterski turizem 7. Sobivanje z domačini 8. Prireditve za mlade 9. Lokalna ponudba 10. Aktivnosti za otroke 11. Turistični paketi doživetja, vodena doživetja 12. Vodene ture 13. Dodatne možnosti turizma in razvoja z ledeno dvorano

KOMENTARJI – DEJAVNOSTI PONUDBA IZVEN POLETJA!  V Bohinju imamo ogromno prostočasne ponudbe, ki pa je tako kot obisk skoncentrirana na poletje. Zima zelo peša, če želimo goste tudi izven glavne sezone bo prej potrebna tudi ustrezna ponudba.  Pozimi več poudarka na smučanju in dejavnostim…obratovanje restavracij, hotelov.  Poleti več poudarka na tem, da se turiste zvabi stran od jezera da je čim manj gneče.

STRAN S PLASTIKO Z JEZERA! Prepovedati vse privat supe in plastične čolne. Ostanejo naj le lesene opcije s koncesijo občine.

USMERJANJE – ČASOVNO IN GEOGRAFSKO! Odgovori so malce zavajajoči, ker je pomemben vidik usmerjanje obiska... Pohodništvo in kolesarjenje je treba krepiti, ampak vprašanje je, kako in kje.... Ne kar vsepovprek ...

BOHINJ ZA TISTE, KI GA ZNAJO SPOŠTOVATI! Narediti vse za ohranitev narave. Bohinj ne sme postati poceni menjava za hrvaško morje, kjer je vse dovoljeno. Postati/ostati mora destinacija za ljubitelje narave, ki to cenijo spoštujejo in so pripravljeni ustrezno plačati

PONUDBO NAJ IZVAJAJO DOMAČINI  Pri pripravi in izvedbi doživetij naj imajo prednost domačini, ki poznajo kraj, ki tu bivajo že več generacij.  Dejavnosti naj opravljajo izključno osebe živeče v Bohinju, v TNP-ju. in ne tujci.

DEJAVNOSTI JE POTREBNO KREPITI! Vse dejavnosti bi bilo treba okrepiti in podpirati, ker v kraju, kot je Bohinj poleg tega in različnih naravnih lokacij, ki si jih lahko pogledaš, ni prav veliko drugega za početi.

OBOGATITI DOŽIVETJA! Z nudenjem organiziranih vodenj obogatiti doživetja osveščenim in \"radovednim\" obiskovalcem oziroma gostom, ki ostanejo v Bohinju več dni.

POD SKALCO – VEČ DOGAJANJA Lahko bi se več dogajalo Pod skalco, kjer ni moteče za domačine. Stojnice bi morale biti postavljene ob poti do Pod Skalce in ne pri trgovini na Ribčevem Lazu.

ZABAVA • Obiskovalec Bohinja naj tudi preko tradicionalne narodno zabavne glasbe (nastopov ansamblov v živo) spozna to kulturno značilnost Bohinja in Slovenije.

• Mladi se odhajajo zabavat izven Bohinja, si tam najdejo partnerja in tam ostanejo.

KOMENTARJI – DEJAVNOSTI CELOLETNA PONUDBA in KAJ ZA MLADE! Pogrešamo celoletno ponudbo, mladi v Bohinju praktično nimajo kaj početi.

KOLESARJENJE  Priložnosti kolesarskih povezav, mreže poti, kolesarskega poligona bi usmerili v obstoječe terene, ki bi se lahko pozimi dopolnjevali s snežnimi aktivnostmi.  Gorsko kolesarjenje ima zelo velik potencial, na večini hribov pa niti ni povsem jasno, kje se lahko kolesari, oz. se na velikem delu občine legalno sploh ne sme.  Za resne kolesarje je kolesarska steza zelo slaba opcija, saj promet na njej ni urejen, gre za nevarno početje!  Kolesarjenje naj bo samo po kolesarski stezi, ne pa po cesti.  Izvajanje nadzora kolesarjev, ki se ne peljejo po kolesarski stezi, kjer je to mogoče.

KOBLA Ponovno odpreti in posodobiti smučišče Kobla.

OZAVEŠČANJE, INFORMIRANJE - GORE Turisti ne poznajo dejanske vremenske situacije ter odhajajo v gore ob nepravem vremenu. Temu posledično lahko pripišemo veliko nesreč, reševalnih akcij in tudi smrti. Za turizem je treba na prve strani turizma Bohinj in drugih lokalnih strani vsak dan dati slovensko vremensko napoved v angleščini za naše območje in seveda za visokogorje.

VODNE AKTIVNOSTI  Kanjoning: ureditev obstoječih: varnost, onesnaževanje, parkirišča, omejevanje skozi spored/urnik - komu in kdaj).  Čolnarjenje na jezeru: ureditev con, kjer je to dovoljeno.

UREDITI CENTER – PONUDBA! V Bohinju manjka ureditev centra. Nujno bi morali v parku, od Cukija do Pod Skalce narediti promenado, lične lesene hiške, kot štande, kjer bi se prodajalo vse, tudi spominki. Pod Skalco bi moral biti lep center dogajanja, drsališče.

MUZEJSKA DEJAVNOST Muzejska dejavnost naj se bolj izkoristi.

NE NOVE – BOLJE UPRAVLJATI OBSTOJEČE Ne nove ponudbe, ampak kakšna sredstva usmeriti v obnovo in učinkovito usmerjanje obiska.

UPRAVLJANJE TURISTIČNIH TOKOV VPRAŠANJE 6: Obisk destinacije, tako z vidika dnevnega kot vse bolj tudi stacionarnega turizma, poleti pogosto  Kar 40 % dosega kritično mejo. V tem pogledu bo potrebno nadgraditi določene obstoječe režime.

Kakšno je vaše mnenje k spodnjim pobudam?

VISOKO STRINJANJE Z VSEMI POBUDAMI – po tem zaporedju: 1.

2.

3.

PRIKAZ POVPREČNIH OCEN

4.

5.

6.

7.

N=206

8.

NA PRVEM MESTU: Enotno boljše komuniciranje vseh deležnikov o režimih, pravilih, vremenu … (4,4 od 5) Digitalni sistemi parkirnih mest (spremljanje na daljavo) (4,3 od 5) Omejitev dostopa motornih vozil dnevnih obiskovalcev na državni cesti Ribčev Laz-Ukanc-Slap Savica v poletni konici skladno z zmogljivostjo parkirišč (3,9 od 5) Vzpostavitev režimov (dnevnih kvot) za izvajanje kanjoninga izven TNP (Grmečica, Jerečica) (3,9 od 5) Poostritev nadzora nad izvajanjem obstoječih odlokov (3,9 od 5) Varovanje območja Jelovice pred pritiski rekreacijskih dejavnosti (motokros, štirikolesniki, gorsko kolesarjenje v naravnem prostoru ...) (3,8 od 5) Dostop za motorni promet na Uskovnico in Zajamnike se omogoči le lastnikom zemljišč, upravljavcem in intervencijskim službam (3,6 od 5) NAJNIŽJE OCENJENA PODPORA: predhodne rezervacije parkirnih mest

DRUGI PREDLOGI ZA USMERJANJE OBISKA MANJŠI IN BOLJ POGOSTI AVTOBUSI Avtobusi po dolini so izjemno veliki za tako ozke ceste in bi bilo smiselno razmisliti o manjših avtobusih (bolj pogostih), seveda je posledično treba več šoferjev, je pa glede trajnosti tudi manjša obremenitev cest pomembna.

Vstopno-izstopne postaje za manjše avtobuse bi lahko razširili z možnostjo vstopa in izstopa na željo-vmesno, da kjerkoli ustavi med redno potjo.

UGODNOSTI ZA STACIONARNE – PRED DNEVNIMI  Glede na poletni kaos je potrebno poskrbeti, da bodo turisti, ki so nastanjeni v Bohinju, imeli kakšen privilegij več od tistih enodnevnih. In ja, rezervacija parkirnih mest ni slaba ideja.  Vsekakor mora biti tudi v poletni konici omogočen promet za goste (in obiskovalce) turističnih in gostinskih objektov v Ukancu, za obiskovalce žičnice Vogel in slapa Savice. Parkirišče pri Savici mora biti odprto tudi zaradi pohodnikov na Komno, sedmerim jezerom in po Triglavskem pogorju.

ZAPRTJE PRI NOMENJU Dejansko bi bila najboljša opcija za ohranitev narave in tudi stalnih prebivalcev to, da se Bohinj pri Nomenju zapre in da se računa vstopnina. Seveda bi bil sprva šok, ampak mehko nam ne bo uspelo zaščititi voda, narave, živali pa tudi pogojev za normalno življenje ljudi.

JAVNI PREVOZ  Krepitev javnega prevoza.  Bistveno več brezplačnih prevozov po Bohinju med in predvsem izven sezone.  Ob vsakem prihodu vlaka tudi avtobusni prevoz z železniške postaje.

JELOVICA Varovanje območja Jelovice pred pritiski rekreacijskih dejavnosti (motokros, štirikolesniki, gorsko kolesarjenje v naravnem prostoru).

OMEJEVANJE DA, A ZAGOTOVITI USTREZNE REŠITVE ZA LOKALNO PREBIVALSTVO Če nekaj omejujemo, je potreba poiskati alternative in/ali dajati prednost lokalnim ponudnikom. Z omejitvami in plačevanjem navadno \"nastradajo\" lokalci, tujci pa veselo izkoriščajo luknje. Ne strinjam se z nobenimi omejitvami, če ne bodo veljale za vse oziroma, če ne bodo potem vzpostavljeni tudi mehanizmi, ki bodo omogočili prednost lokalnemu življu (kot so parkirne kartice, letne karte za ponudnike lokalnih aktivnosti....). In predvsem potreben nadzor.

POOSTRITVE, OMEJEVANJE, PREPOVEDI, NADZOR  Rampa v soteski, na Pokljuki in Sorici.  Zvišati ceno parkiranja na nivo, da bi bistveno zmanjšali prometno obremenitev v Bohinju.  Zaprt promet v letnem času Ribčev Laz – Ukanc.  Kanjoning na Grmečici, promet po planinah- sploh prepovedati.  Problemi s kamperji - v soteski je tabla, da so vsi kampi polni, pa ljudje z avtodomi se vedno vstopajo v Bohinj in potem kampirajo na vseh mogočih neprimernih lokacijah. Če nimajo rezerviranega kampa, se jih obrne pred vstopom v občino.  Vsa rekreativna motorna vozila (štirikolesniki, motokros), bi morala biti prepovedana na celotnem območju občine.  Poostren nadzor je potreben nad plovili v jezeru.  Pri omejitvah in zaporah cest se mora upoštevati, da imajo od tega nekaj vsi lokalni prebivalci, ne le lastniki, drugače so tujci/gosti v prednosti pred tukaj živečimi.  Dostop za občane in ne le lastnike zemljišč.  Prepovedati dostop z vozili na parkirišče Blato, razen za lastnike parcel.  Prepoved kanjoninga, zapore določenih predelov-cest za motorni promet (Zermatt...), zvišanje parkirnine, ne glede na odziv itd.

SKLOP 1: Uvodni pogled na kakovost bivanja, stanje narave in turizma v občini Bohinj

SKLOP 2: Obseg turizma v destinaciji Bohinj

SKLOP 3: Pogled naprej: razvojni model, vizija, vrednote

SKLOP 4: Upravljanje turizma in načrti na ravni ponudnikov

VIZIJA VPRAŠANJE 7: VIZIJA BOHINJA SKOZI PRIZMO TURIZMA Naslov novice, ki poroča o doživljanju Bohinja leta 2040, ki bi jo želeli prebrati Kakšen naslov si želite, da bi tuj novinar namenil članku, v katerem bo poročal o Bohinju kot turistični destinaciji leta 2040?

V nadaljevanju so najprej prikazani VSI ODGOVORI SODELUJOČIH – VSI ZAPISI V CELOTI, nato pa jih povzamemo in oblikujemo presečne elemente – vsebine, koncepti, poudarki, ki se ponavljajo, izstopajo in imajo značilnost gradnikov vizije.

2030+

POGLEDI NA BOHINJ 2030+ VIZIJA V OSPREDJU NARAVA  Bohinj - edinstveno naravno območje, kjer ego obiskovalca nima mesta.  Ohranjen biser narave, ki omogoča umirjen oddih v objemu pristne narave.  Popolna sprostitev v neokrnjeni naravi.  Bohinj, destinacija tisočerih priložnosti v še vedno neokrnjeni naravi.  Zelena alpska dolina, kjer so vas domačini veseli.  Moderen, prijazen Bohinj, ostaja neokrnjeni raj pod Triglavom.  Bohinj živi z naravo in skrbi za naravo kot pred 100 (?) leti.  Bohinj - oaza Alp.  Bohinj, užitek v kraljestvu narave, kulinarike, kulture in športa.  Bohinj 2040 - nature is the key.  Urbana divjina.  Bohinj trajnostni biser gora in obdelane zemlje.  Čista voda, čist zrak, brez kemičnih in digitalnih motilcev zdravja....raj na zemlji nove dobe... kjer lahko spet najdeš zdravje.  Povežite se z naravo v najbolj mirnem in trajnostno razvitem kraju v Evropi.

V OSPREDJU DOMAČINI, KAKOVOST BIVANJA  Občina Bohinj z najvišjo kakovostjo življenja v Sloveniji.  Neokrnjena narava, spoštovanje, kjer bi se gost počutil domače, omejitev prometa in novogradenj, dovolj je apartmajev, dajmo domačinu, da diha, mladi kmetje, da bi jih bilo več, mladim stanovanje.  Kvalitetno bivanje domačinov v varovanem naravnem okolju pomeni dobro počutje turistov.  Bohinj je destinacija, ki omogoča domačinom razvoj in zaslužek v kraju, mladi ostajajo, ker imajo vizijo.  Bohinjci zelo zadovoljni z turizmom in sami s sabo.  Zadnji košček narave, kjer turistični kapital ni pregnal lokalnega prebivalstva.  Bohinj - košček sveta, kjer so domačini ponosni, dobro živijo; obiskovalcem pa izkušnja sobivanja z njimi in naravo.  Šola odpira nove oddelke.  Uspelo jim je ohraniti pristnost. Domačini se iz tega turističnega kraja niso odselili.

V OSPREDJU KAKOVOST ► Počitnice v Bohinju je treba rezervirati 2 leti vnaprej.

TRADICIJA, KULTURA & SODOBNO ► Narava, kultura, tradicija. ► Preplet tradicije s sodobnimi aktivnostmi v neokrnjeni naravi sredi Alp. TURIZEM-KMETIJSTVO ► Sodelovanje kmet-turistični delavec. ► Bohinj, kjer je krav več kot turistov. ► Bohinj je lep in urejen kraj z manjšimi nastanitvami pri prijaznih domačinih s ponudbo domačih pridelkov.

POGLEDI NA BOHINJ 2030+ VIZIJA IZPOSTAVLJENO RAVNOTEŽJE  Bohinj - naj destinacija za prebivanje, kjer so turisti dobrodošli, a nimajo prednosti pred lokalnim prebivalstvom (ker so prebivalci zadovoljni, je tudi turistična izkušnja mnogo bolj avtentična).  Bohinj - zgled uspešnega usklajevanja cvetočega butičnega turizma in želja domačinov (predvsem kar se tiče stanovanjske problematike mladih in mladih družin).  Biser, ki je kljub obsežnemu razvoju ostal neokrnjen in butičen.  V Bohinju uspeli zmanjšati pritiske na okolje s celovito rešitvijo upravljanja masovnega turizma.  Bohinj - kjer se spoštuje naravo in obiskovalce ter domačine.  Če obiskovalec tako spoštuje Bohinj, kot njegovi prebivalci, potem lahko res pristno doživi vse, kar Bohinj ponuja.  V Bohinju turist/gost z roko v roki s prebivalcem/lokalcem  Še pravi čas so ustavili množični turizem in ohranili košček raja na zemlji.  Bohinjci so uspeli omejiti turizem na nivo, ki domačinom zagotavlja prijetno bivanje med glavno sezono.  Neokrnjena narava in pristen kraj z zadovoljni domačini.  Na srečo, Bohinj še vedno kljubuje masovnemu turizmu, idealen kraj, če se želite povezati z naravo in ponovno začutiti svojo dušo.

How did, at first hated, restrictions turn Bohinj into the best-kept jewel of Slovenia that locals deem paradise to live in?

Eden od sodelujočih je vprašal Bohinj 2040: from controversial measures to a tourist haven paradise found: bohinj\`s transformation into a 2040 tourism hotspot Bohinj 2040: navigating challenges to become Slovenia\`s hidden gem beyond borders: Bohinj emerges as the jewel of 2040\`s travel destinations the evolution of Bohinj: a glimpse into the future of slovenian tourism

ELEMENTI VIZIJE, KI IZSTOPAJO Ohranjeno RAVNOTEŽJE prebivalec : turist : narava : kmetijstvo

Priložnosti za mlade

KAKOVOST BIVANJA

Neokrnjena narava, alpska identiteta

Urejena infrastruktura (prometna in turistična)

TRADICIJA, DUŠA

2030+ ODGOVORNOST, SPOŠTOVANJE

Protagonist v razvoju slovenskega trajnostnega turizma

DELOVNI OSNUTEK VIZIJE (ki smo ga tudi preverili v anketi)

Vitalna alpska skupnost, kjer uravnotežen in podnebno nevtralni turizem krepi kakovost bivanja in okolja, vrednost lokalnih pridelkov in nudi priložnosti za delo doma.

Kakšen turizem razvijamo Skupnostni turizem v ravnovesju z naravo in ljudmi.

MOJ BOHINJ 2030+

DODATNA RAZLAGA Izboljšana, vitalna demografska slika, ljudje, ki prevzemajo pobudo, skupnost, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uvaja inovativne rešitve, digitalne tehnologije in skrbno uporablja lokalne resurse.

Bohinja ne razumemo kot destinacije, temveč v prvi vrsti kot prostor, kjer radi živimo – kot povezano skupnost ljudi, Bohinjcev in Bohinjk.

MOJ BOHINJ – prostor, kjer s ponosom živim in ga odgovorno delim.

Kot platinasta in Alpina Pearls destinacija ambiciozno udejanjamo krožne rešitve in zmanjšujemo ogljični odtis v celotni verigi vrednosti.

VITALNA ALPSKA SKUPNOST, kjer URAVNOTEŽEN IN PODNEBNO NEVTRALNI,

Izrazit alpski karakter in alpska identiteta tega izjemnega območja.

Območje z najvišjim deležem zavarovane narave v Sloveniji, ki leži v Triglavskem narodnem parku, kjer so nam zaupane največje ikone slovenske identitete.

Prostor izjemnih razsežnosti in bogate tradicije.

Turizem, ki ga razvijamo v ravnovesju z naravo in ljudmi.

Malo več in veliko bolje.

Ker tukaj ljudje živimo od nekdaj v ravnovesju z naravo in iz narave.

Zakaj razvijamo turizem?

Kakšen turizem?

(1) Takšen, ki v ospredje postavlja lokalno skupnost in podpira bolj urejeno okolje in višjo kakovost življenja = SKUPNOSTNI, (2) ki spodbuja lokalne pridelke, ki jih skozi turizem lahko po višji dodani vrednosti prodamo doma in (3) ki ustvarja raznolika delovna mesta, da Bohinjki in Bohinjci lahko ustvarjalno in za pošteno plačilo delamo doma. Tudi mladi!

TURIZEM, ► krepi kakovost bivanja in okolja, ► vrednost lokalnih pridelkov ► in nudi priložnosti za delo doma.

PREVERJANJE ELEMENTOV VIZIJE VPRAŠANJE 8: Na podlagi razprav, opravljenih tekom nedavnih Strateških dnevov Bohinja (novembra 2023), smo zapisali predlog prihodnje slike oz. vizije Bohinja, ki nakazuje smer, v katero prebivalci in ponudniki želite, da se razvija  Kar 40 % destinacija. Podajte vaše strinjanje k opisu vizije in njenim posameznim premikom, ki jih nakazuje.

OSNUTEK VIZIJE Vitalna alpska skupnost, kjer uravnotežen in podnebno nevtralni turizem krepi kakovost bivanja in okolja, vrednost lokalnih pridelkov in nudi priložnosti za delo doma.

ZELO VISOKO STRINJANJE Z VSEMI ELEMENTI v predlogu zapisa vizije

N=189

VISOKA PODPORA KONCEPTOM, ki dodatno pojasnjujejo elemente vizije – po tem vrstnem redu: 1. Turizem naj odpira privlačne priložnosti in dobre pogoje za lokalno mladino in pritegnitev kadrov (povprečna ocena 4,4 od 5) 2. Razvijamo turizem, ki bo v ravnotežju z naravo in prebivalci (malo več in veliko bolje) (povprečna ocena 4,2 od 5) 3. Razvijamo turizem, ki prinaša koristi tudi širši skupnosti in ne le gospodarskim subjektom (skupnostni turizem) (povprečna ocena 4,1 od 5) 4. Trajnostne ukrepe nadgrajujemo s prilagajanjem podnebnim spremembam in krepimo ukrepe, ki zmanjšujejo emisije CO2 (trajnostna mobilnost, samooskrba, varovanje gozdov, zemljišč ...) (povprečna ocena 3,9 od 5)

VREDNOTE VPRAŠANJE 9: Kako vidite Bohinjce? Kako bi ocenili našo gostoljubnost, spoštljivost in odgovornost? S tem hkrati nakažete področja, kjer bi po vašem mnenju morali izboljšati.

Najvišjo oceno pripisali PONOSU:

„Smo ponosni na Bohinj!“ 3,1 od 4

Kar visoko ocenjene tudi druge vrednote:

GOSTOLJUBNOST,

PRISTNOSTIDENTITETO

Povp. ocena 2,9 od 4 Povp. ocena 3,1 od 4 Povp. ocena 2,7 od 4 Povp. ocena 2,4 od 4 Povp. ocena 2,4 od 4 Povp. ocena 2,5 od 4 Povp. ocena 2,5 od 4

N=186

Odgovornost do okolja in dediščine je relativno nizka (2,5 od 4). Najnižje, a še vedno z 2,4 od 4 so sodelujoči ocenili SPOŠTOVANJE (drug do drugega, tudi do obiskovalcev)

in ODGOVORNOST DO SKUPNOSTI

– skupni cilj, skrb prebivalcev za urejeno krajino in čisto okolje

UKREPI - TURISTIČNA INFRASTRUKTURA VPRAŠANJE 10A: Kako sprejemljivi in pomembni se vam zdijo predlogi nekaterih ukrepov in projektov za doseganje postavljene vizije? Gre za projektne ideje, ki jih je treba v nadaljevanju preveriti z vidika lastnikov, izvedljivosti, finančnih možnosti...).

POGLED GLEDE OMEJEVANJA ŠIRJENJA PREPROSTIH SEZONSKIH NASTANITEV Na drugem mestu je ZAUSTAVITEV ŠIRJENJA SEZONSKIH NASTANITEV (apartmaji, zasebne sobe, kampi ...) – ta ukrep ima povprečje 2,9 od 4, vendar:  največji delež tistih, ki so ga opredelili kot ZELO POMEMBEN IN NUJEN (41 %) oz. POMEMBEN (27%), skupaj 68 %;  ob tem pa ga TRETJINA NE PODPIRA: 16 % jih ocenjuje, da je to neustrezen projekt + 16 % ustrezen, a ne nujen.

10A. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA

N=182

VISOKA PODPORA ukrepom – po tem vrstnem redu glede pomena:

1. Ureditev outdoor centrov (Senožeta, Kozji hrbet, Danica, 3,0 od 4 območje skakalnic ...)

2. Zaustavitev širjenja sezonskih nastanitev (apartmaji, zasebne sobe, kampi ...) Krožna tematska pot: Ribčev Laz (za usmerjanje izletnikov) 3. Zasneževanje dela tekaških prog 4. Umestitev kolesarskega spusta / parka na območju nekdanjega smučišča Kobla (v soglasju z lastniki) 5. Krožna tematska pot: Bohinjska Bistrica 6. Krožna tematska pot: Koprivnik-Gorjuše 2,6 od 4

UKREPI - PRODUKTI VPRAŠANJE 10:B Kako sprejemljivi in pomembni se vam zdijo predlogi nekaterih ukrepov in projektov za doseganje postavljene vizije? Gre za projektne ideje, ki jih je treba v nadaljevanju preveriti z vidika lastnikov, izvedljivosti, finančnih možnosti...).

NAJBOLJ IZSTOPA POTREBA  Po rešitvah za zelene zime in deževno vreme  Okrepitev gostinske ponudbe 10B. PRODUKTI

N=182

Bohinj sodeluje kot ena izmed 6 alpskih destinacij v projektu BEYOND SNOW Več na https://www.ragor.si/vsiprojekti/aktualniprojekti/beyond-snow/

VISOKA PODPORA predlogom vseh produktov za zmanjšanje sezonskosti in povečanje konkurenčnosti – po tem vrstnem redu glede pomena:

3,3 od 4

1. Razvoj inovativne ponudbe za zelene zime in deževno vreme 2. Spodbujanje podhranjenih dejavnosti gostinske ponudbe v vseh segmentih 3. Advent v Bohinju – razvoj ponudbe in dogodkov 4. Dvig kakovosti in razpršenosti prireditev po vaseh 5. Nov produkt izven sezone Bohinj kot prostor za meditacijo, čuječnost, jogo, detox (raznoliki programi za ravnovesje telesa in duha) 2,7 od 4

UKREPI - JAVNA INFRASTRUKTURA, PROMET in režimi VPRAŠANJE 10C: Kako sprejemljivi in pomembni se vam zdijo predlogi nekaterih ukrepov in projektov za doseganje postavljene vizije? Gre za projektne ideje, ki jih je treba v nadaljevanju preveriti z vidika lastnikov, izvedljivosti, finančnih možnosti...).

NA PRVIH DVEH MESTIH:  Optimizacija čistilne naprave Bohinj  Dvig ravni upravljanja z odpadki JAVNA INFRASTRUKTURA, PROMET in režimi

N=181

VISOKA PODPORA predlogom vsem ukrepom – po tem vrstnem redu: 3,4 od 4 1. Čistilna naprava Bohinj – optimizacija 2. Bohinj brez odpadka – dvig ravni upravljanja z 3,4 odpadki 3. Ureditev in vzdrževanje pešpoti ob Bohinjskem jezeru 3,3 4. Gradnja stanovanj za mlade in kadre v turizmu 3,2 in drugih dejavnostih 3,1 5. Celostna ureditev območja Pod skalco 6. Večja skrb za urejanje zelenic in javnega prostora 3,1 7. Podaljšanje shuttle prevozov v predsezone, 2,9 idealno celo leto 2,6 8. Gradnja garažne hiše Železniška postaja 9. Plačljivi poletni shuttle prevozi 2,5 10. Povečanje zmogljivosti in širjenje daljinskega sistema na biomaso – tudi za turistične ponudnike 2,5 2,4 od 4 11. Gradnja garažne hiše Danica

UKREPI – UPRAVLJANJE RAZVOJA DESTINACIJE VPRAŠANJE 10D: Kako sprejemljivi in pomembni se vam zdijo predlogi nekaterih ukrepov in projektov za doseganje postavljene vizije? Gre za projektne ideje, ki jih je treba v nadaljevanju preveriti z vidika lastnikov, izvedljivosti, finančnih možnosti...).

V komentarjih tekom ankete so bili mladi večkrat izpostavljeni kot ključni za prihodnji razvoj – tako da je vrsti red pričakovan 1. Delo z mladimi – motiviranje in razvoj kompetenc mladih za prihodnje vodenje podjetij kmetij in destinacije 3,4 od 4 2. Posodabljanje muzejev 2,8 3. Kandidatura Srednje vasi za Gorniško vas 2,4 od 4

UPRAVLJANJE RAZVOJA DESTINACIJE

https://startupanz.com/swissawesome-coworking-spacesrental-offices-jamatu/

Spodbujanje kariernih priložnosti mladih, dela v navdihujočem domačem okolju v turizmu in s turizmom povezanih dejavnosti, ostaja izziv.

Potreba po posodabljanju muzejev je bila večkrat izpostavljena v komentarjih tekom ankete – potreba po krepitvi kulture/ohranjanje kulturne dediščine, pa N=181 tudi kot odgovor na kaj početi, ko je dež

Planšarski muzej Bohinj

UKREPI – DRUGI PREDLOGI PROMET-CESTE-PARKIRIŠČA ► Garažna hiša pred Bohinjsko Bistrico, da se ne koncentrira promet v mestu ► Parkirna hiša Soteska ► Odstranitev parkirišč ► Oprema vseh avtobusnih postajališč ► Povečanje pogostosti shuttlov poleti in zmanjšanje števila parkirnih mest na območju jezerske sklede ► Prenova cest (okoli jezera, po zgornji dolini, na Pokljuko) ► Ureditev manjših parkirišč po vaseh ► Uskladitev kolesarskih poti in prometa INFRASTRUKTURNI PROJEKTI ► Most na Ribčevem Lazu s pločnikoma - na jezerski strani replika starega mostu ► Infrastruktura za domačine ► Gradnja večnamenske ledene dvorane ► Pokrita tržnica ► Pomoč za ureditev smučišča Kobla ► Gradnja prostora za mlade, tudi turiste, v času poletja (bar,…) ► Stanovanja samo za mlade družine, brez turističnih delavcev MEHKI PROJEKTI ► Odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin ► Večji nadzor nad prijavljanjem gostov - oddajanje na črno vikendašev, medtem ko domačini prijavljamo in plačujemo takso in davke ► V poletni in zimski sezoni odprte trgovine ob vikendih ► Motivacija ponudnikov nastanitev, da pridobijo vsaj eno od veliko možnih znamk (green key,...)

GOSTINSTVO ► Spodbujanje kadra za izpeljavo lastnih vizij v gostinskem smislu.

Gostinsko smo podhranjeni in nujen je svež veter. ► Več fast food ponudbe. Ne nujno čevapčiči, ampak lokalno, recimo „kranjska klobasa to go“ ipd.

Nastanitev lahko oddaja oseba, ki stalno prebiva v Bohinju vsaj 10 let

SKLOP 1: Uvodni pogled na kakovost bivanja, stanje narave in turizma v občini Bohinj

SKLOP 2: Obseg turizma v destinaciji Bohinj

SKLOP 3: Pogled naprej: razvojni model, vizija, vrednote

SKLOP 4: Upravljanje turizma in načrti na ravni ponudnikov

STRUKTURA ZAINTERESIRANI OBČANI – DELO V TURIZMU Ali se ukvarjate s turizmom in povezanimi dejavnostmi, ali pa se uvrščate v kategorijo zainteresirane splošne javnosti – občanov?

ČE NE – Kakšen je vaš odnos do Bohinja?

Imeli smo precej uravnoteženo strukturo:  53 % sodelujočih se ukvarja s turizmom  47 % pa ne in so predstavljali splošno zainteresirano javnost (od tega je bilo 67 % stalni prebivalcev občine Bohinj, 12 % začasnih in 10 % obiskovalcev Bohinja).

N=84 OBČANI – POD DRUGO:  Sem nekdanji prebivalec.  Sem stalni prebivalec občine in mi je pomemben vsak človek, ki živi v Bohinju in se preživlja z drugimi panogami v ali iz Bohinja  Stalni prebivalec, brez prihodka od turizma, vendar ga plačujemo vseskozi.

ČE DA: S katero od navedenih dejavnosti se ukvarjate?

Anketa je bila kombinirana:

za splošno javnost (zainteresirani občani) in ponudnike oziroma tiste, ki živijo (tudi) od turizma.

Večinski delež je bilo nastanitvenih ponudnikov (69 %), sledili so gostinci (8%), s po 4 % vodniki in ponudniki doživetij ter kmetije.

N=96

NAČRTI – SODELUJOČI, KI NE DELAJO DANES V TURIZMU VPRAŠANJE: Ali razmišljate o vstopu v turizem v Bohinju do leta 2030 in na katerem področju?

Ali razmišljate o vstopu v turizem v Bohinju do leta 2030 in na katerem področju?     

61 % je dejalo, da ne načrtuje vstopa v turizem Četrtina je dejala, da ta hip še ne ve 7 % načrtuje preproste nastanitve 4 % načrtuje doživetja 1 % pa delo na področju dogodkov

NAČRTOVANE NALOŽBE IN VEČJI UKREPI PONUDNIKA Kakšne naložbe in spremembe načrtujete do leta 2030 v vašem podjetju?

N=96

NAČRTI po tem vrstnem redu:  Dvig kakovosti (da: 92 %!)    

N=81

 

Prenova prostorov za goste Tehnološke in energetske prenove Digitalizacija Celovita prenova objekta (zagotovo ali verjetno kar 43 odgovorov) Dodatna ponudba Gradnja garaž (najmanj, a vseeno 7 pozitivnih odgovorov)

POD DRUGO:  Sajenje starih drevesnih sort, zelišč  Prenova nekaterih sob  Ponudba paketov  Prenova hiše, streha.  Dodatna ureditev okolice za še boljše počutje gostov  Ker nam je mar, kako se gosti v Bohinju počutijo vsako leto stremimo k inovacijam, dopolnitvam in izboljšavam svoje tako ponudbe kot predstavitve-celostne podobe

VPRAŠANJA ZELENE SHEME SLOVENSKEGA TURIZMA – PREBIVALCI VPRAŠANJE Vprašanja spodaj so vezana na preverjanje odnosa prebivalcev do turizma v okviru Zelene sheme slovenskega turizma - in smo jih dolžni v celoti in v natančno predpisani spodnji obliki redno preverjati. Za vsako od spodnjih trditev izrazite stopnjo strinjanja/nestrinjanja.

POZOR: Tukaj je zdaj mnenje zgolj občanov (ki ne delajo v turizmu)

4 NAJBOLJ IZRAŽENI IZZIVI (negativni vplivi turizma) NAJVIŠJA STOPNJA STRINJANJA: 1. Turizem v destinaciji povečuje prometne težave (4,7 od 5) 2. Zaradi turizma se je povečala cena nepremičnin (4,6 od 5) 3. V visoki sezoni je število dnevnih obiskovalcev naše destinacije previsoko in moteče (4,5 od 5) 4. Turizem v naši destinaciji povzroča prekomerno onesnaževanje.

5. Zaradi turizma so se povečali moji življenjski stroški.

NIZKA STOPNJA ZADOVOLJSTVA S TURIZMOM:

2,7 od 5. (op. skupna 3/5)

Pozitivno: ljudje večinsko opažajo, da destinacija razvija turizem na trajnosten način

SODELUJOČI se v veliki meri SPLOH ne strinjajo ali NE STRINJAJO:

N=83

1. Zaradi turizma imamo večjo izbiro storitev (trgovina, promet, zdravstvo …)

2. Pozitivni učinki turizma v naši destinaciji odtehtajo negativne 3. Turizem v naši destinaciji v zadostni meri skrbi za ohranitev narave in kulture 4. Možnost imam sodelovati pri načrtovanju razvoja turizma

POGLED PREBIVALCEV NA TURIZEM V komentarjih tekom ankete je izpostavljen vidik negativnega vpliva turizma na kakovost bivanja (gneča, manjko stanovanj), pa tudi tako imenovanega „nevidnega bremena turizma“: pritiska na osnovno infrastrukturo destinacije, ki je omejena (čistilna naprava, komunala, vodovod, pitna voda, stroški varovanja narave …).

TO IMAMO V PRIHODNJEM RAZVOJNEM MODELU V PRVEM PLANU FOKUSA.

Bohinj je v očeh turista idealna lokacija. Za lokalca pa turizem pomeni gužvo, stalno višje cene, nemogoče cene stanovanj in nepremičnin.

SKUPNI PROJEKTI TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA TURISTIČNE PONUDNIKE SMO VPRAŠALI: Ali bi se pridružili organizacijsko in finančno skupnim podjetniškim in javno-zasebnim projektom? Želeli smo preveriti pripravljenost na sodelovanje v skupnih destinacijskih projektih. Ocenjujemo kot pozitivne odgovore:

1. Zaveza gospodarstva za kupovanje zelene energije (po možnosti točno določene elektrarne na obnovljive vire) – skoraj polovica je pripravljenih 2. Sovlaganja v novo športno dvorano za priprave športnikov in indoor plezališče – dobra tretjina pripravljenih 3. Sovlaganje v katerega od outdoor centrov (npr. Kozji hrbet, Senožeta, skakalnice ..) – skoraj polovica pripravljenih 4. Skupna vlaganja v destinacijski kolesarski park – 44 % pripravljenih 5. Zasneževanje dela tekaških prog – skoraj polovica pripravljenih 6. Sovlaganja v garažno hišo – najnižja stopnja pripravljenosti.

POD KAKŠNIMI POGOJI?                   

N=94

 

Popolna transparentnost projekta.

Raje bi sodelovala pri oživitvi/vzdrževanju obstoječih projektov, dejavnosti Da bi vsi imeli nekaj od tega. Tudi bolj kvalitetne goste.

V kolikor bi šli v sofinanciranje, bi pričakovali večji posluh za sodelovanje, soustvarjanje, odločanje, posledično pa če bi šlo za produkte - boljše cene, pogoje in ugodnosti za goste.

Solastnik/delničar.

Realen in razdelan projekt.

Podpiram projekte, vendar zaenkrat nimam financ za take skupnostne projekte, smo vendar premajhni za to.

Pod pogoji, da vsi vpleteni prihajajo z istim ciljem, da vsi prispevamo enako in da imajo vsi vpleteni dejanske izkušnje v zvezi s projektom.

Moti me ker so nekateri projekti dostopni samo s.p. in podjetjem, fizičnim osebam (tudi sobodajalcem) pa ne.

Da bi projekte dejansko speljali do konca.

Obče solidarnosti.

Dogovor, da od bivanja vsakega gosta del denarja namenimo projektom in da imamo javni vpogled nad prihodki ter odhodki tega namenskega denarja.

Ce bi vlagali vsi in vsi tudi imeli od tega nekaj.

V primeru večjega števila gostov preko celega leta, transparentno delovanje občinske uprave.

Ustrezno pripravljeni projekti in finančni plani.

Transparentno partnerstvo z možnostjo soodločanja.

Dvorane že imamo - nekaj njih, le upravljanje bi bilo potrebno uskladiti.

Ali preko povečanih turističnih taks ali preko deleža v investicijah.

Transparentno in strokovno upravljanje s skupnim premoženjem, jasna strategija in analiza potreb.

Boljše trženje nastanitev preko turizma, občine,..

Da nas v to zavezo stopi večina, sploh največji turistični ponudniki v Bohinju (kot dober zgled) ne tako kot je sedaj, ko mali podpiramo turizem, veliki pa so \"solo igralci\". Pod pogojem, da bi se mi del investicije/vložka počasi vračal (ni potrebno finančno) lahko z drugimi ugodnostmi.

PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE VPRAŠANJE: Kako gledate na nujnost odziva destinacije in vašega podjetja na klimatske spremembe?

ZELO VISOKE STOPNJE STRINJANJA GLEDE NUJNOSTI odziva destinacije in podjetja na klimatske spremembe: 1.

RAZNOVRSTNA ZIMSKA PONUDBA – TAKO ZA ZELENE KOT BELE ZIME

N=93

POTREBNO RAZVIJATI TUDI MESECE IZVEN POLETJA

DESEZONALIZACIJA! Bolje moramo izkoristiti toplejše mesece spomladi in jeseni, da podaljšamo poletno sezono 2. PONUDBA ZA ZELENE ZIME! Zaradi mikroklimatskih razmer lahko še računamo na sneg v visokogorju in pripravo tehničnega snega v dolini, zato naj bo zimska ponudba raznovrstna in prilagojena, tako na zelene kot bele zime 3. VKLJUČITI V RAZVOJNE NAČRTE! Podnebne spremembe moramo upoštevati pri novelaciji razvojnih načrtov v bohinjskem turizmu 4. IZBOLJŠATI ODPORNOST! Izboljšati moramo odpornost ponudnikov in destinacije (znižanje odvisnosti od zunanjih virov energije, skrbna raba pitne vode in kmetijskih zemljišč..)

5. Izvajamo ukrepe za zmanjšanje porabe vode (straniščne školjke z dvojnim sistemom splakovanja ali senzorjem za izplakovanje, pipe in ročka za prhanje z nizkim pretokom vode, kapljično namakanje vrtov ...)

6. KOMPETENCE! Nimamo znanj o potrebnih ukrepih za prilagajanje na vsa možna tveganja in posledice NAJMANJ STRINJANJA: 1. Opustiti gre ponudbo vezano na sneg, vlagajmo v inovativne produkte za zelene zime 2. Ni potrebno, da razvijamo celoletni turizem

NAŠ PRISPEVEK K PRILAGAJANJU IN BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB VPRAŠANJE: Ali ste sami že pristopili k izvedbi katerega od spodaj naštetih ukrepov, ga načrtujete, vas ne zanima ali zanj nimate možnosti (finančne, lokacijske..) - v vašem podjetju/ponudbi?

NAJBOLJ ŠIROKO UPORABLJENI MEHKI UKREPI: 1.

DRUGO  Uporaba bio čistil  Ločevanje odpadkov!!  Pohodništvo  Urejamo planino  Oseben pristop in individualna razlaga gostom o trajnostni uporabi

N=92

Kupujemo naprave z nižjo porabo električne energije (LED svetila, gospodinjski aparati) 2. Skrbno ravnamo z ogrevanjem (optimizacija) 3. Zmanjšujemo količine odpadkov, še zlasti plastične embalaže 4. Goste spodbujamo k prihodu in gibanju po destinaciji brez avtomobila 5. SLEDIJO 6. Raba obnovljivih virov za ogrevanje (drva, biomasa, toplotna črpalka..)

7. Kupujemo pretežno lokalno ponudbo/hrano 8. Uporabljam deževnico za zalivanje zelenic 9. Pri nakupih se odločamo za produkte/ storitve/ dobavitelje, ki dajejo prednost trajnostnemu razvoju in zmanjševanju CO2 10. Energetska sanacija turističnega objekta 11. Lastna sončna elektrarna 12. Kupujemo zeleno elektriko 13. Zeleni okoljski certifikat/standard 14. Uporabljamo deževnico za sanitarno vodo 15. Lastna mala hidroelektrarna 16. Priklop na daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso v Bohinjski Bistrici

POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV – KAJ IZHAJA IZ ANKETE

POVZETEK KLJUČNIH UGOTOVITEV – KAJ IZHAJA IZ ANKETE Relativno dobro zadovoljstvo (pripadnost) s kakovostjo življenja v občini, a nižje zadovoljstvo s turizmom

(že vpliv na kakovost bivanja).

Bohinjci in Bohinjke zelo ponosni na Bohinj! V Bohinj naj prihajajo le gostje, ki ga znajo spoštovani.

Visoko izraženo strinjanje s potrebo po omejevanju obsega preprostih nastanitev in obiska – predvsem dnevnega in na obremenjenih območjih.

Pomembno je urejeno okolje (in urejena vaška jedra) in infrastruktura.

Ne želimo masovnega turizma, ne smemo porušiti ravnotežja.

Prostor je omejen!

Razvijati moramo tudi druge storitve in panoge (kmetijstvo) in ponuditi perspektivno za mlade (nove kompetence, tudi stanovanja!).

Premišljeno moramo upravljati zmogljivost prostora. Upravljati tokove! Odpadke!

In bolje upravljati vire

(znižanje odvisnosti od zunanjih virov energije, skrbna raba pitne vode in kmetijskih zemljišč..), tudi v odnosu do podnebnih sprememb.

Potrebno okrepiti dodatno ponudbo, produkte, kulinariko, doživetja – nastanitve niso dovolj! In to tudi izven poletja! Ponudba za zelene zime in deževne dni.

Več informacij na info@bohinj.si Spremljajte potek dela na https://www.bohinj.si/moj-bohinj-2030/