Page 1

Študija:

STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012 – 2016 (SRTDB) Z VKLJUČENIM MODELOM RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE V OBRAVNAVANEM OBDOBJU

Dokument:

A ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE BOHINJ

Bohinj, november 2012


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Projekt: MOTOR, Mobilni turistični inkubator Študija: STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012 – 2016 (SRTDB) Z VKLJUČENIM MODELOM RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE V OBRAVNAVANEM OBDOBJU Dokument: A ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE BOHINJ Naročnik študije:

Davčna številka:

TURIZEM BOHINJ – ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA Triglavska c. 30, SI-4264 Bohinjska Bistrica SI84521147

Matična številka: Odgovorna oseba:

1510614000 Klemen Langus

Naslov:

Izvajalec študije: PROVITAL d.o.o. Naslov: Davčna številka: Matična številka: Odgovorna oseba:

Novine 19, SI-2212 Šentilj SI72576294 3771032000 dr. Tanja Lešnik Štuhec

Sestava odgovorne projektne skupine: Dušan Jovič, Kmetijski svetovalec KGZS Milena Košnik, Višja svetovalka za turizem, kmetijstvo in gospodarske dejavnosti - Občina Bohinj Klemen Langus, direktor zavoda Turizem Bohinj dr. Tanja Lešnik Štuhec, direktorica podjetja Provital d.o.o. Jaka Žvan, Vodja Turističnega društva Bohinj

Bohinj, november 2012 2


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Boh jә svet dәliv Boh je ldem svet dәliv. Potle j pa žә vse rәztáljov, tam pәr kraj so pa še an әldjé stalә. Jә pa pozabov nanje, k se niso nәč greblә pa gvasilә. So se mo pa zasmillә, k so bli tkuj potrpežljivә pa skromnә. Jәm jә pa od sojga ta nejlepš svet odstopov, zato se pa zdәj Bohәnj imәnvuje. Bohәnj pride od Boga, k Bohinjcә Bogo Boh rečêmo. Bog je svet delil1 Bog je ljudem svet delil. Vse je že razdelil, a tam ob strani je stalo še nekaj ljudi. Pozabil je nanje, ker se niso nič prerivali in oglašali. So se mu pa zasmilili, ker so bili tako potrpežljivi in skromni. Jim je pa od svojega odstopil najlepši svet, zato se pa zdaj Bohinj imenuje. Bohinj pride od Boga, ker Bohinjci Bogu rečemo Boh. Bohinjske pravljice, Marija Cvetek

1 Janez Mencinger, zaverovan v lepote svojega rojstnega kraja je napisal, da ime Bohinj izhaja iz Boginj, to je prebivališče bogov, saj so si po svojem božanskem okusu izbrali »nebesa pod Triglavom«, kakor bi dejal Ivan Cankar. In še danes je v Bohinju znana varianta te razlagalne povedke. (Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 16).

3


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

KAZALO VSEBINE 1

2

UVOD.............................................................................................................. 13 1.1

Potreba po oblikovanju študije SRTDB 2012-2016 .............................................. 14

1.2

Sestava študije................................................................................................ 16

1.3

Metodologija oblikovanja študije SRTDB 2012-2016............................................ 17

EVALVACIJA PODEŽELSKE ALPSKE DESTINACIJE BOHINJ ............................ 19 2.1

Popis in analiza prostorskega razvoja Bohinja .................................................... 19

2.1.1 Bohinj kot geografski prostor ..................................................................... 20 2.1.1.1 Zgornja Bohinjska kotlina .................................................................... 21 2.1.1.2 Srednja Bohinjska kotlina .................................................................... 22 2.1.1.3 Nomenjska kotlina .............................................................................. 24 2.1.1.4 Višje ležeča naselja Bohinja ................................................................. 24 2.1.1.5 Gorski svet Bohinja............................................................................. 25 2.1.2 Prometna dostopnost Bohinja .................................................................... 27 2.2 Popis in analiza narave in biotske raznovrstnosti v Bohinju .................................. 28 2.2.1 Podnebne značilnosti Bohinja ..................................................................... 28 2.2.2 Geomorfološke in geološke značilnosti Bohinja ............................................ 29 2.2.3 Hidrološke značilnosti Bohinja .................................................................... 30 2.2.3.1 Slapovi Savica, Govic, Pirašica in Grmečica ........................................... 31 2.2.3.2 Bohinjsko jezero................................................................................. 32 2.2.3.3 Korita Mostnice in korita Ribnice .......................................................... 33 2.2.3.4 Sava Bohinjka in njeni pritoki .............................................................. 33 2.2.4 Prst in rastlinstvo Bohinja .......................................................................... 34 2.2.5 Živalstvo Bohinja ...................................................................................... 36 2.2.6 Varovana območja .................................................................................... 37 2.2.7 Triglavski narodni park .............................................................................. 39 2.3 Popis in analiza kulturne dediščine Bohinja ........................................................ 41 2.3.1 Snovna nepremična dediščina Bohinja ........................................................ 41 2.3.1.1 Arheološka dediščina Bohinja .............................................................. 42 2.3.1.2 Profana stavbna dediščina Bohinja ....................................................... 43 2.3.1.3 Sakralna stavbna dediščina Bohinja ..................................................... 47 2.3.1.4 Memorialna in spominska dediščina Bohinja.......................................... 48 2.3.1.5 Naselbinska dediščina Bohinja ............................................................. 48 2.3.1.6 Kulturna krajina Bohinja...................................................................... 49 2.3.2 Snovna premična dediščina Bohinja ............................................................ 50 2.3.3 Nesnovna dediščina Bohinja....................................................................... 51 2.3.3.1 Gorništvo v Bohinju ............................................................................ 52 2.3.3.2 Večstopenjska planinska paša, planšarska kultura in košnja v Bohinju..... 53 2.3.3.3 Tovorništvo v Bohinju ......................................................................... 55 2.3.3.4 Čebelarstvo v Bohinju ......................................................................... 56 4


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.3.3.5 2.3.3.6 2.3.3.7 2.3.3.8 2.4 Popis in

Piparstvo - fajfarstvo v Bohinju ............................................................ 57 Kulinarične posebnosti Bohinja ............................................................ 58 Pripovedi o gorskem svetu nad Bohinjem ............................................. 60 Oblačilni videz kmečkega prebivalstva v 1. pol. 19. stol. v Bohinju .......... 62 analiza razvoja socialnega (družbenega) kapitala v Bohinju..................... 64

2.4.1 Zgodovinski razvoj družbe v Bohinju ........................................................... 64 2.4.2 Vpliv gospodarskih dejavnosti na razvoj družbe v Bohinju............................. 66 2.4.2.1 Zgodovina fužinarstva v Bohinju .......................................................... 67 2.4.2.2 Zgodovina železnice v Bohinju ............................................................. 69 2.4.2.3 Zgodovina turizma v Bohinju ............................................................... 69 2.4.2.4 Zgodovina planšarstva in sirarstva v Bohinju......................................... 72 2.4.3 Tradicionalne prireditve v Bohinju .............................................................. 73 2.5 Popis in ovrednotenje ekosistemskih storitev v Bohinju ....................................... 74 2.6

Popis in analiza strukture deležnikov Bohinja in njihovih vrednot ......................... 77

2.6.1 Struktura prebivalcev in drugih deležnikov Bohinja ...................................... 77 2.6.2 Vrednote prebivalcev in drugih deležnikov Bohinja ....................................... 79 2.7 Popis in ovrednotenje gospodarske dejavnosti občine Bohinj ............................... 81 2.7.1 Ugotovitve ekonomske analize občine Bohinju 2007-2010 ............................ 81 2.7.2 Struktura gospodarskih sektorjev v občini Bohinj ......................................... 82 2.7.3 Razvojna ekonomska perspektiva občine Bohinj – ekološki turizem ............... 83 2.8 Popis in analiza mreženja v Bohinju – družbene, gospodarske idr. mreže ............. 84 2.8.1 Prvobitne mrežne povezave v Bohinju ........................................................ 84 2.8.2 Mreženje za organizirano izvajanje turistične dejavnosti v Bohinju................. 86 2.8.2.1 Turistično društvo Bohinj .................................................................... 87 2.8.2.2 LTO Bohinj – Turizem Bohinj ............................................................... 88 2.8.2.3 Občina Bohinj .................................................................................... 89 2.8.2.4 Javni zavod Triglavski narodni park ...................................................... 90 3 ANALIZA UDEJANJANJA OBSTOJEČIH PROGRAMOV RAZVOJA TURIZMA V BOHINJU .............................................................................................................. 91 3.1

Analiza aktivnosti projekta Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem za Bohinj ...... 91

3.2

Analiza aktivnosti projekta Julijske Alpe za Bohinj............................................... 92

3.3

Analiza aktivnosti JZ TNP za Bohinj ................................................................... 93

3.4

Analiza Programa razvoja turizma v Bohinju 2006 - 2013 .................................... 96

3.5

Analiza Načrta trženja Bohinjskega turizma 2007 - 2013 ..................................... 98

3.6 Analiza oblikovanja in Načrta trženja ter označevanja tematskega turističnega proizvoda Zlatorogova dežela ................................................................................... 101 3.7

Analiza aktivnosti projekt-a Slowtourism .......................................................... 102

5


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4

ANALIZA DESTINACIJE BOHINJ Z VIDIKA P-jev MARKETINŠKEGA SPLETA 105 4.1

Analiza destinacije Bohinj kot produkta ........................................................... 105

4.1.1 Analiza ponudbe destinacije Bohinj ........................................................... 106 4.1.1.1 Nastanitvena ponudba destinacije Bohinj............................................ 106 4.1.1.2 Prehrambena ponudba ..................................................................... 109 4.1.1.3 Druga turistična ponudba v Bohinju ................................................... 109 4.1.1.4 Ponudba doživetij v Bohinju .............................................................. 112 4.1.1.5 Akterji povezovanja turistične ponudbe v Bohinju................................ 113 4.1.2 Analiza povpraševanja po destinaciji Bohinj ............................................... 118 4.1.2.1 Prihodi gostov v Bohinj ..................................................................... 118 4.1.2.2 Nočitve gostov v Bohinju .................................................................. 119 4.1.2.3 Prihodi in nočitve gostov v Bohinju po najpomembnejših trgih ............. 120 4.1.2.4 Čas zadrževanja gostov v Bohinju ...................................................... 122 4.1.2.5 Število nočitev v Bohinju po mesecih in letnem času ........................... 122 4.1.2.6 Nočitve gostov v Bohinju po vrsti nastanitvenih obratov ...................... 123 4.1.2.7 Zasedenost nastanitvenih kapacitet v Bohinju ..................................... 124 4.1.3 Skupne ugotovitve o prihodih in nočitvah leta 2011 v Bohinju ..................... 124 4.2 Analiza cene in z njo povezane kakovosti destinacije Bohinj .............................. 125 4.2.1 Cene nastanitvenih kapacitet destinacije Bohinj ......................................... 125 4.2.2 Cene turističnih paketov destinacije Bohinj ................................................ 127 4.2.3 Skupne ugotovitve .................................................................................. 130 4.3 Distribucija – dosegljivost določenih ciljnih skupin ............................................ 131 4.3.1 Aktivnosti za povečanje distribucije na domačem in mednarodnih trgih ....... 132 4.3.2 Spletni distribucijski kanali pri prodaji turističnih storitev/programov Bohinja 133 4.3.3 Skupne ugotovitve .................................................................................. 135 4.4 Analiza marketinškega komuniciranja destinacije Bohinj.................................... 135 4.4.1 4.4.2 4.4.3 4.5

Akterji izvajanja marketinškega komuniciranja destinacije Bohinj ................ 136 Aktivnosti marketinškega komuniciranja destinacije Bohinj v letu 2012 ........ 137 Izvajanje marketinških aktivnostih po ključnih emitivnih trgih destinacije Bohinj 138 Ljudje – deležniki destinacije Bohinj ................................................................ 142

4.5.1 Lokalni prebivalci destinacije Bohinj .......................................................... 142 4.5.2 Zaposleni v destinaciji Bohinj ................................................................... 143 4.5.3 Obiskovalci destinacije Bohinj .................................................................. 144 4.6 Procesiranje v destinaciji Bohinj ...................................................................... 145 4.7

Fizični dokazi destinacije Bohinj ...................................................................... 146

4.8

Budžet za izvajanje programa dela Turizma Bohinj ........................................... 147

4.9

Partnerstvo za turizem v destinaciji Bohinj ....................................................... 148

6


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

5

6

SWOT ANALIZA DESTINACIJE BOHINJ Z DELEŽNIKI................................... 151 5.1

Prednosti destinacije Bohinj............................................................................ 151

5.2

Slabosti destinacije Bohinj .............................................................................. 154

5.3

Priložnosti destinacije Bohinj .......................................................................... 157

5.4

Nevarnosti destinacije Bohinj .......................................................................... 159

5.5

Skupne ugotovitve analize SWOT.................................................................... 161

ANALIZA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA S KAZALNIKI TRAJNOSTI ... 163 6.1

Ocenitev destinacije Bohinj po indikatorjih ekološke trajnosti ............................ 164

6.2

Ocenitev destinacije Bohinj po indikatorjih ekonomske trajnosti......................... 165

6.3

Ocenitev destinacije Bohinj po indikatorjih družbene in kulturne trajnosti ........... 167

6.4

Predlogani ukrepi s strani dokumenta Lokalni energetski koncept Občine Bohinj . 168

6.5

Skupne ugotovitve......................................................................................... 172

PRILOGE

7


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

KAZALO TABEL Tabela 1: Izhodišči dokumenti za oblikovanje študije ‘Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016’................................................................................................... 14 Tabela 2: Ožja odgovorna projektna skupina za oblikovanje študije SRTDB ....................... 17 Tabela 3: Širša projektna skupina za oblikovanje študije in izvajanje aktivnosti SRTDB ....... 17 Tabela 4: Sestava Delovnih skupin za izvajanje projektnih aktivnosti SRTDB ...................... 18 Tabela 5: Bohinjsko jezero in naselje Ukanc.................................................................... 21 Tabela 6: Naselja v Zgornji Bohinjski dolini ..................................................................... 22 Tabela 7: Naselja v Spodnji Bohinjski dolini .................................................................... 23 Tabela 8: Naselja v Nomenjski kotlini ............................................................................. 24 Tabela 9: Višje ležeča naselja Bohinja ............................................................................ 24 Tabela 10: Gorski svet Bohinja ...................................................................................... 25 Tabela 11: Oddaljenost Bohinja od večjih mest ............................................................... 27 Tabela 12: Dostop do Bohinja........................................................................................ 27 Tabela 13: Varovana območja v Občini Bohinj................................................................. 37 Tabela 14: Register naravnih vrednot RS – območje Občine Bohinj ................................... 38 Tabela 15: Osebna izkaznica Triglavskega narodnega parka ............................................. 40 Tabela 16: Kulturni spomeniki v Občini Bohinj ................................................................. 41 Tabela 17: Nepremična kulturna dediščina iz Registra RS po naseljih Občine Bohinj ........... 42 Tabela 18: Nesnovna dediščina Bohinja .......................................................................... 51 Tabela 19: Opisi oblačilnega videza Bohinjcev v sredini 19. stoletja po različnih avtorjih ..... 63 Tabela 20: Mreženja iz gospodarskih koristi v kmetijstvu, rudarstvu, prevozništvu.............. 85 Tabela 21: Mreženje zaradi zanimanja za naravo............................................................. 85 Tabela 22: Mreženje zaradi razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti ............................ 85 Tabela 23: Mreženje v kulturne namene ......................................................................... 86 Tabela 24: Mreženje zaradi gibanja za TNP..................................................................... 86 Tabela 25: Število postelj pri partnerjih in kooperantih TD Bohinj leta 2012 ....................... 87 Tabela 26: Opredelitev treh varstvenih območij TNP........................................................ 94 Tabela 27: Naloge upravljavca TNP ................................................................................ 95 Tabela 28: Aktivnosti načrtovanega strateškega tržnega komuniciranja v 2007-2013 ........ 100 Tabela 29: Štiri faze vzpostavitve omrežja Slowtourism ................................................. 102 Tabela 30: Prednosti uvajanja Slow tourism-a ............................................................... 103 Tabela 31: Splošne smernice in smernice za razvoj posameznih elementov ST................. 104 Tabela 32: Primerjalne prednosti destinacije Bohinj ....................................................... 105 Tabela 33: Nastanitvene (stalne) kapacitete v Bohinju v obdobju od 2007 do 2011 .......... 106 Tabela 34: Nastanitvene kapacitete v občini Bohinj po vrsti nastanitvenega obrata (maj 2012) ........................................................................................................................ 106 Tabela 35: Seznam nastanitvenih kapacitet po vaseh občine Bohinj ................................ 107 Tabela 36: Specializirani ponudniki za pohodnike in kolesarje v Bohinju ......................... 108 Tabela 37: TIC-i v Bohinju .......................................................................................... 109 Tabela 38: Turistične agencije v Bohinju ...................................................................... 110 Tabela 39: Smučarski centri v Bohinju .......................................................................... 110 Tabela 40: Ponudniki športne opreme in aktivnosti v Bohinju ......................................... 111 Tabela 41: Ponudniki dobrega počutja v Bohinju ........................................................... 111 8


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 42: Ponudniki ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti v Bohinju ..................... 112 Tabela 43: Program dela za leto 2012 .......................................................................... 114 Tabela 44: Aktivnosti STO v letu 2012 .......................................................................... 117 Tabela 45: Turisti in nočitve v destinaciji Bohinj 2010 in 2011 ........................................ 119 Tabela 46: Prihodi in prenočitve turistov v Bohinju v letih 2011-2009 .............................. 120 Tabela 47: 11 najpomembnejših mednarodnih trgov v Bohinju v 2010 in 2011 ................ 120 Tabela 48: Izvorni mednarodni trgi gostov, ki so prenočili v Bohinju leta 2011 ................. 121 Tabela 49: Cenovna analiza destinacije Bohinj s primerljivimi destinacijami v poletni sezoni 2012 ......................................................................................................................... 126 Tabela 50: Primeri ponudbe turističnih paketov nastanitvenih obratov v Bohinju v poletni sezoni 2012 ............................................................................................................... 127 Tabela 51: Turistični paketi za poletno sezono 2012 v Bohinju........................................ 129 Tabela 52: Ponudba organiziranih aktivnosti v Bohinju v poletni sezoni 2012 ................... 130 Tabela 53: Spletni rezervacijski sistemi - posredniki ponudbe nastanitev destinacije Bohinj133 Tabela 54: Ponudba Bohinja na spletnih straneh ponudnikov destinacije Bohinj ............... 133 Tabela 55: Ponudba Bohinja promovirana v socialnih omrežjih ....................................... 134 Tabela 56: Glavni trgi po izvedenih nočitvah v letu 2011 za izvajanje marketinških aktivnosti v 2012 ....................................................................................................................... 139 Tabela 57: Načrtovane marketinške aktivnosti na ključnih in drugih trgih ........................ 140 Tabela 58: Turizem Bohinj s celovitim upravljanjem turistične infrastrukture skrbi za fizične dokaze ...................................................................................................................... 146 Tabela 59: Tiskani promocijski materiali in elektronski mediji kot fizični dokazi destinacije 147 Tabela 60: Finančni tokovi za izvajanje Programa dela Turizma Bohinj v letu 2012 ........... 148 Tabela 61: Finančno podprti projekti s strani Turizma Bohinj v letu 2012 ........................ 148 Tabela 62: Partnerstvo za turizem v destinaciji Bohinj ................................................... 149 Tabela 63: Partnersko izvajanje turistično informacijske dejavnosti v destinaciji Bohinj ..... 150 Tabela 64: Prednosti destinacije Bohinj ........................................................................ 151 Tabela 65: Slabosti destinacije Bohinj .......................................................................... 154 Tabela 66: Priložnosti destinacije Bohinj ....................................................................... 157 Tabela 67: Nevarnosti destinacije Bohinj ...................................................................... 159 Tabela 68: Notranje okolje destinacije Bohinj ................................................................ 161 Tabela 69: Vplivi iz zunanjega okolja na destinacijo Bohinj ............................................. 162 Tabela 70: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v razvoju turizma na območju Bohinja ...... 164 Tabela 71: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v razvoju turizma na območju Bohinja .. 166 Tabela 72: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v razvoju turizma na območju Bohinja .. 167

9


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

KAZALO SLIK Slika 1: Karta občine Bohinj ........................................................................................... 19 Slika 2: Grb občine Bohinj ............................................................................................. 20 Slika 3: Panorama Bohinja............................................................................................. 20 Slika 4: Panorama Bohinja - posnetek iz letala ............................................................... 21 Slike 5: Slapovi Savica, Govic, Pirašica oz. Peračica in Grmečica ...................................... 31 Slike 6: Bohinjsko jezero ............................................................................................... 32 Slike 7: Korita Mostnice................................................................................................. 33 Slike 8: Sava Bohinjka .................................................................................................. 33 Slike 9: Gozdovi, pašniki, macesen, alpsko rušje in alpska vrba ........................................ 34 Slike 10: Zoisova zvončnica, Triglavski svišč, Triglavska roža, Planika ................................ 36 Slike 11: Gams, alpski svizec, divji petelin, modras, postrv ............................................... 36 Slika 12: NATURA 2000 območja – območje Občine Bohinj .............................................. 37 Sliki 13: Naravne vrednote na območju občine Bohinj ...................................................... 38 Slika 14: Ekološko pomembna območja v Občini Bohinj ................................................... 38 Slika 15: Območje Triglavskega narodnega parka............................................................ 40 Slika 16: Kulturna dediščina v Občini Bohinj .................................................................... 41 Slike 17: Grič Ajdovski gradec in ostaline naselbine ......................................................... 43 Slike 18: Zoisova graščina v Stari fužini, grad s stolpno uro v Bohinjski Bistrici, pristava v Gorjušah...................................................................................................................... 44 Slike 19: Oplenova hiša s črno kuhinjo in Andrejčeva hiša z mlinom in žago v Stari Fužini ... 44 Sliki 20: Skupina kozolcev pod Studorjem in svisli............................................................ 45 Slike 21: Stanovi na Bohinjskih planinah ......................................................................... 46 Slike 22: Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz ............................................................. 47 Slike 23: Vojaški pokopališči v Bohinjski Bistrici in Ukancu ter spomenik prvopristopnikom na Triglav in Aljažev stolp na Triglavu ................................................................................. 48 Slike 24: Vasi Jereka in Nemški Rovt, Planini Konjščica in Zajamniki .................................. 49 Slike 25: Triglavski narodni park, Krajinski park Fužinarsko Studorske planine, planini Vogar in Jezerce .................................................................................................................... 49 Slike 26: Planšarski muzej v Stari Fužini ......................................................................... 50 Slika 27: Gorjuške pipe: čedra, štәbalca in fajfur ............................................................. 58 Slike 28: Bohinjski sir .................................................................................................... 59 Slika 29: Koruzni bohinjski žganci iz koruze trdinke bohinjke ............................................ 60 Slika 30: Goldensteinova upodobitev kmečke noše iz Bohinja na Gorenjskem (sredina 19. stoletja) ....................................................................................................................... 62 Slike 31: Prireditev Kravji bal v Bohinju .......................................................................... 74 Sliki 32: Trdinka - bohinjska koruza in bohinjska cika....................................................... 75 Slike 33: Vizualne podobe destinacije Bohinj, Skupnosti Julijske Alpe in........................... 136 Slika 34: Znamka destinacije Bohinj ............................................................................. 146

10


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

SEZNAM KRATIC AJPES B2B B2C CGP CRS CŠOD DMC DSK DSRP DSRRČV DST DSZB EDEN EPO EU GIZ KD KD KGZS KUD IUCN LAS LTO MAN MOTOR NATURA 2000 NOB OPS OŠ OVE PTK PZS RA RDC RDO RNUST RRA RS SCI SJA SLOW SPA SPD

Agencija RS za javnopravne evidence in storitve Poslovanje podjetij med seboj / Business to Business Poslovanje podjetja s kupci / Business to Customer Celostna grafična podoba Centralni rezervacijski sistem Center šolskih in obšolskih dejavnosti Podjetje za upravljanje destinacije / Destination management company Delovna skupina za kakovost Delovna skupina za razvoj produktov Delovna skupina za raziskave in razvoj in človeške vire Delovna skupina za trženje Delovna skupina za razvoj znamke Bohinj European Destination of Excellence Ekološko pomembno območje Evropska unija Gospodarsko interesno združenje Kulturna dediščina Kulturno društvo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kulturno umetniško društvo International Union for Conservation of Nature Lokalna akcijska skupina Lokalna turistična organizacija Man and Biosphere Programme Mobilni turistični inkubator – projekt Evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Narodno osvobodilna borba Ožja projektna skupina Osnovna šola Obnovljivi viri energije Produktna tržna kombinacija Planinska zveza Slovenije Razvojna agencija Regionalno destinacijsko podjetje (Regional Development Agency) Regionalna destinacijska organizacija Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma Regionalna razvojna agencija Republika Slovenija Posebno ohranitveno območje (Site of Community Interest) Skupnost Julijske Alpe Počasni/počasno Posebno območje varstva (Special protected area) Slovensko planinsko društvo 11


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

SRTDB STO STV SRTDB SWOT ŠPS TD TD TIC TIS TNP UNESCO UN WTO URE ZN ZO ZTNP ZSRT ZVKDS ZVNRS

Strategija razvoja turizma destinacije Bohinj Slovenska turistična organizacija Sanitarna topla voda Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats Širša projektna skupina Turistično društvo Turistična destinacija Turistično informacijski center Turistično informacijski sistem Triglavski narodni park United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization Svetovna turistična organizacija ZN / UN World Tourism Organisation Učinkovita raba energije Združeni narodi Zavarovano območje Zakon o Triglavskem narodnem parku Zakon o spodbujanju razvoja turizma Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Zavod za varstvo narave RS

SEZNAM OKRAJŠAV Cca. cm dag ha kg km l m m² m³ mm n. št. p. n. št. pol. stol. sv. sv.

Cirka Centimeter Dekagram Hektar Kilogram Kilometer Liter Meter Kvadratni meter Kubični meter Milimeter Našega štetja Pred našim štetjem Polovica Stoletje Sveti Svetovna

12


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

1 UVOD S študijo 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 z vključenim Modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju' (v nadaljevanju SRTDB 2012-2016) se sistematično nadaljuje dolgoročna usmeritev občine Bohinj v sonaravno, dostopno, strpno in družbeno odgovorno, t. i. trajnostno turistično destinacijo, ki se odlično navezuje na s turizmom povezane gospodarske in druge dejavnosti v občini (kmetijstvo, gozdarstvo in malo obrt ter kulturne, športne idr. dejavnosti). Študija je nastala v okviru projekta MOTOR (Evropsko teritorialno sodelovanje, Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013), katerega partner je Turizem Bohinj, zavod za pospeševanje turizma v Bohinju, ki je naročnik pričujoče študije. Za usklajeno oblikovanje razvoja in trženja destinacije Bohinj, so bile določene odgovorne, ožja in širša projektna in več delovnih skupin. Deležniki Bohinja – predstavniki zasebnega, javnega in civilnega sektorja, so močno vpeti v načrtovanje skupne prihodnosti Bohinja. Aktivnosti oblikovanja študije temeljijo na obstoječih dokumentih, ki obravnavajo delovanje in nadaljnji razvoj občine Bohinj v prepoznavno turistično destinacijo na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju; proučevanju trendov razvoja evropskega in svetovnega turizma ter načel in priporočil trajnostnega turizma. Namen študije SRTDB 2012–2016 je v celovito in povezano zgodbo oblikovati vizijo, cilje in strateške usmeritve razvoja in trženja turizma v Bohinju, ki bodo z izvajanjem prednostnih ukrepov in destinacijskih projektov omogočili usklajen razvoj: • mreženja in medsebojnega sodelovanja deležnikov Bohinja z namenom doseganja sinergičnih učinkov v mreže povezanih turističnih in s turizmom povezanih partnerjev za večjo konkurenčnost destinacije Bohinj na domačem in mednarodnih trgih, • trajnostno naravnane splošne, turistične in doživljajske infrastrukture v tesnem partnerstvu s Triglavskim narodnim parkom, sosednjimi turističnimi destinacijami Skupnostjo Julijskih Alp, RDO Gorenjska, Slovensko turistično organizacijo in projektnimi partnerji destinacije Bohinj; • sonaravne, dostopne, strpne in družbeno odgovorne destinacije Bohinj s prepoznano destinacijsko / kolektivno znamko Bohinj, ki s kakovostno (EKO in SLOW naravnano) doživljajsko ponudbo presega pričakovanja prepoznanih ciljnih skupin obiskovalcev; • tržno zanimive turistične ponudbe doživljajskih PTK s skrbno vzpostavljenimi dobaviteljskimi verigami za prepoznane ciljne skupine obiskovalcev, ki cenijo doživljanje alpskega prostora z neokrnjeno naravo, avtohtono kulturno dediščino in pristnimi ljudmi; • kakovostnega sobivanja deležnikov Bohinja, ki se izraža v: ekonomski blaginji domačinov in gospodarskih subjektov; ohranjanju značilnih posebnostih socialnega kapitala Bohinja ter usklajenem ohranjanju narave, kulturne dediščine in krajine za naslednje rodove ter čim manjšem negativnem vplivu izgrajenega okolja na podobo Bohinja; • spremljanja in evalviranja zadovoljstva ciljnih skupin turistov, ki si jih v destinaciji Bohinj prizadevamo pridobiti, zadovoljiti in ohraniti kot zadovoljne stalne goste Bohinja. S sledenjem strateški študiji se bo v naslednjih letih udejanil razvoj v konkurenčno in prepoznavno turistično destinacijo Bohinj, ki bo omogočala prijetno življenje in delo 13


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

medsebojno povezanih domačinov in gospodarskih turističnih subjektov, obiskovalcem pa sprostitev po lastni meri in doživljanje (bolj ali manj aktivno) neokrnjene narave Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka.

1.1 Potreba po oblikovanju študije SRTDB 2012-2016 Turizem ima v Bohinju zelo dolgo tradicijo. Skorajda ni prebivalca Bohinja, ki ne bi imel posredno ali neposredno stika z obiskovalci, ki so kot planinci odkrili Bohinj že v 19. stoletju. Skozi zgodovinska obdobja so nastajali strateški dokumenti razvoja turizma v Bohinju, najprej bolj stihijsko, kasneje zelo preudarno in sistematično. V zadnjih letih so razvoj začrtali številni dokumenti na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni (Tabela 1).Trenutno opredeljujeta turizem na lokalnem nivoju dva dokumenta: Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 in Načrt trženja Bohinjskega turizma 2007-2013. Tabela 1: Izhodišči dokumenti za oblikovanje študije ‘Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016’ Lokalna raven Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013; Program razvoja turizma v občini Bohinj 2000-2005; Načrt trženja Bohinjskega turizma 2007-2013; Ekonomska analiza občine Bohinj 2007-2010; Umirjanje prometa v Julijskih Alpah (2009); Strategija razvoja občine Bohinj 2004-2014; Oblikovanje in načrt trženja ter označevanje tematskega turističnega proizvoda Zlatorogova dežela 2002; Strategija razvoja kmetijstva v občini Bohinj; Prostorski projekt 'Bohinj za bodoče rodove;' Odlok in spremembe odlokov o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije; Odlok o turističnem vodenju v občini Bohinj; Odlok o športno turističnem vodenju v občini Bohinj; Odlok o turistični in neprometni signalizaciji v občini Bohinj; Odlok o prometnem in plovnem režimu v občini Bohinj; idr.

Regionalna raven Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2014−2023 – Dopolnjen osnutek (oktober 2012); Začasne upravljavske smernice Triglavskega narodnega parka (2012); Osnutek upravljavskih ciljev in ukrepov za Načrt upravljanja TNP 2012-2022; Zakon o Triglavskem narodnem parku (1981 in 2010);

Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma Gorenjske 2010-2015; Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013; Lokalna razvojna strategija območja LAS 'Gorenjska košarica' 2007-2013; Strateški tržni načrt Julijske Alpe (1999); idr.

Nacionalna raven Strategija razvoja Slovenskega turizma 2012-2016; Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2006-2011 (RNUST, 2005); Strategija Slovenskega turizma 2002-2006; Zakon o spodbujanju razvoja turizma (2004); Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov; Strategija prostorskega razvoja Slovenije; Zakon o ohranjanju narave; Zakon o varstvu kulturne dediščine; Strategija razvoja pohodništva v Sloveniji; Strategija razvoja kolesarjenja v Sloveniji; Strategija razvoja gastronomije Slovenije; idr.

Evropska raven Turistična politika EU (Evropska komisija predstavila novo sporočilo COM(2010) 352 konč.) Alpska konvencija Projekt Slow Tourism 2007-2013; Projekt MOTOR – Mobilni turistični inkubator; idr.

14


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Pričujoča študija predstavlja smiselno nadaljevanje soupravljanja destinacije Bohinj. Nastala je v sklopu projekta MOTOR – čezmejni turistični inkubator2, ki je podprt z Operativnim čezmejnim sodelovanjem Slovenija – Italija 2007-2013, z namenom prispevati k izboljšanju turistične ponudbe na specifičnih območjih, v primeru Bohinja na razviti turistični destinaciji v zavarovanem območju narave. Sodobni turizem zahteva proaktivno odločanje in ravnanje, zato predstavlja pričujoča študija naslednjo stopnjo v razvoju bohinjskega turizma, ki se močno povezuje s kmetijstvom, predelovalno, predvsem živilsko in lesno industrijo. Namen in cilj priprave strateške študije razvoja in trženja turizma je oblikovati: temeljni programski dokument na občinski (mikro destinacijski) ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti občine in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja sonaravnega, dopustnega, strpnega in družbeno odgovornega razvoja in trženja turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Študija opredeljuje nabor prednostnih razvojnih projektov, ki temeljijo na skupnih ciljih vseh nosilcev razvoja in je usklajen z dokumenti na regionalni in nacionalni ravni za obdobje petih let (2012-2016). Strateška študija SRTDB 2012-2016 predstavlja: • nabor strateških razvojnih dokumentov kot spodbudo k razmišljanju o usklajeni prihodnosti Bohinja skozi identifikacijo pričakovanega razvoja turizma in z njim povezanih dejavnosti; • povezovalno osnovo, ki bo preko prioritetnih občinskih (destinacijskih) projektov prispevala k povezavi ključnih nosilcev razvoja in trženja ponudbe destinacije Bohinj pri doseganju skupnih ciljev - sinergičnih učinkov; • osnovo za uravnoteženost razvoja posameznih področij delovanja destinacije Bohinj; • osnovo za izboljšanje komunikacije med ključnimi nosilci razvoja in trženja destinacije Bohinj ter za zmanjšanje neracionalnih odločitev; • strateški dokument za razgovore z resornimi ministrstvi za sofinanciranje projektov; • strateški dokument, ki bo opredelil financiranje z vidika proračuna občine Bohinj. Pri pripravi strateške študije smo posebno skrb namenili sonaravnemu (trajnostnemu) razvoju in identiteti območja in v oblikovanje vključili strokovnjake različnih strok, ki delujejo v Bohinju. Trdimo lahko, da študija predstavlja usklajen pogled na razvoj destinacije Bohinj.

2

S projektom bo dana vzpodbuda za nove inovativne ideje, in sicer: za izboljšanje turistične ponudbe; izboljšan bo pretok informacij med posameznimi turističnimi akterji; vzpostavljen bo sistem individualnega mentorstva zainteresiranih investitorjev in sodelovanje med podobnimi območji; uporaba sinergij ter izmenjava dobrih praks. S tem bo uresničen osnovni cilj projekta, ki temelji na večji diverzifikaciji in bogatejši turistični ponudbi, ki bo zagotovljena z učinkovito organiziranostjo turizma na izbranih območjih ob upoštevanju segmentov trajnostnega razvoja turizma.

15


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

1.2 Sestava študije Strateško študijo 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim Modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju', ki jo je naročil Turizem Bohinj, sestavljajo trije dokumenti, in sicer: A – Analiza turistične destinacije Bohinj B – Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016 C – Udejanjanje / uresničevanje Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014 in študija se nadaljuje na operativnem nivoju z oblikovanjem dokumenta: D – Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj.

ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE BOHINJ Uvod Evalvacija podeželske Alpske destinacije Bohinj Analiza udejanjanja obstoječih programov razvoja turizma v Bohinju 2011 Analiza destinacije Bohinj z vidika P-jev marketinškega spleta SWOT analiza destinacije Bohinj z deležniki Analiza trajnostnega razvoja turizma s kazalniki trajnosti 2011 RAZVOJNE IN TRŽENJSKE USMERITVE DESTINACIJE BOHINJ 2012-2016 Uvod Oblikovanje vizije, poslanstva in ciljev destinacije Bohinj Vizija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Model razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Nabor ukrepov za udejanjanje aktivnosti Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 Zaključne ugotovitve UDEJANJANJE MODELA RAZVOJA IN TRŽENJA DESTINACIJE BOHINJ 2012-2014 Uvod Ukrepi in cilji uresničevanja Modela razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2014 Ukrepi, cilji in aktivnosti po posameznih prioritetah MRTDB 2012-2014 Zaključna misel o načinu udejanjanja razvojne in trženjske strategije destinacije Bohinj 2012-2014 NAČRT RAZVOJA ZNAMKE PODEŽELSKE ALPSKE DESTINACIJE BOHINJ Uvod Izhodišča za oblikovanje znamke Bohinj Strateško pozicioniranje Bohinja 2012-2016 Način oblikovanja znamke destinacije Bohinj Destinacijska / kolektivna znamka Bohinj Vzdrževanje prepoznavnosti destinacijske / kolektivne znamke Bohinj Zaključna misel 16


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

1.3 Metodologija oblikovanja študije SRTDB 2012-2016 Metodologija oblikovanja študije temelji na sekundarnem in primarnem raziskovanju, ki ga je avtorica študije izvedla v obliki kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja na destinaciji Bohinj ter v sodelovanju s člani projektnih in delovnih skupin, ki so aktivno sodelovali v skupinah na delavnicah. Celovita študija je rezultat sodelovanja in inovativnega proaktivnega delovanja strokovnjakov različnih, za sestavo študije, odločilnih področij delovanja v destinaciji Bohinj.

Ožjo odgovorno projektno skupino, ki je vodila aktivnosti za odlikovanje študije 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju' je sestavljalo 8 članov (Tabela 2). Tabela 2: Ožja odgovorna projektna skupina za oblikovanje študije SRTDB Dušan Jovič (KGZS), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital d.o.o.), Milena Košnik (Občina Bohinj), Jaka Žvan (Turistično društvo Bohinj). Klemen Langus (Turizem Bohinj),

Širšo projektno skupino, ki je proučevala in potrjevala aktivnosti za odlikovanje študije 'Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju' je sestavljalo 19 članov (Tabela 3). Tabela 3: Širša projektna skupina za oblikovanje študije in izvajanje aktivnosti SRTDB Marjana Bajt (turistična infrastruktura), Bogdan Rupnik (Čebelarsko društvo Bohinj), Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Urška Smukavec (Triglavski narodni park), Anton Cesar (Mesnine Bohinj), Jure Sodja (TD Bohinj), Anže Čokl (MPM Engineering), Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Dušan Jovič (KGZS), Irena Tripič (Družinski hotel Tripič), Darinka Maraž Kikelj (Občina Bohinj), Jana Vilman (Memini), Milena Košnik (Občina Bohinj), Nikica Zorč (TD Bohinj), Vida Kovačič (Turizem Bohinj), Irma Zupanc (čebelarstvo), Klemen Langus (Turizem Bohinj), Jaka Žvan (TD Bohinj). dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital),

Projektne aktivnosti so potekale skozi pet delovnih skupin, in sicer: • • • • •

Delovno skupino za trženje (DST), Delovno skupino za razvoj produktov (DSRP), Delovno skupino za znamko Bohinja (DSZB), Delovno skupino za kakovost (DSK), Delovno skupino za raziskave in razvoj ter človeške vire (DSRRČV) (Tabela 4).

17


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 4: Sestava Delovnih skupin za izvajanje projektnih aktivnosti SRTDB dr. Tanja Lešnik Štuhec DS za trženje Jaka Žvan (Turistično društvo (Provital), (DST) Bohinj), Nežka Božnar (Grafično Polona Meglič (Bohinj Park (članov)

DS za razvoj produktov (DSRP) (članov)

Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Grega Šilc (VSŠGT Bled), Jana Vilman (Memini).

oblikovanje Krog), Vida Kovačič (Turizem Bohinj), Klemen Langus (Turizem Bohinj),

Eko Hotel), Boštjan Mencinger (Vogel),

Vida Kovačič, (Turizem Bohinj),

Klemen Langus (Turizem Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Polona Meglič (Bohinj Park Eko Hotel),

Jana Pekovec (Bohinj Park Eko Hotel) Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Jana Vilman (Memini).

Klemen Langus (Turizem Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Polona Meglič (Bohinj Park Eko Hotel), Jaka Kusterle (Gostilna Rupa), Klemen Langus (Turizem Bohinj), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Monika Ravnik (domača obrt in mlečni izdelki), dr. Tanja Lešnik Štuhec (Provital), Darinka Maraž Kikelj (Občina Bohinj), Jure Sodja (TD Bohinj), Tanja Sodja (Turizem Bohinj),

Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Klara Zalokar (Handmade in Moste).

Marjana Bajt (Turistična infrastruktura), Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Dušan Jovič (KGZS Kranj Bohinj), Milena Košnik (Občina Bohinj), Jaka Kustrle (Gostilna Rupa),

DS za znamko Bohinja (DSZB) (članov)

Jana Vilman (Memini),

DS za kakovost (DSK) (članov)

Dušan Jovič (KGZS Kranj Bohinj),

DS za raziskave in razvoj ter človeške vire (DSRRČV) (članov)

Klemen Langus (Turizem Bohinj),

Urška Alič, Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Milena Košnik (Občina Bohinj),

Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Primož Cvetek (Sirarna Bohinj), Anton Cesar (Mesnine Bohinj), Milena Košnik (Občina Bohinj), Drago Kotnik (čebelarstvo), Vida Kovačič (Turizem Bohinj), Marjana Bajt (Turistična infrastruktura), Nežka Božnar (Grafično oblikovanje Krog), Milena Košnik (Občina Bohinj),

Tanja Sodja (Turizem Bohinj), Irena Tripič (Družinski hotel Tripič), Jana Vilman (Memini), Nikica Zorč (TD Bohinj), Irma Zupanc (domača obrt in čebelarstvo). Urška Smukavec (TNP – geograf), Grega Šilc (VSŠGT Bled), Jana Vilman (Memini).

18


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2 EVALVACIJA PODEŽELSKE ALPSKE DESTINACIJE BOHINJ Evalvacija podeželske Alpske destinacije Bohinj povzema popis in analizo prostorskega razvoja, narave in biotske raznovrstnosti, kulturne dediščine, razvoja socialnega (družbenega) kapitala, strukture prebivalcev in drugih deležnikov Bohinja, ovrednotenja ekosistemskih storitev, gospodarskih sektorjev ter mreženja v Bohinju v letu 2011.

2.1 Popis in analiza prostorskega razvoja Bohinja Od kod izvira ime Bohinj ni jasno. V zgodovini se ime Bohinj prvič pojavi sredi 11. stol., ko je briksenški škof kupil posestvo Bohinj in ga podelil plemiču Dietmannu z namenom, da ustanovi benediktinski samostan, ki bi bil prvi samostan na današnjem slovenskem prostoru. Do gradnje samostana ni prišlo. Kasneje se v virih omenjajo imena Valle vochina (Kravja dolina)3, In Vochina, In Fochin, vse do In Wochein. Zanimiva je zgodba, ki pravi, da ime izvira od nemških kolonizatorjev, ki so se na poti v Bohinj v Soteski vprašali »wohin«?4 Območje Bohinja (Slika 1) meri po površini 333,7 km² in spada upravno v Občino Bohinj5, ki je del gorenjske statistične regije6 in šteje (konec leta 2010) okrog 5.260 prebivalcev (Bohinjcev) (15,7 prebivalcev/km²). Slika 1: Karta občine Bohinj

Vir: Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Bohinj

Poseljenost je razpršena po manjših vaseh, ki jih je skupno 247. Četrtina prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom, ostali z gradbeništvom in turizmom, mnogi iščejo delo izven Bohinja8.

3

Koritnik, Žiga. Jezero. 2009, str. 5. Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 12.; oziroma »Wo ein?« kot razglablja v svojem delu Moja hoja na Triglav, Janez Mencinger (1977, str. 11). 5 Občina je bila ustanovljena 4. oktobra 1994. Razdeljena je na 10 katastrskih občin in je geografsko zaključen prostor. Skrajna zahodna točka sega do Lanževice na 13o44´ VGD, skrajna vzhodna točka (Vodiška planina) na 14o11’ VGD. Skrajna severna in hkrati najvišja točka v občini je Triglav na 46o22´ SGŠ, skrajna južna točka pa Matajurski vrh v Spodnjih bohinjskih gorah na 46o14´ SGŠ. Občina meji na občine Gorje, Bled, Radovljico, Kranj, Železnike, Tolmin, Kobarid, Bovec in Kranjsko Goro (vir: http://obcina.bohinj.si, 5. 5. 2012). 6 Občina Bohinj spada pod upravno enoto Radovljica, kakor tudi občine Bled, Gorje in Radovljica. 4

19


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Upravno središče je Bohinjska Bistrica. Grb občine Bohinj (Slika 2) predstavlja najpogosteje uporabljeno podobo Bohinja - Bohinjsko jezero z mostom in cerkev Sv. Janeza Krstnika. Slika 2: Grb občine Bohinj

Vir: Turzem Bohinj.

Skoraj polovica Bohinja je gozdnata, četrtina sveta je nerodovitnega, petina je pašnikov, njivskih površin je komaj en odstotek9. 66 odstotkov občinskega ozemlja (221 km²) leži znotraj območja Triglavskega narodnega parka, kar 84 odstotkov površine občine pa je zavarovano v okviru Nature 2000, ki predstavlja evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah EU z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove10.

2.1.1 Bohinj kot geografski prostor Bohinj je geografsko ime za alpsko kotlino v povirju Save Bohinjke od Soteske navzgor (Slika 3), ki obsega v zgornjem delu jezersko kotlino (skledo), v srednjem se razcepi v vzporedni Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, ki ju loči gorska pregrada Rudnice (946 m) in Šavnice (863 m) ter v spodnjem delu v Nomenjsko kotlino11. K Bohinju, ki leži v jugovzhodnem delu Julijskih Alp, prištevamo tudi višje ležeča naselja, kot so Koprivnik, Gorjuše in Nemški Rovt. Celotna kotlina je dolga dobrih 20 in široka največ 5 km. Slika 3: Panorama Bohinja

Vir: Zavod za turizem Bohinj, 2011.

7

Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brod, Goreljek, Gorjuše, Jereka, kamnje, Koprivnik v Bohinju, Lepence, Laški Rovt, Log v Bohinju, Nemški Rovt, Nomenj, Podjelje, Polje, Ravne v Bohinju, Ribčev Laz, Savica, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Studov v Bohinju, Ukanc, Žlan. 8 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine: srečanja s planšarsko kulturo. 1992, str. 13. 9 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine: srečanja s planšarsko kulturo. 1992, str. 13. 10 Vir: http://obcina.bohinj.si (5. 5. 2012) 11 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 12.

20


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

V širšem smislu prištevamo k Bohinju ves jugovzhodni del Julijskih Alp, ki so ga Bohinjci vključili v planinsko pašo. V gospodarsko območje Bohinja spadajo namreč razsežno gorsko območje pod vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora, planota Komna in Dolina Triglavskih jezer z jezerskim pogorjem na zahodu, na severu pa gorski sklop okrog Hribaric pod Triglavom ter Fužinska planota in velik del pokljuškega pogorja.12 Pogled na Julijske Alpe se ustavi na Triglavu (3.864 metrov), simbolu slovenstva in razpoznavni ikoni Bohinja. Kotlina se je oblikovala z ugrezanjem v obdobju alpidskega gubanja v terciarju (v oligocenu in miocenu), ko so zatoki Panonskega morja segali vse do Bohinja. V pleistocenu13 jo je z erozijo in morenskim gradivom močno spremenil bohinjski ledenik ter ji dal koritasto obliko, značilno za ledeniške doline. (Slika 4) Slika 4: Panorama Bohinja - posnetek iz letala

Vir: spletna stran

2.1.1.1 Zgornja Bohinjska kotlina Na območju zgornje Bohinjske kotline leži Bohinjsko jezero, za njim pa s strmimi stenami obdana ledeniška kočna Ukanc – naselje Ukanc (Tabela 5). Tabela 5: Bohinjsko jezero in naselje Ukanc Bohinjsko jezero Glej poglavje 2.2.3.2. Ukanc - razloženo naselje na zgornjem koncu Bohinjskega jezera, med slapom Savica in izlivom Savice v Bohinjsko jezero. V začetku septembra tu že dolga leta ob vrnitvi živine s planin organizirajo tradicionalni »kravji bal«. Nedaleč stran ob cesti od Ribčevega Laza proti Ukancu je ob spodnji postaji Žičnice na Vogel vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne.14 Tu je izhodišče planinskih poti po Dolini Triglavskih jezer na Triglav, Komno in Vogel. Visokogorsko smučišče Vogel (569 – 1.800 m) omogoča smučanje od decembra do maja. Pri Ski hotelu je vzletišče za polete z zmaji. Tekaška proga je urejena v okolici hotela Zlatorog. Cesta in pot vodita pod steno Komarče k slapu Savica (Velika Savica) in jugozahodno od slapa je kraški izvir Male Savice. Za hotelom Zlatorog se dvigajo slikovite, dobro ohranjene ledeniške morene. Po njih teče Savica skozi čelno moreno. Nad

12 13 14

Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 63. Kunaver, Jurij. Bohinj kot pokrajina ledeniškega reliefa, V: Bohinjski zbornik II, 2012, str. 8. Novak, Franci. Bled in Bohinj. 2007, str. 33.

21


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Žagarjevim grabnom in severnim pobočjem Vogla je ohranjen ostanek alpskega bukovega pragozda Lopata.15

2.1.1.2 Srednja Bohinjska kotlina Srednji del Bohinjske kotline sestavljata Zgornja in Spodnja Bohinjska dolina, ki ju ločujeta razgledna Rudnica16 (946 metrov) in hribovit prag Šavnice (863 metrov).

Zgornja Bohinjska dolina V Zgornji dolini so ob ovinkasti cesti nanizane gručaste vasi Stara Fužina17, Studor, Srednja vas in Bohinjska Češnjica (Tabela 6). Za naselja, kjer se je prebivalstvo še pred desetletji preživljalo predvsem z živinorejo, gozdarstvom in kuhanjem oglja, je značilna alpska arhitektura. Kljub sodobnejšemu načinu življenja in vdoru drugih dejavnosti, so te vasi ohranile tradicionalno podobo, ki jo krasijo alpske hiše, dvojni kozolci in lokalne posebnosti, kot so bohinjska pasma goveda (bohinjska cika), zaseka in bohinjski sir. Tabela 6: Naselja v Zgornji Bohinjski dolini18 Stara Fužina je razloženo naselje. Domačini se preživljajo z živinorejo in kmetijstvom, imajo več planin. Kraj se je imenoval Staro kladivo, ker so tu talili železovo rudo in kovali žeblje; v 19. stoletju je fužinarstvo propadlo, fužine je odkupila Kranjska industrijska družba in prenesla obrate na Jesenice. V naselju nedaleč od jezera si je vredno ogledati gotske freske v cerkvi sv. Pavla iz leta 1502, Zoisov grad (fužinarska graščina) in glasbeno omaro v gostilni Mihovc. Planšarski muzej z etnografsko zbirko v nekdanji vaški sirarni prikazuje življenje in delo bohinjskih pastirjev v preteklosti. Mostnica ustvarja do Stare Fužine v ledeniški dolini slikovite slapove, brzice, tolmune, naravne mostove in korita. Naravno ohranjen vodotok se konča s koriti pri Hudičevem mostu. Suha (desni pritok Mostnice) pada prek mogočne stene v obliki slapišča. Vas je odlično izhodišče za potep na gozdnati Studor (1.002 m). Studor je gručasta vas pod istoimenskim hribom v Zgornji Bohinjski dolini, severno od ceste Stara Fužina – Srednja vas. Na njenem robu stojijo zavarovani dvojni kozolci – toplarji, ki so prave mojstrovine ljudskega stavbarstva. Gorenjski muzej iz Kranja je ohranjeno Oplenovo hišo – kajžo spremenil v muzej z etnografsko zbirko. Primera značilne ljudske arhitekture sta tudi Lenartova in Potarjeva hiša. Razpotegnjen dom Odarjeve hiše je lep primer baročnih oblik v kmečki arhitekturi. Podružnična cerkev sv. Duha se omenja leta 1502. Po ustnem izročilu bi naj bila izgrajena zaradi zaobljube ob slabi letini. Srednja vas je bila do prihoda železnice (1906) osrednje naselje v Bohinjski kotlini. Požar po drugi svetovni vojni je uničil večino stavb v vasi. Ohranjena je zidana Španova kašča iz leta 1604. Ogleda je vredna župnijska cerkev sv. Martina, ki se prvič omenja leta 1296 (sedanja stavba je baročna iz leta 1755). Skozi naselje teče Ribnica, ki v zgornjem toku oblikuje korita, najdaljša, najožja in najgloblja v gornjem porečju reke Save. V vasi je Bohinjska sirarna. Na pobočjih Rudnice v Senožetih so na 7 ha površine domačini uredili smučišče z vlečnico. Bohinjska Češnjica leži v Zgornji dolini v bregu pod planino Javornico. Prebivalci se ukvarjajo z živinorejo in delajo v bližnji industriji. Lep primer ljudskega stavbarstva je lesena Jozova kajža iz 2. polovice 18. stol. Jereka je vas v kotu Zgornje doline, kjer sta ohranjena Mežnarjeva hiša z začetka 19. stol. in rezljan oltar v cerkvi sv. Marjete s konca 17. stol.

15

Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 94. Na južni strani so stene z urejenimi plezališči. (Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 90.) 17 Kakor že ime pove, so tod v starih časih delale fužine, kjer so talili rudo in kovali žeblje (Planina, France. Slovenija in njeni kraji. 1964, str. 88). 18 Povzeto po: Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 30-31 in Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 93-94. 16

22


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Spodnja Bohinjska dolina Po Spodnji dolini skozi naselja Kamnje, Polje, Laški Rovt in Ribčev Laz (Tabela 7) poteka glavna prometnica iz smeri Bleda proti Bohinjskemu jezeru19. V Spodnji Bohinjski dolini leži tudi največje naselje in gospodarsko središče celotnega območja, to je Bohinjska Bistrica. Tabela 7: Naselja v Spodnji Bohinjski dolini20 Bitnje ležijo ob cesti Bled – Bohinjsko jezero, kjer se združita Zgornja in Spodnja dolina. Podružnična cerkev Vnebovzetja Device Marije zunaj naselja je v osnovi še gotska, vendar je bila v 17. stoletju barokizirana. Hrani podobo Žalostne matere Božje, delo M. Wärla iz leta 1738. Bogat portal iz leta 1673 je delo Kocijančičeve kamnoseške delavnice s Črnivca in ima značilne zgodnjebaročne oblike; je eden najlepših tega časa na Slovenskem. Na severu v Pečeh je kopa Gradišče, kjer so v keltskih časih kopali železo. Tik nad naseljem je stena z urejenim plezališčem. Ravne v Bohinju stojijo nad železniškim predorom na nagnjeni gorski terasi, od koder je lep razgled na Bohinj, Pokljuko in Jelovico. Mimo vasi vodi pot do Mencingerjeve koče (804 m), na Črno prst (1.844 m) in v Baško grapo. Zanimive so zidane in baročno poslikane kašče: Rožmanova iz leta 1728, Cjanova iz leta 1748 in Pavlova iz okrog leta 1750. Bohinjska Bistrica leži med Ajdovskim gradcem in Dobravo ter med Bistrico in Belico, desnim pritokom Save Bohinjke. Danes je osrednje naselje v Bohinjski kotlini in predstavlja pomemben gospodarski in turistični center (smučišče na Kobli). Bohinjska Bistrica je imela poleg Stare Fužine stoletja vodilno vlogo pri razvoju fužinarstva v Bohinjski kotlini, znana je bila tudi po žagah in mlinih. Fužine so postavili leta 1549, čez dobro desetletje so začeli obratovati plavži v zaselku Pozabljeno. Sredi 18. stoletja jih je prevzel Žiga Zois, že leta 1891 pa je ugasnila zadnja peč. Nazadovanje po zaprtju fužin sta preprečila prihod železnice in gradnja predora do Podbrda v Baški grapi leta 1906. Slovesnost ob otvoritvi 6.339 metrov dolgega predora (danes je 12 metrov krajši) je bila 19. julija 1906. Zanimiva za ogled sta Zoisova peč in obnovljena usnjarna Tomaža Godca, ki sta v oskrbi Tehniškega muzeja Slovenije. Bohinjska Bistrica velja za slovensko smučarsko središče, kjer je Rudolf Badjura leta 1914 organiziral prvi smučarski tečaj. Brod je gručasto naselje pod Rudnico (946 m) v Spodnji dolini na levem bregu Save Bohinjke. Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene je v osnovi gotska, predelana je bila v 17. stoletju. Ostanki fresk in kvaliteten »zlati oltar« so iz leta 1702. Freska sv. Krištofa na zunanji steni prezbiterija je delo Jerneja iz Loke. Je dobro izhodišče za Rudnico, ki ponuja lepo razgledišče. Na južni strani so stene z urejenimi plezališči. Savica je manjše naselje ob cesti Bohinjska Bistrica - Bohinjsko jezero. Most čez reko vodi do Broda. Kamnje je naselje na obeh straneh glavne bohinjske ceste in seže na severu do Save Bohinjke. Polje leži na desnem bregu Save Bohinjke ob cesti proti Bohinjskemu jezeru. Žlan je manjše naselje na južnem robu Spodnje doline pod Čibrovico (716 m). Mimo vodi označena pot na Črno prst. Tukaj je halstatsko arheološko najdišče Groblja. Pod hribom nedaleč od obeh vasi so v začetku 20. stol. zgradili prvo smučarsko skakalnico v Sloveniji, zato velja za zibelko smučarskih skokov pri nas. Na 50-metrski skakalnici, ki jo je zgradil prvi trener naših skakalcev Norvežan Hansen, je bil leta 1920 z 9 metri dolžine postavljen prvi slovenski rekord. Laški Rovt je manjše naselje ob cesti Bohinjska Bistrica - Bohinjsko jezero, tik pred vstopom v Triglavski narodni park. Jugozahodno od naselja ležijo taborna mesta Zveze tabornikov Slovenije. Ribčev Laz je naselje ob jugovzhodnem bregu Bohinjskega jezera na desnem bregu Save Bohinjke. Nekoč povsem kmečka vas je dane najbolj turistični kraj ob Bohinjskem jezeru s hoteli, penzioni in turistično-informacijskim centrom. Pred naseljem je spomenik znamenitim štirim srčnim možem, ki so se leta 1778 na pobudo Žige Zoisa prvi povzpeli na Triglav. Do cerkvice sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu na levem bregu Jezernice pridemo prek kamnitega mostu, ki je razglašen za kulturni spomenik. Cerkev je eden najlepših primerkov srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva v Sloveniji, ki se omenja že v 11. stol.

19

20

Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 23. Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 89-94 in Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 32-33.

23


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.1.1.3 Nomenjska kotlina Spodnji del Bohinjske kotline, kjer se iz tesne Soteske dolina Save Bohinjke prvič razširi, imenujemo Nomenjska kotlina. Osrednje naselje Nomenjske kotline je vas Nomenj, sledita Log in Lepence (Tabela 8). Tabela 8: Naselja v Nomenjski kotlini21 Nomenj je gručasto naselje na koncu širše doline pred zavojem Save v ozko sotesko. O nekdaj razvitem železarstvu priča na desnem bregu Save gozd Plavž, v katerem so rekonstruirani ostanki nekdanjih fužin. Za spravilo lesa z Jelovice je bila v Soteski leta 1879 speljana žičnica z eno samo nosilno vrvjo, ki se je lomila pod kotom 173°. Načrt je izdelal L. Pantz, delovala je do leta 1956 (tehniški spomenik). Jugozahodno od naselja se v Savo Bohinjko izliva potok Grmečica, ki v spodnjem toku ustvarja zavita korita, tolmune, slapove in brzice. Pod severozahodnimi stenami Jelovice v Soteski je nastalo verjetno zaradi podzemskega pretoka hladnega zraka mrazišče s subpanonsko vegetacijo. Tu je edino nahajališče vrste Linneae borealis v Sloveniji. Skupaj uspevajo na enem rastišču rdeči bor, navadna in puhasta breza. Log v Bohinju je manjše naselje v Nomenjski kotlini ob vznožju Jelovice. Lepence ležijo med levim bregom Save Bohinjke ter železnico in cesto. Čez cesto je arheološko najdišče Ajdovski gradec, haltštatsko in rimsko naselje; ohranjena je poznoantična utrdba, ki je varovala prehod v Posočje. Proti Nomenju priteka v Savo Bohinjko potok Pirašica, ki pada v dolino v tristopenjskem slapu; zaledenel je plezališče.

2.1.1.4 Višje ležeča naselja Bohinja K Bohinju spadajo tudi višje ležeča naselja Koprivnik, Gorjuše in Nemški Rovt (Tabela 9). Tabela 9: Višje ležeča naselja Bohinja22 Koprivnik je razloženo naselje na nekdanji planini na južnem pobočju Pokljuke s središčem ob Mrzlem potoku. Baročna župnijska cerkev Najdenja sv. Križa (sv. Helene) je iz let 1791 – 1793. Med leti 1793 in 1796 je tu kot prvi stalni duhovnik župnikoval pesnik Valentin Vodnik; na župnišču sta njegov kip in spominska plošča. Sredi vasi je hiša pri Jurjevcu, domačija Luke Korošca, ki se je leta 1778 med prvimi štirimi povzpel na Triglav. Prebivalci se ukvarjajo z živinorejo. Jugozahodno od naselja je Vodnikov razglednik (1.003 metre) z razgledom na Bohinj in okolico.23 Gorjuše so razložena vas na prisojni strani Pokljuke, ki se je razvila iz nekdanje planine.24 Vas je bila znana po izdelovalcih lesenih tobačnih pip – čeder, okrašenih s srebrom in ornamenti iz biserovine. Nemški Rovt je gručasto naselje ob cesti Bohinjska Bistrica – Železniki prek Soriške planine. Tukaj stojita gotska podružnična cerkev sv. Ahacija in cerkev sv. Barbare, iz konca 15. stol., ki je bila pozneje barokizirana. Hrani kvalitetno cerkveno opremo iz 17. stoletja, v glavnem oltarju je poznogotski relief Srečanje Joahima in Ane pri zlatih vratih iz leta 1525. Cerkvena patronata spominjata na staro rudarsko naselbino.

21 22 23 24

Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 91. Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 91 in Novak, Franci. Bled in Bohinj. 2007, str. 37. Planina, France. Slovenija in njeni kraji. 1964, str. 88. Planina, France. Slovenija in njeni kraji. 1964, str. 88.

24


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.1.1.5 Gorski svet Bohinja K Bohinju gravitira jugovzhodni del Julijskih Alp. Južna veriga25 te gorske ogrlice obsega grebene Spodnjih Bohinjskih gora od sredogorskega Ratitovca do prvih dvatisočmetrskih višin nad Komno. Zahodna veriga obroblja planote Komne in Dolino Triglavskih jezer. Najvišja je severna veriga, kjer se razteza sam očakTriglav26. Mejni bohinjski greben se nato postopoma znižuje proti vzhodu in onstran Draških vrhov utone v pokljuških gozdovih. Srednja »nadstropja« Bohinja sestavljajo planote, ki obkrožajo dolino na povprečni višini 1.400 do 1.600 m. Pričenjajo se na Voglu, se razširijo čez prostranstva Komne in Triglavskih jezer, najbolj se razmahnejo na širjavah Fužinskih planin severno nad Bohinjskim jezerom. Onstran globoke zareze Voj se prično nekoliko nižje ležeče in zato povsem gozdnate planote Pokljuke. Obsežni gozdovi in planinski pašniki so Bohinjcem stoletja krepili gospodarsko moč (Tabela 10). Tabela 10: Gorski svet Bohinja Julijske Alpe delimo na vzhodni, slovenski in zahodni, italijanski del. Vzhodne Julijske Alpe na vzhodnih robovih obdajajo visoke planote Pokljuka, Mežakla in Jelovica. Glavni vrhovi v Vzhodnih Julijskih Alpah, urejeni po višini, so: Triglav (2.864 m), Škrlatica (2.740 m), Mangart (2.679 m), Jalovec (2.645 m), Razor (2.601 m), Kanjavec (2.569 m), Prisojnik (2.547 m), Špik (2.472 m), Krn (2.244 m), Črna prst (1.844 m).27 Bohinjske gore obsegajo veličasten venec gora, od južne verige Spodnjih Bohinjskih gora, preko zahodne verige, ki obroblja Komno in Dolino Triglavskih jezer, do gorskega prvaka Triglava na severu in dalje proti vzhodu, kjer se onstran Draških vrhov zniža do pokljuških gozdov28. Južne bohinjske gore se vlečejo od vzhoda proti zahodu. Vrhovi so najnižji izmed vseh skupin. Nad Bohinjem je najvišji vrh Črna prst (1.844 m). Planine v Spodnjih bohinjskih gorah so razložene med glavnim Bohinjskim grebenom in vrsto vzporednih vrhov predgorja, ki so zvezani po prečnih slemenih z glavnim grebenom. V prečnih dolinah in kotanjah so nastale planine Za Osredki (1.398 m), Za Liscem (1.349 m), Za Črno goro (1.330 m) idr.29 Komna (1.500 do 1.700 m) kot divja, razdrapana, zakrasela visokogorska planota (Spodnja, Lepa in Zgornja Komna) je razodela najlepšo in najbolj znano pripovedko iz Julijskih Alp, pripovedko o Zlatorogu, belem divjem kozlu z zlatimi rogovi, ki je tu s svojimi rogovi opravil mogočno delo: tako razritega reliefa zlepa ne najdeš (glej poglavje 2.2.4).30 Dolina Triglavskih jezer31 - Obstoj doline s sedmimi oz. osmimi jezeri in nekaj jezerci (ob taljenju snega) v sicer z vodo siromašnem kraškem gorovju je pravi čudež narave, ki je nastal kot posledica geološke zgradbe (nastala so na plasteh starejšega, vododržnega jurskega apnenca med skladi triasa). Prvo jezero, Jezero pod Vršacem ali Jezero v Podstenju (1.993 m), prekriva led globoko v poletje (uspevajo le lišaji). Južneje pod njim leži pod Zasavsko kočo na Prehodavcih Mlaka v Laštah, ki poleti pogosto presahne. Še nekaj južneje leži Drugo Triglavsko jezero, Rjavo jezero (2.002 m; 150 m dolgo, 100 m široko in do 10 m globoko), blizu je Zeleno jezero (alge) globoko do 2 metra. Ko se spuščamo po dolinah srečujemo cvetje, ki se na meliščih bojuje za preživetje. Pod steno in melišči Zelnarice se pojavi četrto Veliko jezero (300 m dolgo, 120 m široko in 15 m globoko) ali 25 26

Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 12. Slavin (Matija Zemljič): Oj Triglav, moj dom, Oj Triglav, moj dom, kako si krasan! Kako me izvabljaš iz nizkih

ravan v poletni vročini na strme vrhe, da tam si spočije v samoti srce, kjer potok izvira v skalovju hladan, oj Triglav, moj dom, kako si krasan! (Stele, France. Triglav: sveta gora Slovencev, 2009, str. 4). 27 28 29 30 31

Pilz, Ingrid. Čudoviti svet Julijskih Alp. 1993, str. 42-43; Mencinger. Naravni parki Slovenije. 2004. Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 12. Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 32. Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 72. Avčin, France: Kjer tišina šepeta (Stele, France. Triglav: sveta gora Slovencev, 2009, str. 39). In če bi me vprašali, kje bi hotel sanjati svoj poslednji sen, mi ni treba prav nič razmišljati: pri Sedmerih Triglavskih jezerih

ob smaragdni vodi, pod belimi skalami, s padlimi viharniki. sladko bi spal…

25


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Jezero v Ledvicah. Koča pri Triglavskih jezerih stoji (1785 leta zavetišče botanika Karla Zoisa in leta 1880 prva planinska koča) v najlepšem delu pri Dvojnem jezeru (peto in šesto), ki ima barvo tekočega akvamarina. Sestop k zadnjemu, sedmemu, Črnemu jezeru (1.319 m; 150 m dolgo, 80 m široko, do 6 m globoko) ponuja čudovite lepote alpskega rastlinstva. Vode iz Črnega jezera odtekajo podzemeljsko in privrejo na dan v slapu Savica.32 Triglav33 je najvišji vrh Bohinja, Julijskih Alp in Slovenije (2.864 m)34. Sestavljajo ga trije vrhovi, južni podvrh je Rjavec (2.568 m), vzhodni Mali Triglav (2.725 m). Grajen je iz 1.200 metrov debelega dachsteinskega apnenca, nanj je narinjenega 450 metrov zgornjetriasnega apnenca in dolomita. Porašča ga zlasti združba triglavske rože (Potentilletum nitidae). Simbol slovenskega alpinizma je njegova severna stena (široka 3 km, po višini 1 km), ki je druga najvišja v Alpah. Prvi jo je preplezal leta 1890 I. Berginc iz Trente. Severovzhodno pod vrhom Triglava leži na strmem melišču Zeleni sneg ali Triglavski ledenik, ki se iz leta v leto manjša. Na vrhu stoji Aljažev stolp, ki ga je dal leta 1895 postaviti dovški župnik Jakob Aljaž in nudi zavetišče za štiri do šest ljudi. Vrh so leta 1778 prvič osvojili štirje Bohinjci, na kar opominja spomenik v Ribčevem Lazu.35 Z bohinjske strani kaže Triglav najbolj blago in umirjeno podobo ter razgled na tri vrhove. Sončna stran gore je bila nekaj časa edina, po kateri so se zgodnji osvajalci Triglava drznili povzpeti nanj.36 Hribarice pod Triglavom - Vrh Hribaric je 2.388 m visoka gora v osrednjih Julijskih Alpah. Nahaja se znotraj Triglavskega narodnega parka sredi izrazito kraškega sveta. Fužinske planine - Na obširni kraški Fužinski planoti nad Bohinjskim jezerom, med Pršivcem in Hribaricami ter med Triglavskimi jezeri in Vojami37, leži skrivnostni svet Fužinskih planin, ki so se ohranile v prvotni obliki kot le redkokje v Alpah. Privlačne so za številne pohodnike in planince, ki radi obiščejo (opuščeno) planino Blato (1.088 m) ter visoke planine, ki so še žive, in sicer Planino pri Jezeru (1.429 m), Planino Viševnik (1.620 m), Planino Dedno polje (1.570 m), Planino v Lazu (1.558 m) in Planino Krstenica (1.673 m).38 Koča na Planini pri Jezeru je edina postojanka v osrčju Fužinskih planin.39 Pokljuka - Prostrana kraška planota Julijskih Alp z nepredirnim smrekovim gozdom (1.200 do 1.400 m)40 med dolinami Radovne, Save Bohinjke in Mostnice, na severozahodu sega do grebena, ki jo loči od doline Krme. Sestavlja širše območje Triglavskega narodnega parka. Grajena je predvsem iz apnenca, dolomita in laporja. Poleg Pokljuških barij (Goreljek) je za planoto značilna kraška Medvedova konta, večja kotanja porasla s smrekovim gozdom blizu planine Javornik. Planota je večinoma porasla s smrekovimi gozdovi in spada med največje in najbolj izkoriščane zakladnice lesa. 41 Za Pokljuko so značilne planine, največja je Uskovnica, ki se polagoma dviga med dolino Voje in sotesko Ribnice proti severu (1.100 do 1.300 m). Tu so planšarije in Koča na Uskovnici (1.154 m). Planina Konjščica (1.437 m) leži v dolini, ki jo obkrožata Viševnik (2.050 m) in Močile (1.823 m). Planina Zajamniki (1.257 m) leži na prisojnem pobočju nad Zgornjo Bohinjsko dolino in ima slikovito zaporedno razporeditev stanov. Planina Javornik (1.295 m) leži na veliki gozdni jasi severozahodno od Mrzlega Studenca. Najvišje ležeča planina je Klek (1.556 m) pod Debelo pečjo (2.014 m).42 32 33

Pilz, Ingrid. Čudoviti svet Julijskih Alp. 1993, str. 42-43; Mencinger. Naravni parki Slovenije. 2004, str. 16. Gradnik, Alojz: Triglav (Stele, France. Triglav: sveta gora Slovencev, 2009, str. 10). O sveti, silni – v tvoji večni senci klečali so še naši praočetje in vreli v senčno tvoje so zavetje neusahljivih naših src studenci.

O sveti, čisti – megle jedke pene zmehčale niso tvoje rásti trde, vse zemlje in neba grmeče srde pokojno so odbile tvoje stene.

Če vse, kar nam je ščit in meč, se zruši, bleščal še vedno svet boš v naši duši in vse bo padlo, kar bo strahopetno, vse bo mogoče, kar bo neverjetno, in še v omahovanju sebe svest se zdramil rod bo v siju novih zvezd.

34

Ni naključje, da je bil osvojen med prvimi (osem let pred Mont Blancom!), čeprav nikakor ni lahka gora. (Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 158) 35 Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 248. 36 Jeseničnik, Tomo. Triglav, V: Slovenija v presežnikih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010, str. 169. Tudi zemljišče na katerem stoji Triglavski dom na Kredarici je kupil župnik Jakob Aljaž. Na njem je SPD postavilo prvo kočo in jo slavnostno odprlo 10. avgusta 1896. Čeprav bivak, ki je na zahodni triglavski planoti urejen in odprt za vsakogar, leži nekaj metrov višje, velja dom na Kredarici z nadmorsko višino 2.515 m za najvišje stoječi planinski dom v Sloveniji (prav tam, str. 171) 37 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 77. 38 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 32. 39 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 78. 40 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 84. 41 Vidic, Marko. Gorenjska. 1994, str. 197. 42 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 33.

26


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Jelovica je neposeljena gozdnata kraška planota v Julijskih Alpah, v nadmorski višini od 1.000 m na severu do 1.400 m na južnem delu. Na zahodu jo od Spodnjih Bohinjskih gora ločita zajedi Blatnega grabna in Mrzle doline, na severu sega do soteske ob Savi Bohinjki, na vzhodu in jugu se spušča s strmo stopnjo. Zgrajena je iz triasnih apnencev in dolomitov, v južnem delu so zaplate kremenovega keratofirja. Visoki barji Ledine in Za blatom sta nastali na mestu poznoglacialnih jezer. Na jugu so obsežni bukovi in smrekovi gozdovi.43

2.1.2 Prometna dostopnost Bohinja Bohinj, ki leži sredi Julijskih Alp v severozahodnem delu Slovenije, je lahko dostopen obiskovalcem urbanih središč jugovzhodne in širše Evrope (Tabela 11), vedno pa ni bilo tako44. Obiskovalec običajno vstopi v Bohinj v Soteski kmalu za Bohinjsko Belo ali pa zgoraj na Soriški planini. Od obeh »mejnih prehodov« je do jezera še skoraj 20 km45. Tabela 11: Oddaljenost Bohinja od večjih mest Ljubljana Jesenice Kranj Maribor Koper Nova Gorica

75 37 47 189 176 178

km km km km km km

Zagreb (Hrvaška) Sarajevo (Bosna in Hercegovina) Beograd (Srbija) Budimpešta (Madžarska) Dunaj (Avstrija) Beljak (Avstrija) Vir: prilagojeno po http://www.bohinj.si (5. 5. 2012).

215 573 672 562 416 67

km km km km km km

Videm (Italija) Trst (Italija) Praga (Češka) Bruselj (Belgija) Pariz (Francija) Madrid (Španija)

106 172 802 1168 1219 2040

km km km km km km

Dostop v Bohinj je možen z lastnim avtomobilom ali motornim kolesom, vlakom, avtovlakom, avtobusom, taksijem, pa tudi s kolesom ali peš (Tabela 12). Avtoceste obkrožajo Julijske Alpe in pripeljejo potnike vse do vznožja Triglava, na razpolago so tri letališča v oddaljenosti od 50 do 200 km. Skozi kotlino pelje železniška proga. Tabela 12: Dostop do Bohinja Avto Vlak Avtovlak Avtobus Letalo46

mimo Bleda in skozi Sotesko; čez Pokljuko ; iz Primorske smeri do Podbrda in čez Soriško sedlo iz smeri Jesenice do Bohinjske Bistrice; iz smeri Nova Gorica do Bohinjske Bistrice; od Bohinjske Bistrice lahko pot nadaljujemo z avtobusom ali taksijem od Mosta na Soči ali Podbrda do Bohinjske Bistrice iz smeri Jesenice ali Ljubljana po progi: Bled - Bohinjska Bistrica - Ribčev Laz na Ljubljansko letališče Jožeta Pučnika (50 km), nato z najetim vozilom, taksijem ali avtobusom na Tržaško letališče Ronki (200 km), nato z najetim vozilom ali taksijem na Celovško letališče (70 km), nato z najetim vozilom, taksijem ali vlakom

Vir: http://www.bohinj.si (5. 6. 2012).

Do Bohinja se najhitreje pripeljemo iz Blejske smeri mimo Bohinjske Bele, skozi Sotesko, Bohinjsko Bistrico do Bohinjskega jezera. Druga, precej bolj slikovita pot nas do Bohinjske Bistrice pripelje iz Ljubljane prek Škofje Loke, Železnikov, Sorice in Soriške planine. Tej trasi se nad vasjo Sorica priključi cesta iz Soške doline, na severni strani pa s planote Jelovica. 43

Bajt, Drago. Slovenski veliki leksikon. 2003, str. 854. Ni še dolgo tega, ko je Bohinj veljal za deželo nekje za devetimi gorami, saj se zatrep Bohinjske doline še danes imenuje Ukanc (»V koncu«). Že Turki so se zaman zaganjali v vrtoglave bregove Soteske. Kraj, kjer so odnehali, se še danes imenuje Obrne. Zanimivo je, da se je na istem mestu leta 1991 obrnila tudi Jugoslovanska armada. (Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 10) 45 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 12. 46 Oddaljenost letališča od Bohinja. 44

27


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tretja možnost je železnica »soškega koridorja«, ki nam omogoča prevoz avtomobila z vlakom iz Podbrda v Baški grapi do Bohinjske Bistrice in povezuje Most na Soči z Bohinjsko Bistrico večkrat dnevno. Prav tako je na območju občine Bohinj prisoten vodni promet, ki pa ni urejen z ustreznim odlokom, zaradi česar je uporaba vodnih virov nenadzorovana in prav tako ni usklajena s posameznimi uporabniki47. Zračni promet je na območju TNP omejen na dostavo v planinske domove in urgentne prelete.48 Osnutek OPN občine Bohinj v veliki meri že predvideva rešitve tudi za področje prometne ureditve in razvoja prometne infrastrukture. Ker je obstoječ prometni režim z leti postal neprimeren, so v prihodnje predvidene številne rešitve, ki so večinoma usmerjene tudi k zagotavljanju trajnostne prometne ureditve občine: razbremenitev posameznih delov občine, umirjanje prometa na celotnem območju občine, urejanje površin za pešce in kolesarje, urejanje gozdnih, kolesarskih in pohodniških poti na oddaljenih območjih, omejitev osebnega motornega prometa, ureditev javnih parkirišč, izboljšanje kakovosti, dostopnosti in zanesljivosti sistemov javnega prometa ipd.49

2.2 Popis in analiza narave in biotske raznovrstnosti v Bohinju V nadaljevanju so opisane podnebne, geomorfološke in geološke ter hidrološke značilnosti50, prst, rastlinstvo ter živalstvo in varovana območja Bohinja.

2.2.1 Podnebne značilnosti Bohinja Območje Bohinja ima tip gorskega podnebja, saj je povprečna temperatura najhladnejšega meseca povsod pod -3°C. Za dolinski del območja je značilno podnebje nižjega gorskega sveta v zahodni Sloveniji, za višje predele pa podnebje višjega gorskega sveta.51 Območje je zaradi gorate okolice eden najbolj namočenih delov Slovenije. Padavinski režim je submediteranski, s primarnim viškom padavin jeseni, sekundarnim pa konec pomladi, začetek poletja. Primarni minimum je pozimi oz. v začetku pomladi, sekundarni pa poleti. Značilna je količinska razporeditev padavin. Od jugozahodnih in zahodnih grebenov se količina v smeri doline zelo hitro spreminja oziroma upada. Prvi sneg lahko zapade že oktobra, snežna odeja pa leži v dolinskem delu do 100 dni (v Ukancu in Stari Fužini).

47

Vir: OPN strateški del, osnutek nov. 2008. Lokalni energetski koncept občine Bohinj, Končno poročilo (Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.; Nova gorica, 2011, str. 36). 49 Lokalni energetski koncept občine Bohinj, Končno poročilo (Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.; Nova gorica, 2011, str. 36). 50 Čop, Jaka: Raj pod Triglavom (Stele, France. Triglav: sveta gora Slovencev, 2009, str. 35) 48

…kje je še na tako majhnem delu sveta

združene toliko raznolikosti, tihe domačnosti in vznemirljive lepote, 51

kje je še toliko divjih in nedostopnih sten, z bohotnim gorskim cvetjem posutih livad in grozljvega vzdušja neviht in megla?

Trontelj, Miran. Podnebje od Bohinja do Bleda. 1995, 63 str.

28


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Srednja letna temperatura za dolinsko postajo v Stari Fužini znaša 9,2°C, za Vogel 5,4°C, za Kredarico pa –1,8°C. Najtoplejši mesec je tako v dolini kot v gorah julij, najhladnejši pa v dolini januar, v gorah pa februar. Za visoko planoto Pokljuko so značilna mrazišča, kjer se v lokalnih kotlinicah zrak ekstremno ohlaja. Zaradi reliefne izoblikovanosti je na območju Bohinja pogost pojav temperaturna inverzija, katerega posledice so ekstremno nizke temperature. Če hladen kotlinski zrak ne more odtekati in ker je zaprt tudi od zgoraj, ga mora sonce kar dobro ogreti, da se inverzija razkroji, z njo pa tudi megla, ki jo navadno spremlja. Višina inverzne plasti je v Bohinju med 80 in 150 m nad dnom doline. Poleti so inverzne megle kratkotrajne, vendar pa že ob koncu avgusta lahko traja megla nad jezerom do 10. ure. Megla se pojavlja v več kot 25 % dni v letu, preko celega leta. Največ jasnih dni imata Komna in Vogel, sledijo visokogorska območja, najmanj pa jih je na dnu doline. Pri povprečnem številu oblačnih dni so razlike precej manjše, izstopajo le doline, lepše pa je v gorah. Število sončnih dni je največje na Kredarici, najmanj pa v Stari Fužini, predvsem na račun zime, ko je v gorah precej več sonca kot v dolini. V dolini sta ob lepem vremenu značilna lokalna, dnevni in nočni veter. Podnevi se prisojna pobočja ogrejejo dosti bolj kot osojna. Ob pobočjih segreti zrak pa se dviga, ker je redkejši od okoliškega. Ob Bohinjskem jezeru se čez dan poleti pri sončnem vremenu menjata tako dolinski veter od vzhoda in jugozahodnik prek Podrte gore. Zaradi nočnega ohlajanja pobočij se tudi zrak tik nad njim ohlaja in se spušča v dno doline. Če je dolina odprta, teče po dolini navzdol dolinski veter, v zaprtih kotlinah pa se seseda in nastaja jezero hladnega zraka.

2.2.2 Geomorfološke in geološke značilnosti Bohinja Bohinj je ime alpske kotline v povirju Save Bohinjke od Soteske navzgor, ki meri v dolžino dobrih 20 in v širino do 5 km52. Na vzhodu se nahaja Nomenjska kotlina, v osrednjem delu sta Zgornja in Spodnja bohinjska dolina, na zahodnem delu pa je jezerska kotlina. Območju je dalo današnjo obliko raznovrstno in dolgotrajno kemično in fizikalno delovanje na geološko podlago, pa tudi delovanje notranjih geoloških sil - gubanja in dviganja zemeljskih plasti. Najstarejše kamnine Bohinja so stare približno 250 milijonov let. Največjo površino pokrivajo karbonatne kamnine, ki jih sestavljajo apnenec, apnenec z rožencem in dolomit53. V Bohinju najdemo številna nahajališča mineralnih surovin54 ter fosilov55. Nekatere, še predvsem železova ruda (bobovec), so bile razlog prvih naselitev v Bohinju. Geološko najmlajši so

52

Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 63. Kamnita skladovnica je sestavljena pretežno iz različnih triasnih kamnin, manj je jurskih in krednih, nekaj malega oligocenskih, veliko pa pleistocenskih in holocenskih usedlin. Med kamninami prevladujeta apnenec in dolomit. (Povzeto po: Budkovič, Tomaž. Stratigrafija Bohinjske doline. 1978, str. 239-244) 54 Kot npr.: jezerska kreda na Ribčevem Lazu, železova ruda ali bobovec na Rudnem Polju, boksit na Rudnici, pa tudi manganova ruda ter nekaj plasti rjavega premoga. 55 Kot npr.: amoniti jurske starosti pri Sedmerih jezerih, fosilne školjke srčaste oblike (megalodonti) v zgornjetriasnem dachsteinskem apnencu ter odtisi listov v oligocenskih plasteh na Rudnici. 53

29


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

ostanki, ki jih je v Bohinju za sabo pustil ledenik56 (ledeniške doline57), apnenčaste usedline (ledeniške morene58) in strme soteske59. S tektonskim pogrezanjem je nastala bohinjska kotlina, ob prelomih so vode izoblikovale doline. Pleistocenska poledenitev je dala območju končno podobo. Lepo so vidni sledovi zlasti zadnje poledenitve pred 8.000 leti (bohinjski ali bühlski stadij). V jedru Julijskih Alp so visokogorski grebeni z visokimi vrhovi, med katerimi je tudi naš najvišji vrh Triglav. Na jugu sta bohinjska Spodnja in Zgornja dolina z Vojami. Med gorami ležijo Dolina Triglavskih jezer, Lopučniška dolina, Velska in Mišeljska dolina. Julijske Alpe so najmanj razčlenjene na vzhodnem obrobju, kjer se razprostira zakrasela in z gozdom porasla planota Pokljuka. Skromen, močno zakrasel ostanek nekdanjega ravnika je Komna. Vzhodni del občine sega na gozdnato planoto Jelovico. Za pretežno skalnato površje so značilne kraške oblike60. Z zakrasevanjem apnenčastega ledeniškega gradiva so se razvile nekakšne grbine - grbinasti travniki (npr. na Vogarju), ki so del kulturne dediščine. V steni Pršivca so obsežni podzemski labirinti. Znana sta Brezno pri gamsovi glavici in občasni bruhalnik Govic. Vse te značilnosti pa pogojujejo veliki privlačnosti območja.

2.2.3 Hidrološke značilnosti Bohinja Območje Bohinja je bogato s površinskimi in podzemnimi vodami61. Osrednja naravna znamenitost je Bohinjsko jezero, ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Jezero je pretočno, saj vanj teče reka Savica, iz njega pa reka Jezernica. Jezernica je ena izmed krajših rek Slovenije, saj se že po nekaj metrih združi s potokom Mostnica v reko Savo Bohinjko.

Triglavska jezera62 so najvišje ležeča jezera v Bohinjskem delu TNP, poleg teh pa spadajo v skupino stoječih voda še jezero na Planini pri Jezeru ter barji Šijec in Goreljek na Pokljuki.

56

V kotanji se je v več pleistocenskih poledenitvah zbiral led in odtekal v dolinsko dno Bohinja in tam ustvarjal mogočno ledeno reko do 600 ali celo 700 m debelega bohinjskega ledenika, ki je odtekala proti Bledu in pri tem erozijsko in akumulacijsko oblikovala celotno pokrajino. Mogoče je celo trditi, da sta ožji in širši Bohinj med vsemi slovenskimi alpskimi pokrajinami med najbogatejšimi tako po obsegu kot po izrazitosti in zlasti ohranjenosti ledeniških pojavov. (Kunaver, Jurij. Bohinj kot pokrajina ledeniškega reliefa, V: Bohinjski zbornik II, 2012, str. 8 57 Zgornja dolina ima značilno obliko črke »U«, posebej so zanimiva ledeniška vrata med Rudnico in Studorjem. 58 Ledeniške morene so lepo vidne v Ukancu, Ribčevem Lazu in Stari Fužini, porasle so z gozdom, vmes pa so posejani ledeniški balvani (Bundrov in Fužinski kamen). 59 Zaradi velike višinske razlike so ledeniški odtoki iz Triglavskega pogorja vrezali globoke soteske (npr. korita Mostnice, Ribnice, Jereke in Grmečice). 60 V visokogorju npr. škraplje in žlebiči, škavnice, kotliči, lašti, obsežne konte; nad zgornjo gozdno mejo se je na neporaslih apnenčastih tleh izoblikoval visokogorski kras. 61 Plut, Dušan. Geografija vodnih virov. 2000, 281 str. 62 Ledeni mož, ki se je rodil iz matere narave, je spolzel med gorami in se s svojima dvema ledenima rokama zaril globoko v zemljo. Dolgo je delal in od utrujenosti zaspal. Zjutraj se je ozrl nazaj, da bi videl sad svojega dela. Za seboj je pustil dve dolini, ki jima danes rečemo Spodnja in Zgornja Bohinjska dolina. Ko jih je zagledal, je bil tako ganjen od lepote, da mu je srce od vznemirljivosti vztrepetalo. V njegovem velikem sinjem očesu se je zalesketala kristalna solza, ki je kanila v največjo kotanjo na koncu dveh dolin. Odsev te solze je bil tako močan, da ga je zaslepilo. Od neizmerne svetlobe so se mu spet orosile oči. Kaplje njegovih solza so ostale visoko v gorah, kot biserna ogrlica Triglavskih jezer, ki neprestano bučijo na dan v slapu Savice, da bi za vedno dopolnjevale kotanjo s svojo kristalno čisto solznico Bohinjskega jezera. (Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 58)

30


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Najbolj znan in obiskan kraški izvir je slap Savica iz katerega privrejo na dan vode iz jezer, ki ležijo v dolini Triglavskih jezer. Slap Govic v južni steni Pršivca bruhne na dan ob močnem deževju, ko se voda v rovu dvigne. Visoko v dolini Suhi, ki se vrezuje v Vogarsko planoto, malo pod izvirom potoka Suha, je največje lehnjakovo slapišče v Julijskih Alpah - Vodice. Nad dnom doline Voj pada preko skalne stopnje enopramenski slap Mostnice. Na potoku Ribnica nad Srednjo vasjo sta dva slapova. Zanimivi za ogled so še slapovi Grmečica, Peračica pri Logu ter izvir Bistrice nad Žlanom. Skozi dolino teče reka Sava Bohinjka. Izvira kot slap Savica, ki buči na dan iz pečin Komarče in se kot potok Savica v Ukancu izteka v Bohinjsko jezero. Pod mostom ob cerkvici Sv. Janeza odteka jezero v šumečo Jezernico, kjer jo malo naprej pozdravi potok Mostnica63. Zlijeta se v Savo Bohinjko, ki jo napajajo številni potoki, kot so Ribnica, Suha, Bistrica, Belca, Jereka idr.

2.2.3.1 Slapovi Savica, Govic, Pirašica in Grmečica Slap Savice - Mogočen slap na koncu bohinjske kotline, ki ga opeva France Prešeren v svoji epski pesnitvi Krst pri Savici, leži v strmem ostenju Komarče nad Bohinjskim jezerom64. Vode, ki pritekajo iz Črnega jezera in z območja Pršivca, na prelomu bruhajo iz stene: najprej padajo 21 m poševno, takoj za tem pa 51 m skoraj navpično. Tik pred zadnjim padcem se razdelijo v obliki črke »A«. Le nekaj metrov stran, tik ob prelomnici, je tudi slap Male Savice. Voda nato teče po strugi Savice in se izliva v eno največjih posebnosti in naravnih znamenitosti – Bohinjsko jezero. Koča pri izviru Savice je tudi priljubljeno izhodišče za ture v osrednji del Julijcev. V poletni sezoni je treba za ogled slapu plačati vstopnino.65 (Slike 5) Slike 5: Slapovi Savica, Govic, Pirašica oz. Peračica in Grmečica

Vir: Turizem Bohinj

Slap Govic - V strmih stenah Pršivca je 120 m visoko nad severno obalo jezera vhod v 246 m dolgo in 105 m globoko izvirno jamo Govic66. V njej se skriva sifonsko jezero, ki ob močnejšem deževju tako naraste, da bruha iz jame vodo, ki v 20 m visokem slapu pada po pobočju proti jezeru. Spodaj dere po kamnitem žlebu kot divji hudournik, ki prevrača skale in ruva drevesa67. Bruhanje vode spremlja močno bobnenje, ki ga je moč slišati po vsem

63

Voda Mostnice je dolga leta poganjala kovaške mehove in velika kladiva Zoisovih fužin. Vodna kolesa so poganjala mline, v katerih se je mlela pšenica ali za Bohinj bolj značilna koruza v drobno ali grobo mleto moko, iz katere so gospodinje pripravljale znano narodno jed – bohinjske žgance. (Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 63) 64 Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 26. 65 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 50. 66 Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 27. 67 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 52.

31


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Ukancu. Grozljiv prikaz moči naravnih elementov traja le nekaj ur in je, žal, silno redek. Omenjen in skiciran je že v Valvazorjevi knjigi »Slava vojvodine Kranjske«.

Slap Pirašica oz. Peračica - Pri vasi Log v spodnjem delu Bohinjske kotline pršijo s sten Pokljuke prameni 120 m visokega slapa Pirašica68.

Slap Grmečica - V gozdnem zakotju pod Jelovico, na desnem bregu Save pri vasi Nomenj, bobni ob veliki vodi 6 metrov visok slap.

2.2.3.2 Bohinjsko jezero V zahodnem, najglobljem delu Bohinjske doline je za velikimi morenskimi nanosi nastalo največje stalno naravno jezero v Sloveniji69 s površino 3,18 km2 (površina pojezerja je okoli 100 km2). Bohinjsko jezero70, ki ga štejemo med nižinska ledeniška jezera71, leži v čelni kotanji nekdanjega ledenika, ki je drsel iz smeri Komne in Triglavskega pogorja, in je bilo po umiku ledenika precej večje, kot je danes. (Slike 6) Slike 6: Bohinjsko jezero

Vir: Turizem Bohinj.

Globoko je do 45 m, dolgo 4.100 m in široko do 1.200 m, v njem je 120 milijonov m3 vode. Bohinjsko jezero je precej pretočno, zato se voda v njem hitro izmenjuje (3 krat na leto). Največ je priteče izpod slapa Savica72 po enako imenovani reki, med tem ko odteka po le 90 m dolgi Jezernici, ki se po sotočju z Mostnico preimenuje v Savo Bohinjko. Gladina jezera je v povprečju na višini 525 m, le po dolgotrajnejšem deževju narase tudi do 3 m. V hladnejših zimah je jezero zamrznjeno, vendar največ 2 meseca, poleti pa se njegove površinske vode segrejejo do 23°C73. S povprečno letno temperaturo vode 8,5°C ga strokovnjaki uvrščajo med srednje topla nižinska ledeniška jezera. Čista in prosojna voda z nepozidano obalo omogoča dobre življenjske pogoje za številne vrste alg (65), mehkužcev (8) in ribjih vrst (5). Ohranjeno naravno okolje in čiste vode prinaša tudi lega v Triglavskem narodnem parku, kamor sodi Bohinjska kotlina od leta 1981. Bohinjsko jezero vencu gora, ki ga obkrožajo, od Vogarja, Pršivca, Komne, Vogla in Rodice, nudi zrcalno podobo na svoji gladini. Bohinjsko jezero se uvršča med naša najčistejša jezera, saj je njegovo pojezerje večinoma neposeljeno in ga velijk del sega nad gozdno mejo.74 68 69 70

Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 28. Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 24. Miroslav Vilhar: Po jezeru (Stele, France. Triglav: sveta gora Slovencev, 2009, str. 53) Po jezeru bliz' Triglava čolnič plava sem ter tje;

v čolnu glasno se prepeva, da podmeva od goré.

71

Jeseničnik, Tomo. Bohinjsko jezero, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 25. 72 Slap Savica ni edini pritok Bohinjskega jezera. 73 Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 63. 74 Jeseničnik, Tomo. Bohinjsko jezero, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 25.

32


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.2.3.3 Korita Mostnice in korita Ribnice Korita Mostnice - Vode Mostnice se stekajo izpod Studorskega prevala pod Velikim Draškim vrhom in Toscem ter se nato čez Mostniški slap prelivajo v stransko ledeniško dolino Voje75. Na robu doline nedaleč od planinske koče na Vojah dobi levi pritok Kropa, katerega vode iz kraškega izvira v 15 m visokem slapu pršijo v dolino. Ko hudourniška Mostnica zapusti planino postane njen tok strm, zato je v apnenčaste sklade urezala 2 km in od 1 do 20 m globoke soteske - korita Mostnice. Tok je bil še posebno močan v ledeni dobi, ko se je na planini Voje talil ledenik. Na dnu korit je vodna erozija z vrtinčenjem kamenja in peska ustvarila zanimive kotlaste kotanje – draslje, ki jih domačini imenujejo rečni mlini. (Slike 7) Slike 7: Korita Mostnice

Vir: Turizem Bohinj.

Korita Ribnice - Nad srednjo vasjo v zgornji Bohinjski dolini priteka s strmih, prisojnih pobočij Pokljuke potoček Ribnica. Do zgornjega dela njegovega toka pod planino Uskovnico, kjer sta dva slapova, se lahko povzpnemo iz vasi po zahtevni poti. V svojem srednjem toku je izdolbel najgloblja, najožja in najdaljša korita v celotnem porečju reke Save.

2.2.3.4 Sava Bohinjka in njeni pritoki Sava Bohinjka izvira v Bohinju kot Savica iz kraškega izvira tik nad slapom Savica, teče v Bohinjsko jezero in odteka kot Sava Bohinjka skozi sotesko med Pokljuko in Jelovico do Radovljice, kjer se združi s Savo Dolinko76 v Savo77, najdaljšo slovensko reko (220 km). Skupaj s Savico meri 41 km (porečje 388 km²) (Slike 8). Slike 8: Sava Bohinjka

Vir: Turizem Bohinj.

Velika Savica – potok izvira v ostenju Komarče nad Bohinjskim jezerom. Svoje vode zbira v Črnem jezeru v dolini Triglavskih jezer. Velika Savica tvori enega najbolj znanih slapov v Sloveniji – slap Savica. V bližini Koče pri Savici se združi s hudournikom Mala Savica, od koder tečeta dalje pod imenom Savica, ki se v Ukancu izliva v Bohinjsko jezero. 75

Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2007, str. 27. Sava Dolinka izvira v Planici kot Nadiža, se kmalu izgubi v produ in grušču in le ob izdatnem deževju odteka po površju do Zelencev, kjer ima stalne izvire (Enciklopedija Slovenije, 10, str. 407). 77 Slovenski veliki leksikon, št. 10, str. 1890. 76

33


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Mostnica – gorski potok Mostnica izvira na koncu alpske doline Voje, v Triglavskem narodnem parku, v trojnem slapu. Napaja se z vodo, ki priteka iz pokljuške planote Uskovnica, južnega pobočja Tosca (2.275 m) in planin nad Staro Fužino. Približno 100 m za izvirom, na koncu doline Voje, padajo preko apnenčaste stene trije Mostniški slapovi. Srednji, Slap Voje ali Slap Mostnice (773 m visoko) je visok okrog 20 m in pada v tolmun, iz katerega voda odteka v manjšem, 5 m visokem slapu, imenovanem Konjski rep. Prvi slap je visok 5 m in se nahaja tik nad srednjim. Vsi trije so s svojim padcem izoblikovali globoke tolmune. Skozi stoletja je voda izdolbla čudovita korita, ki ponekod dosegajo tudi do 20 m globine in se zožijo na 1 m. Mostnici se v vasi Stara Fužina pridruži potok Ribnica in po km skupnega toka se v Ribčevem Lazu izlivata v Savo Bohinjko. Spodnji del potoka, od jezu v stari Fužini do izliva Ribnice v Savo Bohinjko, predstavlja 3. ribolovni revir Ribiške družine Bohinj. V njej plavajo salmonide: potočne postrvi, šarenka in lipan.

Bistrica – potok Bistrica je kratek, toda zelo močan pritok Save Bohinjke pri Bohinjski Bistrici. Izvira v treh kraških izvirih približno 3 km jugozahodno od naselja. Voda priteka iz zakraselega grebena Spodnjih Bohinjskih gora. Po umiku ledenika se je Bistrica od zatrepenega kraškega izvira v dolžini približno 1 km vrezala v sotesko, globoko tudi do 70 m.

Belica – potok Belca izvira južno od naselja Bohinjska Bistrica in ima tri večje pritoke: Globočnik, Stržnica in Butanica. V Bohinjski Bistrici se kot desni pritok izliva v Savo Bohinjko.

Jereka – potok Jereka izvira vzhodno od vasi Podjelje na Pokljuki. Pred vasjo Jereka se mu pridruži še potok Jerečica. Pri vasi Bitnje se kot levi pritok izliva v Savo Bohinjko.

Grmečica – potok je dolg približno 1,5 km in izvira kakšen km nad 100 m dolgo sotesko grmečiških korit. Od slapa Grmečica teče po gozdnem in pašniškem terenu in se pri Nomnju izlije v Savo Bohinjko. Poleti je v potoku organiziran kanjoning.

2.2.4 Prst in rastlinstvo Bohinja Pedološke in z njimi povezane vegetacijske značilnosti so eden izmed faktorjev privlačnosti območja Bohinja. Na bolj ali manj nagnjenih pobočjih so zastopane rendzine na apnencu in dolomitu, z njimi se prepletajo rjave pokarbonatne prsti. Tu se širijo bukovi in smrekovi gozdovi, značilen je tudi macesen, ob gozdni meji, ki sega od 1.600 do 1.800 metrov visoko, pa alpsko rušje.78 (Slike 9) Slike 9: Gozdovi, pašniki, macesen, alpsko rušje in alpska vrba

Vir: Foto Gaja (www.fotogaja.si) in Turizem Bohinj (1. 5. 2012).

Gozd pokriva dna dolin, strma pobočja in visoke planote. Svetli gozdovi preraščajo Zgornjo Komno in Fužinsko planoto, kjer so nastale z leti številne planine. Zgornjo gozdno mejo 78

Lovrenčak, Franc. Pedo in vegetacijske značilnosti Gorenjske. 1987, str. 120- 129.

34


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

gradita macesen in smreka, ki se močno razmahne v kraških kotanjah. Viharniške oblike dreves ob gozdni meji so značilne za pas boja, predvsem na južnih pobočjih Spodnjih Bohinjskih gora. S posegi človeka se je drevesni sestav bohinjskih gozdov iz prvotnih mešanih v okolici planin, rudišč in oglarskih kopišč, spremenil v pretežno smrekove gozdove.79 V gozdovih so poleg gospodarske80 funkcije poudarjene varovalna, hidrološka, podnebna, zootopska, rekreacijska, estetska in druge ekološke vloge gozda. V najvišjih predelih, vrhovih, slemenih in strmih pobočjih so se razvili litosoli, na njih pa se razraščajo alpske vrbe, združba čvrstega šaša s triglavskim sviščem, združba okrogolistnega mošnjaka z julijskim makom. Zaradi svoje lege in razgibanega terena Bohinja, višinske razlike ter vpliva Sredozemskega morja in geološke podlage, so v višinskem pasu od 700 do 2.500 m različna rastišča z izredno raznoliko alpsko apneniško floro. V dolini najdemo barvito travniško floro (spomladanski svišč, arnika, zvončnice idr.). Spomladi, ko sneg izgine, se na nižjih gorah pojavi spomladanska flora (Lepi čeveljc, Bohinjska perunika, Clusijev svišč idr.). Fužinske gore so bogate z meliščno floro, ki se pojavi nad 2.000 metri (Triglavska roža81, Triglavska neboglasnica, Triglavski svišč, Triglavski dimek idr.). Konec junija se pojavijo murke in planike. Posebno mesto imajo rastlinske vrste visokih barij, ki so nastala zaradi šotnih mahov. Na območju Bohinja najdemo veliko endemitov (kot npr. Zoisova zvončnica82 – Campanula zoysii, triglavski dimek – Crepis terglouensis, julijski mak – Papaver julicum, ozkolistna preobjeda – Aconitum angustifolium, modri Triglavski svišč – Gentiana terglouensis), po posebnem in raznovrstnem rastlinju slovijo še posebej Črna prst, dolina Triglavskih jezer in pokljuška barja. Izjemno zgodbo nosita Triglavska roža in planika Leontopodium Alpinum. (Slike 10) Skoberne83 postavlja na sam vrh šopka bohinjskih rož bohinjsko peruniko in linejko, ki jima sledijo kratkodlaka popkoresa, ozkolistna preobjeda, julijski alpski mak idr. Marija Cvetek84 navaja, da lahko na Kravjem balu vidimo, kako planšarji in planšarice priženejo krave s palicami, ki so na vrhu okrašene s planinskim šopkom – za sestavo pravega veljajo določene zakonitosti. V njem so morale biti planike85, encijan, rododendron in murke, kakšne trave, dodajali pa so še cvetje po lastnem okusu.

79

Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 53. Iz njih so pridobivali les, ki so ga uporabljali za gradnjo in kritino, kurjavo in prodajo. Ogromne količine lesa so potrebovale fužine za bukovo oglje pri pridobivanju železa. Iz lesa so izdelovali lesene predmete, škafe, žlice in razno posodje, na Gorjušah pa znamenite gorjuške čedre (pipe). 81 Kraljestvo Zlatoroga, kozoroga z zlatimi rogovi, ki je bil zaradi njih od lovca smrtno ranjen. Iz njegove kaplje krvi je zrasla rdeča triglavska roža, ki jo je z zadnjimi močmi pojedel in ozdravel, lovca pa pahnil v prepad. Pohlep po bogastvu je premagala narava, ki nam v Bohinju še danes ponuja vse svoje razkošje in neprecenljivo bogastvo. (Pilz, Ingrid. Čudoviti svet Julijskih Alp, 1993, str. 32) 82 Botanik Karel Zois (1756-1799), brat preroditelja Žige Zoisa, je sistematično raziskoval bohinjsko floro in dal v ta namen zgraditi kočo v Vzhodnih Alpah. Karel je odkril in po njem je bila poimenova ena najlepših endemičnih rastlin Jugovzhodnih apneniških Alp – Zoisova zvončnica, opisal in poimenoval pa jo je koroški botanik in Zoisov botanični mentor Franc Ksaver Wulfen. (Skoberne, Peter. Bohinjski šopek, V: Bohinjski zbornik II 2012, str. 25) 83 Skoberne, Peter. Bohinjski šopek, V: Bohinjski zbornik II 2012, str. 24-27. 84 Cvetek, Marija. Rastlinski svet v bohinjskem folklornem pripovedništvu, V: Bohinjski zbornik II 2012, str. 33. 85 Planika je v času prvih vzponov na alpske očake veljala za statusni simbol srčnih in drznih osvajalcev težko dostopnega sveta. Njen cvet je bil dragocen plen, neke vrste trofeja, ki so jo skoraj nujno morali prinesti v dolino svojim nabližjim v dar. Na pobudo ljubiteljev gora so planiko zavarovali že leta 1896. (Jeseničnik, Tomo. Planika, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 113) 80

35


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Slike 10: Zoisova zvončnica, Triglavski svišč, Triglavska roža, Planika

Vir: Turizem Bohinj.

V Bohinjskem jezeru živi 65 vrst alg.

2.2.5 Živalstvo Bohinja Pestrost živalskih vrst na območju Bohinja je posledica velike višinske razlike, vpliva Sredozemskega morja in geološke podlage. Z vrstami so zelo bogate nižje živalske skupine, med katerimi je mnogo endemičnih vrst.86 Med vretenčarji so posebno znani planinski orel - Aquila crisaetos, ruševec - Tetrao tetrix, belka - Lagopus mutus, občasno beloglavi jastreb – Gyps fulvus. Med divjadjo sta najbolj značilni in številni vrsti gamsa - Rupivapra rupicapra in kozoroga – Capra ibex. V obsežnih gozdovih je habitat divje mačke - Felis sylvestris, občasno rjavega medveda - Ursus arctos, velikega petelina - Tetrao urogallus, gozdnega jereba – Tetrastes bonasia, koconogega čuka - Aegolius funereus, črne žolne - Dryocopus martius, triprstega detla - Picoides tridactylus idr. Posebna vrsta je tudi endemični metulj triglavski rjavček - Erebia pluto.87 V zadnjih desetletjih so bile naseljene nekatere tuje ali že davno izumrle živali: kozorog, svizec in muflon. Med večjimi živalmi so najbolj značilni ris, divja mačka in rjavi medved, ki so v Bohinju zelo redki. Med sesalci je potrebno omeniti kuno belico in zlatico ter planinskega zajca. V Bohinju živi preko 100 vrst ptic. Med kačami sta zaradi strupenosti znana modras in gad. V Bohinjskem jezeru živi 8 vrst mehkužcev in več vrst rib, med katerimi je 5 še posebej izpostavljenih (jezerska postrv – Salmo trutta, menek – Lota lota, klen – Leuciscus cephalus, pisanec – Phoxinus phoxinus, jezerska zlatovčica88 - Salvelinus alpinus). Avtohtone so potočna postrv, lipan in menek.89 (Slike 11) Slike 11: Gams, alpski svizec, divji petelin, modras, postrv

Vir: Turizem Bohinj. Živalstvo v Bohinju je že od nekdaj omogočalo lov. V preteklosti zaradi preživetja, danes se z lovom skrbi za ravnotežje v naravi. Tudi ribolov ima izjemno dolgo zgodovino v Bohinju90. 86

Vir: www.bohinj.si (12. 4. 2012) Bizjak, Janez. Zavarovana območja v Sloveniji. 2008, str. 14. 88 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 39 (Pripovedka o ribah z zlatim trebuhom). 89 Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 63. 90 Arheološke najdbe. Da sta bila lov in ribolov eni najpomembnejših človekovih dejavnosti priča freska na cerkvi Sv. Janeza Krstnika, ki predstavlja Bohinjca – ribiča. 87

36


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.2.6 Varovana območja Med varovana območja v Občini Bohinj prištevamo (za)varovana območja, območja NATURA 2000 in druga območja s posebnim varstvenim režimom (Tabela 13 in Slika 12). Tabela 13: Varovana območja v Občini Bohinj 6 zavarovanih 1 širše ZO – Triglavski narodni park; 5 ožjih ZO – 2 Naravna rezervata (barja Za območij blatom na Jelovici in Dolina Triglavskih jezer) ter 3 naravne spomenike (Triglav območje, Triglav ter Črna prst in pobočja pod vrhom) 10 NATURA 2 Special Protected Areas (SPA) – Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih 2000 območij območja (Julijske Alpe in Jelovica) ter 8 Sites of Community Interest (SCI) območij (Slika 12) (Julijske Alpe, Pokljuška barja, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela – melišča, Blato na Jelovici, Ratitovec, Nemški Rovt in Jereka Druga območja s posebnim varstvenim režimom Naravne V Registru naravnih vrednot RS je več 100 vpisov (Tabela 8), ki se nanašajo na vrednote naravne vrednote Bohinja. Med njimi je največ geomorfoloških ter hidroloških, (Sliki 13) geomorfoloških, drevesnih in hidroloških. Ekološko 5 EPO območij v Občini Bohinj, in sicer: Nemški Rovt, Soteska pri Bohinju, Julijske pomembna Alpe, Ratitovec – Jelovica, Sava Bohinjska z Mostnico in Ribnico (Slika 14). območja Območja 3 območja geoloških pričakovanih naravnih vrednot ležijo v celoti in 3 delno segajo pričakovanih v Bohinj: Bohinjsko jezero, Široka polica (z nahajališči boksita), Polje pri Bohinju naravnih (nahajališče oligocenskih fosilov), Jelovica (območje z jamami, alpskimi žilami, vrednot železovo mineralizacijo in šoto), kamna Gorica (območje kremenovega keatofira), Karbonati (območje podzemnih geoloških pričakovanih naravnih vrednot). Kulturna dediščina, vodovarstvena območja in varovalni gozdovi (gozdni rezervati, varovalni gozdovi, požarno ogroženi gozdovi). Vir: Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja na Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, Dodatek k okoljskemu poročilu – 1. Faza. ICRO in LUTRA, november 2011. Slika 12: NATURA 2000 območja – območje Občine Bohinj

Vir: Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Bohinj

V Tabeli 14 in na Slikah 13 je predstavljeno število naravnih vrednot91 Občine Bohinj po vrstah le-teh iz Registra naravnih vrednot RS. 91

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki

37


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

1

29

4

4

4

2

3

Skupaj

Hidrološka/ botanična

Hidrološka/ geom./ zoološka

13

Geološka/ geom./hidrol./ botanična/ zoološka

4

Hidrološka /ekosistemska/ geomorfološka

2 /4

Geomorfološka /geološka

7

Geomorfološka /hidrološka

4

Drevesna

Botanična

4/6

Ekosistemska

Hidrološka

27

Zoološka /botanična

Geološka

Št. enot

Geomorfološka podzemna

Vrsta enote

Geomorfološka

Tabela 14: Register naravnih vrednot RS – območje Občine Bohinj

118

Vir: Povzeto iz Registra naravnih vrednot RS92 Sliki 13: Naravne vrednote na območju občine Bohinj

Vir: ICRO in LUTRA (2011, str. 20)93.

Slika 14 prikazuje zavarovana in ekološko pomembna območja v občini Bohinj. Slika 14: Ekološko pomembna območja v Občini Bohinj

Vir: ICRO in LUTRA (2011, str. 20).

in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava. (vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=330, 10. 5.2012) 92 Vir: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2004-111-04623-OB~P001-0000.PDF (12 .4. 2012). 93 Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja na Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, Dodatek k okoljskemu poročilu – 1. Faza. ICRO in LUTRA, november 2011.

38


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.2.7 Triglavski narodni park Triglavski narodni park94 je edini narodni park v Sloveniji, ki varuje zadnja območja prvobitne narave v Alpah. Viharno morje najvišjih vrhov Julijskih Alp, njihovih nažaganih grebenov, navpičnih sten, globoko vrezanih dolin, težko dostopnih sotest, divjih voda, gozdov, plavajočih preprog alpskega cvetja, gorskih trat in melišč, visokogorskega krasa, ledeniških jezer in razpisnega razkošja biotske raznovrstnosti. Park imenovan po Triglavu, najvišji gori in simbolu Slovenije.95 Leta 1908, v času nacionalnega boja med Slovenci in Nemci, je slovenski znanstvenik, naravoslovec in seizmolog dr. Albin Belar predlagal, da bi dolino Triglavskih jezer zavarovali. S tem bi nastalo prvo zavarovano območje na področju današnje Evrope. Kljub temu, da je komisija pozitivno ocenila predlog, ideja ni bila sprejeta. 96 Leta 1924 so člani Slovenskega planinskega društva in člani Muzejskega društva Slovenije (odsek za varstvo prirode) zakupili 1.400 ha zemljišč v dolini Triglavskih jezer in s tem omogočili nastanek Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer (zakupna pogodba).97 Kasnejše predloge za povečanje parka je prekinila druga svetovna vojna. Prizadevanja za obnovitev parka so se po drugi svetovni vojni nadaljevala in leta 1961 (53 let po Belarjevi pobudi) je bil sprejet Odlok o razglasitvi Doline Sedmerih Jezer za narodni park (z velikostjo 2.000 ha). Park je dobil ime po najvišji gori Triglav (2.864 m), ki jo je Julius Kugy imenoval kraljestvo in je simbol slovenstva, najnižjo točko predstavlja sotočje Zadlaščice in Tolminke (180 m). Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je velikost parka povečal na 83.807 ha, je bil sprejet leta 1981.98 Leta 2010 je bil sprejet novi Zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP). Pravkar je bil potrjen osnutek Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2014−2023 (Tabela 15). V TNP je skupaj 1013 naravnih vrednot, 7 posebnih varstvenih območij, od tega je 1 SPA in 6 potencialnih ohranitvenih območij (pSCI) ter 3 ekološko pomembna območja. TNP je bil s sklepom UNESCO dne 10. julija 2003 vključen v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB kot Biosferno območje Julijske Alpe, ki obega širši del Julijskih Alp vse do državnih meja z Avstrijo in Italijo. 24. maja 2004 je bila TNP podeljena Diploma Sveta Evrope, ki je bila leta 2009 podaljšana še za 10 let.99 TNP šteje tudi 300 enot nepremične kulturne dediščine.100

94

Profesor Fran Jesenko, eden izmed najbolj gorečih zagovornikov ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, je v dnevniku Jutro 30. maja 1926 prvi uporabil ime Triglavski narodni park. (Jeseničnik, Tomo. Triglavski narodni park, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 172) 95 Bizjak, Janez. Zavarovana območja v Sloveniji. 2008, str. 11. 96 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 35-37. 97 Mencinger, Borut. Naravni parki Slovenije. 2004, str. 13. 98 Bizjak, Janez. Zavarovana območja v Sloveniji. 2008, str. 13. 99 MOP, Sklep o začasnih upravljavskih smernicah Triglavskega narodnega parka, 12. januar 2012, str. 3). 100 Bizjak, Janez. Zavarovana območja v Sloveniji. 2008, str. 14-15.

39


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 15: Osebna izkaznica Triglavskega narodnega parka Informacije o ZO Pravna podlaga za ustanovitev ZO Datum ustanovitve ZO Nacionalna kategorija zavarovanja Mednarodni status

Lega ZO Velikost ZO in varstvenih območij

Število ZO, NS, NR Število naravnih vrednot Število kulturnih spomenikov Število enot KD Število naselij v ZO Število preb. v ZO Organ sprejema Obdobje veljavnosti Pravna podlaga za upravljanje Ime upravljavca Pravna podlaga o ustanovitvi zavoda Datum ustanovitve JZ

Opis Zakon o ohranjanju narave (Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 96/04) ; Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1, Uradni list RS, št. 52/10) Prva ustanovitev: 6. junij 1981; ustanovitev po ZTNP-1: 15. julij 2010 IUCN kategorija zavarovanja II. kategorija (narodni park) / V. kategorija (zavarovana krajina) Narodni park Biosferno območje Julijske Alpe (UNESCO) Diploma Sveta Evrope Julijske Alpe / severozahodni del Slovenije Skupna površina zavarovanega območja: 83.982 ha ‐ prvo varstveno območje: 31.488 ha, ‐ drugo varstveno območje: 32.412 ha ‐ tretje varstveno območje: 20.082 ha 45 ožjih ZO, 43 naravnih spomenikov, 3 naravnih rezervatov 330 in 743 jam 3 (državnega pomena) 365 33 (21 v celoti, 12 deloma) 2.444 (stanje decembra 2010) Informacije o načrtu upravljanja Vlada Republike Slovenije deset let Informacije o upravljavcu Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) (Uradni list RS, št. 52/2010) Javni zavod Triglavski narodni park Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Triglavski narodni park (Uradni list RS, št. 60/2011) 30. julij 2011

Znotraj TNP, ki obsega še Posočje, Zgornjesavsko dolino in Pokljuko, s 66 % leži tudi občina Bohinj. V TNP veljajo danes 3 varstvena območja z različnimi režimi varstva (Slika 15). 101 Slika 15: Območje Triglavskega narodnega parka

Vir: ICRO (2011, str. 68). 101

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, ICRO, Domžale, 2011, str. 68.

40


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.3 Popis in analiza kulturne dediščine Bohinja Kulturno dediščino sestavlja otipljiva - snovna (premična in nepremična) ter neotipljiva oziroma nesnovna dediščina (človeške vrednote, odnosi, način življenja) Bohinja. Občina Bohinj sega v krajinske enote Triglavsko predgorje, osrednje območje Julijskih Alp in Jelovica. Na območju občine so opredeljena tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na državni ravni, območja izjemnih krajin in tudi dediščinske kulturne krajine. Gre torej za območje izjemne krajinske vrednosti.102

2.3.1 Snovna nepremična dediščina Bohinja V Registru nepremične kulturne dediščine RS je več kot 300 vpisov osredotočenih na Triglavski narodni park in kar 287 enot je vpisane dediščine iz Bohinja. Med njimi je tudi 8 kulturnih spomenikov (Tabela 16). Tabela 16: Kulturni spomeniki v Občini Bohinj Lokacija Ime spomenika Blatni graben Pantzova žičnica Jereka Cerkev sv. Marjete Gorjuše Zoisova pristava Stara Fužina Hiša z mlinom in žaga (Stara Fužina 180) Brod Rojstna hiša pisatelja Janeza Mencingerja Srednja vas Kašča (Srednja vas 8) Goreljek Grobišče borcev 3. bataljona Prešernove brigade Jelovica Spominsko znamenje o ustanovitvi Cankarjevega bataljona Vir: Prirejeno po Registru nepremične kulturne dediščine RS, 2012.

Pomen državni lokalni lokalni lokalni lokalni lokalni lokalni lokalni

Vrsta dediščine profana stavbna sakralna stavbna profana stavbna profana stavbna memorialna profana stavbna memorialna memorialna

Največ je stavbne dediščine, sledita memorialna in naselbinska dediščina. Manj je arheološke dediščine, dediščine kulturne krajine, vrtno-arhitekturne in ostale dediščine. Največ enot kulturne dediščine je v Bohinjski Bistrici, Stari Fužini in Srednji vasi. (Slika 16 in Tabela 17) Slika 16: Kulturna dediščina v Občini Bohinj

Vir103: TNP 2011. 102

Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, ICRO, Domžale, 2011, str. 71. Podatki o kulturni dediščini z oceno stanja je poglavje iz Izhodišč za načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2012–2022, 23. marec. 2012 (vir: http://www.tnp.si/nacrt_upravljanja_tnp/C262/, 14. 4. 2012).

103

41


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Memorialna dediščina

Naselbinska dediščina

2

4

1

1

4

8

10

14

1

2

3

3

1

1

2

8 4

41

1

2

11

1

1

4

1

5

1

5

3

3

1

5

8

1

1

17

2

1

4

2

2

10

1

1

1 3 1

3 1

1 2

Skuapj

Stavbna profana

0

Kulturna krajina

Stavbna sakralna

Bitnje v Bohinju Bohinjska Bistrica Bohinjska Češnjica Brod Goreljek Gorjuše Jereka Kamnje Koprivnik v Bohinju Lepence Laški Rovt Nemški Rovt Nomenj Podjelje Polje Ravne v Bohinju Ribčev laz Savica Srednja vas v B. Stara Fužina Studor v Bohinju Ukanc Žlan Skupaj

Vrtnoarhitekturna dediščina

Naselje

Arheološka dediščina

Tabela 17: Nepremična kulturna dediščina iz Registra RS po naseljih Občine Bohinj

6 1

4

1 1

2

1

6

8

13

2 6

1

18

4

1

1

15

2

1

2

11

1

1

1

2

5

4

2

1

2

9

1

12

6

3

2

3

2

1

1

2

2

1

1

7

3

3

7

5

5

23

1

5

8

5

15

2

3

4

1

3

6

3

2 1 26 enot 9%

51 enot 18 %

70 enot 24 %

1

1

70 enot 24 %

51 enot 18 %

4

38 13

1 4 enot 1%

12

1

4

15 enot 6%

287 enot 100 %

Vir: Prirejeno po Registru nepremične kulturne dediščine RS, 2012.

2.3.1.1 Arheološka dediščina Bohinja K arheološki dediščini Bohinja spadajo gradišča (npr. Ajdovski gradec), jamske postojanke, naselbine, arheološka najdišča, utrdbe, kamnolomi, železokopi, ruševine stavb, grobišča, gomile, žare, grobovi in nagrobniki, talilnice, idr. in najpomembnejše arheološke najdbe so v Bohinju razpršene povsod. Na Ajdovskem gradcu104 (Slike 17) so še vidni ostanki obzidja in temelji stavb ter kovačnic in topilnic železa.105 Področje je zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi (700 - 300 let pr.n.št.). Naseljen je

104

Ko se z blejske strani približujemo Bohinjski Bistrici, že od daleč zagledamo grič (582 m), ki leži južno od železniškega mostu pred Bohinjsko Bistrico na desnem bregu Save. 105 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 64.

42


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

bil tudi kasneje v Rimskem času (0 - 500 let n.št. ). Pri raziskovanju in izkopavanjih so tu odkrili 25 grobov.106 Slike 17: Grič Ajdovski gradec in ostaline naselbine

Vir: Janez Pikon107

Med ljudmi se je ohranila pripoved, da je bila na griču utrdba legendarnega ljudstva Ajdi oziroma njihovo zadnje zatočišče. Po dolgotrajnem obleganju, ki je trajalo od setve do žetve ajde, je trdnjava padla, z njo pa tudi zadnji Ajdi. Ajdovski gradec slovi kot prizorišče odločilnega boja med Črtomirom in Valjhunom, kamor ga je postavil France Prešeren v pesnitvi Krst pri Savici. Na dejstvih temelječa zgodovina tega ne more potrditi108.

2.3.1.2 Profana stavbna dediščina Bohinja Stavbna dediščina dokazuje, da Bohinj v svoji zgodovini ni stal v kulturnem zatišju, prej na prepišnem svetu, kjer so ga oblegali vetrovi z vseh strani.109 K profani stavbni dediščini v Občini Bohinj prištevamo: (i) gospodarske / proizvodne stavbe, kot so npr. fužine, talilnice, mline, žage, kovačije, drče, rake, javno tehnico, žičnice, gospodarska poslopja, senike, kozolce toplarje, kašče, čebelnjake, stanove, planine in sirarne, vodnjake, sušilnice sadja; (ii) stanovanjske stavbe in njihove dele, kot so npr. kmečke in vaške hiše, domačije, župnišča, črne kuhinje, ganki idr.; pa tudi: vile, graščine, gostilne, restavracije, hoteli, planinski in počitniški domovi, bolnišnice idr.; ter (iii) mostovi, mostovži, železniški mostovi, predori, postaje žičnice idr.

106 Projekt Arheološki park Ajdovski gradec (Program Phare za čezmejno sodelovanje SLO/A 2002) je projekt predstavitve bogate zgodovine železarstva v Bohinju (železova ruda bobovec), v neposredni bližini arheološkega najdišča Ajdovski gradec, ki se geografsko in zgodovinsko navezuje na širše območje prostora Alpe-Jadran. Aktivnosti so bile po zaključku projekta ustavljene. Predvideno je bilo, da park kot znanstveno raziskovalni center obudi več kot 2.500 let bogate zgodovine železarstva (arheologija, metalurgija idr.); bogato etnološko dediščino, ki se skriva v pričevanju človekove dejavnosti od prazgodovine do današnjih dni in je lahko pomembna vsebina doživljajskih turističnih programov (vas doživetij) ter kulturnih dogodkov na visokem umetniškem nivoju (koncerti, predstave, festivali, kolonije idr.) – skratka kulturni turizem. Park bi naj bil sestavljen iz treh delov: osrednji del parka v bližini OŠ dr. Janeza Mencingerja in Ajdovskega gradca (muzej na prostem, multivizija, amfiteater, otroško igrišče, prostor za počitek); dopolnjen del parka (osrednji del je s pohodniškimi in kolesarskimi potmi povezan s historičnimi točkami Bohinja: Ajdovski gradec, Selo, Spodnje in Zgornje Gradišče, Grmečica, sv. Hema, Dunaj pri Jereki, Kras, Senožeti); in razširjen del parka (predstavlja ostale lokacije fužinarjenja in rudarjenja po dolinah in nekdanjih rudarskih in drugih poteh v sredogorju: Jereka, Koprivnik, Pokljuka, Uskovnica idr.). S tem v zvezi bi dobili nove vsebine tudi obe Zoisovi graščini - v Stari Fužini in Bohinjski Bistrici. (Klemen Langus, 10. 5. 2012) 107 Vir: http://www.gore-ljudje.net/informacije/33134/ (5. 6. 2012). 108 Novak, Franci. Bled, Bohinj. 2005, str. 28. 109 Cevc, Tone. Odprta vprašanja stavbnega razvoja Bohinjske kmečke hiše, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 92-99.

43


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Med stavbno dediščino velja omeniti Zoisovi graščini v Stari Fužini in Bohinjski Bistrici ter pristavo v Gorjušah, ki datirajo v drugo polovico 18. stol. (Slike 18). Gradu v Stari Fužini pripada stolpna ura, ki je delavce opozarjala na začetek dela.110 Slike 18: Zoisova graščina v Stari fužini, grad s stolpno uro v Bohinjski Bistrici, pristava v Gorjušah

Vir: Turizem Bohinj.

Bohinjska hiša je verjetno zrasla iz prvotne enoprostorske lesene stavbe s preddverjem. Predslovansko stavbno kontinuiteto bi lahko iskali pri bohinjskih nadstropnih pastirskih kočah na visokih planinah, ki so podobne prazgodovinski hiši v Bohinju, vsekani v breg.111 Razvojni vrh je dosegla kmečka hiša v Bohinju najpozneje v 18. stol., ko je povezala pod skupno streho bivalne in gospodarske prostore v arhitektonsko najpopolnejši hišni tip.112 Tipologija bohinjskega doma se je izoblikovala v podolgovati, stegnjeni hiši s strmo masivno streho. Gank, balkon okoli vogala, skladna razmerja med lesom in zidom, med polnim in praznim, med višino strehe in višino zidu, med dolžino in širino hiše ločijo bohinjsko hišo od podobnih v Sloveniji113. Gradbena materiala sta bila lokalnega porekla, in sicer les in kamen. Lesen je bil skedenj z ganki, pa tudi streha. Hiša je bila funkcionalna in lepa na pogled, saj je imela mogočna obokana vhodna vrata, okna s kamnitimi okviri so bila prekrita s kovanimi mrežami, umetelno rezljani ganki so bili okrašeni z živo pisanim cvetjem, zlasti nageljnov.

Oplenova hiša114, danes spremenjena v muzej, je lep primer stavbne in bivanjske kulture v Bohinju. Predstavlja t.i. stegnjeni tip bohinjske hiše, kjer sta pod eno streho združena bivanjsko in gospodarsko poslopje (Slike 19). Stavbno gradivo sta bila kamen in les. Hiša ima več prostorov: črno kuhinjo, kjer se je na odprtem ognjišču pripravljala hrana in kjer se je zadrževala le gospodinja. Osrednji bivalni prostor, imenovan »hiša« je imel veliko krušno peč. S »hišo« je bila povezana manjša soba, imenovana »kamra«. Za spravilo živil sta bili shrambi, imenovani »špajza« in »čumnata«. V kolikor je bila hiša večja, se je tloris v zgornjem nadstropju ponovil. Zraven hiše je bilo gospodarsko poslopje, do katerega je vodil »most«, pod njim pa je bil hlev za živino. Hiša ni imela dimnika in je bila krita s skodlami. Slike 19: Oplenova hiša s črno kuhinjo in Andrejčeva hiša z mlinom in žago v Stari Fužini

Vir: Turizem Bohinj. 110

Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 64. Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 24; ter Cevc, Tone. Odprta vprašanja stavbnega razvoja Bohinjske kmečke hiše, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 92-99. 112 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 27. 113 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 145-146. 114 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 64. 111

44


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Bohinjski arhitekturi daje izraz les. Večstoletno tesarsko tradicijo Bohinja razkriva kozolec, še posebej toplar, ki mu v Bohinju pravijo stoh. Marjan Mušič pravi: kozolci so predstraža naselij.115

Kozolce - stogove so uporabljali za sušenje v času košnje, žetve ali za spravilo sena. Stojijo v bližini naselij, nad polji in travniki, pa tudi v samih naseljih. Gre za enojne ali dvojne kozolce. Posebej zanimiva je skupina kozolcev - toplarjev pred vasjo Studor (Sliki 20). Skupina je nastala po zemljiški odvezi sredi 19. stol., ko je delitev zemlje potekala po katastrski karti. Sliki 20: Skupina kozolcev pod Studorjem in svisli

Vir: Turizem Bohinj.

Seniki - so manjše stavbe za spravilo sena na oddaljenih travnikih in vaških senožetih. Običajno so polni sena, ki čaka, da ga v zimskih mesecih odpeljejo kmetje domov za krmo živini. Postavljeni so na kamnit temelj, stene so zložene iz okroglih brun ali desk, stavba pa je pokrita z leseno, dvokapno streho116.

Svisli - svisli naznanjajo vaške pašnike in travnike, stoje pa ponekod tudi na planinskih senožetih, le v drugačni arhitekturi. Stanovi - Za senožetne planine117 so značilni pritlični iz kamenja zidani ali leseni stanovi118 ali hišice, kjer je bil prostor za pastirja in v času košnje tudi za kosce. Stanovi imajo pogosto v podstrešnem delu senik. Stanovi imaj pogosto v podstrešnem delu senik. Streha je strma brez čopov in kritina na objektih je lesena. V stanu je bil prostor za odprto ognjišče, ki je bilo v preteklosti leseno, za pograd, klopi ter v ločenem prostoru prostor za shranjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Na spodnjih in visokih planinah je obliko pastirjevega bivališča narekoval sam teren (Slike 21).

115

Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 21. Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 63. 117 Za Bohinjska kmečka gospodarstva je bila v preteklosti, in v določeni meri še danes, značilna večstopenjska paša – spomladi in do snega so pasli na senožetnih planinah, nato na spodnjih planinah in v višku poletja na visokih planinah. Iz visokih planin so se v dolino vračali spet preko spodnjih in senožetnih planin. 118 Tone Cevc je v Zborniku referatov mednarodnega simpozija Bohinj 7. – 9. 6. 1995 z naslovom “Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah” zapisal, da je bohinjski stan značilna stavba v tamkajšnjih planinah, da je postavljen na dveh, štirih ali več stebrih – “kobilah”, da odprt prostor pod kočo daje zavetje živini, nadstropna enoprostorna brunarica pa pastirju, ki v njej biva, kuha in spi. Stavba je velika 4,5 x 4 m, da ima v notranjščini leseno odprto ognjišče z vratilom – “cganom”, na katerega se obeša kotel. Pastirjev pograd leži nasproti vhoda. Bruna sten so zmozničena, streha pa napravljena “na kašto”. V planinah srečujemo zelo različne različice koč, ki se vedno idealno prilagajajo terenu. Stavba se lahko postavi kjerkoli – na raven ali na poševen teren, in je v slednjem primeru koča podprta le z dvema stebroma. Nadstropnim stanovom so zaradi večjega števila živine na paši začeli dodajati enokapne strehe. Zaradi postavitve in organizacije prostorov ter enostavne gradnje lahko bohinjske stanove uvrstimo med zelo stare stavbe Osrednjih in Vzhodnih Alp. 116

45


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Slike 21: Stanovi na Bohinjskih planinah119

Vir: Turizem Bohinj.

Značilni so leseni stanovi »na kobilah« ‐ na lesenih pilotih postavljeno bivališče za pastirja, pod njim pa prostor za živino, ki so ga včasih zaprli s kamnitim zidom. Stanovi »na kobile« imajo streho pogosto na čop ter vhod v stan potisnjen globoko pod napušč. Nekatere planine poznajo tudi pritlične iz kamna zidane stanove – zatrepi so lahko pozidani in ometani ali opaženi s pokončnimi deskami. Kritina so skodle ali deske. Na nekaterih planinah so poleg stanov »na kobilah« še pritlični leseni hlevi iz tesanih brun. Cevc120 opisuje, da so v drugačnih razmerah kot na senožetnih planinah nastajala pastirska selišča na »spodnjih« in na »zgornjih« planinah, kjer je zaradi oddaljenosti arhitektura strogo premišljena, podrejena namembnosti in uglašena s terjatvami srenjske skupnosti.

Sirarne - so najmlajše stavbe na bohinjskih planinah. So večje od pastirskih stanov in hlevov, postavljene na sredo pastirskega selišča - dominantni objekti. Vedno so zidane. Sirarna ima navadno dva prostora: sirarno – prostor za predelavo mleka in klet – prostor za shranjevanje sirov, novejše imajo v nadstropju prostore za sirarja - majarja ali majarico ter pomočnike.121 Do sirarce je danes navadno napeljan vodovod, svoje dni pa so morali pastirji nositi vodo v sirarno v lémpah. V večjem prostoru je običajno ognjišče z velikim bakrenim kotlom, obešenim na vratilu. Nasproti ognjišču stoji nekakšna miza, preša, za stiskanje sira v lesenem obodu. Iz sirarce pridemo v klet, kjer stoji zidano korito s slano vodo, slanamurjo, ter več polic za spravljanje hlebov sira.

Kašče - so včasih uporabljali za shranjevanje hrane in pridelkov. Dve lahko vidimo v Srednji vasi in na nemškem Rovtu.

Žage - so gradili za obdelavo lesa. Lepa primera sta danes Andrejčeva žaga in mlin v Stari Fužini ter Košmrljeva žaga v Jereki (Slike 18).

Žičnice - Za spravilo lesa iz Pokljuke in Jelovice so v prejšnjem stoletju zgradili žičnice, ki jih je izumil Lambert Pantz. Ena takih še danes stoji v Soteski.

119

Dedno polje – tipičen bohinjski stan na »kobilah«; stanovi v Planini na Lazu, Planina Ovčarija. Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 69-81. 121 Podatki o kulturni dediščini z oceno stanja je poglavje iz Izhodišč za načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2012–2022, 23. marec. 2012 (vir: http://www.tnp.si/nacrt_upravljanja_tnp/C262/, 14. 4. 2012). 120

46


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.3.1.3 Sakralna stavbna dediščina Bohinja Med sakralno stavbno dediščino Bohinja122 so uvrščene številne cerkve123, kapele, znamenja, pokopališča in župnišča ter freske na fasadah. Za Bohinj je značilno, da večino kulturne (stavbne) dediščine najdemo v cerkvah, ki so največkrat v temeljih srednjeveške124. Gradbena dejavnost se je posebej razmahnila v času gotike, ko so nastale nove cerkve, starejše pa so dobile nove gotske elemente. Bogata poslikava s freskami v nekaterih cerkvah je delo številnih potujočih mojstrov, ki so v Bohinj skupaj s trgovci prihajali predvsem iz Furlanije. Zadnji umetniški razcvet se je zgodil v obdobju baroka. Cerkve so bile barokizirane ali so dobile nove elemente (zvonike, vhodne lope, »zlate« oltarje).

Cerkev sv. Janeza Krstnika (Slike 22 in Priloga 1) ob Bohinjskem jezeru je zaradi slikovite lege v naravi ena najbolj znanih, priljubljenih in dragocenih cerkva125, največji kulturni spomenik v Bohinju126. Slike 22: Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz

Vir: Turizem Bohinj.

Skupaj z mostom in značilnim pogledom na Bohinjsko jezero je postala simbol Bohinja. Prvotna cerkev, zgrajena v romarskem slogu z ravnim lesenim stropom, je stala že v 13. stol. Današnji prezbiterij so pozidali okoli leta 1440, ladjo obokali v začetku 16. stol. (1520), baročni zvonik pa dogradili leta 1738127. Glavni, zlati baročni oltar je iz leta 1668, stranska pa iz leta 1635 in 1640. Cerkev krasijo dragocene freske različnih starosti z več plastmi in leseni kor iz leta 1698. V Narodni galeriji v Ljubljani hranijo ostanek nekdanjega glavnega oltarja s kipom sv. Janeza. (Priloga 1)

122

Vseh deset cerkva v Bohinju, ki so umetnostno in zgodovinsko pomembne, stoji na mikavnih lokacijah - nad obrežjem jezera, ob koncu vasi, na rahli vzpetini ali sredi travnika. Krasijo jih freske, tabelne in oljne slike, kipi, rezbarski izdelki in razni umetnoobrtni predmeti v steklu, lesu, kamnu ali kovini. (Rozman, Ksenija. Cerkveni spomeniki v Bohinju, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 139-147) Zanimive so tudi podružnične cerkve, ki jih povezujejo skupne značilnosti, in sicer: čebulasti zvoniki, zlati oltarji, gotske freske, kritina iz macesnovih skodel, tlak iz rečnih kamnov, portal zelenega peračiškega kamna. Pri sv. Janezu in na Nemškem rovtu sta naslikana grba briksenških škofov (vir: www.bohinj.si, 12. 4. 2012). 123 Npr. cerkev: Marijinega vnebovzetja, Bitnje; sv. Miklavža / Nikolaja, Bohinjska Bistrica; sv. Marije Magdalene, Brod; sv. Marjete, Jereka; Najdenja sv. Križa, Koprivnik; sv. Ahaca, Nemški Rovt; sv. Duha, Ribčev Laz; sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz; sv. Martina, Srednja vas; sv. Pavla, Stara Fužina. 124 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 56. 125 Rozman, Ksenija. Cerkveni spomeniki v Bohinju, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 145-146. 126 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 57. 127 Novak, Franci. Bled in Bohinj. 2007, str. 29.

47


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.3.1.4 Memorialna in spominska dediščina Bohinja K memorialni ali spominski dediščini se prišteva javne spomenike in obeležja zgodovinskih dogodkov (npr. narodno osvobodilnega boja), objekte na kraju mrtvih (partizanska grobišča in pokopališča), preproste vojaške objekte (partizanske bolnice), rojstne hiše in domove pomembnih osebnosti, znamenja, kraje zgodovinskega dogodka ali tiste, ki spominjajo na človekovo poselitev in dejavnost. Na strahove prve sv. vojne spominjata pokopališči v Bohinjski Bistrici in Ukancu ter spomenik NOB v Bohinjski Bistrici128. Posebno vrednost ima Zoisova stolpna ura. Na vzpon na Triglav spominja spomenik prvopristopnikom na Triglav. Na simbol slovenstva pa Aljažev stolp129. (Slike 23) Slike 23: Vojaški pokopališči v Bohinjski Bistrici in Ukancu ter spomenik prvopristopnikom na Triglav130 in Aljažev stolp na Triglavu131

Vir: Turizem Bohinj.

2.3.1.5 Naselbinska dediščina Bohinja Razvrstitev bohinjskih naselij132 kaže, da so vasi in zaselki zrasli ob vznožju gora ob potokih in vodnih izvirih, medtem, ko so ravninski del doline, ki je ugoden za kmetovanje, zavzela polja.133 Med naselbinsko dediščino Bohinja spadajo: razložene, gručaste134 in dolinske vasi (Bitnje, Jereka, Nemški Rovt, Ravne, Savica, Srednja vas, Bohinjska Bistrica, Gorjuše, Nomenj, Stara Fužina idr.), zaselki (Lome), planšarska naselja / planine / stanovi / vodni zbiralniki (Jelje, 128

Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 64. Jakob Aljaž (1845-1927), planinec, skladatelj, župnik in iskren rodoljub, je od dovške občine, kjer je župnikoval, za 5 goldinarjev kupil vrh Triglava, dal izdelati (naredil načrt in sam financiral) stolp in ga postaviti na vrh Triglava (22. avgusta 1895). S tem dejanjem je slovenskim goram povrnil in ohranil slovensko podobo. (Jeseničnik, Tomo. Aljažev stolp na Triglavu, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 9) 130 Prvi, ki so se povzpeli na Triglav so bili "štirje srčni možje" iz Bohinja in okolice. Na pobudo znanega slovenskega mecena, barona Žige Zoisa, so na vrh, dne 26. avgusta 1778, stopili: Luka Korošec, Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. 131 Aljažev stolp - Stolp na vrhu Triglava je kovinska valjasta konstrukcija z manjšimi okni in vrati na zapah, s stožčasto streho in zastavo z letnico 1895 na vrhu. Postaviti ga je dal Jakob Aljaž 7. 8. 1895 kot zavetišče pred strelo in kot simbol slovenskega lastništva – mejnik proti germanizaciji naših gora. (Mencinger, Borut. Naravni parki Slovenije. 2004, str. 15) 132 Ta naselja so bila pred več kot dvema tisočletjema in pol seveda majhna, a predstavljala so eno najpomembnejših železarskih središč. (Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 15). 133 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 21. 134 Gručaste bohinjske vasi in zaselki, ki so nastale z drobljenjem velike posesti, so po notranji strukturi navidez neurejene, v resnici pa so postavljene hiše in gospodarska poslopja premišljeno, predvsem prilagojeno razgibanemu reliefu. Stavbe so postavljene po plastnicah zemljišča, vhodi so na podolžni strani stavbe. Domove povezujejo poti, kolovozi, prav tako prilagojeni terenu, kar še krepi zavest svobodno oblikovanih vasi in zaselkov. Ti nimajo pravega vaškega središča, ne poudarja ga niti cerkev, ki stoji ponavadi na robu naselja (Stara Fužina, Bitnje, Bohinjska Bistrica). Skrita je tudi celostna podoba vasi, ker jo zakrivajo krošnje sadnih dreves. (Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 26-27). 129

48


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Konjska dolina, Konjščica, Zajamniki, na Šehu, Praprotnica, Uskovnica, Mišeljska planina, Blato, Dedno polje, Ovčarija, Velo polje, Viševnik, Voje idr.), kozolec toplar (skupina kozolcev pod vasjo Studor) ipd. (Slike 24). Slike 24: Vasi Jereka in Nemški Rovt, Planini Konjščica in Zajamniki

Vir: Turizem Bohinj.

2.3.1.6 Kulturna krajina Bohinja H kulturni krajini se uvršča kmetijsko in poseljeno krajino, ki jo sestavljajo obdelana polja, travniki, senožeti in pašniki, dolinska naselja in pašne planine z značilnimi hišami, gospodarskimi poslopji, stanovi in pomožnimi kmetijskimi objekti135. Krajino Bohinja in njegove okolice je sooblikoval človek, vtisnil ji je tisočletni pečat svojega dela, svoje bivanjske kulture. Krajina je ogledalo ljudi in naroda, ki na njej živi; je najbolj avtentično merilo njene ustvarjalnosti.136 Posebna vrednota kulturne krajine je arhitekturno izročilo, pisan splet drugačnost in stavbnih značilnosti – avtohtoni karakter bohinjske hiše, stoga in značilnega stavbnega izročila pastirjev visoko v gorah. Na Slovenskem najbrž ni pokrajine, ki bi bila bolj povezana s planinami, kot je Bohinj, saj je bila živinoreja zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje za to alpsko kotlino vselej najpomembnejša gospodarska dejavnost137. Bohinj je bil vključen v planinsko pašništvo, eno glavnih gospodarskih panog Bohinjcev v preteklosti,138 zato so zavarovane kot nepremične kulturne vrednote planine139 / stanovi / sirarne / razvaline (npr. Planine Vogar, Jezerce, Osredki, Vodični vrh, Za Liscem, Suha, Poljana, Javornica, Četeže, Mošenjska in Bitenjska planina ter Ravenska in planina za Črno goro idr.); pa tudi ambient cerkve sv. Janeza Krstnika; Triglavski narodni park - območje Julijskih Alp ter Krajinski park Fužinarsko Studorske planine140. (Slike 25) Slike 25: Triglavski narodni park, Krajinski park Fužinarsko Studorske planine, planini Vogar in Jezerce

Vir: Triglavski narodni park.

135

MOP, Začasne upravljavske smernice TNP, 12. januar 2012, str. 27. Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 143. 137 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 21. 138 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 12. 139 Stavbno izročilo pašnih planin se razlikuje od povečini zidanih na niže ležečih bohinjskih senožetih in na visokih planinah Spodnjih Bohinjskih gora, do lesenih stanov in hlevov Fužinskih planin. (MOP, Začasne upravljavske smernice TNP, 12. januar 22012, str. 27.) 140 Krajinski park obsega območje planin s pripadajočimi pašnimi površinami: Blato, Dedno polje, Jezero, Laz, Velo polje, Viševnik, Vodičen vrh. ipd. 136

49


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Alpska kulturna krajina je tako kot drugod tudi v Bohinju in nad njim na številnih krajih opuščena in propadla, spremenjena zaradi gospodarskih in socioloških pretresov, boleče razvrednotena v svoji kulturni dediščini. Konec sožitja med človekom, naravo in gospodarsko kulturo je porodil žalostne posledice: popolno razvrednotenje dela na zemlji, opuščanje paše, propadanje in zaraščanje planin, padec živinoreje in sirarstva, razprodaja zemlje in stavb, vdor nove miselnosti in alpskih pokrajin odtujenega obnašanja. Na številnih krajih je pokrajina zapuščena, zanemarjena in zaraščena, ker so jo pokupili ljudje, ki jim je zemlja le statusni in lastniški simbol ne pa elementarna vrednota za preživetje. S poplavo počitniških hiš je alpska krajina izgubila pridevnik kulturna; umirjeni, alternativni, blagi turizem, ki se spodbuja s strani TNP, pa svoje bistvo in vir zaslužka.141

2.3.2 Snovna premična dediščina Bohinja Premična dediščina se najpogosteje pojavlja v muzejih in muzejih na prostem. Opazujemo jo lahko tudi na razstavah oziroma v razstaviščih. Sestavljajo jo orodja, orožja, stavbna oprema, bivalna oprema, predmeti za pripravo, uživanje in shranjevanje hrane, oblačila in posebni predmeti, stroji in naprave ter geološki predmeti.

Oplenova hiša - stegnjeni tip bohinjske hiše, kjer sta pod eno streho združena bivanjsko in gospodarsko poslopje, predstavlja življenje v Bohinju nekoč142 (glej poglavje 2.3.1.2).

Planšarski muzej - v Stari Fužini je muzej sirarstva in planšarstva v Bohinju (Slike 26). Slike 26: Planšarski muzej v Stari Fužini

Vir: Turizem Bohinj.

Urejen v nekdanji vaški sirarni (1883), spominja na tradicijo sirarstva, ki je bila v tej stavbi aktivna vse do leta 1967. Že štiri leta kasneje je bila v njem urejena muzejska zbirka sirarskih in planšarskih predmetov, ki je bila leta 1990 dopolnjena. Na ogled je prvotna sirarska delavnica s sirarsko prešo in vzidanima kotloma za segrevanje mleka. Iz planine Zajamniki je bil delno prenešen lesen planšarski stan z notranjo opremo. Na stenah visijo številni dokumenti in fotografije planin in planšarjev, ki so odraz alpske kulture.

Muzej Tomaža Godca - usnjarski muzej ter predstavljeno obdobje prve svetovne vojne in obdobje NOB v Bohinju.

141 142

Bizjak, Janez: O krajini in o razvojnih možnostih s stališča TNP, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 15. Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 64.

50


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.3.3 Nesnovna dediščina Bohinja ''Nesnovna dediščina143 so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost.''144 Elementi nesnovne dediščine se nanašajo na Bohinjca, človeka, ki je živel, ustvarjal in se razvijal sredi Alp (Tabela 18). Iz Bohinja so šli prvi pristopniki na Triglav, tukaj se je začelo naše gorsko vodništvo in z njim povezan prvi turizem, ustanovljeno je bilo prvo planinsko društvo, v njegovi krajini so iskali in našli svoj ustvarjalni navdih botaniki, pesniki (France Prešeren s Krstom pri Savici), pisatelji (Valentin Vodnik), slikarji (prva upodobitev naše najvišje gore prikazuje Triglav z bohinjske strani), skladatelji, fotografi in filmarji (Prvi slovenski film V kraljestvu Zlatoroga je bil posnet v Bohinju).145 Tabela 18: Nesnovna dediščina Bohinja Govor - govorica oz. narečje bohinjskega človeka146 (planšarsko besedišče) Ustno izročilo - ustno izročilo; ljudsko slovstvo; pripovedništvo; mitologija in bajeslovje Uprizoritve in predstavitve - folklorne turistične prireditve (Kravji bal); ljudski ples in instrumenti; ljudsko petje; igre, šege in navade (tradicija - planšarska kultura); praznovanja; znanje o okolju: o alpskem rastlinskem in živalskem svetu; o vremenu v Alpah; o vodah, ki pritekajo z alpskega pogorja; železovi in drugih rudah; alpskem prostoru; vesolju idr. Gospodarsko znanje in delovne prakse - gradbeniška znanja in veščine (gradnja domačij, stanov, kozolcev, kašč idr.); obrtniška in mojstrska (fajfarstvo, coklarstvo idr.); kmetijska147; gozdarska (žičnice), o kuhanju oglja (kope); o rudarstvu in železarstvu - fužinarstvu; o živinoreji in predelavi mesa (planšarstvo - večstopenjska planinska paša, kolobarjenje paše in košnje - košnja in spravilo sena na visoko ležečih pašnikih, bohinjska cika); planšarska in sirarska (majárjenje, sirarjenje - bohinjski siri (mohant, trapist, ementaler), maslarjenje - maslo, pinjenec, skuta; Sirarska pot idr.); o čebelarstvu (Čebelarska pot) idr. Zdravilstvo, zliščarstvo - Festival cvetja Izdelovanje opreme, orodij, strojev - mlini; žage Lovska in ribolovna znanja – Raubšic Gorništvo, planinarjenje - Festival pohodništva Tovorništvo – furmanstvo Prehrana - kmečka, vsakdanja; praznična Povezovanje - gospodarske skupnosti (srenje); društva (planinska, kulturna, turistična idr.)

143

Nesnovna t.i. tudi živa kulturna dediščina, je dodatno opredeljena kot ''dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter druge državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas''. Slovenski zakon o varstvu kulturne dediščine namesto izraza nesnovna dediščina uporablja izraz živa kulturna dediščina. 144 Konvencija Unesco o varovanju nesnovne kulturne dediščine (vir: http://www.zkds.si/filelib/ Katalog_27_11_10.pdf, 2. 6. 2012). 145 Bizjak, Janez. O krajini in o razvojnih možnostih s stališča TNP, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 15. 146 Bohinjski dialekt se z odtenki spreminja od vasi do vasi. Je izjemno lep in milozvočen. (Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 63) Dožanova je pisala o jezikovni podobi štirih bohinjskih naselij (Dožan, Tatjana. Jezkovna podoba štirih Bohinjskih naselij, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 116-122) in Čop o imenoslovju v Bohinju (Čop, Dušan. Onomastično-lingvistične zanimivosti Bohinja, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 123-128). 147 Po njivah v dolini pridelujejo krompir, žito, tudi koruzo, zelje in krmne rastline. Življenje pa omogoča Bohinjcem predvsem planšarska živinoreja. (Planina, France. Slovenija in njeni kraji. 1964, str. 88).

51


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Najpomembnejše značilnosti nesnovne dediščine Bohinja so podrobneje predstavljene v naslednjih podpoglavjih.

2.3.3.1 Gorništvo v Bohinju Bohinjce so v gore vabila bogata lovišča, dobra paša in rudno bogastvo, povezano s fužinarstvom. Prav te dejavnosti imajo v Bohinju starodavno, v predslovanske čase segajočo tradicijo. O tem pričajo imena gora, ki so neredko keltskega izvora. V največje višine pa si naši predniki niso upali. Tam gori je bil po njihovem prepričanju nekoristni svet groze in pogube. Tam domujejo sovražne sile, ki jim človek ni kos. V 18. stol. - času razsvetlenja, so Rousseaujevemu pozivu sledili najprej znanstveniki in umetniki, ki so si s pomočjo domačinov pričeli utirati poti v visokogorje. Rodil se je alpinizem. Na pobudo Žige Zoisa148 so leta 1778 štirje srčni možje prvi stopili na Triglav.149 Dejanje Bohinjcev Luka Korošca, Matija Kosa, Štefana Rožiča in Lovrenca Willomitzerja je spadalo med prve alpinistične vzpone v Evropi. V stoletju po osvojitvi Triglava se je zgodovina slovenskega gorništva pisala skoraj izključno v Bohinju. Bohinjci so imeli pomembno vlogo pri nadelavi in zavarovanju prvih planinskih poti na Triglav150. Gre za zlato obdobje bohinjskih gorskih vodnikov, ki so v svoje gore spremljali pomembne razumnike in alpiniste tistega časa (Baltazar Hacquet, Karl Zois, Valentin Vodnik, Valentin Stanič idr.). Tudi prvo slovensko gorniško društvo, za katerega pobudo je dal kaplan Ivan žan, Triglavski prijatelji, je bilo ustanovljeno v Bohinju leta 1872. Njegovi člani so zgradili prvo planinsko kočo, Triglavski tempelj, na mestu današnje Planike. Največji razmah (gradnja planinskih koč ter nadelave poti) je gorništvo doživelo po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893. Danes delujeta v Bohinju dve planinski društvi (Srednja vas in Bohinjska Bistrica), pa tudi postaja Gorske reševalne službe in alpinistični odsek. V bohinjskih gorah delujejo še druga planinska društva, ki oskrbujejo koče in poti. Mihalič omenja devetnajst planinskih koč in domov151, ki oskrbujejo obiskovalce s hrano, pijačo, informacijami in nudijo prenočišča. Večino koč in domov upravlja planinska organizacija (Planinska zveza Slovenije - PZS), nekatere posamezna društva. Hišni red

148

Prvobitno je iskal rudna bogastva za svoje fužine, ob tem pa spodbujal tudi druge razsvetljenske aktivnosti. Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 18. 150 Na pobudo bohinjskega kaplana Ivana Žana je vodnik Škantar iz Bohinja 1859 nadelal planinsko pot proti vrhu Triglava, tako da je na najtežjih mestih “popravil naravo”. Smer je izbral, ko je opazoval gamse, kako so jo “ustrigli” v poševni kamin v steni. Domačina Škantar in R. Issler sta 1878 nadelala planinsko pot čez Komarčo nad Savico in naprej po Dolini Triglavskih jezer. (Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 67) 151 Krekova koča na Ratitovcu (1.642 m, PD Železniki), Koča na Soriški planini (1.306 m), Dom dr. Janeza Mencingerja (804 m, PD Boh. Bistrica), Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1.835 m, PD Podbrdo), Turistično naselje Vogel (1.540 m), Dom na Komni (1.562 m, PD Ljubljana, matica), Koča pod Bogatinom (1.513 m, PD Bohinj, Srednja vas), Koča pri Triglavskih jezerih (1.683 m, PD Ljubljana, matica), Zasavska koča na Prehodavcih (2.071 m, PD Radeče pri Zidanem mostu), Kosijev dom na Vogarju (1.054 m, PD Železničar), Koča na Planini pri Jezeru (1.453 m, PD Integral Ljubljana), Koča na Uskovnici (1.154 m, PD Bohinj, Srednja vas), Vodnikov dom na Velem polju (1.805 m, PD Bohinj, Srednja vas), Tržaška koča na Doliču (2.151 m; PD Gorje), Dom Planika pod Triglavom (2.404 m, PD Gorje), Triglavski dom na Kredarici (2.516 m, PD Ljubljana, matica), Blejska koča na Lipanci (pd Bled). Koča pri Savici (653 m, PD Ljubljana, matica) in Koča v Vojah (690 m, PD Bohinj, Srednja vas) imata zaradi nižinske lege značaj dolinskih gostiln in sta oskrbovani v poletni sezoni. (Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 28-35). 149

52


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

zagotavlja, da gre gornik zjutraj spočit in čil na pot. Člani PZS uživajo pri prenočevanju popust. Razen Komne in Kredarice so koče oskrbovane v poletni sezoni, nekatere tudi v času smuke ter ob praznikih in nekaterih vikendih. Nekatere imajo vedno odprto zimsko sobo.

2.3.3.2 Večstopenjska planinska paša, planšarska kultura in košnja v Bohinju Planšarska kultura Bohinja Planšarska kultura152 opominja na dolgo planšarsko tradicijo Bohinja, zlasti s predmeti materialne kulture kakor tudi s planšarskim besediščem. Večstopenjska planinska paša je povezana s tradicijo živinoreje v Bohinju, kjer so pozimi živino redili v hlevih, drugi del leta pa so jo pasli, in sicer zgodaj spomladi na skupnih vaških pašnikih, pozno spomladi na pašnikih v nižjih planinah, poleti v visokih planinah, zgodaj jeseni na pašnikih in travnikih, pozno jeseni na travnikih v senožetnih planinah ali rovtih, zatem pa do snega na pašnikih in travnikih okoli vasi153.

Služnostne pravice in večstopenjska planinska paša v Bohinju Tradicija je, da imajo najstarejše bohinjske vasi v posesti najvišje in najboljše planine blizu naravne gozdne meje (Fužinarske planine), medtem ko so mlajše bukovske vasi pridobile nižje planine. Tradicija je pravica do izkoriščanja bohinjskih planin – nanje smejo gnati le tisti pašni upravičenci, ki so si to pravico pridobili z dedovanjem kmetije, ki je imela to pravico že prej. Pašni upravičenci upravljajo in gospodarsko izkoriščajo planine skupno, združeni v pašne skupnosti, srenje154. Pašna srenja je presojala, koliko živine se je smelo prepasti na planini, odločala pa je tudi, kdaj je bilo potrebno urediti novo planino. Sistem pašnega gospodarstva, da bi najbolje izkoristili naravne pogoje za planšarstvo, je narekoval, da so uredili planine v stopnjah. Najprej so izkoriščali v bližini vasi srenjske pašnike, nekaj više so uredili senožeti – rote in nižje planine (1.200 do 1.400 m), najvišje pa visoke planine, kjer je ostala živina skoraj dva meseca in se okrepila – postala odporna za vselej. Spomladi, na sv. Florijana (4. maja), so gnali prvič na pašo na vaške srenjske pašnike. Zatem se v prvi polovici junija vsaj nekateri planšarji selijo z živino na senožetne planine. O Sv. Petru (29. junija) so basali (gnali) vso živino na spodnje planine, v začetku julija so se iz spodnjih odpravili na zgornje planine. Živina se je vrnila v isti vrsti: ob Mišelu (29. septembra) je zapustila visoke planine in se ustavila za nekaj dni na spodnjih planinah, od tam so gnali živino še na senožeti, kjer je ostala na paši do prvega snega, šele na to so šli z živino na domače vaške pašnike. Bohinjci pasejo danes večji del govejo »zmolzno« in jalovo živino, čeprav so še v začetku 20. stol. ponekod pasli tudi ovce, koze in konje. Sredi 18. stol. so prepasli v bohinjskih planinah približno 4.000 glav živine letno.

152

Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 35-38. Vir: http://www.zkds.si/filelib/Katalog_27_11_10.pdf (15. 4. 2012). 154 Združevanje vaščanov v gospodarske skupnosti, srenje, je bil odgovor na trde razmere v gorskem okolju. Vzajemna pomoč v planini ni samo obveza slehernega srenjana, je tudi nuja, da se planina obdrži in da pašnikov ne zarastejo šavje in grmovje. 153

53


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Májarjenje - májar in májarca Osebi, ki skrbi za živino v planini, jo zaganja na pašo, jo molze, krmi prašiče in po določenem zapovrstju pomaga sirarju v sirarni155, pravijo v Bohinju májar, ženski pa májarca156. Majárit so hodili v planino največ člani domače družine (samski strici ali tete), dékle ali hlapci ali so majarco157 poiskali v domači ali sosednji srenji. Majarjev dan na zgornji planini se je začel zelo zgodaj. Prvo jutranje opravilo je bila molža. Po zajtrku se je zagnalo živino na pašo, na dnino, kakor so se poprejšnji dan dogovorili. Živino so pustili na paši in odšli nazaj k stanovom. Spotoma so nabirali suhljad za kurjavo in zelišča za čaj. Nato so pod stanom počistili gnoj in si pripravili obrok za kosilo. Okoli dveh so šli po živino in se vrnili z njo blizu pete ure. Nato so krave pomolzli in mleko odnesli v sirarno. Zgodaj so odšli spat, saj so vstajali, ko je zora naznanjala dan. Drugače so potekala opravila na spodnji senožetnih planinah, kjer so pomagali pri obdelovanju njiv, pri setvi, žetvi, košnji in gnojenju. V planinah so pletli, mnogo peli in plesali. Pravijo, da ni vsakdo primeren za planino, saj majar odgovarja za zaupano živino, delo ga prekali, vlije mu samostojnosti, iznajdljivosti in poguma. Kdor nima teh lastnosti, na planini ne vzdrži. Pred II. sv. vojno je bilo na 46 planinah 230 planšarjev, leta 1958 manj kot 30 planinah samo še 126 in leta 1980 le še 50.

Sirarstvo skozi čas Za bohinjsko kmečko planinsko gospodarstvo je bil izkupiček od prodaje sira, masla in sira mohanta izjemno pomemben vir za preživljanje. Maslarjenje je imelo do konca 19. stoletja, ko so maslo prodajali v Trst in druge kraje, prednost pred sirarstvom. Po letu 1873 so se na pobudo bistriškega župnika Janeza Mesarja oprijeli skupnega (zadružnega) sirarjenja158, ki je začelo v povojnih časih usihati. Dandanes se po sili razmer planšarji spet vračajo k zasebnemu sirarstvu in radi prodajajo mimoidočim turistom mleko in domač planinski sir (na Uskovnici, Velem polju, Lazu, Ovčariji).

Planine danes Planinske srenje so se ohranile do današnjih dni in jih sestavljajo pašni upravičenci ene, dveh ali celo več vasi. V Bohinju je živih danes kar devet pašnih skupnosti159, ki posedujejo več deset planin. 155

Poprej, ko je bilo več živine, so na začetku pašne dobe v planini pridelali toliko mleka, da so ponekod posebej sirili mleko jutranje in posebej mleko večerne molže. Pri vsakem sirjenju je pomagal sirarju pri delu v skupni sirarni drug majer. … To zaporedje je uravnavala količina mleka, ki jo je planšar oddal sirarju v predelavo. (Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 80.) 156 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 89-91. 157 Noša planšarjev in planšaric je bila v navedenem obdobju podobna kot v dolini, le da na planini ob nedeljah niso nosili pražnjih oblek, ker bi se pri delu poškodovale in umazale. Predvsem ženske pa so si na planino nesle s seboj kaj več oblek, saj so se morale zaradi rose in dežja po večkrat preobleči. Tako so pred prvo vojno jemale s seboj po 4 do 5 kril z modrcem, 3 do 4 rokavce, po dvoje spodnjih kril, več parov nogavic, 3 do 4 rute in vsaj še ene coklje. Nepogrešljiv dodatek planšarjev, ki gonijo živino, pa je tudi še zdaj palica. (vir: http://www.etnomuzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_46_makarovic_kmecka.pdf, 7. 7. 2012). Novak, Anka v prispevku Življenje in delo planšarjev v bohinjskih gorah (1989, str. 138) piše, da so bile majerice in majerji, posebno pa še sirar, na planini čedneje oblečeni kot doma. 158 Na Bitenjski planini so ustanovili prvo sirarsko družbo. V začetku 20. stoletja so imele vse večje planine sirarne, od leta 1930 naprej sezidane po načrtih. 159 Za primer postavimo eno izmed njih: Studorska srenja – združeni vasi Studor in Stara Fužina, ki imata okrog vasi skupne srenjske pašnike, nad vasjo leže róti (550 do 1.050 m: Voje, Blatca, Ukanc, Vogar, Rudnica), še više leže »spodnje planine« (1.150 do 1.500 m: Blato, Hebed, Vodični vrh, Grintojca, Vrtača in Trstje), najvišje ležeče so »zgornje planine« (1.450 do 1.600 m: Pri jezeru, Dedno polje, Viševnik, Ovčarija, Laz in Tosc). Druge srenje so še: Srenjska, Češnjiška, Bukovska, Bitenjska, Rotarska, Ravenska, Bistriška in Nomenjska. (Cevc, Tone: Bohinj in njegove planine. Radovljica: Didakta, 1992, str. 39-45).

54


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Mik planin je največji poleti, ko bujno cveti gorsko cvetje, ko poživlja gorske pašnike cinglanje kravjih zvoncev in vabijo planšarska opravila v »gorski vasi« ali na planini. Vsaka ima svoje prednosti – bodisi lep razgled (Krstenica, Viševnik), arhitekturne posebnosti (Velo polje, Laz, Dedno polje, Za Črnim vrhom), možnost srečanja z majarji in majaricami in starim sirarskim orodjem – modeli za maslo, starosvetne pinje za metenje masla, žehtari za mleko in sklede za kisanje mleka, ki jih lahko vidimo tudi v Planšarskem muzeju v Stari Fužini160.

Košnja v rovtih Potem, ko so bila najtežja poletna kmečka opravila končana, njive požete in zorane, je čakala Bohinjce še košnja v rovtih161. Tja so se odpravili po sv. Jakobu vsi domači, pomagat so prišli tudi sorodniki in sosedje. Na vsak večji rovt je šlo 6-8 senosekov in 3-4 grablovcev. Hišica jih je pričakala pripravljena; za gospodarja je bil prostor v hišici, vsi drugi so spali na senu nad hlevom ali v svislih. Kosili so teden ali še več dni. Začenjali so zgodaj zjutraj, ko je bila na travi še rosa, končali so pozno popoldne. Ko so senoseki pokosili en red in prišli na rob rovta, so radi zapeli in si napolnili pipe. Sproti sušeno seno so znosili v rjuhah nad hlev ali senik. Pozimi so spravili seno z vozovi ali sanmi (samotežneki) s senožeti domov.

Planina Krstenica Izpostaviti velja ohranitev večstopenjske planinske paše162 na visokogorski planini Krstenica, kjer se je zaradi prizadevanja posameznikov in Agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik, navkljub spremenjenim družbenim in gospodarskim okoliščinam, ohranila tudi visokogorska paša živine in tradicionalna predelava mleka v zadružni obliki, torej s skupno skrbjo za živino in predelavo mleka. Obstoj krsteniške visokogorske paše ima velik pomen za ohranjanje gospodarskega znanja o kolobarjenju paše in košnje po vaških, senožetnih, nižjegorskih in visokogorskih pašnikih in travnikih ter za ohranjanje znanja izdelave sira (vrste trapist, ementaler, mohant), masla, pinjenca in skute. Visokogorska paša ima izreden pomen tudi za ohranjanje kulturne pokrajine v Triglavskem narodnem parku. Prav zaradi te se posamični rejci odločajo za avtohtono bohinjsko ciko. Življenje in delo na planini Krstenica povečujeta sonaravno turistično ponudbo v Bohinju in širšem alpskem prostoru.

2.3.3.3 Tovorništvo v Bohinju Značilno je bilo tudi tovorništvo163, ki ga opisuje Mencinger164: “Na tovorništvo se je napotila vselej večja družba (tovornikov), ki je bila tudi koliko toliko oborožena. Tovorna živina, starega težkega bohinjskega plemena, je stopala po ozki stezi zaporedoma, konj je hodil za konjem in vsak je nosil na vratu velik zvonec, da se je daleč razlegal tovorniški klopot in da so pravočasno na primernih prostorih vstran stopili tovorniki, ki so tovorili naproti. Ko se je 160

Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 46-47. Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 83-85. 162 Vir: http://www.dedi.si/dediscina/435-vecstopenjska-planinska-pasa (7. .7. 2012). 163 Tudi danes oskrbujejo Kočo pri Triglavskih jezerih s tremi konji, ki gredo na pot s svojim vodnikom vsak dan in prenesejo na kočo med 150 do 200 kg živeža (Razgovor z vodnikom konj, ki nosijo tovor iz Planine Blato na Kočo pri Triglavskih jezerih, 1. 7. 2012). 164 Mencinger, Janez: Moja hoja na Triglav, Ljubljana, 1897; V: Cevc, Tone: Bohinj in njegove planine. Radovljica: Didakta, 1992, str. 55-57. 161

55


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

blago razpečalo, so Bohinjci naložili blago za dom, vino, sladivo, nakit in karkoli jim je bilo naročeno. Nihče se ni vračal prazen. Ko so prišli na vrh Bače in odšli v domačo dolino, tedaj so že v Bistrici zaslišali konjske zvonce in to jim je bilo oznanilo, da bodo tovorniki doma v dveh, treh urah. Takoj so ženice pristavile k ognju bravino ali suho meso in umesile maslene pogače, domačini pa so pripravili najboljšo zob za konje. Zakaj vse kar prihaja, bo lačno; ker onkraj Bače je hrana in krma slaba in čim slabša, tem dražja.«

2.3.3.4 Čebelarstvo v Bohinju Čebelarji v Bohinju so podobno kot drugje na Kranjskem čebelarili v kranjičih ali »dilarcah«.165 To so bili iz desk zbiti zaboji, 28 cm široki, 12 cm visoki in dolgi 65 cm. S prislovično bohinjsko trmo in oklepanjem starega in preizkušenega se je ta način čebelarjenja v manjšem obsegu ohranil do današnjih dni. Župnik iz Bohinja, Luka Porenta (1823-1882) je spremenil Dzierzonov podolžni panj – kranjič in Kranjska kmetijska družba ga je priznala kot najprimernejšo obliko panja. Porentovo čebelarstvo je bilo celo za sedanje razmere obsežno (100 do 300 panjev), čebelaril pa je predvsem za prodajo čebel, kasneje se je temu pridružila še vzreja in prodaja matic. Matice iz Bohinja, ki so jih vzrejali Matija Ravnik Urbanic, Jernej Malej – Malejev z Broda in Matevž Bevc iz Bohinjske Bistrice, so zaslovele po kvalitetnih lastnostih. Po končani in običajno obilni ajdovi paši je bil v Kranju v začetku avgusta čebelarski sejem. Leta 1883 je bilo na Jesenicah ustanovljeno Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko, katerega člani so bili tudi nekateri Bohinjci. Med najbolj znanimi čebelarji so imena: Janez / Jan Strgar – Šprahov iz Bitenj (navdušil ga je učitelj in upravitelj Martin Humek, ki je med Bohinjci propagiral sadjarstvo in čebelarstvo; na Janovo pobudo so leta 1901 v Bohinjski Bistrici ustanovili Čebelarsko društvo Bohinjska Bistrica) in brat Anton - Tonej, Rudolf Zupan – Nečestov iz Gorjuš (vzgojitelj matic – najčistejše kranjske sivke) idr. Zaradi lastnih potreb in potreb bohinjskih čebelarjev je Strgar stalno zaposlil mizarja, ki je izdeloval satne okvirčke, kranjiče (tipiziral 30 cm širine, 16 cm višine in 70 cm dolžine), plemenilčke in druge panje. Jan Strgar je prodajal tudi v tujino. Leta 1908 je bil na 53. shodu avstroogrskih in nemških čebelarskih učiteljev s spremljajočo čebelarsko razstavo za razstavljene eksponate nagrajen z veliko srebrno ogrsko državno medaljo, srebrno medaljo čebelarske zveze in častnim darilom, medtem ko je brat Anton za svoje eksponate prejel srebrno medaljo Badenskega deželnega čebelarskega društva in srebrno medaljo z diplomo Nemške čebelarske zveze. To je bil velik uspeh za bohinjska čebelarja, ki je do svoje smrti (leta 1955) prejel čez 200 odlikovanj. V času prve svetovne vojne je čebelarstvo zastalo, Jan Strgar pa je bil vpoklican v vojno, v času od 1917-1918 je bil čebelarski učitelj za vojne invalide na mariborski sadjarskovinogradniški šoli v Mariboru. Med vojnama je matice poslal celo v Avstralijo in v Ameriko. Po vojni je postal Bohinj idealen za vzgojo čiste Apis Carnice, tj. kranjske sivke. Plemenilne postaje so rasle kot gobe po dežju in med letoma 1900 do 1975 jih je bilo v Bohinju 165

Serajnik, Mišo. Bohinjski muharji, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 85-91.

56


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

registriranih kar 12. Po vojni je poslal Strgar čebele z zračno ladjo Zeppelin celo v daljno Brazilijo. S sivko je tedaj zalagal najpomembnejše čebelarje sveta. V času od leta 1930 do 1945 je bil Jan Strgar podpredsednik Mednarodne čebelarske lige v Kairu in svoje članke objavljal v najpomembnejšem svetovnem čebelarskem tisku. Leta 1922 je v društvo pristopil Jože Sušnik – Smrekarjev z Broda, in leta 1927 postal tajnik društva, kar je opravljal do leta 1957, ko je bil izvoljen za predsednika družine. Z močno Strgerjevo podporo je kasneje postal vodilna osebnost pri vzreji matic. Čebelarjenje je bohinjskemu kmetu predstavljalo dodatni prihodek, ki je izboljševal skromno življenje. Leta 1938 je bil posnet dokumentarni film o bohinjskih čebelarjih, vendar žal niso zbrali dovolj denarja za njegov odkup. Leta 1940 naj bi bil v Bohinjski Bistrici slovenski čebelarski tabor, ki ga je žal kljub vsem pripravam preprečila II. sv. vojna. Leta 1941 so Nemci zasegli kroniko čebelarskega društva Bohinjska Bistrica, čebelarstvo pa je skorajda propadlo. Po vojni je prihajalo veliko povpraševanje (predvsem iz Anglije in Nizozemske) po »kranjici«, žal pa Strgar ni dobil dovoljenja za izvoz čebel in matic. Trgovino s tujino je imel popolnoma omejeno, na domačem tržišču pa skoraj nič možnosti. Društvo se je tega leta preimenovalo v Čebelarsko družino Bohinjska Bistrica in se lotilo obnove plemenilne postaje Za gradcem nad jezerom. Jože Sušnik – Smrekarjev z Broda in Janez Podlipnik – Skočirjev s Savice, sta jo vodila, nadzirala kvaliteto in izvajala selekcijo. Leta 1953 je bila v Bohinjski Bistrici »Sadjarsko čebelarska razstava«, ki je bila močno obiskana. Leta 1986, ob 85-letnici obstoja, so organizirali »Čebelarski raziskovalni tabor« v Bohinjski Bistrici. Sodelovalo je 36 mladih raziskovalcev in mentorjev. Čebelarska učna pot Bohinj166 (oblikovana leta 2011) vam omogoča spoznati zgodovino in sedanjost čebelarstva v Bohinju ter degustirati in nakupiti okusne medene izdelke in pridelke.

2.3.3.5 Piparstvo - fajfarstvo v Bohinju Izdelovanje pip oziroma fajf na Gorjušah v Bohinju je ena najstarejših in najbolj samosvojih domačih lesenih obrti na Gorenjskem167. V pisnih virih se ta tradicionalna ljudska obrt prvič omenja v 18. stol. Izdelovanje fajf na Gorjušah se je najbolj razmahnilo konec 19. in v začetku 20. stol., ko naj bi se s to obrtjo ukvarjalo kar od 14 do 20 piparjev. Najbolj priznani izdelovalci so se fajfarstva izučili pri »Grabnarju«, tradicija pa se je najdlje ohranila pri »Koritarju« in pri »Švebu«. Proces propadanja se je začel kmalu po II. sv. vojni.168 Za gorjuške pipe so v preteklosti najpogosteje uporabljali jelševe korenine ali grče, pa tudi grče breze, tise, pušpana ali brinja169. V novejšem času se uporablja čim starejši les zelenike in zlasti hruške. »Štikanje« - okrasitev fajfe z biserno matico ali školjčno lupino je najbolj zahtevno in zamudno delo. Za okovje in pokrovček so uporabljali kovinsko zmes z bakrom, medenino, alpako, kositer; v času po II. sv. vojni celo čisto srebro170. 166

Čebelarska učna pot Bohinj (vir: http://www.bohinj.si/si/Tematske_poti/print, 10. 7. 2012). Jovan, Janko. Piparstvo. V: Domače obrti na Kranjskem, Dom in svet 1904, str. 422-426. 168 Korošec, Anja. K zgodovini gorjuškega fajfarstva, V: Bohinjski zgornik II 2012, str. 93. 169 Orel, Boris. Piparstvo na Gorjušah v Bohinju – naša stara domača obrt. (vir: www.etnomuzej.si/.../slovenski_etnograf_20_21_1951_orel_piparstvo, 25. 5. 2012) 170 Material so kupovali v Ljubljani, Kranju, Radovljici in v Bohinjski Bistrici, dobivali pa so ga tudi iz tujine. Gorjuške pipe so okrašene tudi s posebnimi vložki iz bisernice ali školjčne lupine, pa tudi iz kovine. Že od nekdaj je pri pipah priljubljena njihova raznovrstnost. 167

57


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Najznačilnejša gorjuška fajfa je vsekakor čedra, ki je po tem imenu znana ne samo na Slovenskem, ampak tudi na Tirolskem in na avstrijskem Štajerskem ter Koroškem. Za gorjuško čedro je značilna kratka in ravna cevka, zlasti pa stisnjena oblika same pipe. Naslednja gorjuška fajfa je štәbalca, ki jo spoznamo po kratki in ravni cevki ter po obliki fajfe, ki je podobna nekakšnemu lončku ali posodici, spodaj pa ima razmeroma gladko površino. Po angleškem vzorcu je oblikovana pipa z imenom fajfur (spodaj ima izrastek ali popek). (Slike 27) Slika 27: Gorjuške pipe: čedra, štәbalca in fajfur

Vir: http://www.kamra.si/Default.aspx?region=2&module=5&id=390

Gorjuško fajfarstvo je izrazito hišno delo, domače rokodelstvo, ki je nastalo v posebnih družbeno-gospodarskih razmerah in je zajelo predvsem delavca in malega kmeta.

2.3.3.6 Kulinarične posebnosti Bohinja Kulinarične posebnosti Bohinja so povezane z živinorejo - predelavo kravjega mleka (bohinjski sir, mohant in skuta idr.); predelavo mesa (bohinjska zaseka, mesni izdelki kot prekajeno meso, klobase, pečenice, krvavice idr.); pa tudi s koruzo bohinjko trdinko iz katere se skuhajo tradicionalni bohinjski žganci, ki se jedo s kislim zeljem ali sladkim mlekom. Za Bohinj so značilni tudi med in medica ter potice; pa tudi domača žganja in zeliščni pripravki. Vode Bohinja skrivajo postrvi, jezero pa zlatovčico, ki je še posebno okusna, pečena v koruzni moki, tako kot postrv.

Bohinjski sir je posebna vrsta ementalskega sira171, ki ga pridelujejo v Bohinjski sirarni v Srednji vasi v Bohinju pod zaščitnim znakom stilizirane oblike podobe starega planšarja iz konca prejšnjega stoletja. Značilen hleb je težak od 45 kg do 55 kg, v premeru meri okrog 60 cm, visok je od 8 cm do 15 cm. Hleb je rahlo izbočen, njegova skorja je čvrsta, gladka in suha ter zlatorumene barve. V notranjosti je sir slonokoščene do rumene nesvetleče barve, z gladkimi okroglimi luknjami (očesci) premera od 5 mm do 15 mm. Luknje so srednje do precej goste in enakomerno porazdeljene v hlebu. Okus in vonj sira sta prijetna ter spominjata na orehe.172 (Slike 28)

171

Bohinjski sir spada v skupino trdih sirov. Narejen je iz zdravega bohinjskega mleka, ki je pridobljeno v čistem naravnem okolju. Tehnološki postopek izdelovanja sira v veliki meri ohranja tradicionalen način izdelovanja in negovanja sira. Vsak hleb sira se še vedno ročno obdela in neguje. Zori več kot mesec dni. V času zorenja pridobiva na značilnem okusu, po katerem se razlikuje od drugih sirov. 172 Bohinjski sir, vir: http://www.sir.si/o_bohinjskem_siru.html (4. 4. 2012).

58


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Slike 28: Bohinjski sir

Vir: Bohinjska sirarna

Mohant173, polmehki sir belo-rumene barve, ostrega, agresivnega vonja in pikantnega okusa, narejen iz posnetega kravjega mleka,174 izhaja iz kmetije v Podjelju. Poleg skute se je iz kislega mleka, od starih vrst sira, v Bohinju ohranil ta polmehki sir, ki je naboljši namazan na kuhan krompir. V Bohinju so ga izdelovali175 še pred poznavanjem tehnologije prešanja sirov, sirišče je bilo tradicionalno izdelovano iz telečjih želodcev. Povečini ga uporabljajo domačini in poznavalci sirov. Zanje je mohant tudi naravni antibiotik in sir, s katerim tradicionalno blažijo želodčne težave in krepijo telo. V Bohinjski sirarni izdelujejo mohant le iz mleka enega kmeta. Danes je geografsko zaščiten, zato je na etiketi vsakega od steklenih kozarcev zaporedna številka proizvoda.

Bohinjski žganci, so značilna in najstarejša slovenska jed (Slika 29). Razvili so se iz soka, t. j. na vodi zakuhane koruzne moke in močnika. Pravi bohinjski žganci so narejeni iz koruze trdinke bohinjke, ki ima okroglo črno-rdečkasto zrnje. Moka, pridobljena z mletjem te koruze, ima grobo sestavo in je rjavkasto rumene barve. Včasih koruzne moke niso presejali, vsebovala je še otrobe. Danes gospodinje v Bohinju pripravljajo žgance še vedno na enak način, kot so jih kuhale njihove prababice in stare mame176, vedno kuhajo v istem loncu. 173

Kulturna dediščina – gospodarsko znanje, vir: http://www.zkds.si/filelib/Katalog_27_11_10.pdf (4. 4. 2012). Mleko v kotlu segrevajo od 32 do 35°C. Dodajo sirišče, ki ga še vedno sami izdelajo iz telečjih želodcev. Ko je mleko segreto, ga odmaknejo od ognja, nakar se mleko siri od 20 do 40 minut, nato ga na grobo razrežejo z lesenim nožem in s trnačem zdrobijo do velikosti pšeničnih zrn. Da je sirjenje popolnejše maso vmes lahko dogrevajo, da se sirna masa zgosti in usede na dno kotla. Sirotko delno odlijejo, maso pa z rokami oblikujejo v kepe in dajo v model, ki ga domačini imenujejo štecl, v katerem je prt, ki ga zavijejo čez sirno maso. Potem sirno maso tlačijo z rokami in tako pospešujejo odtekanje sirotke. Sir mohant v modelu obračajo in solijo. Obračanje in stiskanje traja dan ali dva, nato dajo hlebčke mohanta za dva do tri dni sušit v police. Tako sušene hlebčke zložijo po plasteh v lesen škaf. Poln škaf z mohantom prekrijejo s platnenim prtom in lesenim pokrovom ter močno obtežijo s kamni, da iz sira iztisnejo še preostalo sirotko. Iz škafa sirotko odlivajo, ko pa se sirotka preneha izločati, posodo zabijejo s pokrovom in mohant nato zori najmanj štiri do šest tednov spomladi, ter do tri mesece pozimi. Zorenje poteka pri temperaturi 20 do 25°C. Med zorenjem postane testo mohanta homogeno in deluje sveže. (vir://sl.wikipedia.org/wiki/Mohant; 4. 4. 2012) 175 Na območju Bohinja, zlasti v naseljih Podjelje, Nemški Rovt, Brod, Srednja vas, Češnjica in na planinah Zajamniki, Krstenica in Laz se je ohranila izdelava polmehkega sira mohant, ki je tradicionalni sirarski izdelek tega območja. Izdelovanje sira mohant je razširjeno na okrog petnajstih kmetijah občine Bohinj. Vloga sira mohant v življenju, predvsem v gospodarstvu, prehrani in ljudskem zdravilstvu prebivalcev Bohinja, je še slabo raziskana. Prav tako ne poznamo zgodovine oz. starosti te oblike sirarstva. Za ohranjanje te sirarske dediščine in prenašanje znanja skrbi Sirarsko društvo Bohinj, ki je poskrbelo tudi za zaščito tega sira z označbo izvora – geografskega porekla. Največ znanja o pripravi sira mohant se prenaša v družini – s starejših na mlajše družinske člane, na ta način se širijo tudi recepti za njegovo uporabo. (vir: http://www.zkds.si/filelib/Katalog_27_11_10.pdf, 2. 5. 2012) 176 Sestavine za pripravo koruznih žgancev: 60 dag koruzne moke, 2,5 l vrele vode, 2 žlički soli, 15 dag maščobe (olje, mast, maslo ali margarina), 10 dag ocvirkov. Priprava po navodilih bohinjskih gospodinj: Gorenjske ta drobne žgance pripravimo tako, da koruzno moko zakuhamo v vrelo slano vodo. Gospodinje so kepo moke, preden so jo dale v vrelo vodo in v loncu - ko so pripravljale žgance, vedno prekrižale. Ta običaj se je na podeželju ohranil še danes. Kepo koruzne moke nekaj časa pustimo pokrito, da dobro prevre, nato jo na sredini prekrižamo z vilicami, da nastane luknja, skozi katero »privre« voda. Vre naj počasi in ne predolgo, približno pol ure. Nato nekaj žgančnice odlijemo. Vodi, v kateri se kuhajo žganci, pravimo žgančnica, v Bohinju pa odlijač. Pri odlivanju odvečne vode pazimo, da žgančnice ne odlijemo preveč ali premalo. V primeru, da smo odlili premalo, 174

59


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Slika 29: Koruzni bohinjski žganci iz koruze trdinke bohinjke

Vir: Mitja Sodja

Edina možnost za njihovo pokušino je na tradicionalni prireditvi - Kravjem balu. Na kmetih so bili žganci včasih vsakdanja jed, nekakšen nadomestek za kruh. Pogostokrat so predstavljali glavno jutranjo jed pred začetkom večjih del npr. v gozdu, na polju, pred žetvijo ali košnjo, pa tudi na planinah. Najpogosteje so jih jedli v kombinaciji s sladkim mlekom. Danes jih zabeljene z ocvirki, zaseko, tropinicami ali z jajci lahko ponudimo kot samostojno jed ali prilogo h kislemu ali sladkemu mleku, juham, obaram, omakam, pečenkam, kuhanemu kislemu zelju ali repi. Na pomembnost te jedi kaže tudi rek, ki se je ohranil iz tistih časov, napisan v narečju: Žganc ne važe, kam'r pokaže. (Žganci ne lažejo, kamor pokažejo). Mi danes to misel že težko razumemo, pomeni pa, da se je na človeku že od daleč poznalo, da je zaužil pravo mero te hrane. Lačnim otrokom, ki so bili v času priprave žgancev doma in da so lažje dočakali skupni obrok, je mama naredila večkrat svaljek, ki so ga imenovali »žgančk«.177

2.3.3.7 Pripovedi o gorskem svetu nad Bohinjem Star bohinjski pregovor pravi: »Nihče ni tako lep, da se ga ne bi mogli nagledati brez stolca.«. Kadar gledamo s srcem, se nam odpirajo drugačna obzorja, ki jih ne moremo prepoznavati samo z dioptrijo tega sveta. In na enem od najlepših horizontov te vrste se za vsakega Bohinjca zrcali domača bohinjska deželica s svojim jezerom, s prijaznimi vasicami, z najbolj čudovito zelenimi planinskimi pašniki in gozdovi na svetu, obdana z mogočnim vencem vršacev, nad katerimi bedi »premogočni očak« Triglav, kakor poje bohinjska himna. Vanj je tudi današnji domačin zagledan s pradavnim strahospoštovanjem in nenavadno milo nostalgijo. Bohinjski pisatelj Janez Mencinger nas v svojem triglavskem potopisu opozarja: »Kdor se zagleda v Triglav, tega ugonobijo njegovi duhovi, ker nočejo, da bi nižinski človek hrepenel po takih višavah«, moramo pa ga občudovati, saj gre za veličasten mejnik med zemljo in nebom.178 Omeniti je potrebno tudi Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je v leta 1689 izdano knjigo Slava vojvodine Kranjske, uvrstil bakrorez in opis slapa Savice.

so žganci lahko preveč mokri. Samo praksa kuhanja da pravi občutek, koliko vode je potrebno odliti, da je ravno prav. Lonec z moko nato znova postavimo na štedilnik. Žgance z vilicami dobro premešamo, da se popolnoma zdrobijo. Mešamo od zgoraj navzdol. Če so žganci presuhi, jim dolijemo še malo žgančnice. Lepše se mešajo, če med mešanjem dodamo malo maščobe. Zmešane žgance nato še malo zapečemo. Pri tem jih počasi večkrat premešamo, da se ne prismodijo. Ko so malo hrustljavi, jih pretresemo v skledo za serviranje in jih zabelimo s segretimi ocvirki. 177 Vir: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=18682 (4. 4. 2012). 178 Cvetek, Marija. Bohinjske pravljice. 1999, str. 83.

60


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Gorski svet nad Bohinjem je bil neizčrpen vir legend in pripovedi o življenju in času179 za Janeza Mencingerja180, ki je pisal ljudske povedke in Janeza Jalna, enega najpopularnejših piscev kmečke povesti, ki je kot duhovnik služboval v Bohinju181. Bohinj je kot prvi ovekovečil v slovenskem leposlovju prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik182, ki je ob koncu 18. stol. pasel duše na Koprivniku. Tudi največji slovenski pesnik France Prešeren je za pesnitev Krst pri Savici izbral mitično pokrajino ob vznožju »snežnikov kranjskih siv´ga poglavarja«. O njem so pisali tudi Franc S. Finžgar, ki mu ni hotela iz spomina »prelepa Bistriška dolina«, Nada Matičičeva in mnogi mlajši pisatelji in pesniki (npr. Jože Hudeček)183. Marija Cvetek je leta 1993 izdala narečne povedke v knjigi z naslovom Naš voča so včas zapodval (Naš oče so včasih pripovedovali).

Právljojce, kot imenujejo pravljice v Bohinju, so vse pripovedi, ki naj jim ne bi verjeli. Ob klasičnih pravljicah spadajo še drugi žanri folklornega pripovedništva: bajeslovne, legendne, razlagalne, zgodovinske, lovske184 in šaljive povedke in basni itd. 18 jih je pod imenom Bohinjske pravljice v narečni in knjižni obliki zapisala Marija Cvetek185, ki je leta 1987 predstavila tudi Bohinjsko ljudsko pripovedništvo186. Tako je obudila spomin na pravljice o zakletem modrasu, o vili z belimi lasmi, nočni jagi idr. Znane so tudi pripovedka o ribah z zlatim trebuhom – Jezerski zlatovščici187, ki pripoveduje zgodbo o življenju v globinah Bohinjskega jezera ter o Zlatorogu (Priloga 2), zapriseženem varuhu gorske narave.

179

Bohinjske ljudske pripovedke hranijo “dokaze« o neustrašnih »ravbšicih« in zlatosledcih, ki so morali plačati svojo predrznost z lastnimi življenji. Janez Mencinger nam v Moji hoji na Triglav opisuje, kako njegovemu dedu ni bilo všeč, da je s preveliko »radostjo« strmel na bleščeče goličave: »Često mi je pripovedoval čudne bajke o

podlesnem možu, o zmajih in gorskih škratih. A preden je pričel pripovedovati, sem ga moral zelo prositi in mu trdno obljubiti, da nikoli ne pojdem na Triglav. …. Kdor se zagleda v Triglav, tega ugonobijo njegovi duhovi, ker nočejo, da bi nižavski človek hrepenel po takšnih višavah…« (Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 14). V njegovem najboljšem delu – potopisni esej Moja hoja na Triglav, je z dobrodušnim humorjem prikazal slovenske kulturne in zgodovinske razmere ter oživil spomine na svoje sodobnike. 181 Pred drugo svetovno vojno je kot duhovnik služboval v Srednji vasi v Bohinju. Na ta čas spominjajo njegova dela: povest Cvetkova Cilka (1938) se dogaja na Koprivniku v Bohinju in s svojo čustveno-psihološko dognanostjo sodi v vrh njegovega ustvarjanja, saj pripoveduje o trpljenju in odpovedi, ki sta prečiščevali glavno osebo; povest Trop brez zvoncev (1941) se dogaja v Bohinju; povest Ograd (1941), nedokončana je ostala lovska povest Sončne sence (1952), pa tudi Povest o Triglavu. Leta 1932 je napisal scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine. 182 Savici je namenil več poklonov, med drugim tudi: "Grem visoko pit Savico, lepih pesmi hladni vir; mojstri pevcev na zdravico, naj mi tekne ta požir!" (vir: http://www.bohinj-info.com/si/slap_savica/zgodovina.html, 5. 7. 2012) 183 Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 16. 184 Divji lov je pogost v bohinjskem folklornem slovstvu. Bohinjcem raubšic ni pomenil le drzne preizkušnje svojih moči v spopadu z naravo in oblastmi, pač pa tudi dejavnost za preživetje. 185 Cvetek, Marija. Bohinjske pravljice. 1999. 186 Cvetek, Marija. Bohinjsko ljudsko pripovedništvo, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 129-138. 187 V Slovenijo je bila prenešena leta 1928 v Krnsko jezero iz Italije in leta 1943 v Bohinjsko jezero iz Avstrije. Navadno zraste od 25 - 40 cm, v Bohinjskem jezeru pa je bila leta 1958 ujeta 74 cm velika jezerska zlatovčica. Hrani se s talnimi organizmi in malimi ribicami. Drsti se od oktobra do januarja v velikih jatah na prodiščih. (vir: http://www.bled.si/default.asp?id=2470, 4. 5. 2012) 180

61


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.3.3.8 Oblačilni videz kmečkega prebivalstva v 1. pol. 19. stol. v Bohinju Ivan Stopar je v delu Kranjske noše, Goldensteinove upodobitve188obudil izjemne Goldensteinove upodobitve kranjskih noš z opisi iz leta 1844. Tako je nadgradil zanimanje za ljudsko nošo, katere primere (npr. Gorenjsko nošo) je podrobno opisal in opremil z bakroreznimi upodobitvami v drugi in šesti knjigi svoje Slave Vojvodine Kranjske, že Janez Vajkard Valvazor leta 1689. Velikopotezno zasnovano narodopisno delo Balthasarja Haqueta - Abbildung und Beschreibung der südwest – und östlichen Wenden, Illyren und Slawen (prvi zvezek izšel leta 1801) podaja kvaliteten in sistematičen opis oblačilne kulture v dobršnem delu Slovenije, ki Valvasorjevega dopolnjuje in delno celo presega. Na Slikah 30 vidimo Goldensteinovo izvirno predlogo za avgustovsko prilogo Carniolije – noš iz Bohinja. Slika 30: Goldensteinova upodobitev kmečke noše iz Bohinja na Gorenjskem (sredina 19. stoletja)

Vir: Stopar, Ivan. Kranjske noše, Goldensteinove upodobitve. 1993, str. 85 (par) in str. 39 (ženski) ter znamka Pošte Slovenije189

Kordešev opis slike s parom se glasi: Starček nosi svetlomoder suknjen suknjič s posrebrenimi kovinskimi gumbi in kratke hlače iz črnega volnenega blaga – mezlána, ali tudi iz črno obarvanega domačega platna. Golenice na njegovih škorenjcih so precej kratke. Poleti ne nosi nogavic, pozimi pa so nogavice največkrat iz bledomodre volne in prinešene iz Tržiča. Široki krajci njegovega klobuka so tu še po stari šegi s črnimi vrvicami privezani na oglavje. Poleti je navadno brez telovnika, ki je v hladnih mesecih narejen iz rdečega sukna – škerláta in obšit z debelimi dovinskimi gumbi. Hlačne naramnice – gautre so največkrat zelene in volnene, pogosto tudi svilene in podšite z belim plátnom. Nekaj posebnega je noša Bohinjke, kakor tudi drugih prebivalk gornjega dela Gorenjske. Njena nenavadno oblikovana platnena avba, ki se zadaj konča z dvema povezanima okrajkoma, dve ljubki kiti – kite, ki ji padata raz hrbet, in rdeče volnene nogavice, jo vidno razločujejo od drugih Kranjic. Jópa, ki je iz rjavega suknja in tudi po svoje krojena, je krog vratu in na prsnem izrezu obšita s širokim, črnim svilenim trakom ter večkrat prešita, podložena z modrcem iz rdečega volnenega blaga. Krilo je iz tako imenovanega rjavega mezlana; pogosto je nagubano, spodaj pa navadno obšito z za dlan širokim trakom iz zelene 188

Stopar, Ivan. Kranjske noše Goldensteinove upodobitve. 1993, str. 84-85. Pošta Slovenije, Reprodukcija akvarela Franza Kurza zum Thurn und Goldenstein, ki je upodobil par iz Bohinja, je bila objavljena v ljubljanskem časopisu Carniolia leta 1844, original hrani Slovenski etnografski muzej (vir: http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&biw=1600&bih=815&tbm=isch&tbnid=HQnnQysexeEVtM:&img refurl=http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/7624/Ljudske-nose%3Fnodeid%3D534&docid= nNbTcT1b4PSTCM&imgurl=http://www.posta.si/contentimage_18587_280_0.jpg&w=280&h=380&ei=o777T_ntK sXHsgb4_vWZBQ&zoom=1, 9. 7. 2012).

189

62


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

svile. Posebna skrb velja kratkim, od vratu do prek prsi segajočim drobno in na gosto nagubanim rokavcem. Angelos Baš je v delu Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. pol. 19. stol. predstavil tudi kmečki oblačilni videz v Bohinju. Navaja tri avtorje, katerih opisi so navedeni v Tabeli 19. Tabela 19: Opisi oblačilnega videza Bohinjcev v sredini 19. stoletja po različnih avtorjih Avtor Opis Jože Mencinger, MOja hoja na Triglav, 1963, 190 str. 67

Bohinj, okrog 1810 Moški - Na glavi mu sedi nezarobljen, širokokrajen klobuk z okroglo nizko štulo in rdečim trakom okoli nje. Trup mu za silo odeva do kolen segajoča tesna in s kožuhovino obšita suknja, čez pas vezana s široko, svetlordečo, volneno ovijačo. Noge tiče v ozkih črnih irhastih hlačah in v dolgih širokih škornjih, in škornji imajo debele, dvojne podplate in ostre podkovice na petah. Otroci - Oblečeni so dečki v kratke, tesne suknjice s strmo stoječim, nezavihanim ovratnikom od domače sive raševine (blago iz volne in lanu). Iz takega blaga so tudi ozke, dolge, na šivu z zelenim suknom obrobljene hlače, ki so pod koleni vtaknjene v dolge škornjice na kveder. Leopold Kordesch, Erklärung der heutigen Bohinj, 1838 - Stari mož v svoji nedeljski obleki… Bilderbeigabe 1844, str. 248)191 (Kordešev opis) Čisto posebna je noša Bohinjk in Gorenjk sploh… P., Od Bohinj, 1851 …po takó stermih, nevarnih potih, in v coklah hodijo… Obléko (vsaj do zdaj še) Bohinja Bohinjci in Bohinjke za rabo in terpež prav dobro nosijo. Moškim pri njih jerhastih ali pa suknénih kaj, 1851, kratkih hlačah se posebno lepo vdajo plave nogovice s čižmami. Ženske pa na glavi po navadi str. 8192 svojo pripravno zavijačo (avbo) imajo; ob nedeljah in praznikih, mlajši pa le ob posebnih priložnostih, še péčo čez njo ogernejo. Rudečih nogavic in škapulirke (suknje iz debeliga domačega sukna) se pa bolj mlade po nepotrebnim že sramovati začenjajo! Kožuh, zlasti med ženskami, skor vsak otrok ima.

Vir: Baš, Angelos. Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 1. pol. 19. stol. 1984, str. 81-82.

Marija Makarovič193 navaja v delu Kmečka noša v Bohinju kot najpomembnejša vira za kmečko nošo v Bohinju Goldensteinovo upodobitev moške in ženske noše za Korytkovo zbirko Slowianscyzna – leta 1838 in Kordešev opis v Carniolii, leta 1844. Njima pridružuje ohranjene komplete in dele moških in ženskih oblačil po muzejih in pri zasebnih lastnikih v Bohinju ter še ohranjeno ustno izročilo in današnje oblačilne razmere, ki tako zaokroženo podajajo podobo razvoja noše v Bohinjskem kotu v zadnjem poldrugem stol. (Priloga 3). V oblačilnem razvoju bohinjske noše, predvsem pri prevzemanju sodobnejših oblačilnih potez, ima pomembno mesto funkcijski značaj noše, t j. delitev na delovno, nedeljsko in pražnjo nošo ter nošo ob posebnih priložnostih. Podobno kot drugod po slovenskem ozemlju so se tudi v Bohinju oblekli za nedelje in predvsem za večje praznike ne samo drugače, lepše, marveč tudi sodobneje. Po nenapisanih pravilih oblačenja so namreč kupovali nove obleke le za velike praznike — veliko noč, božič, rešnje telo — ko so jih tudi prvikrat oblekli. Izjemno mesto v bohinjski noši, pa tudi pri krasenju stanovanja, so imele vezenine194. 190 Mencinger, Jože. Moja hoja na Triglav, Zbrano delo III, ur. J. Logar. Ljubljana, 1963, str. 63. (podatke je zajel pisatelj iz sutnega izročila) 191 Kordesch, Leopold. Erklärung der heutigen Bilderbeigabe (Für August), Carniolia VI, Laibach 1844, str. 248. 192 P., Od Bohinja kaj, Novice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči IX, Ljubljana 1851, str. 8; Baš str. 82. 193 Vir: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_46_makarovic_kmecka.pdf (7. 7. 2012). 194 V etnološki zbirki Gorenjskega muzeja je najstarejša vezenina posteljnina, vezena v tehniki križnega vboda po štetih nitih z različno izpeljanim motivom nageljna. Dolga stoletja so bile vezenine dragocen, prestižen okras,

63


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.4 Popis in analiza razvoja socialnega (družbenega) kapitala v Bohinju Razvoj socialnega kapitala v Bohinju so dolga stoletja narekovale zaprtost območja; konfiguracija tal, z obsegom obdelovalne zemlje ter z ostro alpsko klimo; zemljiška gospoda in gospodarske dejavnosti, ki so koristile naravne dobrine alpskega območja in pridne roke bohinjskega življa. Bohinjec je pravi tip gorjanca, redkobeseden, trdoživ in trmast, delaven in kljubujoč naravi ter spremembam195.

2.4.1 Zgodovinski razvoj družbe v Bohinju Arheologi predvidevajo, da je bil Bohinj poseljen že, v 7. stol. pr. n. št.196. Takratni prebivalci so se ukvarjali s pridobivanjem železa, kasneje so z železom tudi trgovali. V 7. stoletju n. š. naj bi v Bohinj prišli Slovani. Bohinj je vse od velike cesarske darovnice iz leta 1004 pripadal briksenškim škofom. Le v vaseh v Zgornji dolini so sprva živeli svobodni kmetje – kosezi. Kasneje je ta del pripadal ortenburškim grofom, zatem Celjanom in nazadnje Habsburžanom. 197

V 14. in 15. stol. sta bili v Bohinju pomembni gospodarski panogi rudarstvo in železarstvo. Bohinjci so pomemben vir zaslužka našli tudi v oglarjenju, kar je precej degradiralo gozdove198. Konec 19. stol., ko je fužinarstvo v Bohinju propadlo, si je Kranjska industrijska namenjen le najvišjim slojem, predvsem cerkvi in vladarjem. Od 16. stoletja dalje so po evropskih deželah potovale vezilske vzorčne knjige, osnova za učenje in vezenje. Vezenje je bilo že takrat ne le obrtna, pač pa tudi prostoročna dejavnost. Bilo je ena od ročnih spretnosti, ki so jih poučevali v vseh ženskih, večinoma samostanskih šolah, kamor so sprva hodile le plemiške hčere, kasneje pa tudi meščanske. V 17. in 18. stoletju so si z vezeninami začeli krasiti stanovanja in obleko tudi plemiči in meščani. Novosti so hitro povzemala premožnejša kmečka gospodinjstva. Verjetno so že sredi 18. stoletja, zanesljivo pa v začetku 19. stoletja, ponekod že imeli vezene rjuhe, prevleke za vzglavnike in brisače kot dragocene kose opreme in največ jih je bilo prav na gorenjskih kmetijah. Razširjenost vezenja med kmečkimi ljudmi je tesno povezana z možnostjo šolanja. V času vladavine Marije Terezije, ki je prva v naših krajih vpeljala šolanje za vse sloje, so nastavljali učiteljice za ročna dela v posebnih oddelkih ljudskih šol (imenovali so jih industrialne). Pogosto niso imele izobrazbe, pogoj ni bila niti pismenost. Premožnejši so si privoščili šolanje hčera v samostanskih šolah (dominikanke v Velesovem pri Kranju, uršulinke v Škofji Loki in Mekinjah, šolske sestre v Repnjah pri Vodicah). Večini prebivalstva na podeželju so vezenine postale dostopne šele po letu 1869, ko je vezenje kot ena od ročnih spretnosti skupaj s kvačkanjem, pletenjem in šivanjem postalo del programa obvezne osnovne šole (do 60. let 20. stoletja). Vezenine so bile v 20. stoletju sestavni del življenja tako v vsakdanji kot praznični podobi stanovanjske opreme in manj obleke. V času pred 2. sv. vojno so nastajale ženske bluze, obleke in otroške oblekice z vezenim okrasjem. Vendar so takšni izdelki razmeroma redki. Kuhinje so krasile številne vezenine: namizni prti, stenski prti z napisi, vrečka za glavnike in krtače ob ogledalu, vezeni trakovi in prtički na policah, zavese, senčniki za električne luči. 20. stoletje je bilo tudi čas, ko so gorenjske tekstilne tovarne proizvajale ogromno zelo različnih pisanih tkanin, ki so s svojo lepoto in motivi nudile poceni rešitev za posteljno in namizno perilo ter tudi oblačila. Nastala je tovarna Vezenine Bled, ki je izdelovala strojne vezenine in čipke, dostopne vsem potrošnikom. Tako v 2. polovici 20. stoletja beležimo tudi zelo visoko stopnjo zaposlenosti žensk, čemur je sledilo pomanjkanje časa za gospodinjstvo. Najprej so odpadli zamudni opravki (zahtevno pranje, likanje in škrobljenje vezenin) in prav v tem dejstvu lahko iščemo razlago za upad popularnosti vezenja. (Tatjana, Dolžan Eržen: Rade vezemo skupaj: vezenje nekdaj in danes na Gorenjskem. Kranj 2008; Gorenjski kraji in ljudje, 31). 195 Serajnik, Mišo. Bohinjski muharji, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 91. 196 Gabrovec, Stane. Prazgodovina Bohinja. 1987, str. 30-35. 197 Omerzu et al. Bohinj, 2005, 12. 198 Obširne gozdove Bohinja so stoletja neomejeno izkoriščali rudarji in železarji, poljedelci, lovci in nabiralci zelišč. S fevdalizmom je prešla neobdelana zemlja v kraljeve roke in kot fevd v posest zemljiških gospodov. Več kot 800 let je bila lastnik bohinjskih gozdov briksenška škofija in jih upravljala kot del blejskega gospostva. Ko si

64


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

družba pridobila pravice za izkoriščanje gozdov. To se je še povečalo po zgraditvi železnice, ki je leta 1906 v dolino pripeljala veliko tujih delavcev. 199 Prometne povezave Bohinja s svetom so se v zgodovini spreminjale. Od prve poselitve pa vse do poznega srednjega veka so glavne poti potekale proti Primorski. Tako je bil Bohinj dolgo časa v gospodarskem in kulturnem smislu bolj povezan s Primorsko kot s Kranjsko. Pred 16. stol. sta v Bohinj in iz Bohinja vodili poti čez Pokljuko in čez Bačo. Bled je bil dosegljiv le skozi ozko pot skozi Sotesko200. Kasnejši lastnik fužin v Bohinju Žiga Zois je dal to pot sredi 19. stoletja zaradi vedno večjih trgovskih potreb razširiti.201 Konec 19. stol. (po mogočnih 250 letih), ko je bohinjsko železarstvo nazadovalo in so železarski obrat preselili na Jesenice, se je večji del Bohinjcev začel ukvarjati s kmetijstvom in gozdarstvom. Nazadovanje železarstva v Bohinju je občutno prizadelo Bohinjce, ki so si služili kruh kot železarji, oglarji, rudarji in prevozniki. Najbolj je bila prizadeta Spodnja dolina, ki ni bila močno navezana na kmetijsko dejavnost. Zato so se kmalu navdušili za gospodarska prizadevanja bistriškega župnika Janeza Mesarja, ki je s pomočjo Kranjske kmetijske družbe poskušal dvigniti raven živinorejskega gospodarstva v Bohinju. Najpomembnejša veja bohinjskega kmetijstva je bila živinoreja202 s sirarstvom203.

Leta 1906 je v Bohinj pripeljal prvi vlak. Prvi začetki zimskošportnega turizma v Bohinju segajo v čas pred 1. sv. vojno, k čemur je prispevala železniška zveza s Trstom204. Obdobje I. in II. sv. vojne ter čas med njima205 (Priloga 4) niso pomembno zaznamovali življenja v Bohinju, le turizem je zamrl, saj so turiste zamenjali vojaki. Pa vendarle so v tem času cvetele gostilne, hoteli in trgovine. Bohinj je dobil elektriko, zgrajene so bile ceste in poti. Italija je po vojni v skladu z rapalsko pogodbo dobila Primorsko. Meja med kraljevino SHS in Italijo je potekala po južnih bohinjskih gorah. Tako je med svetovnima vojnama spremenila Bohinj v obmejno pokrajino206. V Bohinj so se naselili cariniki, graničarji in žandarji. Turistični promet je močno upadel, saj ni bilo več primorskih gostov. Po II. sv. vojni so v Bohinju nastale velike spremembe v socialni sestavi207, rabi tal in podobi naselij208. Za je del Bohinja prilastila plemiška družina Ortenburžanov, ga je priključila radovljiškemu gospostvu. Meja med obema gospostvoma je tekla po vrhovih v okolici Triglava in se spustila vse do Bohinjskega jezera. Ta je bila vzrok stoletnih sporov med podložniki. Za bohinjskega kmeta, ki je živel kot svobodnjak na svoji koseški posesti še v visokem srednjem veku, je pomenilo omejevanje pašnih pravic, prilaščanje gozdov s strani zemljiških gospodov in nalaganje davkov na planine, hudo gospodarsko obremenitev. Tako se je bohinjski kmet, povezan v srenje, stoletja potegoval za svoje napisane pravice do planin in gozdov. Zemljiški gospodje so kot lastniki fužin v Bohinju že od 12. stol. naprej izsekavali gozdove za svoje potrebe, pri tem pa oškodovali kmete, ki so v 16. stol. terjali svoje pravice v kmečkem uporu. Seveda so tudi kmetje za svoje gospodarske potrebe izsekavali gozd. V drugi polovici 19. stoletja so pašni upravičenci terjali od gosposke na planini Uskovnica za vsakega 8-10 klafter drv letno, 3-4 hlode gradbenega lesa, kar bi zneslo približno 1.250 m³ lesa na leto za 30 pašnih upravičencev. Sečnja gozdov v bližini pastirskih selišč za planšarske potrebe je povzročila, da so morali sčasoma planinska selišča preseliti niže, bliže gozdu. (Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 57-60.) 199 Perko et al.: Slovenija, pokrajine in ljudje. 1998, str. 69. 200 Ker je bil del poti vsekan v skalo se poimenuje »pot skozi Štenge«. 201 Omerzu et al. Bohinj, 2005, 12. 202 Domačini so začeli gojiti tudi krmne rastline za zimsko krmo goveje živine. (Perko et al., 1998, str. 69) 203 V 70. letih 19. stoletja so po švicarskem zgledu začeli izdelovati boljše vrste sira. (Perko et al., 1998, str. 69) 204 Perko et al., 1998, str. 69 205 Omerzu et al., 2005, str. 49, Bohinj. 206 Perko et al., 1998, str. 69 207 Največ delovnih mest v sekundarnih dejavnostih je v Bohinjski Bistrici, vendar še vedno premalo in mnogi Bohinjci se dnevno vozijo na delo na Bled, Jesenice, celo v Ljubljano.

65


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Bohinjski turizem, ki se je po vojni preselil k Bohinjskemu jezeru, in se je ob koncu 20. stol. močneje razširil tudi na zimsko sezono, je značilno še v prvem desetletju 21. stol., da ima šibko hotelsko ponudbo. V Bohinju pa je nadpovprečno veliko počitniških hiš. Obdobje med vojnama je zaznamovalo predvsem delovanje na športnem področju. Že leta 1921 so priredili prve tekme v smučarskih tekih in skokih na mali skakalnici v Bohinjski Bistrici, kjer je bil postavljen prvi državni rekord – 9 m. Nastala so nova društva, npr. Prometno in olepševalno društvo za notranji Bohinj, ustanovljeno leta 1925; v okviru teh društev se je Bohinj razvijal predvsem v zimsko smučarsko središče. Tudi Turistovski klub Skala, ustanovljen leta 1920 v Ljubljani, si je prizadeval za pospeševanje zimskega turizma in alpinistike. Ob pomoči domačina Tomaža Godca so zgradili Skalaški dom na Voglu in Komni. Ob njegovih prizadevanjih je bil konec 20 let 20. stol. ustanovljen tudi Smučarski klub Bohinj, v okviru katerega so organizirali več tekem. Po načrtih Norvežana Hansena je bila na Poljah postavljena 50 metrska skakalnica. Obdobje do druge svetovne vojne je kazalo pozitivne predznake razvoja. Bohinj se je razvijal v smeri zimskega športnega središča. Konec koncev so se tekmovanja v skokih začela prav v Bohinju. Žal je razvoj kruto pretrgala druga vojna. Po II. sv. vojni je postal turizem najpomembnejša gospodarska dejavnost. Danes (leta 2012) so številni hoteli zaprti. Manjši ponudniki turističnih nastanitev so povezani v Turistično društvo Bohinj in ponujajo storitve srednjega in nižjega cenovnega razreda. Izjema je Bohinj park hotel – Eko resort & spa ter nekaj manjših zasebnih ponudnikov gostinskih storitev.

2.4.2 Vpliv gospodarskih dejavnosti na razvoj družbe v Bohinju Razvoj socialnega kapitala v Bohinju je bil dolga stoletja povezan z / s: železarstvom -

fužinarstvom, planšarstvom in planinstvom, Bohinjsko železnico in turizmom. Vse do druge svetovne vojne je bila tudi za Bohinj značilna agrarna struktura naselij, kjer ob maloštevilnih velikih, prevladujejo mali kmetje in kajžarji. V obdobju po II. sv. vojni se število kmečkih gospodinjstev manjša na račun polkmečkih, narašča pa število delavskih družin. Še precej let po II. sv. vojni so se kmečka in polkmečka gospodinjstva ukvarjala (čeprav precej manj kot prva povojna leta) z živinorejo, in sicer z nekdaj prevladujočo planšarsko živinorejo, z značilno poletno pašo v rovtih in na visokogorskih planinah.209 Donosna je bila predvsem trgovina z maslom, ki so ga nosili v Trst. Vzporedno z upadanjem živinoreje (še predvsem v 70. in 80. letih 20. stol.) beležimo v vseh bohinjskih vaseh – razen v Studorju – naraščanje turizma na podeželju (»kmečkega turizma«210). Čeprav manj kot v preteklosti, so se vaščani še vedno ukvarjali z gozdarstvom, ki jim je prinašalo zaslužek s prodajo lesa, hlodovine in drv. Še pred prvo svetovno vojno so si predvsem kajžarji, pa tudi kmetje iz obeh dolin iskali bolj ali manj stalen dodatni zaslužek, ko so kajžarji »golcvali«, kmetje pa z vprežno živino »furali« - prevažali les z Jelovice v zimskem času, ko ni bilo domačega dela. Vse do prodada fužin 1895 leta na Stari Fužini so se zaposlovali moški kot fužinarski delavci in rudarji. Potem so se številni moški iz Spodnje doline zaposlili v jeseniški železarni. Nekaj zaslužka jim je prinašalo tudi kuhanje oglja. Moški so se zaposlovali tudi pri graditvi železnice in predora vse 208 209 210

Perko et al., 1998, str. 70. Vir: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_46_makarovic_kmecka.pdf (7. 7. 2012). Termina v strokovni terminologiji ne uporabljamo in ga ne najdemo v pravnih aktih.

66


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

do leta 1906, sezonsko tudi s kidanjem snega in zametov na železnici. Posamezniki so, tako kot še danes, sezonsko tovorili hrano in razni gradbeni material v okoliške planinske koče. Precej več kot moški so se neporočene ženske – kmečke in bajtarske – največkrat do poroke udinjale v domači vasi in bližnjih vaseh, kot dekle211. Mlajšim in starejšim ženskam in moškim – predvsem najetim – pa je pomenilo pastirovanje »pvanvanje«, v poletnih mesecih prav tako ustrezen vir zaslužka, kar je danes precej redko. Pred prvo svetovno vojno so se pri posameznih domačijah v Zgornji dolini ukvarjali z lesno obrtjo, predvsem škafarstvom. Izdelke so prodajali sami, največkrat pa predkupcem, ki so jih nosili celo v Trst. Doraščajoči otroci so si v poletnih mesecih prislužili nekaj denarja s prodajanem jagod na Jezeru in Bledu. V zadnjih desetletjih 20. stol. so bili številni vaščani zaposleni v Bohinjski Bistrici, pri LIP oziroma IMPEX in v šivalnici, ter v okoliških Viatorjevih in Kompasovih hotelih in gostiščih, na gozdni upravi na Bledu in pri gozdno-kmetijski zadrugi v Srednji vasi. Danes se mnogi vozijo na delo na Bled, v druga mesta na Gorenjskem in v Ljubljano.

2.4.2.1 Zgodovina fužinarstva v Bohinju Bohinj je bil naseljen že v bronasti dobi, v obdobju železne, natančneje halštatske dobe, pa je bohinjsko fužinarstvo (železarstvo) oblikovalo kulturno podobo Bohinja. Tako je bilo pred več kot 2.500 leti železarstvo odločilni dejavnik pri razvoju Bohinja in bohinjskih vasi212. Bobovec, železova ruda in z njo povezana predelovalna industrija, je predstavljala bohinjsko zlato, ki je omogočilo številnim rodovom preživetje.213 (Priloga 5) Najstarejše naselbine v Bohinju segajo v 7. stol. pr. n. št. Na Ajdovskem gradcu pri Bitnjah, ki velja za simbol železarstva v Bohinju, so bile izkopane številne najdbe214, ki pričajo, da je bil mali grič pri vhodu v Bohinjsko Bistrico naseljen neprestano celo tisočletje (med 6. in 7. stol. pr. n. št. in 7. stol. n. št.). Trgovanje z železom in drugimi polizdelki je potekalo preko južnih bohinjskih hribov na primorsko stran. Bohinj bi naj svoj čas pripadal svetolucijski kulturni skupini s središčem v Mostu na Soči. Kasneje (v 1. stol. pr. n. št.) je bil kot del Noriškega kraljestva že vključen v njegovo železarsko trgovino215. Čas rimskega imperija je prinesel manjšo naseljenost. Večji pomen je dobil Bohinj v času, ko je bila zgrajena utrdba (zatočišče – refugij) na Ajdovskem gradcu. Zaradi svoje odmaknjenosti je bil Bohinj zatočišče 211 Udinjanje poslov po kmetijah je tudi v Bohinju pomenilo enega od virov preživljanja agrarnega proletariata. Posle so najemali le večji, v Bohinju maloštevilni kmetje in posli niso uživali nobene družbene zaščite. Delali so od jutra do večera, s predahom ob dnevnih obrokih kot ostali člani družine. Hlapci so bili zelo redki, zato so dekle poleg poljedelskih del opravljale tudi živino. Povsod tam, kjer je bila dekla istočasno tudi majerca, je bila v poletnem času zaposlena s planovanjem. Zaslužek je bil različen. Na splošno so sprejemali hlapci več kot dekle. Otroški posli, pastirji in pestunje pa so se udinjali na splošno za hrano in ponekod tudi za obleko. Delodajalci so jih običajno obdarovali po določenih dnevih v letu. Običajno so jedli pri isti mizi z domačimi in tudi isto hrano. Zapisi v mrliških knjigah pričajo, da so se nekateri posli udinjali še po petdesetem letu in v visoki starosti. (Makarovič, Marija. Posli v Bohinju, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 106-115) 212 O čemer pričajo stara imena Stara Fužina, Naklo, Rudnica idr. 213 Omerzu et al., 2005, str. 18, Bohinj. 214 Ob Ajdovskem gradcu je bilo odkritih 9 objektov iz starejše železne dobe, ki jih je W. Schmid razlagal kot bivališča, kovačnice in topilnice (Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 65). Znana so tudi grobišča pri Srednji vasi, Bohinjski Bistrici in v Žlanu. 215 Gabrovec, Stane: Prazgodovina Bohinja, V: Bohinjski zbornik 1987, str. 30-35.

67


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

staroselcem, ki so bežali pred »barbarskimi« ljudstvi.216 Med njimi so bili tudi predniki Slovencev, ki so se najbrž od staroselcev naučili železarske obrti217. Ko je bil Bohinj leta 1070 prvič omenjen v zgodovinskih virih so njegovi prebivalci že izgubljali samostojnost in se podrejali fevdalnim gospodom. Fevdalci so v 13. stol. tudi tu naseljevali koloniste iz nemških dežel, tako kot na pobočjih nad Selško dolino na drugi strani. Na to obdobje nas opominja tudi ime vasi Nemški Rovt visoko nad Bohinjsko Bistrico, ki s cerkvijo, posvečeno sv. Ahaciju in sv. Barbari, izpričuje, da je bila to nekoč rudarska naselbina.218 Da je bilo živo železarstvo tudi v tem času priča ustno izročilo, po katerem naj bi koroška kneginja Hema imela v lasti železarski obrat pri Nomenju (plavži sv. Heme). Ortenburžani, znana fevdalna rodbina na Kranjskem, so v 14. stol. v okolici Bohinja pričeli razvijati fužinarstvo. Železovo rudo v obliki bobovca so kopali na planotah nad Bohinjem, na Pokljuki in Jelovici pa so oglarji žgali oglje za njeno taljenje. V Bohinjski Bistrici je Maulner leta 1549 postavil fužine, tako je znano, da se je v 16. stol. železarstvo, fužinarstvo v Bohinju izredno razmahnilo. Nastali so železarski obrati v Bistrici na Pozabljenem in v Stari Fužini (Staro kladvo). Proizvodnja železa se je zaradi vse večjih potreb in s prihodom laških kovačev iz okolice Brescie, spremenila. Kljub večji proizvodnji so imele fužine probleme z rentabilnostjo, zato so se lastniki večkrat menjavali.

Leta 1777 je fužine kupil Žiga Zois, kulturni mecen, mineralog, metalurg in gospodarstvenik. Zois se je z vso vnemo posvetil ukrepom za izboljšanje gospodarskega položaja bohinjskih fužin. Ukazal je povečati staro ozko pot skozi Štenge (3 m široka pot na desnem bregu reke Save) in tako povezal Bohinj z ostalo Kranjsko. Številne reforme v 18. stol. so zmanjšale rentabilnost gorenjskih fužin, zato je Zois v bohinjske obrate uvedel nov rudarski red, s čimer je skušal izboljšati oskrbo fužin z rudo. Narediti je dal most čez potok Mostnico, ki ga danes poznamo kot Hudičev most. Sponzoriral je prvi vzpon na Triglav, saj si je obetal nova nahajališč rude. Kljub vsem naporom pa Zois tudi zaradi bolezni ni uspel konkurirati vse cenejšemu švedskemu in angleškemu jeklu. Razvoj fužin so zavirale tudi francoske vojne. Večino letne proizvodnje surovega železa219 so porabili za izdelavo žebljev, ki so jih večinoma prodajali v Italijo. Vdova Karla Zoisa je fužine, ki so zaradi zastarele proizvodnje postale nedonosne, leta 1868 prodala Kranjski industrijski družbi. Ta je upravljala s fužinami do velikega požara leta 1891, v katerem so pogorele bistriške fužine. Proizvodnjo železa so po požaru prenesli na Jesenice, s čimer se je v Bohinju končalo več kot 2.500-letno obdobje železarstva.220

216

Znana so tudi grobišča pri Srednji vasi, Bohinjski Bistrici in v Žlanu. Zraven so tudi kmetovali in se ukvarjali z živinorejo, saj so bili najdeni votivni predmeti ornega orodja na ravnici Dunaja pri Jereki ter srpov in kravjega zvonca, kar da misliti, da so pasli živino na pašnikih nad gozdno mejo, kjer so še danes visoke bohinjske planine (Velo polje). (Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 18.) 218 Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 65. 219 Sredi 19. stol. so v bohinjskih plavžih izdelali od 400 do 800 ton železa na leto. V fužinah je delalo okrog 450 fužinarjev, kovačev, rudarjev, oglarjev in voznikov. (Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 66) 220 Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 19. 217

68


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.4.2.2 Zgodovina železnice v Bohinju Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor, enega najpomembnejših predorov na trasi nove proge221, ki je povezala srednjo Evropo s Trstom. Proga je bila izredna pridobitev za Bohinjce, saj jim je odprla okno v svet in jim po gospodarski katastrofi, ki jih je doletela, ko so leta 1891 pogorele fužine v Bohinjski Bistrici, odprla nove možnosti razvoja predvsem na turističnem področju. Tako je bila proga pridobitev za celotno monarhijo.

Karavanško-bohinjska trasa kot del Transalpine (povezava med Češko in Trstom) se je v odseku med Jesenicami in Trstom poimenovala Bohinjska proga. Njena gradnja je bila zaradi mostov, predorov idr. izredno težavna. Pripravljalna in gradbena dela so se začela leta 1900. Za izvajalca del je bilo leta 1902 izbrano podjetje, ki ga je vodil Giacomo Ceconi, ki je za gradnjo arlberškega predora dobil plemiški naziv. 19. julija 1906 so progo izročili prometu. Bohinjski predor je ob otvoritvi meril 6.339 m. Dogodki ob koncu II. sv vojne so ga skrajšali za 12 m, saj je ostal brez mogočnega portala na severni strani. Bohinj je kmalu po otvoritvi železniške proge postal priljubljen izletniški kraj, kar je povzročilo razvoj turizma oziroma tujskega prometa. Danes pelje skozi predor okrog 20 vlakov, ki ga prevozijo v 7 do 8 minutah. Ker Bohinjska proga ni elektrificirana, vozijo po njej le dizelske lokomotive in znameniti muzejski vlak. Tudo avtovlak med Mostom na Soči in Bohinjsko Bistrico po obisku sodeč dokazuje, da je vožnja po sloviti Bohinjski progi skozi najdaljši železniški predor prava turistična privlačnost.222

2.4.2.3 Zgodovina turizma v Bohinju Turizem se je začel v Bohinju razvijati v drugi polovici 19. stoletja, čeprav ne množično223. Njegovi začetki sovpadajo z zgodovino alpskega planinstva, saj je bil Bohinj zaradi številnih naravnih lepot že takrat znan širom avstro-ogrske monarhije. (Priloga 6)

Leta 1872 je Ivan Žan, kaplan iz Srednje vasi, ustanovil društvo Triglavski prijatelji224 z namenom, da bi bili v oporo rastočemu valu ljudi, ki so prihajali v Bohinj na planinske izlete in daljše ekskurzije. Društvo naj bi spodbujajo planinstvo, organiziralo izlete v gore, sestavljalo in izdajalo vodnike po gorah ter zemljevide in drugo informativno gradivo za morebitne obiskovalce. Prevzelo je tudi skrb za gorske poti in razgledne točke ter za gradnjo planinskih koč ter izobraževanje vodnikov. Mnogi menijo, da lahko društvo Triglavskih prijateljev štejemo za prvo turistično organizacijo225, ustanovljeno v Bohinju226. Leta 1887 je 221

Na sloviti Bohinjski progi, ki povezuje Jesenice z 89 km oddaljeno Gorico, so med letoma 1902 in 1906, ko je stekel promet po njej, zgradili kar 28 predotov, 65 mostov in 5 galerij. (Jeseničnik, Tomo. Bohinjski predor, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 22) 222 Jeseničnik, Tomo. Bohinjski predor, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 22. 223 Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura Turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, 75. 224 Novak, Anka. Začetki turizma v Bohinju, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 178. 225 Izraz turist je tedaj pomenil tako gornika, plezalca kot popotnika (Novak, Anka. Začetki turizma v Bohinju, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 179). 226 Več o zgodovini turizma in planinstva v: Bajuk Senčar 2005; Novak 1987; Strojin 1978.

69


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Kranjska industrijska družba zgradila prvi hotel v Bohinju, ki so ga najprej poimenovali Touristen Hotel, kasneje Hotel Sveti Janez227. Vse do konca I. sv. vojne je bil izrazito nemško turistično gostišče.228 Bohinjski turizem je močno povezan z gradnjo železnice in železniškega predora pri Bohinjski Bistrici (1906), ki je nudila povezavo z Jesenicami in s Trstom, torej s Primorsko in kasneje s Celovcem in Beljakom, posredno z Dunajem. Znan po svojih naravnih lepotah, je Bohinj postal privlačen za turiste iz Severne Italije – s tržaškega in goriškega območja229. Število turistov je skokovito naraščalo. Leta 1906 jih je bilo 2.350, leta 1907 pa že 8.469 tujcev, ki so v Bohinju vsaj eno noč prenočili. 17. februarja 1907, so v Bohinjski Bistrici ustanovili Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas, ki je še istega leta izdalo prvi turistični katalog Bohinja in se včlanilo v Deželno zvezo za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Bohinj se je v tem času ponašal kar z osmimi hoteli in lepim številom privatnih sob. Katalog, ki je poleg opisa namestitvenih možnosti postregel še s praktičnimi napotki turistom in z zemljevidom Bohinja, je bil odlično oblikovan. Turistična ponudba v Bohinju na začetku 20. stol. se je z nastankom kopališča Danica ob Savi leta 1909 in ureditvijo sankališča Belvedere (2.100 m) nad tunelom ob poti na Črno prst, ki sta bila dva največja projekta, še povečala230. Tudi ostala dopolnilna ponudba ni zaostajala. Turistom so bili na voljo izvoščki (fijakarji), čoln Bogomila, ki je dvakrat dnevno vozil od cerkve sv. Janeza do Zlatoroga, leta 1911 je k Bohinjskemu jezeru začel voziti omnibus, naredili so tudi nekatere turistične poti. Oskrbo planinskih domov, ki so jih gradila planinska društva so prevzeli nosači iz Srednje vasi. Bohinj so obiskali angleški, slovanski novinarji, med najpomembnejšimi gosti pa je v Bohinju letoval ministrski predsednik baron Beck. Bohinjci so imeli v načrtu izgradnjo triglavske gorske žične železnice, ki bi pripeljala na vrh Triglava. Do uresničitve tega načrta nikoli ni prišlo. Bohinj je pridobival podobo pravega mondenega turističnega središča v takratni monarhiji, ko je leta 1914 je izbruhnila I. sv. vojna. 231 Nova državna meja z Italijo je po I. sv. vojni zadala hud udarec obetavnemu turističnemu razvoju. Odrezala je Trst in Gorico, ki sta bila pred vojno pomembno bohinjsko turistično zaledje232. V Bohinju so bile prve tekme že leta 1913, tekme za državno prvenstvo s skoki na prvi skakalnici leta 1921 in prve mednarodne smučarske tekme leta 1931.233 Smuči (in sanke) so v Bohinju izdelovali že pred I. sv. vojno v kolarski delavnici Franca Rozmana, p.d. Rodarja. Obrt je nadaljeval njegov sin Jakob Rozman, katerega smuči znamke Triglav so postale znane po vsej Dravski banovini vse do Zagreba.234 Leta 1925 je bilo ustanovljeno Prometno in olepševalno društvo za notranji Bohinj, ki so ga leta 1931 preimenovali v Tujsko prometno 227

Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 25. Novak, Anka. Začetki turizma v Bohinju, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 180. 229 Tatiana, Bajuk Senčar. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja. 2005, str. 75. 230 Izreden obisk sankačev je pospeševala tudi železnica, ki je za 20 % znižala vozovnice iz Ljubljane, Trsta in Gorice ob nedeljah in praznikih (Novak, Anka. Začetki turizma v Bohinju, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 181). 231 Omerzu et al. Bohinj.2005, str. 25. 232 Budkovič, Tomaž. Bohinj med prvo svetovno vojno, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 189. 233 Planina, France. Slovenija in njeni kraji, Ljubljana: Prešernova družba. 1963, str. 89. 234 Markelj Jensko, Marija. Rodarjeva delavnica smuči in sank, V: Bohinjski zgornik II 2012, str. 79. 228

70


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

in olepševalno društvo sv. Janez v Bohinju. Kravji bal so kot gostinski praznik v Ukancu prvič priredili okrog leta 1925 (pred drugo svetovno vojno je bil to praznik za domačine)235. Leta 1931 je bila v Srednji vasi ustanovljena podružnica SPD. Leta 1929 so ustanovili Smučarski klub Bohinj. Med drugo vojno je turizem obstal. Že leta 1946 se turisti vrnejo v Bohinj in 1947 se tudi v Bohinju srečajo z mislijo o sindikalnem turizmu. Ko sta gospodarstvo in tehnika leta 1954 delala načrte, da bi del jezerske vode skozi gorovje speljali v dolino Bače za novo hidroelektrarno, se je javnost uprla, ker je više cenila turistične vrednote nedotaknjenega Bohinja kot velik gospodarski dobiček, ki bi ga dajalo pokvarjeno jezero.236 Druga kabinska žičnica v Sloveniji je bila postavljena v Bohinju, z Ukanca na Vogel leta 1964.237 Na več krajih so bila taborišča že v 60. letih 20. stol., kjer je mladina poleti razprla šotore, tukaj sta bila tudi klimatsko zdravilišče in mladinski dom CK LMS. Vse to je bilo tako razmeščeno, da je bil kolikor se da neprizadet naravni značaj pokrajine. V 70. letih 20. stol. so zidavo novih turističnih objektov umaknili od jezerskega obrežja238.

Leta 1961 je bil sprejet Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za Triglavski narodni park in leta 1981 Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je bil obnovljen v letu 2010. Leta 2003 je sledila razglasitev UNESCO MAB biosfernega območja Julijske Alpe. Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) je leta 1981 ustanovila država na podlagi Zakona o Triglavskem narodnem parku. Zakon opredeljuje osnovni cilj in namen ustanovitve TNP, ki je v ohranitvi izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanju avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti neživega sveta. Hkrati je z zakonom določen namen Triglavskega narodnega parka, da se skladno s primarnimi varstvenimi cilji in naravnimi danostmi zagotovi možnosti za naravi in kulturni krajini prijazen trajnostni razvoj in življenje ljudi v parku in njegovi neposredni bližini. Namen parka je tudi nuditi možnost za doživljanje narave, kulturnega izročila in duhovnih vrednot tega izjemnega alpskega prostora.239 Bizjak240 ugotavlja, da kvalitetnega razvoja turizma v Bohinju ni bilo in da je dejansko stanje leta 1987 podobno sprotnemu, kratkoročnemu in večkrat naključnemu urejanju - vegetiranju brez vizije in vzpodbudnih perspektiv. V sklopu Triglavskega narodnega parka se zato predlaga umirjeni in alternativni turizem, ki vzpodbuja kvalitetne, kompleksne in dražje ponudbe, ne pa kvantitativno širjenje v ihti po čim večjemu številu obiskovalcev, kar vodi v razprodajo za cenenost in množičnost. Pri tem imajo prednost, večjo težo in višjo ceno programi, ki so drugačni, posebni, izjemni, izvirni, ekskluzivni in atraktivni. Vse našteto bodo znali predstavljati takšni programi, ki bodo vključevali pojem Triglavskega narodnega parka in izjemno bogastvo naravne in kulturne dediščine Bohinja. (Priloga 7)

235 236 237 238 239 240

Novak, Anka. Začetki turizma v Bohinju, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 183. Planina, France. Slovenija in njeni kraji, Ljubljana: Prešernova družba. 1963, str. 89-90. Zgodovina žičnic (vir: https://sites.google.com/site/zicnicesi/zgodovina-zicnic, 7. 7. 2012). Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 67. Triglavski narodni park (vir: http://www.tnp.si/razumeti/C65/, 10. 7. 2012). Bizjak, Janez. O krajini in o razvojnih možnostih s stališča TNP, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 16.

71


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.4.2.4 Zgodovina planšarstva in sirarstva v Bohinju Začetki planšarstva in sirarstva, ki je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva v Bohinju, segajo v pisnih virih v 13. stol.241 Premalo obdelovalnih površin, dolge zime in kratka poletja so bili vzroki, da so se prebivalci v večji meri ukvarjali z živinorejo (krave, koze, konji, ovce). Mleko, mlečni izdelki, med njimi zaradi daljše obstojnosti zlasti sir, so bili od nekdaj pomembna sestavina vsakdanje prehrane, še zlasti pa do 16. stol., ko se je kot zabela bolj uveljavila mast.242 V preteklosti je delovalo 40 planin, ki so danes večinoma opuščene. Razdeljene so bile na senožetne, srednje in visoke planine. Pastirji so spomladi začeli pasti na senožetnih planinah, ki so ležale najnižje. Potem so živino gnali na srednje in visoke planine, jeseni pa v obratnem vrstnem redu spet nazaj v dolino. Zaradi velike odvisnosti od kmečkega gospodarstva od planšarske živinoreje se je v Bohinju vse do druge polovice 20. stol. ohranila najstarejša oblika individualnega pastirstva. Gre za obliko planšarske organizacije, v kateri ima vsak gospodar na planini svojo stajo in majerja – planšarja. Planšar je na planini živel zelo preprosto. Planšarski stanovi so se razlikovali. Stanovi na spodnjih planinah so bili napol zidani, napol leseni in so imeli hlev posebej. V višje ležečih planinah so bili stanovi zgolj leseni, grajeni iz brun in pokriti s skodlami; stali so na podstavkih, imenovanih »kobile«. Imeli so odprto ognjišče, shrambo (mlečnico) in skromno ležišče (medvednjek). Sirarstvo je bilo vse do sredine 19. stol. organizirano tako, da je vsak majer na planini mleko predeloval v mlečne izdelke, na začetku v maslo, kasneje v skuto in sir. Te pa Bohinjci niso uporabljali samo zase, temveč so z njimi tudi trgovali. Maslo so prodajali v Trst, od koder so se vračali z vinom in soljo. Trgovali so tudi z živino in lesenimi izdelki. Med mlečnimi izdelki ima posebno mesto izredno pikantni sir mohant, ki so ga dolgo ohranjali v pašni sredini Češnjica.243 Prelomnica v bohinjskem planšarstvu in sirarstvu se je zgodila v 60. in 70. letih 19. stol., ko so začeli ustanavljati sirarske zadruge. Zasluge za velik napredek, nosi takratni župnik v Bohinjski Bistrici Janez Krstnik Mesar. Leta 1873 je nastala v Bohinju prva sirarska družba (13 gospodarjev), ki je bila v svojem času prva taka organizacija na Kranjskem.244 Vse od začetkov delovanja pa do petdesetih let 20. stol. so bile sirarske zadruge deležne izdatne gmotne podpore kmetijskih oblasti (izobraževanje245 in ogledi dobrih praks). Večkratni prihod švicarskega sirarja Tomasa Hitza, ki je pomagal z nasveti, je botroval nastanku bohinjskega sira, podobnega švicarskemu ementalcu246. Razvoj se je nadaljeval tudi v prvi polovici 20. stol., kljub katastrofi prve in druge svetovne vojne.

241

Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 30. O zgodovini sirarstva v zvezi z dajatvami že iz sredine 13. stol. je pisala Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 73-84. 242 Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 73. 243 Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 76. 244 Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 77. 245 V obdobju med obema vojnama so se bohinjski sirarji šolali v mlekarski šoli v Škofji Loki, kasneje pa v Kranju. … Sirarske obrate v dolini so vodili največkrat izučeni sirarji, v planinah pa so sirili priučeni sirarji, ki so si pridobili to znanje kot pomožni delavci v vaških sirarnah. Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 81, 246 V obdobju med vojnama so sposobne domače sirarje pošiljali na usposabljanje v Švico (Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 81).

72


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Po drugi svetovni vojni so planine nacionalizirali247 in nastale so velike spremembe v socialni sestavi, rabi tal in podobi naselij.248 Največjo je prinesel zakon iz leta 1947, ko je vsa srenjska, veleposestniška in občinska zemlja postala »splošno ljudsko premoženje« in to je bilo v Bohinju 72,4 % vsega površja. Leta 1960 je bila ukinjena pravica gozdne paše in drugo izkoriščanje gozdov. S tem se je v Bohinju končalo desetletja dolgo pravdanje za pravico uporabe uživanja zemlje v nekmečki lasti. Na gozdnih planinah, kjer je bila paša prepovedana se je pred tem paslo 75 % vse živine. Po vojni so se Bohinjci z veliko vnemo lotili obnavljanja sirarn. Kljub temu je sirarstvo počasi zamrlo in število planšarij se je z leta v leto manjšalo. Leta 1972 je Kmetijska zadruga v Srednji vasi zadnjikrat poslala v planine svoje sirarje, pa le še na nekatere planine v Zgornji dolini, kjer je bilo planšarstvo bolj trdoživo249. Ponekod je paša ponehala takoj, drugod postopoma, in s tem so bile spodrezane korenine marsikateremu kmečkemu gospodarstvu. Na senožetnih in nižjih planinah so opustili njive in marsikje so prenehali s košnjo na senožetih. Planine nad gozdno mejo so večinoma opustele. Anka Novak piše, da sta bili leta 1987 živi le še planini na Krstenici in v Lazu. V zadnjih petih letih smo ponovno priče oživitvi nekaterih opuščenih planin (recimo planina Zadnji Vogel). Ena izmed rešitev za njihovo ponovno oživitev je doživljajski turizem na planinah.

2.4.3 Tradicionalne prireditve v Bohinju 26. avgusta praznuje občina Bohinj občinski praznik - Tega dne leta 1778 so štirje srčni možje iz Bohinja, in sicer Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, prvič stopili na 2864 m visok Triglav. Vsako leto se ob njim posvečenem spomeniku na Ribčevem Lazu, kjer štirje možje ponosno gledajo proti Triglavu, poklonimo prvim bohinjskim gornikom.

26. marca praznuje občina Bohinj kulturni praznik - Praznik je posvečen spominu na bohinjskega pisatelja dr. Janeza Mencingerja250, ki se je rodil na ta dan, leta 1838 na Brodu v Bohinju, kjer si je še vedno mogoče ogledati lepo vzdrževano rojstno hišo. Po gimnaziji je šel na Dunaj in v Gradec študirat filologijo, literaturo in pravo. V Bohinju se vsako leto odvijajo tradicionalne etnografske prireditve kot so: Vasovanje, Kmečka ohcet, Majenje turšce, Otepanje, Kravji bal; tipične turistične prireditve kot sta: Kresna noč in Novoletne prireditve; kulturne prireditve kot so: Vodnikovi dnevi, Festival kanal, Glasbeno poletje (več koncertov z domačimi in tujimi priznanimi izvajalci klasične glasbe), Večeri pod vaško lipo idr.; športne prireditve kot so: Svetovni pokal v Telemarku, Svetovni pokal v biatlonu, CEBE Triatlon jeklenih, Tek 4 srčnih mož okrog Bohinjskega jezera, tekme v veslanju kajak, kanu, idr. ter druge aktivnosti, ki jih prirejajo društva in posamezniki

247

Omerzu et al. Bohinj. 2005, str. 30. Perko et al., 1998, str. 69-70. 249 Novak, Anka: Življenje in delo planšarjev v bohinjskih gorah, Glasnik SED 29: 123. 250 Po študiju se je vrnil v Slovenijo in tu delal kot pravnik, satirik in pripovednik (Brežice, Kranj, Krško, kjer je živel do svoje smrti 1912). Njegovo najbolj znano delo je avtobiografski roman Moja hoja na Triglav, v katerem opisuje mladost v Bohinju. Po njem se imenujeta osnovna šola in ena od ulic v Bohinjski Bistrici. 248

73


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

(predvsem gasilke veselice). Turistično najbolj obiskan je Kravji bal – tradicionalna prireditev, ki obuja tradicijo prihoda živine s planin (Slike 31). Slike 31: Prireditev Kravji bal v Bohinju

Vir: Turizem Bohinj

2.5 Popis in ovrednotenje ekosistemskih storitev v Bohinju Vrednotenje ekosistemskih storitev zahteva ocenitev strokovnih izhodišč uravnavanja: plinov, podnebja, (naravnih) motenj, vode; oskrbe z vodo; kontrole erozije in zadrževanja sedimentov; nastajanja prsti; kroženja hranil; obdelave odpadkov in odpadnih vod; oprašitev; biološke kontrole; zavetišč; proizvodnje hrane; surovin; genskih virov; rekreacije; kulture; ter prepoznavnosti krajine (ki ni uvrščena v seznam ekosistemskih storitev); ki lahko pomenijo dobrobit za širšo regijo in celo državo251.

Neprisotnost industrije v Bohinju potrjuje dejstvo, da ni potreb za uravnavanje plinov. Vpliv na podnebje je skorajda nemogoč, večji problem predstavljajo morebitne naravne motnje (npr. plazovi ali poplave) in erozija zaradi naravnih pojavov. Občina Bohinj izvaja protipoplavno zaščito na vodotokih. Razsežnost plazov, usekov in padanje kamenja se rešujejo sproti. Zaradi malo vrtnih in njivskih površin so nastajanje prsti, kroženje hranil in oprašitve pomembne predvsem v gozdovih, sadovnjakih, na travnikih in pašnikih. Čebele in drugi opraševalci v Bohinju dobro opravljajo svojo vlogo. Obdelavi odpadkov in odpadnih voda (skrb Režijskega obrata Občine Bohinj) se posveča še premalo pozornosti. V zadnjem času se uvaja bolj intenzivno ločeno zbiranje odpadkov. Problem odpadkov se pojavlja v višje ležečem alpskem prostoru, kjer upravniki planinskih koč in domov odvažajo odpadke v dolino. Podoben problem je na planinah, kjer kmetije same poskrbijo za odvoz.

Proizvodnja hrane je v Bohinju zaradi dolge zime, nadmorske višine in podnebnih značilnosti, izjemno nizka. Stari posevki (kot npr. gojenje ajde, pšenice idr. žit) so le redko prisotni (genski viri). Zato pa se ponovno obuja znano bohinjsko vrsto koruze 'trdinka', imenovana tudi turšca (temno rdeče, bakrene, pisane barve – Sliki 32), ki je bila včasih glavna sestavina tradicionalne domače bohinjske jedi - bohinjskih žgancev252. Njeno majenje253 – ličkanje obujajo danes kot tradicionalno prireditev. Bohinjska cika - bohinjsko govedo ni pravo

251

Žujo, Jasmina in Gregor Danev. Uporaba metod za vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območjih narave. 2010, str. 65-84. 252 Arh et al. Bohinjski žganci, Turistična raziskovalna naloga OŠ Janeza Mencingerja. januar, 2008. 253 Majiti (ličkati) koruzo pomeni, da se koruznim storžem odtrga perje, pusti se le dva ali tri, ki se jih potrebuje za spletanje v kite (vir: http://www.foto-bohinj.com/majenje-lickanje-koruze/, 3. 6. 2012).

74


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

pincgavsko govedo, čeprav ima njegovo značilno obarvanost254. Glede na nizko težo in skromnost pri oskrbi je bohinjsko govedo razmeroma dobro mlečno. Sliki 32: Trdinka - bohinjska koruza in bohinjska cika

Vir: http://www.foto-bohinj.com/majenje-lickanje-koruze/ (3. 6. 2012) Izpostaviti velja različne vrste rekreacije (pohodništvo, gorništvo, kolesarjenje, športno plezanje, jahanje, plavanje, vodni športi, tek na smučeh, ribolov ipd.), ki so priljubljene med obiskovalci / gosti ter domačini in za katere se ocenjuje, da v normalnih razmerah ne vplivajo negativno na okolje (razen velike množične športne idr. prireditve, ki so redke). Premalo izkoriščeno ekonomsko vrednost imajo prepoznavnost kulturne krajine, ki je spričevalo kulturnega, spoštljivega in ustvarjalnega odnosa do zemlje, podoba skladnosti med varstvom in rabo gorskega sveta (še predvsem pašnih planin), kulturne dediščine (še predvsem stavbarstva in predmetov predstavljenih v muzejih) ter nesnovne dediščine (predstavljene na tradicionalnih kulturnih prireditvah kot npr. Kravji bal). Alpska kulturna krajina je tako kot drugod tudi nad Bohinjem na številnih krajih propadla, opuščena in spremenjena zaradi gospodarskih in socialnih pretresov. Gradnja počitniških hiš je povzročila največje onesnaževanje kulturne krajine, razvrednotenje njene avtentičnosti in žlahtnosti.255 Razkrojil se je strnjen krog preizkušene gospodarske, pašnosirarske kulture, ki je več stoletij povezoval življenje v dolini in na planini v soodvisno in ekonomsko celoto256. Konec sožitja med človekom, naravo, krajino in gospodarsko kulturo je porodil žalostne nasledke:

razvrednotenje dela na zemlji, opuščanje paše, zaraščanje planin, propadanje pastirskih stavb in naselij, razprodajo zemlje in stavb. Na številnih krajih je krajina zanemarjena in opuščena, ker so jo pokupili ljudje, ki jim zemlja ne pomeni elementarne vrednote za preživetje.257 Strokovno poslanstvo ohranjanja in vzdrževanja stavbnih značilnosti in vzpodbujanja avtohtone ustvarjalnosti - ohranjanja alpske krajinske podobe, vrši s svojimi službami Triglavski narodni park. Njihovi predlogi in ukrepi so mnogokrat razumljeni kot nepotrebno vtikanje v življenjske pogoje domačinov; celo kot omejevanje in oteževanje pogojev življenja v območju.258

254

Izhaja namreč iz prvotnega keltskega goveda, ki je bilo križano z lažjimi pincgavskimi biki. Zaradi majhnega okvira, čvrstih parkljev in nizke teže je zelo primerno za strma hribovita območja, še posebno tam, kjer bi s težkimi živalmi povzročili erozivne spremembe v okolju ali pa z njimi ne bi mogli uspešno gospodariti. Glede na to, da ima gorenjska cika manjši okvir, so potrebe po količini vzdrževalne krme dosti manjše. Primerna je povsod tam, kjer so možnosti za pridelavo zadostnih količin kakovostne voluminozne krme majhne, želeli pa bi izkoristiti naravne danosti paše v poletnem času. (vir: http://www.govedo.si/pls/gss/!portal_pkg.startup?p_menu=SI,9,3&p_pasma=CK, 3. 6. 2012) 255 Bizjak, Janez. O krajini in o razvojnih možnostih s stališča TNP, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 16. 256 O gospodarskem in družbenem razvoju Bohinja v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja piše Majda Žontar, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 61-67. 257 Bizjak, Janez. O krajini in o razvojnih možnostih s stališča TNP, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 18. 258 Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 144-145.

75


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

K ugodnemu stanju ekosistemskih storitev prispeva umno življenje prebivalstva259, neizvajanje industrijskih dejavnosti in škodljivega prometa (žal projekt umirjanja prometa260 ni zaživel) idr. v Bohinju. Velik prispevek bi lahko pričakovali od: ustrezne politike trajnostnega razvoja države, regije in občine; načrtovanega investiranja v kadre; in sistematičnega razvoja Bohinja kot zelene destinacije, ki je velik poligon kreiranja svežega zraka in vode; čemur v zadnjih letih še ni bilo namenjene dovolj pozornosti.

Vzpostavljanje zelenih koridorjev, ki omogočajo izboljšano povezljivost in prepustnost med naravnimi območji v Bohinju, trenutno ni potrebno, saj leži 66 % občinskega ozemlja znotraj območja Triglavskega narodnega parka in kar 84 % površine občine je zavarovano v okviru Nature 2000, zato lahko trdimo, da ekosistemi živali in rastlin niso pretirano moteni. Več-funkcionalni predeli skladne rabe zemljišč raznovrstnih ekosistemov v Bohinju trenutno še niso sistematično opredeljeni (razen na območju TNP). Z ustrezno conacijo in načrtnim izvajanjem aktivnosti na območju občine Bohinj, bi lahko omogočili uspešno hkratno izvajanje kmetijstva, gozdarstva, športa, tematskih vodenj, pohodništva ter ohranjanja ekosistemov. Ugotavljamo, da tudi v preteklosti v Bohinju ni bilo zaznati konfliktne rabe zemljišč med omenjenimi aktivnostmi. Kakovost divjine Bohinja vrednotimo skozi odmaknjenost in nedotaknjenost naravnega območja in občutek samote v širnem naravnem zvočnem in svetlobnem okolju. Prav velikost zavarovanega območja daje slutiti, da je Bohinj resnično naravni pojav, območje neponovljive divjine v alpskem prostoru tako Slovenije kot Evrope, pa vendarle tudi izjemna krajinska posebnost. Različni naravni pojavi iz geologije, mineralogije, rastlinstva in živalstva so od nekdaj burili domišljijo domačinov, ki so spletali številne zgodbe in pripovedke. Te so še posebej v času razsvetljenske miselnosti k raziskovanju vabile predvsem tuje strokovnjake z različnih področij. Zapis pravi, da so bili prvi raziskovalci Julijcev botaniki. Med njimi velja omeniti mineraloga, botanika in narodopisca Baltazarja Hacqueta261; Juliusa Kugya262, Karla Zoisa263, brata slovitega mineraloga, gospodarstvenika in mecena Žige Zoisa, ki je bil tudi navdušen botanik; duhovnika Valentina Vodnika in druge.264 O čarih Bohinja so pisali mnogi avtorji, kot npr. Janez V. Valvazor, Baltazar Hacquet, Janez Mencinger, Janez Bizjak, Tine Mihelič, Ivan Veber idr.

259

Varovati zemljo in z njo istočasno sonaravno gospodariti je bil vedno temeljni pogoj preživetja v gorskem svetu (Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. 1992, str. 142). 260 Projekt Umirjanje prometa v Julijskih Alpah, CIPRA Slovenije, Mlekuž Consulting, projektna skupina Vida Černe (vodja; Občina Kranjska Gora), mag. Cecilija Ostan (Občina Bovec), Klemen Langus (Občina Bohinj), 2009; Prometna študija Bohinja, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Ljubljana, 2010. 261 Naravoslovec po rodu iz Bretanije je leta 1773 postal rudniški kirurg v Idriji in od tam mnogo potoval po Sloveniji in Julijskih Alpah. Že leta 1777 se je prvič poskusil povzpeti na Triglav in dosegel 138 m nižji Mali Triglav. Svoja mnogostranska dela je objavil v zbranem delu z naslovom »Oryctographia Carniolica« (1777-1781) in podnaslovil svoja popotovanja z oznako »Minerološko-botanično zabavna popotovanja od Triglava na Kranjskem do gore Glockner na Tirolskem 1779-1781«. 262 Rojen in odraščal v Trstu (1858-1944) v premožni trgovski, narodnostno mešani, italijansko-slovenski meščanski družini. V gore so izobraženega Kugya zvabile tamkajšnje cvetlice; iz ljubezni do gora je postal planinec. Že leta 1875 je načrtno raziskoval Julijske Alpe in prvikrat stal na Triglavu. V svoji knjigi »Iz minulih dni« piše: »Gorska flora je bila tista, ki me je vodila v doline in na skalne vršace vaše svetle domovine. Na to mislim vedno z veliko hvaležnostjo.« (Pilz, Ingrid. Čudoviti svet Julijskih Alp. 1993, str. 54-55) 263 Njegovo ime je ovekovečeno v Zoisovi zvončnici (Campanula zoysii Wulf.), endemitu Julijskih Alp. 264 Pilz, Ingrid. Čudoviti svet Julijskih Alp. 1993, str. 36-37.

76


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.6 Popis in analiza strukture deležnikov Bohinja in njihovih vrednot V tem poglavju bomo prepoznali strukturo deležnikov Bohinja (lokalno prebivalstvo, lastnike in zaposlene v gospodarskih organizacijah, člane nevladnih organizacij idr.) in njihove vrednote - odnos do: ekosistemskih storitev; okolja – naravnega, socio-kulturnega, ekonomskega; tradicionalnih gospodarskih dejavnosti; komuniciranja in sodelovanja v okolju; izražanja skrbi za ohranjanje narave, kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja ter zaupanje med ljudmi.

2.6.1 Struktura prebivalcev in drugih deležnikov Bohinja Po podatkih Ekonomske analize občine Bohinj 2007-2012265 je imela občina Bohinj leta 2010 5.260 prebivalcev (2.598 moških – 49,4 % in 2.662 žensk – 50,6 %). Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 16 prebivalcev, kar je precej manj kot v celotni državi (101 prebivalec na km2). Naravni prirast (0,2, v Sloveniji 1,5) in selitveni prirast sta bila v letih 2009 in 2010 pozitivna. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je znašal leta 2009 8,9 (v Sloveniji 7,2). Povprečna starost občanov je bila leta 2010 43,3 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,6 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših, kar pove, da je bila vrednost indeksa staranja v Bohinju višja od vrednosti za celotno Slovenijo.266 Med prebivalci občine Bohinj je bilo januarja 2011 2.046 delovno aktivnih (skoraj 39 % prebivalstva, zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri samozaposlenih osebah in samozaposleni). Delovno aktivnih prebivalcev po sedežnem principu je bilo v občini Bohinj januarja 2011 1.317. Od konca leta 2008 se je prej pozitivni trend obrnil in zaposlenost se zmanjšuje - negativni trend še vedno traja. Med delovno aktivnimi je 1.017 ali 79,3 % oseb zaposlenih v podjetjih, organizacijah in pri samozaposlenih (za 11,3 % manj kot leta 2005). 20,7 % delovno aktivnega prebivalstva oz. 300 oseb je bilo v januarju leta 2011 samozaposlenih267. Med samozaposlenimi je 190 samostojnih podjetnikov posameznikov (število se povečuje od leta 2008) in 110 kmetov (število se zmanjšuje od leta 2008).

Delovne migracije so visoke, saj se polovica občanov dnevno vozi na delo izven občine, obstajajo pa tudi migracije iz drugih občin v Bohinj. Od 2.062 delovno aktivnih prebivalcev ima delo v občini 1.056 prebivalcev ali 51,2 % delovno aktivnih, njihovo število se zmanjšuje. Večina delovnih migrantov se dnevno vozi na delo na Bled, v Ljubljano, v Radovljico, na Jesenice, v Kranj idr. Na območju Bohinja je 1.280 delovnih mest, v Bohinju je zaposlenih

265

SURS, 2009 (vir: http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&id=8, 4. 5.2012) in Ekonomska analiza občine Bohinj 2007-2012, dr. Tanja Česen, maj 2011. 266 Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške, kar velja tudi za Bohinj. 267 Njihovo število je stabilno in se od leta 2008 povečuje.

77


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

1.006 občanov ali 78,6 %, 224 ali 17,5 % se jih vozi na delo iz drugih občin (Radovljice, Bleda, Jesenic, Gorij, Ljubljane idr.). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo marca 2011 186 brezposelnih oseb268 ali 9,1 % delovno aktivnega prebivalstva. Trend brezposelnosti ima močno sezonsko komponento število se praviloma poveča od oktobra do februarja, zmanjšuje spomladi in najnižje je poleti, ko je visoka turistična sezona. Vsak 80. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči269.

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah270, je bila leta 2010 v bruto znesku za približno 25 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 20 %. Življenjski standard prebivalcev Bohinja je 7,5 % nižji v primerjavi s slovenskim povprečjem. Človeški kapital občine Bohinj je pomemben indikator kvalitete delovne sile, ki ga merimo z izobrazbeno ravnjo delovno aktivnega prebivalstva po občini prebivališča in delovnega mesta ter z izobraževanjem mladine. V občini Bohinj je imelo v letu 2009 največ (66,6 %) delovno aktivnega prebivalstva srednješolsko izobrazbo (Sl 58,4 %), 19,8 % višje in visokošolsko izobrazbo (Sl 24,6 %) ter 13,6 % osnovnošolsko izobrazbo (Sl 16,8 %). Razpoložljiva delovna mesta v Bohinju zaposlujejo 67,9 % zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, 16,8 % z osnovnošolsko izobrazbo in 13,8 % z višje ali visokošolsko izobrazbo. Bilanca ponudbe dela in delovnih mest v Bohinju glede na izobrazbo prikazuje, da v občini ni dovolj delovnih mest za občane, ki imajo višje in visoko šolsko izobrazbo. Zato se predvsem bolje izobraženi vozijo na delo izven občine. V občini Bohinj je bilo v šolskem letu 2009/2010 v predšolski vzgoji v vrtcu 163 otrok, kar je 26 (19 %) več kot leto prej. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1–5 let, jih je bilo 67 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (72 %). V istem šolskem letu je bilo v osnovni šoli 428 učencev, 6 manj kot leto prej in vsako leto se število učencev postopno zmanjšuje. Različne srednje šole je obiskovalo 231 dijakov ali 81,3% mladine v starostni skupini 15 do 19 let. Število dijakov se postopno zmanjšuje. Na visokošolskih ustanovah se je izobraževalo 267 študentov ali 88,4 % mladine v starosti 20 do 24 let. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 7 diplomantov271.

268

Med brezposelnimi je bilo marca 2011 več moških (54,8%) kot žensk (45,2 %). Po izobrazbi jih je največ (36,6 %) z nižjo I. – II. stopnjo izobrazbe, 32,8 % s IV. stopnjo, 22,6 % s V. in 8 % z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe. Največ brezposelnih – 34,9 % je brezposelnih od 3 do 6 mesecev, 29 % do 3 mesece, 18,8 % od 6 do 9 mesecev, 12,4 % do dve leti in 4,8 % dalj kot 2 leti. Največ brezposelnih (46,8 %) je v starostni skupini 50 do 60 let, ki so tudi najtežje zaposljivi. 16,1 % brezposelnih je starih 40 do 50 let, 15,1 % je starih 30 do 40 let in 12,4 % je mladih starih 18 do 25 let. 269 Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 23. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. 270 Povprečna plača zaposlenih pri pravnih osebah v Bohinju je januarja 2011 znašala bruto 1.136 evrov in neto 778 evrov. Najvišje plače so bile v dejavnosti izobraževanje ter v strokovno in tehničnih storitvah ter dejavnosti promet in žičnice, najnižje plače so v kmetijstvu, ribištvu in gradbeništvu. 271 V celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 56 študentov in 9 diplomantov. Število mladine z visokošolsko izobrazbo se povečuje, v eni generaciji mladine je na višje in visokošolskem študiju 62% vseh zaposlenih prebivalcev z višjo in visokošolsko izobrazbo ter 38% več kot je delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo v občini Bohinj.

78


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.6.2 Vrednote prebivalcev in drugih deležnikov Bohinja Alpska pokrajina je močno izoblikovala duševni profil bohinjskega domačina, ki je v boju za preživetje spoznaval tudi manj lepe plati planinskega raja. Opremila ga je z bohinjsko trmo in izrednim smislom za humor, ki se v vsem svojem vsebinskem in jakostnem razponu izraža v ljudskem izročilu. Bohinjec ni naklonjen poetiki neresničnega v pravljicah in povedkah, močno pa je še zakoreninjen v vražah in »zakonih« davnih verovanj. A kljub temu podobe »trdnega, starodavnega« Bohinja skoraj ni več, kakor tudi ni več veliko klenih Bohinjcev, ki bi zmogli živeti z naravo v spoštljivem sožitju. Razumljivo je, da izginjajo mnoge šege in navade zaradi drugačnega načina dela in življenja. Moderna mehanizacija in predvsem turizem postavljata domačina pred preizkušnjo duhovnih in materialnih vrednot. Žal tudi bohinjec izgublja ravnovesje v sebi in v svojem okolju. Po bohinjskih planinah izginjajo prijazne morenske grbine, pristna arhitektura planšarskih stanov in še mnogo lepega in dobrega. 272 Trdimo lahko, da so Bohinjci znani kot samosvoji in neodvisni, kar je pogojeno s preživetjem v odročni in zaprti alpski krajini, ki je bila v preteklosti še mnogo bolj odrezana od urbaniziranega dela sveta kot danes. Kljub temu so spremembe, ki so po drugi svetovni vojni zajele tudi podeželje, precej vplivale na navade in običaje, kakor tudi na strukturne spremembe prebivalstva. Zlasti industrializacija v drugih krajih Gorenjske je povzročila zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva v Bohinju, hkrati pa je bilo precejšnje tudi odseljevanje v druge kraje, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih mest v kraju. Mladi izobraženi Bohinjci, ki živijo v urbanem okolju se pogosto vračajo domov čez vikend, nekateri se tudi vrnejo in stalno naselijo na območju Bohinja.

Odnos do ekosistemskih storitev - Bohinjci spoštujejo naravo in jo v zadnjem obdobju pospešeno ohranjajo za naslednje generacije. Veliko vlogo pri ohranjanju narave ima uprava Triglavskega narodnega parka. O naravnih danostih ne razmišljajo kot o ekosistemskih storitvah, čeprav izjemno cenijo svojo lastnino in ekosistemske storitve, ki jih ponuja: svež zrak širnih gozdov, cvetoče travnike in pašnike in z njimi povezane planine ter skalnate vrhove, krasne poglede z alpskih vrhov, neokrnjeno okolje in unikatne krajinske podobe planin, čisto vodo, relativno rodovitno prst, čebelice in druge opraševalce, mir in tišino Alp in še predvsem sprejemljive aktivnosti razumnih planincev, pohodnikov, rekreativcev, skratka obiskovalcev / gostov.

Odnos do okolja – naravnega, socialno-kulturnega, ekonomskega - Bohinjci so se vedli trajnostno do svojega okolja, ko pojma trajnostno še nismo uporabljali v navezi z razvojem okolja - destinacij. Naravo spoštujejo in cenijo že dolga desetletja tako domačini kot prišleki. Že leta 1908 je bilo prvič predlagano, da bi dolino Triglavskih jezer zavarovali. Leta 1924 je prišlo do zakupa 1.600 ha zemljišč v dolini Triglavskih jezer in s tem je bil omogočen nastanek Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer (zakupna pogodba). Leta 1961 je bil sprejet Odlok o razglasitvi Doline Sedmerih Jezer za narodni park (z velikostjo 2.000 ha). Park je dobil ime po najvišji gori Triglav, ki jo je Julius Kugy imenoval kraljestvo in

272

Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. 1995, str. 16.

79


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

je simbol slovenstva. Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je velikost parka povečal na 83.807 ha, je bil sprejet leta 1981273 in noveliran leta 2010.

Vodo že stoletja uporabljajo v gospodarske namene (mlini, žage, rake). V Bohinju je šest malih hidroelektraren (do 6,46 MW), s katerimi se pridobiva okolju prijazno energijo. Ogrevanje na biomaso še ni praksa, ki bi prinesla nižji ogljični odtis v območju. Z ureditvijo komunalne infrastrukture se počasi preprečuje odtekanje odpadnih voda v vodotoke. Žal še ne izkoriščajo dovolj sončne in drugih oblik okolju prijazne energije. Okolje je vedno bolj prijazno mladim družinam, ki se rade vračajo po zaključenem diplomskem študijo v rodno območje. Z željo po umiritvi prometa okrog Bohinjskega jezera in širše so sicer zapisali meje nosilne zmogljivosti, ki je še ne izvajajo. Z vodenjem in usmerjanjem obiskovalcev že stoletja vplivajo na manjši vpliv na okolje v alpskem območju in na nepozabna pohodniška, gorniška in sprehajalna doživetja ljudi iz urbanih okolij.

Bogato družabno življenje ima izjemno tradicijo v Bohinju, saj so že na prelomu iz 19. v 20. stoletje nastajala kulturna, planinska, turistična in druga društva, ki so močno vplivala na razvoj turizma v alpskem območju. Posebne zasluge k razvoju zasebnega nastanitvenega sektorja ima Turistično društvo Bohinj, ki že dolga leta vrši promocijsko in prodajno funkcijo za svoje člane ter upravlja z naravnimi vrednotami (Slap Savica, korita Mostnice). Tako omogoča dodatne zaslužke zasebnim sobodajalcem, ki ob primarni zaposlitvi še sobo ali dve namenijo turistični dejavnosti in tako krepijo svoj ekonomski status. Domačini se zadnja leta vedno bolj odločajo za dopolnilne dejavnosti in ustvarjajo izdelke in izvajajo storitve, ki jih lahko prodajajo turistom. V zadnjem času se močno zavedajo teže imena Bohinj, ki zagotavlja pričakovano kakovost živil idr. dobrin in želijo geografsko zaščititi odlične izdelke in storitve v območju. Kmečko sirarjenje in Bohinjska sirarna pomenijo pomemben prihodek kmetijam, ki se ukvarjajo z več dopolnilnimi dejavnostmi. Z ustanovitvijo Zavoda za turizem, ki je prevzel vlogo povezovalca in oblikovalca turistične ponudbe, dobiva Bohinj vse bolj podobo organizirane turistične destinacije, ki trajnostno raste in se razvija. Med tradicionalne gospodarske dejavnosti Bohinja štejemo fužinarstvo, oglarstvo, gozdarstvo in kmetijstvo – živinorejo, saj za poljedelstvo ni veliko pogojev. Pomembna je tudi lesna predelovalna industrija. Turizem ima dolgoletno tradicijo in danes predstavlja več kot 25 % prihodka v Bohinju.

273

Bizjak, Janez: Zavarovana območja v Sloveniji. 2008, str. 13.

80


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.7

Popis in ovrednotenje gospodarske dejavnosti občine Bohinj

V občini Bohinj je bilo po podatkih AJPES v letu 2010 poslovno aktivnih 99 gospodarskih družb (3 več kot leta 2009) s 606 zaposlenimi (60 %) in 256 samostojnih podjetnikov s 144 zaposlenimi (skupno 400 oseb - 40 %).274 Skupno je bilo v Bohinju zaposlenih in samozaposlenih v gospodarstvu 1.006 oseb (2 % več kot leta 2009).275 Povečalo se je število zaposlenih v gospodarskih družbah in število samostojnih podjetnikov, medtem ko je število pri njih zaposlenih ostalo enako. Gospodarstvo občine je leta 2010 ustvarilo 14,4 milijone evrov dodane vrednosti (4,7 % več kot leta 2009). Gospodarske družbe so imele 6,5 % gospodarsko rast276, samostojni podjetniki pa 1 % manj dodane vrednosti kot leta 2009. Samostojni podjetniki so leta 2010 ustvarili 24,3 % delež (12,7 milijona evrov, manj kot leta 2009) v prihodkih celotnega gospodarstva občine. V primerjavi z gospodarskimi družbami je bila produktivnost v segmentu samostojnih podjetnikov več kot enkrat nižja.

2.7.1 Ugotovitve ekonomske analize občine Bohinju 2007-2010 Iz skupnih ugotovitev ekonomske analize občine Bohinj za obdobje 2007-2010277 izhaja: • • •

• • • • • •

demografski podatki prikazujejo postopno staranje prebivalstva, od leta 2008 dalje je pozitiven naravni in selitveni prirast; raste tudi število malih otrok in dojenčkov; prej pozitiven trend delovno aktivnega prebivalstva se je od konca leta 2008 izrazito obrnil navzdol in zaposlenost se še zmanjšuje; značilne so visoke delovne migracije, v gospodarstvu Bohinja ni dovolj delovnih mest (za srednjo, višjo in visoko izobrazbo), zato se polovica delovno aktivnih občanov vozi na delo v druge občine; prej nizka brezposelnost od jeseni 2008 hitro narašča, najhitreje od jeseni 2010 in januarja 2011 je bilo že štirikrat več brezposelnih; povprečna bruto plača na delovnih mestih v Bohinju je 25 % in neto plača 20 % nižja v primerjavi s slovenskim povprečjem; življenjski standard prebivalcev je 7,5 % nižji, vendar narašča; povečuje se število mladine, ki študira in v eni generaciji jih je več kot je delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo v občini Bohinj; turistični promet se je po večjem upadu tujih turistov zaradi gospodarske krize v letu 2009, leta 2010 spet povečal, in sicer na račun porasta domačih turistov; gospodarske družbe so imele leta 2009 visoko gospodarsko rast in rast prihodkov; družbe so se preusmerile na prodajo v tujino, vendar je rast v veliki meri rezultat reorganizacije družbe LIP, krizo odražajo visoke čiste izgube praktično v vseh dejavnostih;

274

Po podatkih SURS-a (2011) je bilo v Bohinju leta 2010 474 podjetij s 1.308 zaposlenimi, ki so ustvarili 594,450.000 evrov prihodka. 275 Česen, Tanja. Ekonomska analiza občine Bohinja 2007-2010. 2011, str. 27-29. 276 Gospodarske družbe so v letu 2010 ustvarile 39 milijonov evrov prihodkov (10,6 % več kot leta 2009) in 41,5 milijonov evrov odhodkov (porasli za 12 %) - poslovale so z izgubo. Kljub temu, da se je povečalo število zaposlenih (za 1,8 %) je bila produktivnost v gospodarskih družbah nižja kot leta 2009. 277 Česen, Tanja. Ekonomska analiza občine Bohinja 2007-2010. 2011, str. 30.

81


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• •

segment samostojnih podjetnikov prikazuje leta 2009 velik upad gospodarske aktivnosti, vendar je dohodek pozitiven; produktivnost dela gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov je nižja od

slovenskega povprečja.

2.7.2 Struktura gospodarskih sektorjev v občini Bohinj V gospodarski strukturi občine Bohinj so nastale leta 2009 strukturne spremembe prevladuje industrijski sektor, ki ima 57 % delež v gospodarstvu občine (prej 45%), medtem ko je delež storitvenega sektorja padel od prej 55 % deleža na sedaj 43 % delež. V letu 2009 je med gospodarskimi družbami prevladal industrijski sektor (57 %), in sicer: •

• •

predelovalne dejavnosti - 15 gospodarskih družb in 306 zaposlenih, največje med njimi: LIP opažne plošče, Filbo proizvodnja transportnih naprav, mesnine Bohinj in Sirarna Bohinj; energetika – podjetje Bistrica z enim zaposlenim, najbolj uspešno podjetje v Bohinju; gradbeništvo – 11 gradbenih podjetij s 60 zaposlenimi in najnižjo produktivnostjo v občini); …

kmetijstvo in gozdarstvo – 4 družbe z 2 zaposlenima. (Priloga 8)

Delež storitvenega sektorja je manjši (43 %), in obsega: • •

gostinstvo – 24 družb, 134 zaposlenih, ki so poslovale z izgubo; žičnice in prometne storitve – 4 družbe (največji Žičnice Vogel in Žičnica Kobla), 52

• •

zaposlenih, produktivnost enkrat višja od povprečja občine in višja od slovenske povprečne produktivnosti gospodarskih družb; trgovina – 11 družb in 15 zaposlenih, čista izguba; strokovne storitve – 12 družb in 8 zaposlenih (z visoko produktivnostjo) je padel (43 %) glede na leto 2008; kmetijstvo in gozdarstvo – 9 samostojnih podjetnikov in 5 zaposlenih.

Poslovni uspeh gospodarskih družb je bil negativen v vseh dejavnostih razen v energetiki.278 Struktura samostojnih podjetnikov (244) v občini Bohinj je bila leta 2009 sledeča: • • • • • • • •

278

gradbeništvo - 62 samostojnih podjetnikov in tudi največ zaposlenih (144); gostinstvo - 46 samostojnih podjetnikov in 47 zaposlenih; strokovne storitve - 27 samostojnih podjetnikov; predelovalna industrija - 24 samostojnih podjentikov; trgovina - 16 samostojnih podjetnikov in 14 zaposlenih; prevozništvo - 13 samostojnih podjetnikov; druge storitve - 12 samostojnih podjetnikov; kultura in šport - 11 samostojnih podjetnikov itd. (Priloga 9)

Česen, Tanja. Ekonomska analiza občine Bohinja 2007-2010. 2011, str. 20-25.

82


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Skupno je torej največ zaposlenih v gradbeništvu (206), sledijo gostinstvo (93), predelovalna dejavnost (32), strokovne storitve (30), trgovina (30) idr. Produktivnost je bila najvišja v dejavnostih: poslovne storitve, izobraževanje, prevozništvo; podpovprečne pa v informatiki, drugih storitvah, kulturi in športu ter strokovnih storitvah. V Bohinju ima sedež tudi 7 zadrug, ki imajo 9 zaposlenih in so v letu 2009 poslovale s pozitivno ničlo. Največja med njimi je Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas (8 zaposlenih, 1,2 milijona evrov prihodkov), Turistična zadruga Bohinj (1 zaposlen, 51.000 evrov prihodkov), ostale (5) so manjše vodovodne zadruge. Pomen kmetijstva - gospodinjstev, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem, je malo. Več je gospodinjstev, za katere je kmetijstvo dopolnilna dejavnost. Občina si prizadeva, da bi se kmetijstvo ohranilo in razvijalo v smeri naravnega (ekološkega) kmetovanja in da bi se pridelki in izdelki bohinjskih kmetij prodajali pod enotno blagovno znamko.279

Turistična dejavnost je najpomembnejša gospodarska dejavnost v Bohinju. V Občini Bohinj deluje 74 gostinsko turističnih podjetij in samostojnih podjetnikov (skupaj z žičnicami), skupaj je torej v tej dejavnosti zaposlenih 280 oseb. Najpomembnejša društvena organizacija je TD Bohinj, v katerega je včlanjenih več kot 100 ponudnikov zasebnih prenočitvenih kapacitet. Pri tem moramo upoštevati, da velika večina ljudi, ki oddajajo sobe, ni polno zaposlenih v turizmu ali pa so samozaposleni in tako niso upoštevani v statističnih podatkih o zaposlenih v gostinstvu. Ob tem pa obstajajo tudi druga podjetja, ki ponujajo turistične storitve, a ne spadajo v kategorijo gostinstva. To so turistične agencije, podjetja, ki ponujajo športne storitve, lokalne kulturne institucije – muzeji, turistična društva itd. 280

2.7.3 Razvojna ekonomska perspektiva občine Bohinj – ekološki turizem Razvojne perspektive Bohinja in investicijski potenciali so veliki. Največja primerjalna prednost je čudovita in dobro ohranjena narava in naravne danosti (les). Glede na sodobne trende v svetu je pričakovati vedno več zanimanja ekološko osveščenih domačih in mednarodnih turistov. To daje razvojne možnosti za vse dejavnosti povezane z naravo. Potrebna bi bila razvojno usmerjena prostorska ureditev Bohinja s poudarkom na varstvu okolja in na ohranitvi kulturne identitete. Razmišljati bi bilo dobro o polnilnici sveže gorske vode v Bohinju (podobno kot Evian). Razvijati bi bilo potrebno biološko pridelavo. Zasnovati bi bilo potrebno projekt razvoja blagovne znamke – »Izdelano v Bohinju«.281

279

Občina Bohinj (vir: http://obcina.bohinj.si/, 20. 5. 2012). Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 88. Večina, tistih, ki oddajajo sobe kot dopolnilno dejavnost, svojim gostom ne nudi dodatnih storitev, nekateri ponujajo zajtrk, kavo in internetni priključek. Sobodajalci in lastniki penzionov ter manjših hotelov, ki se uspejo preživeti izključno s turizmom, razpolagajo s kritičnim številom sob in ponujajo dovolj širok nabor dodatnih storitev tudi drugim turistom v Bohinju (gostilna, restavracija, taksi služba, organizacija izletov, oddajanje športne opreme, savna, fitnes saloni idr.). (Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 90). 281 Česen, Tanja. Ekonomska analiza občine Bohinja 2007-2010. 2011, str. 31. 280

83


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

V Bohinju turizem je in bo osrednja gospodarska dejavnost. Vendar ne turizem za vsako ceno, ampak ekološki turizem. Potrebno bi bilo razvijati vse vrste turizma, predvsem pa hotelirstvo in odpraviti turistično mrtvilo z zaprtimi hoteli. Poudarek pri razvoju turizma bi moral biti na kvaliteti in ne na množičnosti. Nove možnosti nudi kongresni turizem in v bodoče morda evropski center, ki bi privabil turiste iz EU in sveta, podobno kot v tirolskem Alpbachu. Potrebno bi bilo analizirati razloge za zmanjševanje turističnega prometa tujcev, aktivirati in izboljšati turistično promocijo Bohinja doma in v tujini, predvsem v državah, od koder prihaja največ turistov. Turizem ima močan multiplikator tudi na aktivnosti drugih povezanih dejavnosti. Vendar je turizem izredno občutljiv na sezonske in slučajne dejavnike, kot je bil lep primer z gospodarsko krizo. Zato bi bilo potrebno v Bohinju razvijati več storitvenih dejavnosti in proizvodnje visoke tehnologije. Potrebno bi bilo spodbujati razvoj gospodarstva v občini in odpiranje novih kvalitetnih delovnih mest, za bolje izobražene občane in za šolajočo mladino. Za nadaljnji gospodarski razvoj Bohinja je izredno pomembno, da bodo mladi prihodnji izobraženci lahko našli zaposlitev in z novim znanjem prispevali h gospodarskemu razvoju v domači občini. Predpogoj za gospodarski razvoj pa je urejena infrastruktura in dobra dostopnost po cesti in železnici. Potrebno bi bilo urediti poslovno infrastrukturo in poleg turističnega centra ustanoviti Center za razvoj Bohinja, ki bi s svojimi aktivnostmi in razvojnimi programi omogočil gospodarstvu tudi prostorski razvoj. S štipendiranjem mladih bi bilo treba spodbujati izobraževanje za deficitarne poklice v občini. Iz univerz prihaja dobro izobražena mladina s svežim znanjem, ki bi lahko omogočila prehod na višjo razvojno raven, če jih bo kdo povabil k aktivnemu sodelovanju pri razvoju Bohinja. Spodbuditi bo potrebno prenos novega znanja in privabiti v občino tehnološko razvita podjetja. V gospodarski razvoj Bohinja bi lahko na osnovi kvalitetnih razvojnih programov pritegnili tudi sredstva evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada.

2.8 Popis in analiza mreženja v Bohinju – družbene, gospodarske idr. mreže Družbeno in gospodarsko sodelovanje in povezovanje v Bohinju skozi čas ima izjemno pomembno vlogo za sinergično delovanje skupnosti, vrednote deležnikov Bohinja in njihovo ekonomsko, socialno-kulturno in okoljsko blaginjo.

2.8.1 Prvobitne mrežne povezave v Bohinju Prvobitne mrežne povezave so v Bohinju nastajale: iz gospodarskih koristi v kmetijstvu, rudarstvu in prevozništvu; zaradi zanimanja za naravo; razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti; kulturnega udejstvovanja; v novejšem času zaradi gibanja za Triglavski narodni park. (Tabele 20-24)

84


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 20: Mreženja iz gospodarskih koristi v kmetijstvu, rudarstvu, prevozništvu Povezovanje zaradi gospodarskih koristi ima v Bohinju večstoletno tradicijo. Prva povezovanja srečamo v sistemih večstopenjskega pašništva, zadružnega sirarjenja, košnje v rovtah, vozništva, rudarstva idr. Tabela 21: Mreženje zaradi zanimanja za naravo Načrtno povezovanje zaradi zanimanja za naravo sega v čas razgledanega humanista Žige Zoisa (druga polovica 18. stol.), ki je kot predstavnik razsvetljenske miselnosti spodbujal nadebudne Bohinjce k nabiranju rudnin in mineralov po bohinjskih gorah ter k osvojitvi vrha Triglava, leta 1778. K temu gibanju lahko prištevamo tudi Baltasarja Hacqueta, ki je za Valvasorjem širše opisal Bohinj ter v bogato triglavsko floro zazrtega Karla Zoisa, ki je za svoja poletna bivališča zgradil koči v Triglavskem pogorju (v Jezerski dolini pri Utah in na Velem polju). Ti sta bili poleg pastrirskih staj edina zavetišča za tedaj maloštevilne obiskovalce Bohinjskih gora.282 Tabela 22: Mreženje zaradi razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti Leta 1872 so v Srednji vasi ustanovili Društvo Triglavski prijatelj283 in leta 1947 Turistično društvo Bohinj284, ki sta pomembno prispevala k razvoju območja in njegovi privlačnosti za obiskovalce – gornike, planince. (glej Priloga 6) Leta 1905 je bila ustanovljena regionalna turistična organizacija, imenovana Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, ki je finančno podpirala projekte za razvoj turizma na območju Bohinja. Že leta 1907 je bilo ustanovljeno Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas. Leta 1925 je bilo ustanovljeno Prometno in olepševalno društvo za notranji Bohinj, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru ter leta 1931 podružnica SPD v Srednji vasi in Smučarski klub Bohinj leta 1929.285 Leta 1948 so bili nacionalizirani vsi hoteli in vse do sredine 20. stol. je bilo turistični infrastrukturi posvečene bolj malo pozornosti.286 V 60. letih 20 stol.287 so popravili in zgradili nove hotele in obudili turistične organizacije – Turistično društvo Bohinj je postalo ena izmed glavnih lokalnih institucij, ki je spodbujala razvoj turizma in še danes nadaljuje s svojim delom. 70. leta 20. stol. predstavljajo eno izmed najuspešnejših obdobij za Bohinjski Turizem. Prihajalo je vedno več mednarodnih gostov (za pet do sedem dni), ki so jih vodile mednarodne turistične agencije ter gostov iz drugih jugoslovanskih republik. Takrat se prične socialni turizem v Bohinju, vedno več je bilo tudi organiziranih izletov šolskih skupin (v Bohinju so imeli v zasebnih sobah nastanjenih tudi po 500 otrok). Leta 1974 so dokončali prvo fazo gradnje zimskega središča na Kobli, vključno z žičnico. Tok turistov v 80. letih, ki so prihajali v skupinah iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik v okviru sindikalnega in drugih oblik turizma, je bil stalen. V zdravilišče za pljučne bolnike so prihajali iz vse Jugoslavije. V tem času je država ponujala ugodne kredite, s katerimi so domačini financirali 282

Novak, Anka. Začetki turizma v Bohinju, V: Bohinjski zbornik, 1987, str. 178. Korenine organiziranega turizma v Bohinju segajo že v II. pol. 19. stol. Leta 1872 je bilo v Srednji vasi ustanovljeno društvo Triglavski prijatelj za pospeševanje triglavske turistike - planinstva. (Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 75) Izraz turist je tedaj veljal za gornika, plezalca in popotnika. Turistična dejavnost je bila usmerjena v začetek gradnje gorskih koč, odkrivanje novih poti, usposabljanje gorskih vodnikov. Šele z izgradnjo Bohinjske železnice leta 1906 se je Bohinjcem odprlo okno v svet in obratno - svetu se je odprl Bohinj. Bohinj je z železnico postal bolj dostopen in zanimiv za obiske turistov, kar je odpiralo vrata za razvoj turistične dejavnosti. (Budkovič, Tomaž. Začetki organiziranega turizma v Bohinju 1907 – 1914, vir: http://www.bohinj.si/index.php?catID=31745&pID=5112, 4. 6. 2012) 284 Budkovič, Tomaž. Začetki organiziranega turizma v Bohinju 1907 – 1914, vir: http://www.bohinj.si /index.php?catID=31745&pID=5112 (4. 6. 2012). 285 Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 80-81. 286 Razvoj Bohinja je bil usmerjen predvsem v nadgradnjo obstoječih krajevnih industrijskih možnosti, zlasti lesne industrije in metalurgije. 287 Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 82-84. 283

85


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

prenovo in povečanje svojih hiš, da so lahko zgradili dodatne sobe za oddajanje ali celo nove penzione. Tako je Bohinj dobil podobo turističnega kraja do današnje ravni in 70. ter 80. leta 20 stol. so pomenila največji razcvet Bohinja v turističnem pogledu. Po osamosvojitveni vojni, ko je bil izgubljen jugoslovanski trg, turizem v Bohinju ponovno pridobiva na pomenu z novimi vlaganji in organiziranostjo v prvih letih 21. stol. Tabela 23: Mreženje v kulturne namene Težki pogoji življenja v Bohinju so vplivali na ljudi, da so iskali načine za lajšanje tegob in naporov, zato se je rodila ljudska duhovna kultura. Povezovanje in ohranjanje bogatega družabnega življenja ima izjemno tradicijo, saj segajo zametki Kulturnega društva Bohinj288 v leto 1903. V letu 1997 se je društvo preimenovalo v Kulturno društvo Bohinj, Bohinjska Bistrica. Poleg tega delujejo v Bohinju tudi druga kulturna društva (KD Bohinj, KUD Triglav Srednja vas, dramska sekcija pri PGD Češnjica, Društvo gledališče 2B, KUD Gorjuše, Glasbeno društvo Bohinj, Muzejsko društvo Žiga Zois, Foto klub Bohinj, Društvo mali vojni muzej). Tabela 24: Mreženje zaradi gibanja za TNP Povezovanje družbenih akterjev, ki močno nasprotujejo projektom na področju TNP in so se povezali potem, ko je bila nova zakonodaja za urejanje statusa parka že vložena v parlamentarno proceduro. Strinjali so se, da je nov zakon potreben, toda njihovi razlogi zanj so se močno razlikovali od interesov, ki so motivirali vložitev nove zakonodaje leta 2003. Skupina družbenih akterjev je pričakovala takšno zakobnodajo, ki bi okrepila položaj zavoda Triglavski narodni park pri upravljanju parka in uveljavljanju obstoječih naravovarstvenih norm v praksi. Pričakovali so, da bo zakonodaja sad medsebojnega sodelovanja vseh pristojnih državnih institucij ter ministrstev, ki se delno upravljajo z upravljanjem parka. Zavzemali so se za čimbolj akkovostno življenje in kar najboljše možnosti za trajnostni razvoj – vendar ne na račun nacionalne dediščine, ki je tako pomemebna, da jo je pod svoje okrilje vzel celo UNESCO. 289 V resnici je TNP eden izmed redkih parkov, katerega precejšen delež zemljišč je v zasebni lasti. Upravljanje parka, ki je pretežno v javni oz. državni lasti, je bistveno manj zapleteno, kot to velja za TNP, kjer imamo opravka z veliko lastniki.

2.8.2 Mreženje za organizirano izvajanje turistične dejavnosti v Bohinju V času razvoja turizma v Bohinju so vlogo organiziratorjev in akterjev v različnem časovnem obdobju vršile različne organizacije.

288 1903 je bilo ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo, 1908 je klerikalna politična struja ustanovila telovadno društvo Orel, ki je po prvi svetovni vojni imelo telovadni, dramski in pevski odsek in knjižnico. Kot protiutež je liberalna stranka leta 1909 ustanovila društvo Sokol, ki je prav tako gojilo telovadbo in je imelo svojo knjižnico ter dramsko skupino. Člane obeh društev je združila druga svetovna vojna. V letu 1946 je delo na kulturnem področju ponovno oživelo. Ustanovljeno je bilo Sindikalno kulturno umetniško društvo, ki je vključevalo dramsko družino, pevski zbor Triglav in knjižnico. Dejavnost se je širila, ustanavljale so se nove sekcije. Leta 1954 so se preimenovali v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Tomaž Godec, Bohinjska Bistrica, ki je združevalo pevce, igralce, tamburaše, likovnike, lutkarje, Ljudsko univerzo in knjižnico. (Občina Bohinj, vir: http://obcina.bohinj.si/index.php?id=2, 5. 6. 2012) 289 Keršič – Svetel, Marjeta. 2004. »Ali bomo Slovenci ohranili svoj edini narodni park – in kakšen bo?«. Ampak, marec 2004, str. 17-19.

86


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.8.2.1 Turistično društvo Bohinj Turistično društvo Bohinj (TD Bohinj), ustanovljeno leta 1947, je osrednja turistična organizacija civilne družbe v Bohinju in naslednica številnih turističnih organizacij in društev, ki so bila ustanovljena v začetku prejšnjega stoletja. Dolga leta je bilo edino društvo, ki je skušalo združiti vse družbene akterje, ki so se ukvarjali s turizmom in dolga leta glavno gibalo turističnega razvoja. Do sprejetja Zakona o pospeševanju turizma leta 1998, je bilo TD Bohinj eno najmočnejših lokalnih turističnih društev v Sloveniji.290 TD Bohinj je imelo oktobra 2012 516 članov (467 odraslih in 20 otrok v starosti 7 do 18 let; samo leta 2012 je pridobilo članstvo 29 oseb). Člani plačujejo članarino, katere znesek potrdijo na vsakoletnem občnem zboru v mesecu marcu (že tri leta je letna članarina 10 evrov za odraslega in 1 evro za otroka). TD Bohinj za svoje člane organizira strokovne ekskurzije in izlete, razna izobraževanja in delavnice, pa tudi nabavo balkonskega cvetja po ugodnejši ceni. TD Bohinj že od začetka delovanja izvaja posredovanje namestitvenih kapacitet članov TD, kar še danes šteje kot najpomembnejša naloga društva. V preteklosti je TD Bohinj tržilo in zastopalo le kapacitete članov TD. Za tako imenovane sobodajalce oz. kooperante so izvajali celotni servis vključno z računovodstvom. V zadnjih letih so v ponudbo posredovanja turističnih nastanitvenih kapacitet vključili tudi veliko pogodbenih partnerjev s področja Bohinja. V letu 2012 je TD Bohinj sklenilo 146 pogodb o oddajanju nastanitvenih kapacitet. Tako razpolaga s 675 posteljami pri 89 kooperantih in sodeluje s 57 pogodbenimi partnerji, ki imajo 939 postelj (Tabela 25). Tabela 25: Število postelj pri partnerjih in kooperantih TD Bohinj leta 2012 Apartmaji Sobe Hiše Št. postelj partnerji 595 294 Št. postelj kooperanti 501 132 Št. postelj skupaj 1.096 426 Vir: TD Bohinj, november 2012.

50 42 92

Skupaj 2012 939 675

1.614

Kooperanti plačujejo TD Bohinj za aktivnosti prodaje nastanitvenih kapacitet pogodbeno dogovorjeno provizijo, in sicer: • 5 % provizijo od vsake prodane nočitve gosta, • 8 % od nočitve gosta, ki plača s kreditno kartico, • 10 % od nočitve gosta, ki je napoten preko agencije (agencijski gosti) in gosta, ki je opravil rezervacijo preko CRS Feratel. Za kooperante vodi TD Bohinj računovodstvo, prijavno in odjavno službo ter turistično statistiko. Pogodbeni partnerji plačujejo za posredovanje storitev TD Bohinj 10 % provizijo. TD Bohinj s svojimi kooperanti in partnerji ustvari okrog 30.300 (leta 2011 in 32.750 leta 2010) nočitev letno. TD Bohinj je tudi upravitelj kampa Danica291 blizu Bohinjske Bistrice, kjer beležijo okoli 37.757 (leta 2011) nočitev letno. V preteklosti je kamp obratoval od maja do konec 290

Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 97. Turistična zveza Slovenije je na tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrala Kamp Danico kot najboljši in najgostoljubnejši kamp v Sloveniji. Kamp Danica je dosegel 1. mesto. Ocenjevanje je potekalo v

291

87


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

septembra, v zadnjih letih je odprt tudi pozimi, vendar je število nočitev od januarja do aprila majhno – okrog 800 nočitev. Ob posredovanju sob in upravljanju kampa se TD Bohinj ukvarja tudi s promocijo nastanitvenih kapacitet, ki jih posreduje, za kar so natisnili prospekte, ki so na voljo v njihovem turističnoinformacijskem centru (TIC), ob prodaji spominkov in podajanju informacij. Prodajajo tudi vstopnice za slap Savico in Korita Mostnice ter vzdržujejo poti do in po teh znamenitostih, kakor tudi druge javne prostore, dostopne turistom. TD Bohinj organizira mnoge tradicionalne in folklorne prireditve (npr. Vasovanja, Kmečka ohcet, Kresna noč idr.). Pred sprejetjem Zakona o pospeševanju turizma je bilo TD Bohinj organizacija, ki je razpolagala s turistično takso, ki je poleg članarine in provizije društvu omogočala izpolnjevati vse omenjene naloge. S sprejetjem zakona občina prejema turistično takso (in z njo delno financira Lokalno turistično organizacijo - LTO).

2.8.2.2 LTO Bohinj – Turizem Bohinj Turizem Bohinj (v nadaljevanju: javni zavod) je krovna turistična organizacija turističnega območja Bohinj in skrbi za usklajeno delovanje turističnega gospodarstva in društvene dejavnosti na področju turizma. Ustanovljena je bila v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in Pravilnikom o postopku za pridobitev statusa pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma leta 2000292. Najpomembnejše naloge LTO Bohinj so bile: • centralizacija in izvedba trženja Bohinja kot turističnega kraja; • združevanje in posredovanje vseh informacij o bohinjski turistični ponudbi v svojem turistično-informacijskem centru; • izvajanje občinske turistične politike; • vzdrževanje trajnega dialoga z osrednjimi akterji, ki vplivajo na razvoj turizma v občini; • spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja; • trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja; • organizacija in izvajanje prireditev. LTO je imela zahtevno vlogo. Po eni strani je bila financirana iz občinskega proračuna za izvajanje turistične politike, na drugi strani pa (do spremembe Zakona o pospeševanju turizma) z obvezno članarino, zato so člani upravičeno pričakovali, da LTO Bohinj predstavlja tudi njhove interese293.

mesecu juliju 2012 in tokrat so kampi prvič tekmovali kot celovita kategorija (niso več razdeljeni po velikosti, kot so bili prejšnja leta). 292 Občina Bohinj je javnemu zavodu na osnovi sklepa ministra pristojnega za turizem podelila pooblastilo za opravljanje dejavnosti v javnem interesu za: informacijsko turistično dejavnost; spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja; trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja; organizacijo in izvajanje prireditev. 293 Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 99.

88


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

LTO je kmalu po ustanovitvi pričela s svojimi aktivnostmi, tako je: • ustanovila nov TIC v Bohinjski Bistrici; • vzpostavila nov sistem turističnih kažipotov ter sodelovala pri nacionalnem projektu sestavljanja integralnega sistema za rezervacije po internetu (LTIS); • vzpostavila integralno spletno stran, kjer je združena vsa turistična ponudba Bohinja; • bila (in je še vedno) udeležena pri snovanju in distribuciji prospektov destinacije Bohinj; • bila (in je še evdno) skupaj z drugimi LTO-ji aktivna na območju Julijskih Alp s ciljem turistične promocije celotnega območja; • razvijala nove projektne ideje in se prijavljala na različne domače in mednarodne razpise ter bila pri tem dokaj uspešna; • razvijala nove turistične proizvode (Mednarodni festival alpskega cvetja, Dnevi pohodništva, Festival ribištva idr.); • sodelovala z različnimi institucijami (TNP, ZVKDS, ZRSVN idr.). Občina Bohinj je leta 2000 ustanovljeno Lokalno turistično organizacijo Bohinj leta 2004 preimenovala v Turizem Bohinj, zavod za pospeševanje turizma, ki kot gospodarski zavod povezuje vse akterje in institucije na področju turizma v občini Bohinj. Javni zavod deluje kot javni zavod od začetka julija 2009, kot naslednik LTO Bohinj. Turizem Bohinj sodeluje pri organizaciji in financiranju številnih kulturnih in zabavnih dogodkov skozi vse leto in je ena glavnih institucij, vpletenih v proces ustvarjanja novih turističnih znamenitosti in projektov (npr. Ajdovski gradec, gradnja in upravljanje kolesarskih in pohodniških poti). Že Bajuk Senčarjeva294 je ob raziskovanju kulture turizma v Bohinju (leta 2005) zaznala možen konflikt med TD Bohinj in LTO Bohinj. Predlagala je, da TD Bohinj v skladu z novo organizacijo turizma še vedno opravlja veliko večino svojih nekdanjih nalog, le da ob tem, ko izvaja delo TIC-a ob Bohinjskem jezeru in ko organizira folklorne festivale, to počne v imenu LTO Bohinj po pogodbi, ki jo za to skleneta.

2.8.2.3 Občina Bohinj Občina Bohinj295 je ključna organizacija pri ustvarjanju Bohinja kot turističnega kraja. Osrednja vloga občine na področju turizma ob ustanovitvi LTO Bohinj in takrat aktualni turistični zakonodaji, nacionalni turistični strategiji 2002-2006 ter občinski razvojni strategiji, je bila ustvarjanje pogojev za turistični razvoj Bohinja. Občina bi naj prevzela vlogo pospeševalca, odgovornega za reševanje problemov, ki jih posamezni akterji na terenu ali posamezne turistične organizacije ne morejo rešiti, še predvsem na področju infrastrukture296. V ta namen je tudi turistična taksa po Zakonu o pospeševanju turizma (1998) prešla v občinsko blagajno in ta sredstva bi se naj reinvestirala v razvoj turizma. 294

Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 99. Leta 1995 se je Občina Bohinj odcepila izpod okrilja občine Radovljica. 296 Zamenjava in upravljanje sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zbiranje odpadkov, oskrba z vodo, vzdrževanje prometne infrastrukture in varovanje okolja. (Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 101) 295

89


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

2.8.2.4 Javni zavod Triglavski narodni park Triglavski narodni park (TNP) je bil v današnjem obsegu ustanovljen in zavarovan z Zakonom o Triglavskem narodnem parku leta 1981 in posodobljen s sprejemom Zakona o Triglavskem narodnem parku (Ul. RS, št. 52/10, v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1). S Triglavskim parkom upravlja Javni zavod TNP (Glej poglavji 2.2.7 in 3.3).

90


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

3 ANALIZA UDEJANJANJA OBSTOJEČIH PROGRAMOV RAZVOJA TURIZMA V BOHINJU V naslednjih podpoglavjih so predstavljene aktivnosti najpomembnejših programov in projektov na področju turizma, v katere je bila vključena destinacija Bohinj do leta 2012.

3.1 Analiza aktivnosti projekta Gorenjskem za Bohinj

Sonaravni

razvoj

turizma

na

Občina Bohinj je obravnavana kot ena izmed 18 občin destinacije Gorenjska v študiji Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem 2010-2015297, ki je nastala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 in razvojne prioritete Razvoj regij s prednostno usmeritvijo – Regionalni razvojni programi. 298 S projektom je bila izdelana krovna strategija razvoja in trženja za sonaravni razvoj turizma na destinaciji Gorenjska, ki je opredelila vizijo in cilje na tem področju ter strategijo za dosego ciljev in še posebej ukrepov v obdobju 2010-2015. Strategija podaja med drugim tudi smernice za razvoj in trženje integralnih sonaravnih turističnih produktov Gorenjske. V okviru operacije so bile izvedene naslednje glavne aktivnosti: 1. strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma (trženjski načrt, krovna blagovna znamka destinacije – CGP); 2. razvoj in oblikovanje razvojnih načrtov posameznih regijskih sonaravnih turističnih produktov; 3. razvoj in oblikovanje regijskih sonaravnih turističnih programov / paketov; 4. obveščanje in informiranje javnosti; 5. priprava izvedbenega načrta trženja, oblikovanja znamke destinacije ter izdelkov in storitev, potrebnih za promocijo regije in produktov, vezanih na sonaravni turizem (regijski spletni turistični portal, image katalog); 6. vodenje in koordinacija projekta. V njej je Bohinj obravnavan kot območje izjemne narave, kar smo povzeli in predstavili v dokumentu B – Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016.299

297

Projekt v vrednosti 352.888 EUR je vodila in izvedla projektna skupina Alpe Adria Vita, v katero so bili vključeni številni domači in mednarodni strokovnjaki (Jeraj, Marjeta et. al. Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem – Aktivnost št. 1: Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma na Gorenjskem za obdobje 2010-2015, oktober 2009; Kranj: Alpe Adria Vita d.o.o. 2009). 298 Evropski sklad za razvoj je sofinanciral 249.254 EUR, ostalo so financirale občine iz lastnih proračunov (vir: http://www.bsc-kranj.si/Kaj-nudimo/Razvoj-turizma/Sonaravni_razvoj_turizma, 7. 5. 2012). 299 Jeraj, Marjeta et. al. Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem; Aktivnost št. 2: Oblikovanje razvojnih načrtov petih posameznih regijskih sonaravnih integralnih turističnih produktov, oktober 2009; Kranj: Alpe Adria Vita d.o.o. 2009, str. 136 – 144.

91


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

3.2 Analiza aktivnosti projekta Julijske Alpe za Bohinj V letu 2002 so Zavod za pospeševanje turizma Kranjska Gora, Turizem Bled, LTO Bohinj, LTO Sotočje, LTO Bovec in TNP ustanovili Skupnost Julijske Alpe (SJA) z namenom: • usklajenega regionalnega delovanja na turističnem trgu (še predvsem v tujini), • krepitve blagovnih znamk Julijske Alpe, Triglavskega narodnega parka in posameznih destinacij (Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tolmin, Kobarid in Bovec) ter • s skupnimi nastopi na sejmih, borzah in delavnicah znižati stroške posameznih promocijskih aktivnosti. LTO Bohinj že 10 let enakovredno zastopa celotno bohinjsko turistično gospodarstvo.300 Leta 1999 je bil izdelan strateški tržni načrt Regionalne turistične organizacije Julijske Alpe301, na osnovi tržne segmentacije, analize konkurence, izbora tržišč ter vsled temu, razvoja strategije s cilji in predlogi za izvajanje. Za JA so bili identificirani motivacijski segmenti: iskalci sprostitve, pohodniki, občudovalci narave, iskalci zabave in posebni obiskovalci (interesi - šport, avantura, zdravje, posel). Vsak med njimi je bil oplemeniten z velikostjo segmenta v JA, glavnimi motivi prihoda, stopnjo zadovoljstva, izvornimi trgi, nakupnim vedenjem in drugimi spremenljivkami (za tuje obiskovalce)302.

Raziskava distribucijskih kanalov je pokazala, da se je v JA v 90. letih 20. stol. direktno izvedlo 58 % rezervacij, preko posrednikov 39 % in organizacij 3 %. Organizirani obiskovalci so bili bolj zadovoljni s svojimi počitnicami kot individualni in so v regiji ostali dlje časa. Izjemno pozitivno so ocenili razmerje vrednosti za denar. Izpostavljeni so bili tudi vedenjski segmenti glavnih izvornih trgov, ki prihajajo v JA. Med konkurenčnimi destinacijami so prevladovale italijanske počitniške destinacije, pri nemško govorečih obiskovalcih pa turistični centri iz avstrijskega in nemškega območja gora in jezer. Vsak segment obiskovalcev išče svoje videnje počitnic in motivi obiska so v veliki meri močno povezani z naravo (občudovalci narave in sprostitve, avanturisti, pohodniki). Tudi skupinam s posebnimi interesi (šport, zabava, poslovni turizem) je narava pomembna, vendar jo razumejo funkcionalno (orodje za šport) ali pa jim je drugotnega pomena (scena). Iz opredeljenih profilov izbranih segmentov so bile razvite štiri ciljne skupine obiskovalcev: narava kot vir življenja; narava kot izziv; narava kot scena; narava kot orodje; vsem predstavlja narava vir počitniških aktivnosti. Bohinj ima v sklopu JA imidž 'narava kot vir življenja', kar pomeni, da privlači občudovalce narave, iskalce sprostitve in pohodnike, ki uživajo v aktivnostih TNP, avtentičnosti in gostoljubnosti. Izpostavljeno je bilo, da je direktne prodajne poti smiselno prioritetno razviti za nemški, angleški in italijansko govoreči trg. Ključna ugotovitev: Bohinj - pozitivno odkritje, je prevladujoči imidž Bohinja.

300

Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013, 2006, str. 9. Razvoj tržne strategije za regijo Julijske Alpe osnovan na rezultatih izvedene študije segmentiranja in pozicioniranja (Zolles & Edinger Tourismusberatungs GmbH, Wien; MANOVA – Marktforschung Innovativ, Wien; HOTMAMA – Hotel und Touristik Marketing Management, Wien; Dunaj, april 1999). 302 Ugotovitve so vključene v dokument Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj. 301

92


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

3.3 Analiza aktivnosti JZ TNP za Bohinj 66 % destinacije Bohinj leži v Triglavskem narodnem parku (osebna izkaznica TNP je opredeljena v poglavju 2.2.7). Trenutno veljajo začasne upravljavske smernice za območje TNP303 2011-2013 (83.982 ha; 2.444 prebivalcev) in v izjemnih primerih tudi izven območja TNP: na območjih parkovnih lokalnih skupnosti (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZTNP-1), na delih posebnih varstvenih območij (na podlagi 7. točke prvega odstavka 42. člena ZTNP-1 ) in v primeru, da se razvojne usmeritve nanašajo na komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, nadstandardni razvoj družbenih dejavnosti, nadstandardno izvajanje državnih in lokalnih javnih služb, razvoj parkovne infrastrukture ter spodbujanje obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev. 304 V skladu z ZTNP-1 se narodni park upravlja s cilji: • • • • • •

da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot, da se prednostno ohrani narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin, da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri v osrednjem delu Julijskih Alp, da se ohrani zgodovinski in simbolni pomen območja narodnega parka, da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen razvoj (trajnostni razvoj) na območju narodnega parka, da se omogoča ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja prebivalcem305 narodnega parka z razvojem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje narodnega parka306.

303

Dokument med drugim vključuje pravne podlage za določitev upravljavskih smernic ter določa območje upravljanja, izhodišča za upravljanje narodnega parka, oceno stanja z vidikov ohranjanja narave, upravljanja prostoživečih živali in ribolova, lastništva in spodbujanja trajnostnega razvoja, ključne izzive in prioritete upravljanja v obdobju veljavnosti upravljavskih smernic. 304 MOP, Sklep o začasnih upravljavskih smernicah Triglavskega narodnega parka, 12. januar 2012, str. 1-2). 305 Izpostaviti velja upravljavski cilj 5.2 Spodbujanje kmetijske in podjetniške dejavnosti ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, konkretne naloge so zlasti: • podpora razvojnim podjetniškim projektom, s katerimi se celostno dopolnjuje parkovna infrastruktura ali ponudba do narodnem parku prijaznega turizma – objava javnega razpisa; • animacija, prepoznavanje lokalnih razvojnih iniciativ, razvoj idej; • ohranjanje tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč, značilne arhitekture objektov in kulturne krajine – objava javnega razpisa (sofinancira se razlike v ceni zaradi tradicionalne rabe/gradnje - kritine, obnove in postavitve značilnih ograj, kozolci...); • nakupi strateških kmetijskih zemljišč s ciljem ohranjanja kmetijske dejavnosti in poseljenosti; • vključevanje turističnih kmetij in izdelkov domače obrti na predstavitvah, dogodkih in sejmih; • spodbujanje trajnostne rabe lesa in sonaravnega gospodarjenja z gozdom; • ohranitev, prenova in posodobitev aktivnih planin; • podpora pilotnim projektom lokalnih iniciativ za spodbujanje povezovanja, razvoja in skupnega trženja lokalnih produktov in storitev. 306 Izpostaviti velja upravljavski cilj 1.4 Skrb za upravljanje obiska in predstavitve narodnega parka: • razvijanje zavesti javnosti o pomenu narodnega parka ter o pomenu ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva okolja; • spodbujanje naravoslovnega znanja v šolah in organizacija delavnic za otroke različnih starostnih skupin;

93


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Narodni park je tako namenjen: • • • • •

prednostnemu varovanju ekološke celovitosti ekosistemov v narodnem parku in preprečevanju posegov in dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile; ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi ohranjanja za območje narodnega parka značilne krajine kot prvine tradicionalne rabe prostora; varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot ter celostnemu ohranjanju kulturne dediščine; spodbujanju trajnostnega razvoja in ohranjanju poselitve; omogočanju obiskovanja za znanstvene, izobraževalne, rekreacijske, turistične in duhovne namene v obsegu in na način, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji narodnega parka.

Narodni park je z namenom doseganja ciljev razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje, pri čemer tvorita prvo in drugo varstveno območje osrednje območje narodnega parka (Tabela 26). Na varstvena območja so vezani tudi varstveni režimi, ki določajo posege, dejavnosti in druga ravnanja, ki so na določenem območju omejena, prilagojena ali v celoti prepovedana. Tabela 26: Opredelitev treh varstvenih območij TNP Prvo varstveno območje je osrednje območje in Drugo varstveno območje je osrednje območje z je prednostno namenjeno uresničevanju varstva dopuščeno tradicionalno rabo naravnih virov izvajanja dejavnosti sonaravnega in ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih zaradi naravnih območij divjine, rastlinskih in živalskih kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega vrst, osebkov in habitatov, naravnega razvoja gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ekosistemov in naravnih procesov brez ohranitvi obstoječega stanja narave in kulturne človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih dediščine vsaj v trenutni kakovosti ter preprečitvi posegov. Dopuščena je tudi tradicionalna paša vnosa novih obremenjujočih dejavnosti ter na urejenih pašnih planinah v visokogorju in postopnemu doseganju namenov prvega ohranjanje s tem povezane kulturne dediščine. varstvenega območja ob upoštevanju razvoja dopuščenih dejavnosti. V osrednjem območju je upravljanje narodnega parka prvenstveno namenjeno ohranjanju narave, raziskovanju, izobraževanju ter usmerjenem obiskovanju, pri čemer je v drugem varstvenem območju dopuščena tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Prav tako niso dopustni • • •

sprotno informiranje in izvajanje založniške in promocijske dejavnosti; sodelovanje z vzgojno izobraževalnimi institucijami; izvajanje vodniške službe (oblikovati tematske programe vodenja, vodenje, organizacija usposabljanja za vodenje v narodnem parku); • vzpostavitev sistema spremljanja in analiziranja obiska, prednostno osrednjega območja in tistih območij, kjer obiskovanje v veliki meri vpliva na stanje v naravnem okolju • usmerjanje obiska in izvajanja športa in rekreacije na ekološko manj občutljiva območja. Konkretne naloge so zlasti: • izvajanje programa dela obeh informacijskih središč (Triglavska roža na Bledu in Dom Trenta) ter informacijskih postaj in točk (Pocarjeva domačija v Radovni, Zelena hiša v Kobaridu, Slovenski planinski muzej v Mojstrani) in predstavitve narodnega parka za najrazličnejše ciljne skupine, doma in na tujem; • sodelovanje v okviru različnih akcij in na tradicionalnih prireditvah npr. »Festival cvetja« v Bohinju; • vzpostavitev mreže informacijskih točk in parkovne infrastrukture za usmerjanje, informiranje in ozaveščanje obiskovalcev (vzpostavitev mobilne informacijske točke, vzpostavitev informacijskih točk narodnega parka na kmetijah in gospodinjstvih, nadgradnja parkovne infrastrukture z ureditvijo vstopnih točk (Planina Kuhinja, Polog, Voje, postavitev tipskih mejnih oznak / tabel glede na določila ZTNP-1); • priprava strokovnih meril za podelitev koncesije za rabo dela narodnega parka; • priprava strokovnih izhodišč za ureditev dostopnih poti in druge infrastrukture za posebno rabo delov narodnega parka.

94


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

oziroma so zelo omejeni posegi v prostor, spreminjanje oblik in sestave površja, gradnja ne parkovnih objektov, izvajanje rekreacijskih dejavnosti v komercialne namene in športna tekmovanja. Upravljanje osrednjega območja temelji na varstvu zavarovanega in iz gospodarjenja izločenega območja, na urejanju in opremljanju za obiskovalce ter na usklajevanju pri urejanju turistične infrastrukture na robu oziroma ob meji zavarovanega območja. V osrednjem območju se omogoča možnost obiskovanja za kulturne, rekreacijske, vzgojno-izobraževalne in znanstvenoraziskovalne namene v obsegu in na način, ki je v skladu z osnovnimi naravovarstvenimi cilji. Tretje varstveno območje je namenjeno ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine, ohranjanju poselitve ter spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka. Ukrepi za varstvo in razvoj so usmerjeni k vzdrževanju in negi kulturne krajine ter k spodbujanju tradicionalnih dejavnosti, ki ohranjajo značilno identiteto in zagotavljajo trajnost naravnih dobrin. To se nanaša predvsem na trajnosten regionalen razvoj s poudarkom na ekološkem kmetovanju, kmetijsko okoljskih programih, razvoju in ohranitvi domače obrti, gozdarstvu, lovu in ribolovu, turizmu na kmetijah in sploh spodbujanju naravi prijaznega turizma z rekreacijo. Kulturna krajina v alpskem prostoru je neločljivo povezana z neokrnjeno naravo. Prav izjemna in značilna kulturna krajina, ki jo je skozi stoletja soustvarjal človek, je ogledalo narodnega parka. Glavni cilj in namen upravljanja v tretjem varstvenem območju je s trajnostno rabo ohraniti za območje narodnega

parka značilno krajino.

ZTNP-1 določa tudi razvojne usmeritve, ki v narodnem parku zagotavljajo doseganje ciljev varstva okolja in spodbujajo trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka. V ta namen ZTNP-1 v 11. členu določa namenske finančne spodbude za doseganje ciljev varstva okolja in spodbujanje trajnostnega razvoja, ki je prilagojen ciljem parka. ZTNP-1 v 10. členu navaja 17 namenov, v katera se usmerjajo razvojne spodbude. Javno službo upravljanja narodnega parka izvaja Javni zavod Triglavski narodni park (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) na podlagi ZTNP-1 in Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Triglavski narodni park (Uradni list RS, št. 60/11). Naloge upravljavca TNP so predstavljene v Tabeli 27. Tabela 27: Naloge upravljavca TNP • naloge javne službe ohranjanja narave – upravljanja z narodnim parkom vključno z upravljanjem z nepremičninami v narodnem parku, ki so v lasti države in služijo namenom narodnega parka, in skrbjo za doseganje trajnostnega razvoja, • z ZTNP-1 določene naloge javne službe varstva kulturne dediščine, • naloge javne službe upravljanja z Loviščem s posebnim namenom Triglav Bled (v nadaljnjem besedilu: LPN Triglav) po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo. Z namenom svetovanja pri izvajanju razvojnih Opravlja tudi naslednje naloge: projektov deluje tudi na področjih: • izvaja raziskovalne naloge v zvezi z • ekološkega kmetovanja, na primer s upravljanjem narodnega parka; svetovanjem o primernih načinih kmetovanja, • sodeluje z mednarodnimi organizacijami s pri pridobivanju ustreznih kmetijskih spodbud, z področja varstva narave; usmerjanjem v primerne dopolnilne dejavnosti, • sodeluje z ZRSVN, z organizacijo, pristojno pri trženju ekoloških kmetijskih pridelkov in s za varstvo kulturne dediščine, ter z svetovanjem tehnik in aktivnosti, ki prispevajo k upravljavci zavarovanih območij doma in v ohranjanju krajine; tujini; • ohranjanja kulturne dediščine, na način • sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in usmerjanja v primerno rabo, s svetovanjem znanstveno-raziskovalnimi ustanovami; glede vzdrževanja, obnove, oživljanja in • izvaja naloge za doseganje ciljev pridobivanjem ustreznih spodbud ter drugo; mednarodno priznanih oblik varstva območij • razvoja ekoturizma, s predlaganjem ustreznih narave, ki narodni park vključujejo ali se oblik turizma in njihove izvedbe; nanj nanašajo; • gradnje, rekonstrukcije in obnove objektov, z • druge naloge, če z njimi soglaša ustanovitelj. 95


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

usmerjanjem v ohranjanje poselitvenih in arhitekturnih značilnosti narodnega parka. Upravljavec opravlja na podlagi javnega pooblastila še naslednje naloge: • izvaja neposredni nadzor v narodnem parku, opozarja na kršitve tega zakona, določi rok za odpravo nepravilnosti in uvede ter odloča v postopku o prekršku; • izvaja lovsko čuvajsko službo v Lovišču s posebnim namenom Triglav; • izvaja predkupno pravico države do nakupa nepremičnin v narodnem parku; • izdaja mnenja, soglasja, dovoljenja in druge upravne akte na podlagi ZTNP-1 in drugih predpisov; • upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na narodni park, uporablja baze podatkov, ki so bile oblikovane z javnimi sredstvi, in na ustrezen način zagotavlja njihovo dostopnost strokovni in drugi javnosti.

Za področje turizma in prostočasnih dejavnosti veljajo naslednje usmeritve: •

• • •

spodbuja naj se priprava strategije razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti na celotnem območju Julijskih Alp, ki bo usklajena v okviru skupnosti Julijske Alpe in bo spoštovala cilje narodnega parka; spodbuja naj se oblikovanje uravnotežene in trajnostno usmerjene turistične ponudbe, ki izhaja iz naravnih in kulturnih potencialov narodnega parka; pospešuje naj se mreženje turističnih ponudnikov, razvoj zelenih turističnih produktov ter vloga kmetijstva in lokalnega prebivalstva pri oblikovanju turistične ponudbe; spodbuja naj se usmerjanje obiska narodnega parka v skladu s cilji narodnega parka.

3.4 Analiza Programa razvoja turizma v Bohinju 2006 - 2013 Na osnovi Zakona o pospeševanju razvoja turizma (1998) je občina Bohinj leta 2000 prejela odločbo Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem o podelitvi statusa turističnega območja ter pripravila in sprejela prvi ‘Program razvoja turizma v Bohinju za obdobje 2000-2005’ ('Bohinj Turizem', avtorja Jožeta Jenšterleta, GEA College), v katerem je med drugim opredeljen krovni turistični subjekt v občini – Lokalna turistična organizacija (LTO) Bohinj. Leta 2006 je občina Bohinj financirala Dokument 'Program razvoja turizma za obdobje 2006 – 2013' (PRTOB), ki je nadgradil takrat veljaven, zgoraj omenjen dokument in na predlog LTO Bohinj pooblastila Skupino za razvoj turizma, ki je pripravila in predstavila prostorsko in vsebinsko sistematiziran, projektno zasnovan, sledljiv in merljiv dokument, ki je aktualen v času nastajanja te strateške študije. Pri nastajanju dokumenta so sodelovali Občina Bohinj z LTO Bohinj in TD Bohinj, Bohinjsko turistično gospodarstvo, Triglavski narodni park, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica, ki so poskrbeli za uskaljenost interesov vpetih v merila strokovnosti, inovativnosti in vsebinske dorečenosti. Program vključuje smernice Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma za obdobje 2007-2011, ki ga je sprejela Vlada RS julija 2006 in je usklajen z Razvojno strategijo občine Bohinj (2004)307, z Regionalnim razvojnim programom Gorenjske 2002-2006 in z osnutkom programa za obdobje 2007-2013.

307

Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013, 2006, str. 6-8.

96


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Na osnovi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (2004) je leta 2005 LTO Bohinj postala krovna turistična organizacija in nosilec dejavnosti in storitev za: • • • • • •

informacijsko turistične dejavnosti, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja; trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture; organizacijo in izvajanje prireditev; ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma.308

Za krovno destinacijsko organizacijo vseh subjektov v Bohinju, ki so neposredno ali posredno povezani s turizmom (turistično gospodarstvo; Triglavski narodni park; strateški in projektni partnerji – Skupnost Julijskih Alp, Združenje turističnih destinacij Slovenije, MG, Direktorat za Turizem, TZS, Ragor – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, BSC – Regionalna razvojna agencija Gorenjske in drugi partnerji, lastniki vikendov in počitniških hiš - 1.100 vikend počitniških enot, zasebnih subjektov in subjektov civilne družbe) je izjemno pomembna primerna organiziranost, zato je eden od projektov tudi razvoj sodobnega modela organiziranosti turizma v občini Bohinj z nadgradnjo LTO Bohinj. Analiza uresničevanja preteklega Programa za razvoj turizma v Bohinju 2000-2005 je pokazala, da večina strateških ciljev ni bilo uresničenih. Skupina je ugotovila, da glavni razlogi izhajajo iz pomanjkanja konkretnih ukrepov in aktivnosti ter nerealnega finančnega in časovnega načrtovanja. Zato je po uvodnem posnetku stanja Bohinja za leto 2005309 v strateškem delu PRTOB 2006-2013 upoštevala preteklo vizijo in jo nadgradila s smernicami razvoja bohinjskega turizma in z glavnimi strateškimi usmeritvami, ki so: • • • • • • •

turizem usmerjen v ohranjanje narave, turizem, vodilna panoga – možnost in izziv za vse v Bohinju, prepoznavnost – blagovna znamka, posodobitev in dograditev turistične infrastrukture, ureditev in umiritev individualnega motornega prometa okrog jezera in na Pokljuki, specializacija kvalitetne ponudbe za nišne trge na področju pohodništva in drugih outdoor aktivnosti ter zdravega načina življenja, trženje tradicionalnih vrednot Bohinja – železarstvo, pašništvo, kultura.310

Strateške usmeritve so bile nadgrajene s petimi kvalitativnimi temeljnimi cilji, in sicer: • • • • •

turizem postane najpomembnejša gospodarska panoga v kraju, zagotavljanje trajnostnega razvoja kot upoštevanje tradicije, ekonomije, varstva narave in prebivalstva, dvig prepoznavnosti in imidža bohinjskega turizma na globalnem turističnem trgu, povečanje obsega turističnega prometa, povečanje turistične potrošnje.

308

Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013, 2006, str. 12. Posnetek stanja opredeljuje: analizo uresniževanja preteklega Programa za razvoj turizma (2000-2005), tržno analizo in SWOT analizo. 310 Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013, 2006, str. 29. 309

97


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Pet temeljih ciljev PRTOB 2006-2013 se bi naj realiziralo s kvantitativnimi cilji311 in načeli projektnega pristopa. Med kvantitativne cilje so se uvrstili: • • • • • • • • • •

večinsko pojavljanje Bohinja med 10 najbolj priljubljenih in cenjenih destinacij v Sloveniji za aktivne počitnice – po letnem klipingu javnega mnenja in vseh anket, √ povečanje števila nočitev v TD Bohinj s 330.000 na 380.000 prenočitev do leta 2013, ohranjanje povprečne dobe bivanja turistov v Bohinju - 4,5 dni, povečanje povprečne dnevne izvenpenzionske potrošnje z dosedanjih 25 EUR na 50 EUR, realizacija vsaj 100 novih delovnih mest na področju gostinstva in turizma, izobraziti in do-izobraziti vsaj 30 turističnih in športnih vodnikov, razvoj novih integralnih turističnih proizvodov, vzpostaviti sodoben model organiziranosti in skupnega upravljanja (managementa) turistične destinacije, Bohinj po načelu javno zasebnega partnerstva – Projektni pristop, večinsko izraženo zadovoljstvo prebivalstva, gospodarskih turističnih subjektov in prisotnih naravovarstvenih organizacij nad razvojem oz. stanjem turizma v Bohinju – določeno po letnem klipingu javnega mnenja in vseh izvedenih anketah.

V izvedbenem delu dokumenta se, v projektnem pristopu, predstavi 97 projektov, ki so v obdobju izvajanja PRTOB 2006-2013 bolj ali manj aktivni. Nekateri projekti so bili izvedeni, nekateri se še izvajajo, nekateri ne bodo izvedeni, za mnoge se izvajanje nadaljuje v programskem obdobju, ki ga predstavlja pričujoča študija in bodo primerno navedeni v izvedbenem delu študije. (Priloga 10) Pričujoči še veljaven dokument bo vključen v študijo, ki bo nadgradila zastavljene projektne aktivnosti.

3.5 Analiza Načrta trženja Bohinjskega turizma 2007 - 2013 Dokument Načrt trženja Bohinjskega turizma 2007-2013 logično sledi in vključuje dokument 'Program razvoja turizma v Bohinju za obdobje 2006 – 2013'. Vsebinsko je razdeljen v tri dele: •

311

V prvem delu podaja pregled stanja in trženjskih aktivnosti v obdobju pred letom 2007, ki temelji na dotedanji organiziranosti turizma, analizi ponudbe in povpraševanja, tržnega komuniciranja, trženja po posameznih državah ter konkurenčnosti bohinjske turistične destinacije. V drugem delu sledi vizija in ključne strateške usmeritve in cilji na področju trženja, ki temeljijo na analizi SWOT iz trženjskega vidika, analizi trendov povpraševanja, opredilitvi vizije in trženjskih ciljev Bohinja kot turistične destinacije.

Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013, 2006, str. 32.

98


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

V tretjem delu je predstavljena Strategija trženja Bohinja, ki predstavlja trženjski koncept, turistični produkt, komunikacijsko in distribucijsko strategijo, strategijo tržnega komuniciranja, partnerski model trženja in monitoring trženjskih aktivnosti.

V uvodu je izpostavljena dotedanja organiziranost turizma skozi LTO Bohinj, ki je bila ustanovljena julija 2001 kot javni zavod v skladu z Zakonom o pospeševanju razvoja turizma (1998) in tako delovala do 6. 6. 2003, ko se je zaradi spremembe členov prej omenjenega zakona (1. 1. 2003), ukinilo obvezno članstvo in plačevanje članarine na turističnem območju Bohinj 234 pravnim bohinjskim subjektom. S sklepom o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi LTO Bohinj (6. 6. 2003) se je spremenilo tudi ime LTO Bohinj v Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma. V letu 2004 je bilo na podlagi prostovoljnega partnerstva, brez članarine, pridobljeno 17 turističnih subjektov. V prvi polovici leta 2006 so se v svet zavoda vključili ob predstavnikih Turističnega društva Bohinj, Triglavskega narodnega parka in občine še predstavniki hotelov, penzionov, gostišč, agencij. Leta 2006 je Turizem Bohinj pričel uvajati centralno incoming prodajno službo, ki pa še do leta 2012 ni zaživela (Turizem Bohinj izvaja zgolj Centralni rezervacijski sistem – CRS).

Turizem Bohinj kot krovna organizacija se ukvarja z/s: •

• • • • • • • • • •

Informacijsko dejavnostjo – informacijski sistem priključen na mrežo STO sistema lokalnih rezervacijskih sistemov, ki bi naj potekal v okviru CRS STO v koordinaciji TIC TD Bohinj in LD Turizem ter vodenje info pisarne v Bohinjski Bistrici na sedežu zavoda; Promocijo – tiskani, elektronski mediji; Tržnim komuniciranjem – borze, sejmi, workshopi, obiski novinarjev in agencij; Odnosi z javnostmi – sodelovanje z mediji ter preko lokalnih in regionalnih radijskih in tevizijskih hiš ter časopisov; Razvojem turističnih produktov; Pospeševanjem prodaje – centralna bohinjska prodajna služba, rezervacijski sistem – CRS, kartica Gost Bohinja; Organizacijo oz. soorganizacijo prireditev; Izobraževanjem – turistični vodniki, turistično gospodarstvo /TNP; Sodelovanjem v Skupnosti Julijske Alpe; Drugimi dejavnostmi – koordinacija ski busa, urejanja tekaških poti, sodelovanje pri urejanju turistične signalizacije; Sodelovanjem z drugimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi institucijami.

V tretjem delu predstavljeni turistični produkti so bolj tematski koncepti, ki se za določene prepoznane ciljne skupine lahko oblikujejo v PTK. Kot turistični produkti so navedeni: Bohinj in TNP, pohodništvo in tek, kolesarstvo, vodna rekreacija in ribištvo, alpinizem in plezalni vrtci, konjeništvo, rekreacija na snegu, tekmovanja in kombinirana rekreacija, projekti za zdravo življenje, projekti kulture v turizmu, tradicionalne etnološke prireditve in ostale prireditve ter Bohinjske posebnosti (železnica, 1. sv. vojna, voda). V sklopu tržna segmentacija je opredeljen želen povprečni obiskovalec Bohinja, ki bi naj imel naslednje psihografske značilnosti: ima široko zanimanje, je aktiven in motiviran; živi zdravo in je ekološko usmerjen, spoštuje življenje; želi postopno dosegati vse višje fizične in 99


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

duhovne cilje; ceni in spoštuje drugačnost, različnost, je prijateljski; ima rad gore, naravo, ljudi. Za destinacijo Bohinj so povzeti sledeči motivacijski segmenti: iskalci sprostitve; pohodniki; občudovalci narave; posebni obiskovalci. Po geografski segmentaciji je največ turistov v Bohinju iz: strnjenih naselij; upravnih in poslovnih in industrijskih središč; iz Slovenije iz Štajerske, Primorske in Ljubljane; mednarodni turisti prihajajo iz Bohinju tradicionalno naklonjenih držav (Nemčija, Nizozemska, Češka, Hrvaška, Velika Britanija, Italija, Avstrija), iz novejših destinacij (Francija, Španija, Rusija, Balkan, Turčija, Azija, ZDA, Izrael, Skandinavija, Avstralija), iz nižinskih in sredozemskih pokrajin. Čeprav komunikacijska strategija Bohinja temelji na treh nivojih trženjskih oz. promocijskih aktivnosti: imidž nivo (za večjo splošno prepoznavnost Bohinja), produktni nivo (za promocijo konkretnih produktov) in tematski nivo (na podlagi konkretnega prioritetnega dogodka), se je na trgih, kjer je Bohinj že prepoznaven, uporabljalo v glavnem produktni in tematski nivo (B2B in B2C). Na novih trgih se v okviru aktivnosti STO in SJA uporablja imidž nivo komuniciranja. Če je distribucijska strategija (čimvečje povečanje dostopnosti destinacije) temeljila v letih pred 2006 na tradicionalnih trgih Nemčije, Beneluksa, Italije, Velike Britanije, Hrvaške, Češke in Madžarske, so se v naslednjih letih povečale aktivnosti na tako imenovanih perspektivnih trgih Francije, Izraela in Španije; v zadnjih letih tudi na čezmorskih trgih kot so Kitajska, Avstralija in Japonska, kjer je bila aktivna STO. Predvidene so bile spremembe na področju strateškega trženja komuniciranja (Tabela 28). Tabela 28: Aktivnosti načrtovanega strateškega tržnega komuniciranja v 2007-2013 Aktivnosti Sejmi, borze, workshopi Študijske ture Oglaševanje Tiskovine Internet

2006 33 2 11 46 8

% % % % %

Načrtovano 2007-2013 25 % 5% 15 % 30 % 25 %

Udejanjeno 2012 31 2 18 39 10

% % % % %

Kot mediji tržnega komuniciranja so izpostavljeni: internetni portal www.bohinj.si; oglaševanje v: tiskanih medijih, na radiu, TV, internetu; direktni marketing s pripravo segmentiranih baz podatkov, ki omogočajo direktni mailing s konkretnimi ponudbami, oblikovanje newsletters in izvajanje skupnega mailinga s partnerji; obisk sejmov v okviru SJA na STO stojnici, za lastne predstavitve pingvini; kartica Gost Bohinja – ob prenočitvi v Bohinju gratis parkiranje in drugi popusti; posebna promocijska predstavitev; marketinška orodja – tiskani materiali (po vertikali), DVD, diateka; odnosi z javnostmi (domača, politična, turistično gospodarska javnost); pospeševanje prodaje s študijskimi potovanji, oglaševanjem v specializiranih medijih, na poslovnih delavnicah, hišnih sejmih, plakati, promocijska darilca. V okviru LTO bi se naj razvila osrednja bohinjska incoming agencija, ki bi naj s časom prerasla v samostojno gospodarsko enoto s koncesijo občine Bohinj, kar se še ni zgodilo. Uspešnost trženjskih aktivnosti meri Turizem Bohinj z letnimi poročili, spremljanjem statistike ter s spremljanjem posameznih aktivnosti trženja in parametrov učinkovitosti.

100


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Pričujoča strateška študija bo nadaljevala z aktivnostmi obravnavanega dokumenta, ki je še vedno veljaven.

3.6 Analiza oblikovanja in Načrta trženja ter označevanja tematskega turističnega proizvoda Zlatorogova dežela LTO Bohinj je naročil oblikovanje dokumenta Oblikovanje in Načrt trženja ter označevanja tematskega turističnega proizvoda Zlatorogova dežela, ki ga je izdelalo podjetje Hosting, oktobra 2002. Dokument temelji na osmih poglavjih. Začne se z povzetkom stanja na področju turistične ponudbe in nadaljuje z vsebinsko zasnovo celostnega turističnega produkta (TP) Zlatorogove dežele. Oblikovanje TP Zlatorogova dežela je temeljijo na 4 razvojnih fazah, in sicer: 1. Faza spoznavanja, informiranja in navduševanja, ki zajema celovito multivizijsko predstavo in informacije o Zlatorogovi deželi: informacijska točka v TIC-u; ogled režirane multivizijke predstave v prostorih LTO, Ribčevem Lazu ali na Voglu; 2. Faza fizičnega spoznavanja in kratkih doživetij Zlatorogove dežele – doživetja in vtisi, ki vključujejo: naravne znamenitosti, kulturno-zgodovinske objekte, rekreacija in šport v naravi, nove prireditve, Zlarotogov tematski park (flora, favna), muzeji; 3. Faza aktivnega doživljanja Zlatorogove dežele – Tematske poti na območju povezane z različno tematiko: kolesarske, sprehajalne, pohodniške, planinske; 4. Faza uživanja in sproščanja v Zlatorogovi deželi – Storitve in kulinarika (prilagojena krovnemu konceptu, posebni meniji, oprema): nastanitvene zmogljivosti, gostinsko kulinarična ponudba, druge storitve. Predlagane so bile naslednje turistične zvrsti: sprostitev in oddih (počitnice in oddih v hribih, gorah, na podeželju), odkrivanje in spoznavanje (ogled KD in NV, izobraževalni izleti, popotništvo, postanek na poti), kulturni turizem (kulturne prireditve in dogodki na podeželju), šport in rekreacija (kolesarjenje, planinstvo, sprehajanje, jogging, lokostrelstvo, jahanje, lov in ribolov, tekmovalni športi). Opredeljeni so bili ciljni segmenti in njihova pričakovanja, in sicer: • Ciljne skupine gostov – stacionarni programi: Družine na počitnicah, Športniki in rekreativci; Gostje za eno noč; Izletniki; Šolske skupine (šole v naravi, skavti, taborniki); • Ciljne skupine gostov – izletniški programi: Izletniki; Družine, skupine prijateljev, skupinski izletniki; Športniki in rekreativci; Šolske skupine; Obiskovalci ustvarjenih privlačnosti in prireditev; Tranzitni obiskovalci. Opravljena je bila ocena ciljnih trgov na območju LTO Bohinj za namene večjega obiska in povečanja potrošnje potenicalnih obiskovalcev TP Zlatorogova dežela. Žal projektna ideja ni zaživela. 101


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

3.7 Analiza aktivnosti projekt-a Slowtourism Strateški projekt Slowtourism312 (v nadaljevanju ST) z več partnerji na območju treh italijanskih dežel (Emilie-Romagne, Veneta / Benečije in Furlanije Julijske krajine) in dveh slovenskih regij (Gorenjske in Goriške) financira Evropski program čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013.313 Partner iz Slovenije je tudi Turizem Bohinj, Javni zavod za pospeševanje turizma. Projektna ideja temelji na strategiji za skupni razvoj sproščujočega turizma preko izvajanja ukrepov na območjih, ki jih zaznamuje element “voda” in preko izvajanja pilotnih projektov namenjenih razvijanju skupnih turističnih produktov, npr. kolesarjenja, ribolova, fotografskega lova, opazovanja ptic in drugih dejavnosti vezanih na vodo (s poudarjanjem trajnosti, odgovornosti in sonaravnosti).314 “Slow tourism”315 je nova filozofija potovanja, ki bo povezala slovenska in italijanska območja v obliki »sproščujočega in kakovostnega« turizma in bo prispevala h krepitvi ponudbe Severnega Jadrana, ki ima edinstvene značilnosti na mednarodni ravni. Osnovna cilja projekta sta razvijanje: • slow turističnih produktov, ki jih turisti izberejo kot osrednji razlog svojega potovanja in • slow aktivnosti, ki omogočajo drugačno doživljanje tradicionalnega dopusta na določenem območju. V nadaljevanju se predvideva vzpostaviti omrežje ST v štirih fazah316 (Tabela 29). Tabela 29: Štiri faze vzpostavitve omrežja Slowtourism 1. faza Predizbor turističnih akterjev, ki bodo sprejeli smernice za oblikovanje produkta ST na programskem območju. 2. faza 3. faza 4. faza

Izvajanje ukrepov informiranja in osveščanja, predvsem tistih, ki niso izrazili zanimanja za pristop k omrežju ST. Priprava promocijskega gradiva produkta ST na slovensko-italijanskem območju, in sicer: brošure o turističnih slow poteh, vodnik, promocijski katalog za azijske trge, udeležba na določenih sejmih ipd. Trženje proizvoda preko oblikovanja turističnih paketov s sodelovanjem potovalnih agencij in subjektov ter prirejanje izobraževalnih ogledov za italijanske in slovenske potovalne operaterje iz projektnega območja.

Vsebina projekta močno soupada s filozofijo razvoja turizma v Bohinju in predstavlja dobro izhodišče za oblikovanje nove slow turistične ponudbe. ST povezuje vse glavne vrste postturizma317: naravoslovni, ekološki, enogastronomski, podeželski, kulturni, družbeni (družina vključno z otroki, starejšimi in nepokretnimi) in športni turizem. Bistveni elementi ST so: 312

Slow tourism, Valorizacija in promocija turističnih »slow« poti med Italijo in Slovenijo, Smernice za ST(vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/SLOWTOURISM_SlidesSlovenian.pdf, 4. 7. 2012). 313 Projekt traja 3 leta in razpolaga s 3,8 milijona evrov finančnih sredstev (maj 2010‐april 2013). Vodilni partner je agencija DELTA 2000 s sedežem v kraju San Giovanni di Ostellato (FE), agencija za lokalni razvoj delte reke Pad v Emiliji Romanji. Vključenih je 17 italijanskih in 14 slovenskih partnerjev. 314 Slovenija je z Italijo v okviru skupnega čezmejnega projekta ST, ki se v okviru predstavitve Slovenije in slovenske turistične ponudbe predstavlja na kitajski borzi COTTM 2012 v Pekingu, prejela nagrado CTW Chinese Tourists Welcoming Award 2012 kot dobra praksa na področju izvedbe skupnih promocijskih aktivnosti obeh držav. (vir: http://www.ctrp-kranj.si/index.php?page=project_show&id=61, 5. 6. 2012.) 315 Raziskava z 800 intervjuvanimi je pokazala številne usmeritve za ST na omenjenem območju in je dobro izhodišče za načrtovanje turistične ponudbe za posamezne nišne skupine ST. 316 Vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/SLOWTOURISM_SlidesSlovenian.pdf (4. 7. 2012). 317 Vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/SLOWTOURISM_SlidesSlovenian.pdf (4. 7. 2012)

102


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

čas318, počasnost319, sobivanje in drugačnost320, pristnost321, čustvenost – soudeležba322 in trajnost323. Ljudje moramo ponovno pridobiti svoj čas, obenem pa se moramo otresti stisk, stresa in depresije, ki jih povzroča hitri tempo zahodnega sveta. Rdeča nit ST je: razmišljati

dolgoročno, varovati okolje, kupovati proizvode t.i. kratkih proizvodnih verig, izbirati obnovljive energetske vire in vzpostavljati stike ne samo s popotniki, ampak tudi z lokalno skupnostjo na osnovi spoštovanja drugačnosti. Slow popotnik ni masovni turist, temveč zahteva strateško načrtovane aktivnosti turističnih akterjev. Turistična komunikacija v ST mora poudarjati, da potovanje ni le priložnost za sprostitev in zabavo, temveč tudi za odkrivanje in spoznavanje drugih krajev, običajev in zlasti oseb, kar je zapisano v smernicah ST. ST omogoča številne prednosti (Tabela 30) 324. Tabela 30: Prednosti uvajanja Slow tourism-a • • •

sezonsko prilagajanje povpraševanja (z vrhuncem spomladi in jeseni); ohranjanje in vračanje strank (filozofija ST temelji na ohranjanju in zapeljevanju obstoječih obiskovalcev in ne na stalnem iskanju novih), povečanje kakovosti in kompetenc ponudbe (ST so zahtevni turisti z veliko potovalnimi izkušnjami, da bi se vrnili jih morajo prepričati usposobljene, pristne in soudeležene osebe ter kakovostne infrastrukture s poudarkom na spoštovanju lokalne kulture), nove priložnosti za lokalne prebivalce (združiti elemente, zgodbe in znanja, ki so globoko zakoreninjeni v lokalni skupnosti – soudeležiti lokalne rezidente z obiskovalci);

318

Pravica do lenarjenja – počitka od dela brez slabe vesti (greha), ki izhaja iz brezdelja. Kakovost turističnih izkušenj se odraža v pojmih kot so sprostitev, poglabljanje, spoznavanje območja, skratka: upočasnitev, počasnost, sproščenost – (s počasnimi prevoznimi sredstvi) sproščeno obiskati manj krajev, ki pa jih je treba odkriti in doživeti umirjeno. 320 Prav doživljanje potovanja z namenom, da bolje razumemo same sebe, je najboljši način soočanja z drugačnostjo (Lucchesi 1995). Gre za osredotočenost na pozitivne lastnosti drugačnosti in s tem družbe različnih oseb, ki temelji na enakopravnosti, brez vzvišenosti do drugih. Ekološke problematike se tako preuči iz antropološkega vidika – ekološko vprašanje je vprašanje komuniciranja med človeškimi bitji, ki živijo v pragmatičnih, jezikovnih, komunikacijskih in živečih ekosistemih, ki so znatno večji od njih samih (Manghi 2007). 321 Pristnost je postala pomemben dejavnik pri izbiranju destinacij (Sedmak, Mihalič 2008). Sledi dejstvu, da imajo popotniki in turisti lahko isto željo, njihov način iskanja, tolmačenja in doživljanja okoliščin in okolij pa se razlikuje. Slow turisti želijo preživeti nekaj časa v edinstvenih krajih, kjer lahko odkrivajo edinstvene značilnosti izbranega območja in prebivalstva. Delno sprejemajo tudi umetno obnavljanje običajev, če le ohranjajo izvirne značilnosti lokalne kulture. 322 Slowtourism izhaja iz želje po soudeležbi oz. sodoživljanju. Na potovanju se preverjajo številne izkušnje in občutki. Pomembna je zadovoljitev lastnih čutov – kraji v sebi skrivajo dušo in delujejo kot generatorji vzdušij, občutkov in čustev, ki izhajajo iz poznanih in nepoznanih poti (Bruno 2006) – (čustvena geografija – razlaganje naravnega ali mestnega okolja kot nekakšnega odtenka duše). Želja po odkrivanju krajev izhaja iz potrebe po spoznavanju samega sebe med prehajanjem skozi prostor in po doživljanju okolja z vsemi oblikami tipne, vidne in zaznavne občutljivosti. Ta občutljivost je izredno osebna in obenem skupna. Samo čustvena kakovost je prava kakovost. 323 Trajnostni razvoj je razvoj, ki zmore prihodnost (Ronchi 2000). Bistvena je promocija skupne družbene odgovornosti na območju, ki zadeva vse, izvira iz samih območij in spodbuja družbene akterje da delujejo v smeri čim večje soudeležbe, bodisi posameznikov bodisi skupnosti (Citterio, Lenzi 2007b). Z upravljanjem virom se zadovolji gospdoarske, družbene in estetske potrebe in ohrani kulturno integriteto, osnovne ekološke procese, biološko raznovrstnost in življenjske sisteme na obravnavanem območju. Trajnostni turistični produkti delujejo v sozvočju z okoljem, lokalno skupnostjo in kulturo, ki postanejo koristniki in ne žrtve turističnega razvoja (WTO 1996). 324 Smernice za slow tourism, str. 50 (vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/Guidelines_Slo.pdf, 4. 5. 2012). 319

103


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• •

širjenje prednosti po celotnem območju (ST spodbuja območno razširitev ponudbe in poveča priložnosti in prihodke za ogled manj pomembnih poti in krajev); povečanje vrednosti uveljavljenih (zrelih) produktov (z razvijanjem počasnega turizma, ki temelji na pristnosti in izvirnosti izkušenj ter na emocijah že uveljavljenih produktov, se pomnoži priložnosti za obisk določene destinacije); povečanje konkurenčnosti ponudbe.

Slow turiste lahko porazdelimo v tri osnovne kategorije: • turisti, za katere so slow aktivnosti (treking, kolesarjenje, naravoslovni in rečni turiezm, športna udejstvovanja na prostem idr.) glavni razlog potovanja; • turisti, ki so izbrali tradicionalne turistične produkte in se v času počitnic posvečajo tudi slow aktivnostim; • slow izletniki, ki prebivajo v sosednjih območjih (oddaljenih 1 ali 2 uri) in pridejo v obravnavano območje, da se posvetijo slow aktivnostim. Raziskava je pokazala, da lahko ST privabi v območje izvajanja projekta približno 3,7 milijona obiskovalcev na leto, kar potrjujejo, da je razvijanje ST na projektnem območju zelo smiselno in koristno ter da mora ta produkt postati prioriteta turističnih podjetij in strategij tega območja. V ta namen so bile oblikovane splošne smernice in smernice za razvoj posameznih elementov ST325 (Tabela 31). Tabela 31: Splošne smernice in smernice za razvoj posameznih elementov ST Splošne • mreženje vseh privlačnih turističnih danosti in storitev za doseganje sinergičnih učinkov, smernice • oblikovanje celostne in celovite ponudbe območja, ST • soudeležba lokalnega prebivalstva kot nosilnega in povezovalnega elementa med preteklostjo Smernice razvoja posameznih Elementov ST

• • • • • • •

in prihodnostjo, zavedanje, da so obiskovalci pozorni akterji z veliko izkušnjami in vedenji. izkoristiti privlačnosti ST pri nudenju celostnega produkta; okrepiti podobo projektnega območja s slow ponudbo preko tiskanih in elektronskih medijev ter z udeležbo na sejmih in z informativnimi točkami; zadovoljiti povpraševanje z nudenjem mešanic različnih produktov v sodelovanju s sosednjimi pokrajinami, deželami, državami; spodbuditi, preko usposabljanja in podpiranja novih podjetij, nudenje novih turističnih in s turizmom povezanih slow storitev; spodbuditi mladinsko podjetništvo ter zaposlovanje mladih in žensk, ki so nosilci (in pripovedovalci) lokalnih običajev, zgodb; podpirati kakovost produktov in strokovnost akterjev za oblikovanje ponudbe, ki naj zajema značilne elemente in identiteto destinacije.

S pričujočo študijo se bo turizem v Bohinju razvijal in tržil skladno s smernicami ST. Trenutno se v sklopu projekta ST razvija oz. nadgrajuje slow produkte: Festival Alpskega cvetja, Dneve pohodništva ter Festival ribištva.

325

Smernice za slow tourism, str. 53-54 (vir: http://www.slow-tourism.net/contentsite/docs/Guidelines_Slo.pdf, 4. 5. 2012).

104


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4 ANALIZA DESTINACIJE MARKETINŠKEGA SPLETA

BOHINJ

Z

VIDIKA

P-jev

Analiza destinacije Bohinj skozi elemente marketinškega spleta se nanaša na proučitev: (i) destinacije Bohinj kot produkta; (ii) kakovosti in konkurenčnosti destinacije Bohinj skozi ceno, ki jo dosega na trgu; (iii) dosegljivosti ciljnih skupin glede na glavne distribucijske kanale; (iv) uporabljenih orodij marketinškega komuniciranja z določenimi ciljnimi skupinami; (v) gostoljubnosti do obiskovalcev in usposobljenosti zaposlenih v turizmu in s turizmom povezanih dejavnosti, kakor tudi domačinov; (vi) obstoječih standardov procesov delovanja destinacije in posameznih turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov; (vii) fizičnih dokazov, ki govorijo zgodbo Bohinja; (viii) obstoječih finančnih sredstev, ki omogočajo pripovedovanje zgodbe Bohinja ter (ix) obstoječega partnerstva za turizem.

4.1 Analiza destinacije Bohinj kot produkta Destinacija Bohinj ima številne primerjalne prednosti pred podobnimi destinacijami v Alpah. Med njimi velja izpostaviti šest bogastev, unikatnih prodajnih prednosti Bohinja, ki so bile opisane v predhodnih poglavjih (Tabela 32). Tabela 32: Primerjalne prednosti destinacije Bohinj • Izjemna, neokrnjena narava z očakom Triglavom sredi Triglavskega narodnega parka in biotska

• •

• •

raznovrstnost s pisano odejo alpskega cvetja, ki je že pred stoletji vabilo v gore znanstvenike, gornike in ljubitelje lepih razgledov; Številne vrednote naravne dediščine, ki odsevajo v slapu Savice in drugih izvirih Bohinjskega in Triglavskih sedmerih jezer, hudourniških potokov Mostnice in Ribnice ter dežnih kapelj, ko ima dež ta mlade v Bohinju; Enkratna naravna in kulturna krajina z neprehodnimi gozdovi; pomniki večstoletnega izkoriščanja železove rude; lesa, bohinjsko železnico; s senožetnimi, srednjimi in zgornjimi planinami ter vaškimi središči s cvetočimi ganki in stogovi, ki odsevajo večstoletno arhitekturno in etnološko dediščino bohinjskega človeka; Bogata kulturna dediščina železarstva, gozdarstva in obdelave lesa, tovorništva, gorništva, čebelarstva, fajfarstva, planšarstva in sirarstva, turizma ipd., tako snovne kot nesnovne narave, ki živi skozi tradicionalne prireditve in govori zgodbo Bohinja skozi čas; Unikatni prepoznavni elementi Bohinja - Bohinjski siri, čebela bohinjska sivka ter med in medeni izdelki, fajfe, bohinjske mesnine, tipične bohinjske jedi – bohinjski žganci, šopek bohinjskih rož; Bohinj zakladnica raznolikih znanj, starih običajev ter pravljic in zapisov o Bohinju.

Bohinj se razprostira na 334 km² in je imel leta 2011 5.277 prebivalcev, cca. 7.300 postelj (stalna in dodatna ležišča), na katerih je prenočilo cca. 136.200 turistov, ki so opravili cca. 376.500 nočitev. Mednarodni turisti so najpogostejši obiskovalci Bohinja (51,4 % prihoda in 54,6 % nočitev 2011) in med njimi prevladujejo Nemci, Nizozemci, Angleži, Čehi, Hrvati in Italijani. Doba bivanja turistov se je v zadnjih treh letih znižala iz 3,2 na 2,8 dni; povprečna dnevna potrošnja izletnika (15 EUR) in stacionarnega gosta (47 EUR) ne dosegata pričakovanj turističnega gospodarstva v katerem je direktno zaposlenih okrog 300 (27,8 %) in indirektno več kot 400 Bohinjcev (40 %). Ta odstotek seveda ne pokaže realne slike, saj skorajda ni hiše, ki ne bi imela v svojem gospodinjstvu vsaj majhnega deleža prihodka iz turistične dejavnosti (oddaja zasebnih nastanitev, prodaja kmetijskih pridelkov in živil, vodništvo ipd.). 105


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.1.1 Analiza ponudbe destinacije Bohinj Ponudbo Bohinja sestavlja ponudba nastanitvenih in prehrambenih obratov, pa tudi športnih, doživljajskih, informacijskih idr. organizacij v destinaciji Bohinj.

4.1.1.1 Nastanitvena ponudba destinacije Bohinj Število nastanitvenih kapacitet je v obdobju od leta 2007 do 2012 naraslo za 20 % in konec leta 2011 je bilo v Bohinju na razpolago 6.471 stalnih ležišč. Najbolj je naraslo število hotelskih nastanitvenih kapacitet ter zasebnih sob, apartmajev in hiš. (Tabela 33) Tabela 33: Nastanitvene (stalne) kapacitete v Bohinju v obdobju od 2007 do 2011 2007 Vrsta objektov

Ležišča

2008

delež

ležišča

2009

delež

ležišča

2010

delež

2011

Ležišča delež ležišča Delež

Hoteli

674

12,6

796

14,4

1.174

18,4

1.238

19,4

1.238

19,1

Penzioni

378

7,1

328

5,9

289

4,6

254

4,0

327

5,0

Zas. sobe, apartmaji, hiše

1.400

26,2

1.500

27,2

2.028

31,8

2.013

31,6

2.013

31,1

Kampi

1.110

20,7

1.110

20,1

1.110

17,2

1.110

17,3

1.110

17,1

Počitniški domovi

1.065

20,0

1.065

19,3

1.065

16,7

1.065

16,5

1.065

16,6

Planinski domovi

718

13,4

718

13,1

718

11,3

718

11,2

718

11,1

5.345

100,0

5.517

100,0

6.384

100,0

6.398

100,0

6.471

100,0

Skupaj

Vir: Prirejeno po Turizem Bohinj, maj 2012. V decembru leta 2011 je bilo v Bohinju na razpolago 7.317 ležišč (stalna in dodatna) v 1.065 sobah, 722 apartmajih, 15 počitniških hišah in 370 prostorih za šotorjenje (Tabela 34). Stalnih ležišč je bilo 6.471 (88,4 %). Šotorišča in mnoge planinske koče so na razpolago le v poletni sezoni, kar pomeni, da je pozimi razpoložljivih okrog 5.300 ležišč. Okrog 20 % vseh nastanitvenih kapacitet je v 12 hotelih in hostlu (1.472 ležišč), 15 % v 2 kampih, 12 % v 11 planinskih domovih, 5 % v penzionih (Priloge 11 do 13), 15 % v počitniških domovih in CŠOD in z 32 % razpolagajo mali zasebni ponudniki, ki oddajajo svoje nastanitvene kapacitete preko TD Bohinj, LD turizem ali samostojno. Tabela 34: Nastanitvene kapacitete v občini Bohinj po vrsti nastanitvenega obrata (maj 2012) Tip nastanitvenega obrata Hoteli Hostli CŠOD Penzioni Zasebni pon. - člani TD Zasebni pon. - člani LD turizem Ostali mali zasebni ponudniki Kampi Počitniški domovi Planinski domovi Skupaj

šotorišča

sobe 485 54 33 140 90 9 46

370

370

94 133 1.065

APP

hiše

67 0 0 10 157 95 211 0 192 0 722

6 1 8

15

ležišča stalna 1.155 83 111 329 751 342 910 1.110 962 718 6.471 88,4 %

ležišča dodatna 234 0 0 40 111 15 212 0 56 178 846 11,6 %

skupaj ležišča 1.389 83 111 369 862 357 1.122 1.110 1.018 896 7.317 100 %

delež od vseh 19,0 % 1,2 % 1,5 % 5,0 %

11,8 % 4,9 % 15,3 % 15,2 % 13,9 % 12,2 % 100 %

Vir: Turizem Bohinj, 2012. 106


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Največ nastanitvenih kapacitet je v Bohinjski Bistrici (1.712 oz. 23,4 %) ter ob Bohinjskem jezeru v Ukancu (1.300 oz. 17,8 %) in v Ribčevem Lazu (1.213 oz. 16,6 %) (Tabela 35). Prevladujejo sobe v hotelih in penzionih ter sobe in apartmaji pri zasebnih ponudnikih, v poletnem času tudi možnost kampiranja v obeh kampih. Tabela 35: Seznam nastanitvenih kapacitet po vaseh občine Bohinj Vas Ribčev Laz Ukanc Stara Fužina Studor Srednja vas Češnjica Bohinjska Bistrica Savica Kamnje Polje Brod Žlan Laški Rovt Koprivnik Gorjuše Podjelje Nemški Rovt Ravne Bitnje Nomenj Jereka Goreljek Rudno polje Nerazporejeni Planinski domovi Skupaj

šotorišča 170

200

370

sobe 329 209 100 8 23 7 143 0 0 8 2 0 0 0 4 4 13 5 0 0 64 32 0 133 1.065

APP

hiše

120 55 125 19 57 22 193 14 11 17 3 3 1 4 3 1 2 23 1 2 1 37 19 1 0 722

1 4 2 2 2

2

1

1

15

ležišča stalna 1.021 1.197 633 90 238 84 1.631 46 45 103 12 6 4 16 26 18 64 98 4 6 9 273 125 4 718 6.471

ležišča dodatna 192 103 83 14 48 16 81 14 12 25 2 3 0 3 3 5 6 13 0 3 0 38 4 0 178 846

Ležišča skupaj 1.213 1.300 716 104 286 100 1.712 60 57 128 14 9 4 19 29 23 70 111 4 9 9 311 129 4 896 7.317

delež od vseh 16,6 % 17,8 % 9,8 % 1,4 % 3,9 % 1,4 % 23,4 % 0,8 % 0,8 % 1,7 % 0,2 % 0,1 % 0,1 % 0,2 % 0,4 % 0,3 % 0,9 % 1,5 % 0,1 % 0,1 % 0,1 % 4,3 % 1,8 % 0,1 % 12,2 % 100 %

V Bohinju je v letu 2011 v celem letu poslovalo 7 hotelov. Veliko je zasebnih nastanitvenih kapacitet, ki vedno ne dosegajo pričakovane kakovosti. Kampa Danica in Zlatorog ponujata šotorišča oz. kampirna mesta. Med 1.155 stalnimi hotelskimi posteljami jih je 217 v najvišji kategoriji H***** (19 %), 325 v H**** (28 %), 470 H*** (40 %) in okrog 150 H** (13 %). Hotel, ki spada v kategorijo petih zvezdic je za svoje poslovanje prejel certifikat Green Globe, kar je tudi edini ekološki znak med nastanitvenimi obrati v Bohinju. Znak specializacije za pohodnike imajo štirje ponudniki nastanitev v Bohinju in za kolesarje dva ponudnika (Tabela 36). Dva, mladinski hotel in penzion, ponujata storitve in opremo za štiri pohodnike, hotel za dva in penzion za enega ter mladinski hotel za štiri kolesa oz. penzion za eno kolo. V združenju Hosteling International je Hostel Pod Voglom, ki ponuja svojim članom 10 % popusta pri nočitvah.

107


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 36: Specializirani ponudniki za pohodnike in kolesarje v Bohinju

326

Garni pension in apartmaji Gašperin penzion,apartma

Bohinj Park ECO Hotel hotel

Ribcev Laz 36 A, SI-4265, Bohinjsko Jezero Tel: (00386) 41 54 08 05 Faks: (00386) 45 72 36 61

Triglavska cesta 17, SI-4264, Bohinjska Bistrica Tel: (00386) 8 200 41 40 Mob. tel.: (00386) 8 200 4000 Faks: (00386) 8 200 4200 Hostel Pod Voglom mladinski hotel

Penzion Stare penzion Ukanc 128, SI-4265, Bohinjsko jezero Tel: (00386) 04 57 46 400 Mob. tel.: (00386) 040 558 669 Faks: (00386) 04 57 46 401

Ribčev Laz 60, SI-4265, Bohinjsko jezero Tel: (00386) 41 698 523

Vir: STO, 10. 7. 2012.

Občina Bohinj zaračunava pavšalno turistično takso na podlagi letne odločbe, lastnikom počitniških hiš oz. vikendov, ki bi jih naj bilo v Bohinju okrog 1.400327 (letno izda občina Bohinj 1.350 odločb za plačilo pavšalne turistične takse, kar znaša okrog 300.000 EUR letno), kar pomeni vsaj dodatnih 2.800 ležišč. Mnogi domačini menijo, da lastniki vikendov na črno oddajajo sobe turistom in so s tem nelojalna konkurenca zasebnim ponudnikom, ki so morali pridobiti ustrezen status, kar je vir družbene napetosti v Bohinju328. Tako lahko v poletnem času prenoči v Bohinju med 10.000 in 11.000 turisti istočasno. Vprašanje pa je, kakšen finančni izplen prinaša potrošnja le-teh v občinsko in druge bohinjske blagajne. Hoteli ponujajo enoposteljne, dvoposteljne in družinske sobe v obliki nočitve z zajtrkom ali polpenziona. Nekateri ob nastanitvi in prehrani ponuja tudi dodatno ponudbo v obliki savne, fitnesa in bazena, ali popust za vstopnino v Vodni park Bohinj ipd. Redki med njimi ponujajo ponudbo povezano v tematske pakete (npr. Hotel Jezero ponuja: družinski paket Aktivne počitnice v Bohinju, Romantični paket, Kulinarični paket; Bohinj Park eko hotel ponuja: Objem poletja, Vikend paket 2864, Paket štirje letni časi, Seniorski eko paket, Poslovni eko paket za družbeno odgovorna podjetja). TD Bohinj ponuja 'pakete'329 v navezi z zasebnimi nastanitvami, ki jih posredujejo, in sicer: Aktivne počitnice na podeželju, Poletni družinski oddih v Bohinju, Z muzejskim vlakom po Bohinjski progi, Ribolov v Bohinju, Adrenalinski paket. 330

326

Vir: http://www.slovenia.info/si/Specializirane-pohodniške-nastanitve.htm?sec_pohod_nastanitve=0&lng=1 (11. 7. 2012). 327 Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 103. 328 Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja, 2005, str. 104. 329 Paketi niso celovito oblikovani. 330 Več o ponudbi aktivnosti in paketov v poglavju 2P – cena.

108


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.1.1.2 Prehrambena ponudba V Bohinju posluje 18 restavracij in njim podobnih gostinskih obratov, 4 gostilne ter 27 okrepčevalnic in barov (Priloge 14 do 17). Prehrambeni obrati nudijo skupaj cca 3.700 sedežev v restavracijah in 2.000 sedežev na letnih vrtovih, ki so razporejeni sledeče: • • • • • •

hoteli (13) cca 1.100 sedežev v restavracijah in 600 sedežev na terasah, penzioni cca 400 sedežev, restavracije / gostilne (15) cca 1200 sedežev v jedilnicah in 900 sedežev na terasah, turistične kmetije (2) cca 120 sedežev, okrepčevalnice (16) cca 600 sedežev v točilnicah in 300 sedežev na terasah, planinske koče (4) cca 250 sedežev.331

Ambient prehrambenih obratov je zelo raznolik in sega vse od klasičnih restavracij hotelskega tipa do tradicionalnih gostiln. Gostinska ponudba je zelo splošno naravnana in raznolika, saj poskuša doseči goste vseh ciljnih skupin. Manjka specializacija in prepoznavnost bohinjskih jedi. Le pri Mihovcu so na jedilnem listu tudi koruzni žganci, ki pa niso navedeni kot bohinjski žganci iz koruze trdinke bohijke. Sicer ponujajo npr. v restavraciji hotela Tripič, v gostilni Rupa, pri Mihovcu in še kje tudi tradicionalne bohinjske / slovenske jedi kot so ajdovi krapi, postrvi, koline idr. Eno pomembnejših ciljnih skupin prehrambenih obratov ob klasičnih turistih in domačinih, predstavljajo lastniki vikendov, ki prihajajo v Bohinj skozi vse leto.

4.1.1.3 Druga turistična ponudba v Bohinju V Bohinju delujejo trije TIC-i, ki posredujejo informacije turistom. V njih je možno kupiti darila, spominke, turistično literaturo in orodja za orientacijo v prostoru. (Tabela 37) Tabela 37: TIC-i v Bohinju • TIC v sklopu Turizma Bohinj332 v Bohinjski Bistrici (posredovanje turističnih informacij; posredovanje turističnih storitev; nakup vodnikov, zemljevidov, spominkov; brezplačni dostop do interneta idr.); • TIC TD Bohinj333 pri Jezeru v Ribčevem Lazu (posredovanje tur. informacij, storitev in namestitev; organizacija prireditev; prodaja spominkov, vodnikov zemljevidov, domačih in tujih časopisov in revij ter razglednic idr.; internetni kotiček (brezplačni internet na dveh računalnikih ter brezplačna brezžična povezava v splet); skrb za urejeno okolico; sodelovanje in pomoč članom; promocija turističnega kraja; sodelovanje s turističnimi akterji v Bohinju; upravljanje Kampa Danica, slapa Savica in cerkve sv. Janeza); • TIC Stara Fužina (turistične informacije; nakup vodnikov, zemljevidov idr.; ozek izbor turističnih spominkov);

331

Kapacitete so ocenjen glede na obstoječe število prehrambenih obratov, dejstvo pa je, da dva hotela v letu 2011 nista poslovala (Hotela Ski in Bellevue). 332 Turizem Bohinj skrbi za: promocijo turističnega območja Bohinj (priprava tiskanih in elektronskih medijev, sejemski nastopi ter odnosi z javnostmi); razvoj in trženje turističnih produktov; organizacijo prireditev idr. 333 TD Bohinj posreduje zasebne kapacitete več kot 100 manjših turističnih ponudnikov, pobira vstopnino k Slapu Savica in pri koritih Mostnice, organizira tradicionalne prireditve idr.

109


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

V Bohinju deluje pet turističnih agencij, ki nudijo in posredujejo: sprostitvene, doživljajske, športne in kulturne programe in animacije; turistične informacije; namestitve pri zasebnih ponudnikih; posamezne doživljajske in športne aktivnosti ter izposojajo rekvizite zanje; organizirajo atraktivne turistične izlete s spoznavanjem lokalnih znamenitosti za zaključene skupine idr. (Tabela 38). Tabela 38: Turistične agencije v Bohinju • LD Turizem (z Info točko) v Bohinjski Bistrici (posredovanje zasebnih namestitev **/ ***/**** na celotnem

območju Bohinja; organizacija turističnih aranžmajev; posredovanje turističnih storitev; turistične informacije; nakup vodnikov in zemljevidov; prodaja ribiških dovolilnic; prodaja spominkov; idr.) ST - BOHINJ d.o.o., Ribčev Laz (posredovanje namestitev, organizacija piknikov, organizacija turističnih aranžmajev, posredovanje turističnih storitev (športni programi, izleti, vodenje po Bohinju), turistične informacije) TOP AGENCIJA (nudenje in posredovanje: sprostitvenih, doživlajsjkih, športnih in kulturnih programov, animacij in večernih prireditev; poslovnih daril in porok; turističnih informacij; namestitev; jahanja na ranču Mrcina; prevozov, vožnje z ladjo po Bohinjskem jezeru; organizacija atraktivnih turističnih izletov s spoznavanjem lokalnih znamenitosti, organizacija potovanj; organizacija poslovno družabnih srečanj; organizacija poslovnih dogodkov in prireditev (kongresi, seminarji, konference, strokovna srečanja, simpoziji in prezentacije...); najem konferenčnih dvoran in tehnike; trgovina Intersport na spodnji postaji Žičnice Vogel; TOURIST TRADE POINT, Bohinjska Bistrica (profesionalni partner za informiranje, svetovanje in organizacijo potovanj in izletov za avtobusne družbe, tour operatorji, skupine, združenja in klubi; nudijo potovanja in izlete: v Alpe in na Gorenjsko: Kranjska Gora, Bled, Bohinj in Bovec; v toplice in wellness centre: Zreče, Dolenjske toplice, Dobrna; v glavno mesto Slovenije: Ljubljana; v vinske regije: Kras in Vipavo; na Jadransko obalo z okolico: Portorož, Istra, Kvarner, Plitvice in Dalmacija); TURISTIČNA AGENCIJA DESTINA, Bohinjska Bistrica (posredovanje zasebnih nastanitev v Sloveniji (Bled, Bohinj, Istra); potovanja na različne svetovne turistične destinacije; organizacija smučarskih programov; ugodni turistični paketi; rent-a-car; izposoja koles; zanimivi izleti; vznemirljivi športni programi);

V Bohinju deluje 6 smučarskih centrov, ki omogočajo športne užitke pozimi in poleti (Tabela 39). Tabela 39: Smučarski centri v Bohinju • Smučarski center Vogel na 569 - 1800 mnv (dostop z gondolo; 8 žičnic, 18 km smučarskih prog, 7,5 km

• •

tekaških prog; samo naravni sneg; primeren za začetnike in zahtevne smučarje; smučarska šola, vrtec za otroke, Elanov snowboard park ipd.; izposoja opreme, ski servis); Smučišča Senožeta na 590 - 720 mnv (dostop z avtom; primeren za družinsko in rekreacijsko smučanje; 2 km smučarskih prog, 15 km tekaških prog (3 km osvetljene); nočna smuka, posebna otroška vlečnica; sistem umetnega zasneževanja; smučarska šola, izposoja opreme, servis smuči ipd.); Smučarski center Soriška planina na 1280 - 1549 mnv (dostop z avtom; 7 km smučarskih prog, 5 km tekaških prog; družinam in začetnikom prijazen center; snowboard park, sankališče; tekmovalni poligon; sistem umetnega zasneževanja; smučarska šola, izposoja opreme, servis smuči, vrtec na snegu ipd.); Družinski smučarski center Kobla (dostop z avtom; manjši družinski smučarski center; čudovito gozdno okolje; 2 vlečnici (dolgi od 300 - 350 m); vlečnica za otroke; sankaška proga); Biatlon center Pokljuka (dostop z avtom; sodobne in homologirane proge za smučarski tek in biatlon; biatlonsko strelišče s 30 elektronskimi tarčami; izposojevalnica opreme; stadionski del s tribunami in prireditvenim prostorom; sistem umetnega zasneževanja; druge rekreacijske površine) Tekaške proge v Bohinju (več kot 70 km urejenih tekaških prog; 3 km osvetljene tekaške proge pri smučišču Senožeta; urejene proge ob Smučarskih centrih v Bohinju; proge so pripravljene za prosto in klasično tehniko).

V Bohinju posluje več ponudnikov športne opreme in aktivnosti, ki omogočajo neponovljiva doživetja v naravi (Tabela 40). 110


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 40: Ponudniki športne opreme in aktivnosti v Bohinju • Alpinsport, Ribčev Laz (poleti: izposoja koles, kanujev, kajakov; mini rafting in kajak na Savi Bohinjki; kajak

• •

• •

• • • • • • •

šola; kanjoning; jama Govic; gorsko vodništvo (Stane Klemenc); športno plezanje; Športni dnevi za OŠ in SŠ; programi za podjetja; turistična ladja po Bohinjskem jezeru; pozimi: šola smučanja in snowboardanja na Voglu; šola teka na smučeh; izposoja smučarske in snowboard opreme; izposoja opreme za tek na smučeh; izposoja krpelj; zimski športni dnevi za OŠ in SŠ; programi za podjetja; gorsko vodništvo (Stane Klemenc); turno smučanje (Stane Klemenc); najem apartmajev Zdovc); Pac sports, Ribčev Laz (Hostel v Bohinju pod Voglom tik ob Bohinjskem jezeru, 1 km od spodnje postaje gondole na Vogel; Adrenalinski park, izposoja koles, kanujev in ostalih športnih rekvizitov; poletne aktivnosti: rafting, plezanje, canyoning, hydrospeed, kajak & kanu, raziskovanje jam, jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje, treking & pohodništvo; zimske aktivnosti: krpljanje, snežni rafting, ledno plezanje, sankanje, zimsko gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo; team building programi; programi za šolske skupine) Alpe d.o.o., Bohinjska Bistrica (poletne: šola plezanja, plezanje v visokih stenah in suhih kanjonih; spust iz skalce in spust po žičnici; vodenje lažjih in bolj zahtevnih planinskih tur; vodenje izletov; trgovina in izposoja planinske opreme; rafting in soteskanje; jadralno padalstvo; zimske: šola smučanja in deskanja; izposoja in servis smučarske, deskarske, tekaške in turne opreme; ledno plezanje; turno smučanje); Sport4fun, Bohinjska Bistrica (poleti: rafting, soteskanje, plavanje v soteski, kajaking, kolesarjenje in kolesarski safari, plezanje, pohodništvo, jamarstvo, programi za sole in podjetja, izposoja koles, kajakov, transferji) Outdoor Slovenia, Srednja vas (poleti: canyoning – soteskanje, rafting, mini raft, vodeni dnevni izleti po Sloveniji; pozimi: snowboard - deskarska šola, smučarska šola, vodeni dnevni izleti po Sloveniji); Športni center Pokljuka (poleti: tečaji nordijske hoje, biatlonsko streljanje, lokostrelstvo, izposoja koles, vodeni pohodi in kolesarski izleti, programi timskega coachinga, mali nogomet; pozimi: smučarsko-tekaški tečaji, tečaji nordijske hoje, biatlonsko streljanje, krpljanje, sankanje, alpsko smučanje za otroke, izposoja smučarsko-tekaške opreme, vodeni zimski pohodi, programi timskega coachinga); Mrcina Ranč, Srednja vas (terensko turno jahanje, šola jahanja v maneži, programi za otroške rojstne dneve, otroški tabori, viteški tabori in programi, kmečke igre, zimski programi – vožnja s sanmi in adrenalinska atrakcija Ski jöring oz. vleko na smučeh, vožnja s kočijo in kmečkim vozilom, športni dnevi, prireditve); Čolnarna Izi, Stara Fužina; Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ribčev Laz (ponuja programe za šolske skupine, učitelje, družine in druge, ki temeljijo na: spoznavanju Triglavskega narodnega parka in varstvu narave, spoznavanju Bohinjskega jezera, alpske flore in favne, ogledu naravnih znamenitosti, obisku Planšarskega muzeja, Oplenove hiše, muzeja železarstva in usnjarske obrti, alpskem smučanju, hoji in teku na smučeh, vožnji s kanuji po Bohinjskem jezeru, kolesarjenju, gorništvu-plezanju, športnih igrah na ledu idr.); Apartmaji Mavrica, Stara Fužina (ribolov, kolesarjenje, canyoning, pohodništvo); Bohinj Bowling, Bohinjska Bistrica; Paintball Bohinj; Ribiška družina Bohinj – ribolov in nakup dovolilnic; Lovske družine Bohinj – lov; Športna društva334 – organizacija športnih dogodkov in prireditev Turistična zadruga Bohinj - v ukinjanju.

Štirje ponudniki v Bohinju omogočajo aktivnosti v centrih dobrega počutja (Tabela 41). Tabela 41: Ponudniki dobrega počutja v Bohinju • Bohinj vodni park, Bohinjska Bistrica (bazeni, savne, velnes, fitnes); • Hotel Jezero, Ribčev Laz (bazen, savne, fitnes); • Vila Triglav, Pokljuka (krplanje, mini velnes); • Hotel Kristal, Ribčev Laz.

334

Smučarsko društvo Bohinj, Športno društvo Srednja vas, Kjaka kanu klub Bohinj, Skakalno društvo Bohinj, Športno društvo Avgust Gašperin, Nogometni klub Bohinj, Shotokan klub Bohinj, Karate klub

111


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Ponudniki ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti ter prireditev v Bohinju so predstavljeni v Tabeli 42. Tabela 42: Ponudniki ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti v Bohinju Ponudniki naravnih znamenitosti in prireditev: • TD Bohinj – ogled slapa Savica in korit Mostnice; • Turizem Bohinj – ogled Bohinjskega jezera z ladjico, Festival pohodništva, Festival cvetja; Muzeji in ponudniki kulturnih storitev in prireditev: • Gorenjski muzej Kranj: Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Oplenova hiša pod Studorjem, Planšarski muzej v Stari Fužini; • Pantzova žičnica; • Žaga in mlin v Stari Fužini; • TD Bohinj – Kravji bal, Vasovanje, Zlatorogova dežela, Hudičev most; Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz; • Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj;

• Kulturna društva335 - organizacija kulturnih prireditev, gledaliških perdstav, razstav slikarskih in fotografskih. V Bohinju posluje več trgovin s spominki, ponudnikov za izposojo športne opreme, servisnih delavnic (Šport servis Podlipnik, Servis Finžgar) ter ponudnikov prevozov in najemov vozil.

4.1.1.4 Ponudba doživetij v Bohinju Bohinj ponuja v letih 2011/2012 ponudbo sedmih turističnih konceptov, in sicer: •

Doživljanje narave (Triglavski narodni park, Botanični vrtovi, Mednarodni festival alpskega cvetja, delavnice idr.); • Doživetja ob športu in rekreaciji - pohodništvo in gorništvo (Bohinjski pohodniški Festival, Bohinj Vodni park, razpisani pohodi idr.); • Doživljanje kulturne dediščine (ogledi cerkva, muzejev, prireditve – Kravji bal idr.); • Sproščanje v naravi in centrih sproščanja (Eko fit vikend za nove zdrave navade, zdravilne točke in poti); • Turizem na planinskih kočah, na planšarijah in v vaseh (lokalna kulinarična ponudba, sirarne idr.); • Pravljično doživljanje (U konc’ sveta so pravljice doma); • Doživljanje gastronomije (odlične restavracije in gostilne, odlične delikatese – sir, mesnine, med in medice idr.). Na destinacijski spletni strani (www.bohinj.si) vabi Bohinj z naslednjimi aktivnostmi: pohodništvo in gorništvo, kolesarjenje, smučanje in tek na smučeh, ribolov, jahanje, vodni športi, športno plezanje, adrenalinski ekstremni športi, aktivnosti v centrih dobrega počutja, bowling in vodni park.

Doživljajska ponudba za skupine se navezuje na (izlete) tematike: Bohinj kot zaledje Soške fronte, Kulturna dediščina Bohinja, Naokoli po Bohinju, Trans Alpina – Ajdovski Gradec, Bohinj – kraj pripovedk, Kobariški muzej in lepote Soče, Z muzejskim vlakom po Bohinjski progi, Konjeniški izleti, Kolesarski izleti (Pot po Bohinjskih vaseh, Ob Savi in preko Dobrave, 335

KD Bohinj, KUD Triglav Srednja vas, dramska sekcija pri PGD Češnjica, Društvo gledališče 2B, KUD Gorjuše, Glasbeno društvo Bohinj, Muzejsko društvo Žiga Zois, Foto klub Bohinj, Društvo mali vojni muzej 112


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Bohinjske planine, Pokljuka, Prek Soriške planine na Primorsko, Gozdarska pot pod Bohinjskim grebenom, Dolina Voje), Izlet s turistično ladjo, Vožnja z nihalko na Vogel, Botanični izleti in Tematske poti (Bohinjska planinska pot, Turistična sirarska pot, Oskrbovalno zaledje, Emina romarska pot, Železna pot , pot miru, Zdravilni vodni izviri, idr.). Posamezni hotelirji in njim podobni nastanitveni ponudniki slabo prepoznavajo priložnost oblikovanja doživljajskih produktov za posamezne ciljne skupine turistov (družini ali otrokom prijazno, seniorjem prijazno, aktivno, doživljajske zgodbe z delavnicami in tematskimi vodenji ipd.), ki ob lastnih storitvah vključujejo tudi druge deležnike območja in pritegnejo zaradi samega programa – kratke dobaviteljske verige. Večina prodaja sobo z zajtrkom ali pol penzion, gostom ponudijo turistične pakete Turizma Bohinj in Kartico Gost Bohinja, sami pa se s specializirano animacijo ne angažirajo preveč. Lahko trdimo, da goste prepustijo lastni iznajdljivosti v območju. Oblikovanje sestavljenih nišnih destinacijskih produktov za prepoznane ciljne skupine s konkretnimi dobaviteljskimi verigami v Bohinju je zelo redko (npr. Hotel Eco park Bohinj*****, Hotel Bohinj***, Hotel** in Vila**** Stare, Ukanc http://www.activeslo.com/pohodnistvo-namestitev.asp?ID=6).

4.1.1.5 Akterji povezovanja turistične ponudbe v Bohinju Občina Bohinj je z ustanovitvijo Turizma Bohinj nalogo upravljanja turistične destinacije Bohinj predala strokovni organizaciji, ki jo delno tudi financira. Sama občina skrbi za osnovno in splošno turistično infrastrukturo, pripravo in vodenje projektov, ki se nanašajo na turistično dejavnost, spodbuja ponudnike k prevzemanju podjetniških priložnosti s subvencioniranjem malega gospodarstva in podjetništva, koordinira programe, ki se financirajo iz sredstev turistične takse, komunalne takse, koncesij, iger na srečo idr.336

Turizem Bohinj, Javni zavod za pospeševanje turizma, deluje od leta 2000 oz. pod tem imenom od leta 2005. Njegova ustanoviteljica je Občina Bohinj. Kot krovna turistična organizacija turističnega območja Bohinj skrbi za usklajeno delovanje turističnega gospodarstva in društvene dejavnosti na področju turizma ter deluje v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in Pravilnikom o postopku za pridobitev statusa pravne osebe, ki deluje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma. 337 Vizija organizacije se glasi: Turizem Bohinj je destinacijska organizacija, ki deluje kot

interesna organizacija vseh turističnih subjektov javnega in zasebnega sektorja za načrtovanje, vodenje, koordiniranje, razvoj, trženje, in promocijo bohinjske turistične ponudbe na domačih in tujih tržiščih.338 Turizem Bohinj skrbi za upravljanje destinacije Bohinj, in sicer: •

načrtovanje in izvajanje promocije in trženja celovite turistične ponudbe Bohinja kot turistične destinacije;

336

Vir: http://obcina.bohinj.si/index.php?id=25&no_cache=1 (12. 7. 2012).

337

Vir: http://www.bohinj.si/si/TIC_Boh_Bistrica_Turizem_Bohinj (12. 7 . 2012).

338

Program dela Javnega zavoda Turizem Bohinj za leto 2012, februar 2012, str. 3. 113


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• • • •

upravljanje informacijsko turistične dejavnosti – TIC; spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja; organizacija in izvajanje prireditev; raziskave in razvoj.

Program dela je določen s Programom razvoja turizma 2007-2013 (Tabela 43) in sprejet za vsako leto posebej. Ključni poudarki, ki opredeljujejo delo Turizma Bohinj so: • • • • • • •

Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011; Turistična politika za leto 2011 z usmeritvami za leto 2012; Program dela STO 2012; Program dela GIZ Pohodništvo in kolesarstvo za 2012; Program dela TNP; Dokumenti regionalnega znacaja, ki opredeljujejo projekte na podrocju turizma; Operativni dokumenti za črpanje sredstev EU.

Tabela 43: Program dela za leto 2012 Plan dela Turizma • 4.1 Razvoj turističnih proizvodov; Bohinj v letu 2012 je • 4.4 Organiziranost turizma; • 4.5 Načrt promocije in trženje; posebej povezan z naslednjimi poglavji • 4.6 Razvoj kadrov. Programa 2006-2013: Ključni poudarki • aktivno uresničevanje Program razvoja turizma v Bohinju 2007 – 2013; • nadaljnji razvoj »zelenih/trajnostnih« turističnih produktov, ki bodo Programa dela 2012 Bohinj potisnili na prvo mesto v zgodbi trajnostnega razvoja so: slovenskega turizma; • usklajevanje dela na turističnem področju v Bohinju med različnimi turističnimi subjekti; • povečanje partnerjev v okviru Dogovora o poslovnem sodelovanje za 5; • utrditev sodelovanja s TD Bohinj na področju informacijske dejavnosti, prireditev in upravljanja s kulturnimi in naravnimi viri; • povečanje števila prihodov in nočitev za 3 %; • priprava »Strategija razvoja in trženja Alpske destinacije Bohinj«, katerega sestavni del je Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj – ‘Najboljše iz Bohinja’ 2012 2016«. Glavni poudarki v letu Promocijske aktivnosti 2012 • Sejmi in borze: (naslonili se bomo na obstoječe trženjske in promocijske aktivnosti): Sejmi in borze v okviru skupnosti Julijskih Alp in turistične destinacije Bohinj (priloga 1) • Promocijski tiskani materiali: priprava potrebnih materialov za tekoče leto. Skladno z novo blagovno znamko priprava nabora potrebnih destinacijskih materialov. • Internet www.bohinj.si: Dokončanje prenove spletne strani. Razvoj novih turističnih produktov • v okviru razvoja novih turističnih produktov bomo nadaljevali aktivnosti predvsem na področju razvoja novih zelenih / trajnostnih turističnih produktov (festival cvetja, pohodništva, ribištva – slow dogodki v okviru slow turizma. • v okviru razvoja pohodništva v Bohinju bomo določene aktivnosti namenili promociji bohinjske sirarske poti in razvoju tematskih pohodniških produktov. • v sodelovanju z ZRSVN, TNP in Kneževino Monako bomo kot podporo mednarodnemu festivalu alpskega cvetja inventarizirali, interpretirali 114


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Glavni cilji v letu 2012

botanično dediščino v Bohinju ter pripravili usposabljanje za vodnike v naravi in krajini Mednarodno sodelovanje • Sodelovanje z organizacijo PLANTLIFE – razvoj okoljskih festivalov v jugovzhodni Evropi. • Sodelovanje s organizacijo Pobuda za severno višavje (HRH princ Charles North Higland Initiative) – podlaga lansokoletni podpis dogovora o sodelovanju. Tema v letu 2011, prenos dobrih praks med Škotsko (severno višavje) in Slovenijo (Bohinj). • Mednarodno sodelovanje v okviru odobrenih projektov. Razpisi • Prijave na različne razpise na nacionalnem in evropskem nivoju Dokumenti, ki opredeljujejo delo in aktivnosti TURIZMA Bohinj Povečanje števila nočitev Povečanje števila prihodov za 3% • Domači trg: +1% • Domači trg: + 1% • Tuji trgi: +2% do 3% • Tuji trgi: 2%

Turistično društvo (TD) Bohinj od leta 1947 spremlja in uokvirja turistične dejavnosti v Bohinju. 516 članov in 9 zaposlenih se trudi za urejenost in boljšo prepoznavnost Bohinja ter njegove ponudbe doma in po svetu. Prizadevajo si za ohranjanje in povečanje zasebnih namestitev v Bohinju, še posebej kooperantov, za povečanje sodelovanja turističnih akterjev ter za izboljšanje turistične ponudbe. 
TD skrbi za: • informiranje turistov v Bohinju TIC TD Bohinj; • povezuje in predstavlja ponudnike zasebnih nastanitvenih kapacitet v Bohinju in izvaja posredniško rezervacijsko / prodajno službo za nočitvene kapacitete; • upravlja – vzdržuje in prodaja storitve za Kamp Danica, oglede slapa Savice in cerkve Sv. Janeza Krstnika; • organizira prireditve (Etno vikend, Vasovanje, Kmečka ohcet, Kravji bal, Festival Kanal, Večeri pod vaško lipo) in soorganizira številne druge prireditve ter • skrbi za urejenost turističnega kraja Bohinj.339

Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) ima sedež na Bledu. Njegovo osrednje poslanstvo je varovanje narave, opravlja pa tudi strokovne in raziskovalne naloge (ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje, priprava strokovnih podlag ipd.), ki se nanašajo tudi na Bohinj, ki s 66 % območja leži v TNP. Informacije o TNP je moč pridobiti: (i) na spletni strani TNP (http://www.tnp.si/narodni_park/kolofon/); (ii) v Info središčih Dom Trenta in Triglavska roža na Bledu ter v Pocarjevi domačiji v Mojstrani (http://www.tnp.si/dozivljati/C42/), na Info postaji TNP Kobarid (http://www.dolina-soce.si), v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani (http://www.planinskimuzej.si/) ter na Mobilni info točki340. Žal TNP še ni prisoten v Bohinju, kjer ob Bohinjskem jezeru nastaja informacijski center Bohinjka. TNP upravlja parkovne poti341 (doživljanje narave in kulturne krajine ter 339

Vir: http://www.bohinj-info.com/si/turisticno_drustvo_bohinj (7. 12. 2012). Mobilno info točko predstavlja predelano kombi vozilo in skrbno zasnovana ter sodobno oblikovana oprema, namenjena za predstavitve v različnih okoljih in ob različnih dogodkih. Omogoča posredovanje avdiovizualnih vsebin s pomočjo multimedijske opreme, ki je nameščena v vozilu, nova premična razstava TNP »Človek in narava hodita z roko v roki«, ki predstavlja razširjeni del MIT, pa nagovarja tudi druga čutila gledalca. (vir: http://www.tnp.si/dozivljati/C267/, 13. 7. 2012) 341 Soška pot, Tolminska korita, Pot Triglavske Bistrice v Vratih, Pokljuško pot ter Kolesarsko pot Radovna. Na območju Bohinja so prisotni le delno s Pokljuško potjo. 340

115


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

rekreacija), vodi izlete342 in predstavlja TNP v besedi in sliki. Prireja delavnice za osnovnošolce343 ter slepe in slabovidne, petkove popoldneve v parku, fotografske delavnice in ponuja prenočevanje v kočah TNP.

Skupnost Julijske Alpe (SJA) je bila ustanovljena leta 2002344, da bi povezala destinacije Bled, Bohinj, Kranjska gora, Bovec, Tolmin in Kobarid, ki delno ležijo v Triglavskem narodnem parku in vsaka s svojo turistično organizacijo upravljajo turistično dejavnost v Julijskih Alpah. Namen ustanovitve Skupnosti: (i) skupni nastopi na tržnih manifestacijah doma in v tujini; (ii) projekt Kartica popustov JA; (iii) projekt Feratel (ni zaživel); (iv) sodelovanje v projektih na področju Julijskih Alp; (v) STO-sistem blagovnih znamk; (vi) obiski delegacij, novinarjev, študijskih skupin; (vii) sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo (STO) ter podajanje stališč in pripomb na smernice programa trženja STO. Spletna stran JA (http://www.julijskealpe.com/slovensko/index.php) v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku predstavlja turistom vseh šest povezanih destinacij (s klikom na njihove destinacijske turistične organizacije), TNP ter aktivnosti in programe za turiste.345 Stran je zgolj informativne narave (e-mail: info@julijske-alpe.com). Predvidene aktivnosti niso bile v celoti izvedene. V letu 2012 so občine na Gorenjskem začele izvajati projekt Regionalna destinacijska organizacija (RDO Gorenjska). Namen regionalnega povezovanje je v oblikovanje turistične destinacije, ki bo z regionalnim združevanjem vseh resursov (znanj, ljudi in sredstev) na mednarodnem turističnem trgu dosegla večjo privlačnost in konkurenčnost – s tem pa tudi večjo prepoznavnost in povečano povpraševanje, povezovanje za skupen razvoj, trženje in upravljanje destinacije pa bo na najbolj učinkovit, optimalen in donosen način doprineslo k zadovoljevanju interesov deležnikov. Cilji RDO Gorenjske: • povečati prepoznavnost Gorenjske kot sonaravne turistične destinacije z atraktivnimi sonaravnimi turističnimi produkti; • varovanje in ohranjanje naravnih vrednot in trženje njihove privlačnosti; • oblikovanje vodilnih integralnih turističnih produktov; • oblikovanje učinkovitega sistema trženja in upravljanja integralnih turističnih produktov; • povezati turistično ponudbo celotne regije Gorenjske; • vzpostaviti aktivno koordinacijo in komunikacijo med vsemi turističnimi ponudniki v regiji;

342

Strokovna vodenja so razpisana z letnim načrtom dejavnosti in dogodkov, organizirajo tudi priložnostna vodenja, ki jih narekujejo različni interesi obiskovalcev. Gre za vodenja z avtobusom ali pohodniška vodenja (lažja z do 5 ur hoje po dolinah ali v sredogorju ali zahtevnejša z od 5 do 8 ur hoje po visokogorju). Izleti so lahko eno ali več dnevni, izvajajo pa jih v slovenskem, angleškem, nemškem ali italijanskem jeziku. 343 Delavnice so oblikovane skladno z učnimi načrti triad in nosijo naslove: Geologija, Vode in mokrišča v TNP, Živali v TNP, Življenje v gozdu, Življenje v gorah, Življenje na travniku, Kulturna dediščina TNP in trajajo od 2 do 7 parkovnih ur. 344 Skupnost Julijske Alpe (SJA) so ustanovili: Zavod za pospeševanje turizma Kranjska Gora, Turizem Bled, LTO Bohinj, LTO Sotočje, LTO Bovec in Triglavski narodni park z namenom: usklajenega regionalnega delovanja na turističnem trgu predvsem v tujini; krepitve blagovnih znamk Julijske Alpe, Triglavskega narodnega parka ter posameznih turističnih destinacij Bleda, Bohinja, Kranjske gore, Tolmina, Kobarida ter Bovca ter s skupnimi nastopi na raznih sejmih, borzah predstavitvah in delavnicah, znižati stroške posameznih prezentacij. (Program razvoja turizma v Bohinju 2007-2013, Vir: http://www.bohinj.si/@images/lto/program2007_2013.pdf) 345 Vir: http://www.julijske-alpe.com/slovensko/index.php (12. 7. 2012).

116


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

rast BDP gorenjske regije iz naslova turističnih storitev in produktov ter s turizmom povezanih storitev in produktov; • ustvarjanje novih delovnih mest v turizmu in s turizmom povezanih dejavnosti, še posebej na podeželju in na vplivnem območju zavarovanih območij narave in območij Natura 2000. Viizija RDO Gorenjska: Gorenjska je s svojo temeljno identiteto »Slovenskih Alp« in Triglavskega narodnega parka kot osrednjega identifikacijskega elementa ter identitet posameznih krajev in ljudi, ki tu živijo, prepoznavna, zaokrožena in dobro organizirana celoletna turistična destinacija, ki jo med alpskimi destnacijami odlikuje najbolj sproščeno, lahko dostopno in pristno doživljanje neokrnjene narave. (= »Uživanje sončne strani .. življenja Alp«).

Slovenska turistična organizacija (STO) je krovna nacionalna turistična organizacija za: • načrtovanje in izvajanje promocije države kot turistične destinacije; • povezovanje obstoječih in pospeševanje razvoja novih produktov ter projektov nacionalnega pomena; • vzpostavljanje integralne turistične informacijske infrastrukture in • izvajanje razvojno-raziskovalnega dela. Kot vodilni strateški partner slovenskega turizma in s tem tudi Občine Bohinj, skrbi za razvoj, trženje in pospeševanje prodaje slovenske turistične ponudbe na emitivnih evropskih in prekomorskih trgih. (Tabela 44) Tabela 44: Aktivnosti STO v letu 2012 Prioritetna • koncentracija promocije na ključnih emitivnih trgih in razvoj novih trgov in segmentov; • spodbujanje novih letalskih povezav s trgi z velikim potencialom; področja • krepitev prepoznavnosti in uspešnosti turistične znamke i feel slovenia; delovanja STO v • krepitev spletnega trženja in inovativnih trženjskih prijemov; letu 2012: • •

spodbujanje razvoja in trženje zelenega (trajnostnega) turizma; krepitev in povečevanje učinkovitosti partnerstva in co-brandinga (produktna združenja, destinacije, podjetja, medsektorsko povezovanje). tematika: zelena, aktivna, zdrava Slovenija; pomembnejši dogodki: 'Maribor - evropska prestolnica kulture (EPK)'; olimpijske igre v Londonu. Aktivne počitnice in oddih, Mesta in kultura,

Poudarki delovanja v letu 2012: Turistični produkti - STO trži na

• • • 1. 2.

krovni ravni sedem prioritetnih celostnih turističnih produktov: Komunikacijske strategije za

3. Naravno okolje, ekoturizem in turizem v vaseh,

posamezne sklope trgov:

346 347

4. Gastronomija, 5. Zdravje in dobro počutje (oziroma zdravilišča & wellness), 6. Poslovni turizem, 7. Zabaviščni turizem. • Tuji trgi in komunikacijske strategije:

Intenzivna promocija (pretežno B2C) na ključnih evropskih trgih346 (Nemčija, Avstrija, Italija, države Beneluksa, Hrvaška, Srbija, Velika Britanija in Irska, Rusija in Ukrajina), v letu 2012 jim bo namenjenih 74 % promocijskih sredstev za tuje trge (2.429.700 EUR); Drugi evropski trgi347 - komuniciranje pretežno B2B (Madžarska, Francija, nordijske države, Češka, Slovaška, Poljska, Španija, Izrael in Švica), v letu 2012 jim bo namenjenih 16 % promocijskih sredstev za tuje trge (532.500 EUR);

Gre za ključne emitivne trge, ki so v letu 2010 skupaj ustvarili dobrih 70 % vseh tujih prenočitev. Gre za druge evropske trge, ki so v letu 2010 skupaj ustvarili dobrih 17 % vseh tujih prenočitev.

117


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Razvoj Prekomorskih trgov348 - komuniciranje B2B (ZDA, Kanada, Japonska, Indija, Kitajska in drugi prekomorski trgi), v letu 2012 jim bo namenjenih 10 % promocijskih sredstev za tuje trge (330.800 EUR). • Skupni projekti promocije349 – aktivnosti strateškega pomena, ki so neposredno povezane s prioritetnimi področji delovanja STO v letu 2012: spodbujanje novih letalskih povezav (700.000 EUR), globalno (e)komuniciranje (177.965 EUR), dodatne aktivnosti po trgih (300.700 EUR), globalne borze (618.500 EUR), B2B dogodki v Sloveniji (295.000 EUR), promocija na odmevnejših prireditvah (180.000 EUR), projekt Alpe Adria pohodniška pot (120.000 EUR), sejemska oprema (26.000 EUR) in mednarodne članarine (28.000 EUR).

4.1.2 Analiza povpraševanja po destinaciji Bohinj Povpraševanje po destinaciji Bohinj se nanaša na prihode in prenočitve prepoznanih ciljnih skupin turistov, ki izberejo Bohinj za svoje počitnice, krajši oddih poslovno srečanje ali krajšo aktivnost. Proučili smo čas zadrževanja ter potrošnjo turistov za nastanitev, turistične pakete in posamezne aktivnosti ter zasedenost kapacitet skozi leto.

4.1.2.1 Prihodi gostov v Bohinj Povpraševanje po destinaciji Bohinj (Graf 1) izkazuje trend rasti v obdobju let 1990 do 2011. V obdobju od 2008 do 2010 je bilo opazno znižanje prihodov mednarodnih gostov in rast prihoda domačih gostov, ki so tudi v Bohinju, v času recesije, pomembno pripevali k pozitivni turistični bilanci. Leta 2011 je število mednarodnih (51,4 %) spet večje od domačih gostov (48,6 %). Skupaj je Bohinj obiskalo leta 2011 136.183 turistov. Graf 1: Prihodi gostov v Bohinj v obdobju 1990 do 2011

Vir: Turizem Bohinj, maj 2012.

348

Gre za razvoj novih rastočih trgov, ki so v letu 2010 skupaj ustvarili 5 % vseh tujih prenočitev. Poleg trženjskih aktivnosti po posameznih trgih, bodo izvedeni t.i. skupni projekti promocije v vrednosti 2.446.165 EUR, ki jih je zaradi njihove globalnosti nemogoče razčleniti na posamezne trge oz. sklope trgov.

349

118


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.1.2.2 Nočitve gostov v Bohinju Podobno je tudi število mednarodnih nočitev v Bohinju v obdobju 2008 do 2010 upadlo in spet prehitelo nočitve domačih gostov v letu 2011 (Graf 2). V letu 2011 je bilo v Bohinju opravljenih 376.496 nočitev, in sicer 54,6 % mednarodnih in 45,4 % domačih gostov (Priloga 18). Graf 2: Nočitve turistov v Bohinju v obdobju 1990-2011

Vir: Turizem Bohinj, 2012.

Iz Tabele 45 je razvidno, da je število prihodov v obdobju 2010 do 2011 naraslo za 16 % in nočitev za 8 %. Ključni pri tem so bili mednarodni turisti, ki so opravili 15,5 % več nočitev kot leta 2010. Istočasno je čas zadrževanja obiskovalcev v Bohinju padel iz 3 dni leta 2010 na 2,8 dni v letu 2011. Mednarodni gosti se v Bohinju zadržijo nekoliko dlje (0,2 dni) kot domači. Tabela 45: Turisti in nočitve v destinaciji Bohinj 2010 in 2011 2010 Domači Mednarodni Skupaj 2011 Domači Mednarodni Skupaj Domači 2010 – 2011 Mednarodni 2010 – 2011 Skupaj 2010 – 2011

Turisti 59.903 57.395 117.298 Turisti 66.167 70.016 136.183

Delež 51,1% 48,9 % 100 % Delež 48,6 % 51,4 % 100 %

+6.264 +12.621 +18.885

Nočitve 170.314 178.512 348.826 Nočitve 170.966 205.530 376.496

Delež 48,8 % 51,2 % 100,0 % Delež 45,4 % 54,6 % 100 %

Čas bivanja 2,8 dni 3,1 dni 3,0 dni Čas bivanja 2,6 dni 2,9 dni 2,8 dni

+652 +27.018 +27.670

-3,4 % +3,4 %

-0,2 dni -0,2 dni -0,2 dni

Vir: Povzeto po podatkih Turizem Bohinj, maj 2012.

Izpostaviti velja velik razkorak med statističnimi podatki pridobljenimi iz Turizma Bohinj in spletne strani Statističnega urada RS (Tabela 46), ki so pri številu prihodov nižji za 13 % in pri nočitvah za 11 % (Priloga 19). Vsled temu so v nadaljevanju uporabljeni statistični podatki Turizma Bohinj.

119


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 46: Prihodi in prenočitve turistov v Bohinju v letih 2011-2009 Trgi

Domači Tuji Države skupaj

2011 Prihodi Prenočitve turistov turistov 54.815 142.628 63.799 191.704 118.614 334.332

Prihodi turistov 49.894 54.367 104.261

2010 Prenočitve turistov 140.337 167.934 308.271

Prihodi turistov 44.879 52.344 97.223

2009 Prenočitve turistov 136.379 165.377 301.756

Vir: Prirejeno po SURS, 2012.

4.1.2.3 Prihodi in nočitve gostov v Bohinju po najpomembnejših trgih V Tabeli 47 je predstavljenih 11 ključnih mednarodnih trgov v Bohinju v letih 2010 in 2011 po številu prihodov in nočitev. V letu 2011 je bilo: • med mednarodnimi prihodi največ prihodov iz Nemčije (16 %), Češke (11 %), Hrvaške (10 %), Italije (9 %), Velike Britanije (7 %), Nizozemske (6 %), Madžarske (6 %), Belgije (5 %), Francije (4 %), Avstrije (4 %) in Izraela (2 %). • med mednarodnimi nočitvami največ opravljenih nočitev iz: Nemčije (18 % mednarodnih oz. 9,9 % vseh nočitev v Bohinju), Nizozemske (9 % / 4,9 %), Velike Britanije (9 % / 4,8 %), Češke in Hrvaške (8 % / 4,6 %), Italije (8 % / 4,3 %), Belgije (7 % / 3,9 %), Madžarske (5,5 % / 3 %), Francije (3,8 % / 2,1 %), Avstrije ( 3,1 % / 1,7 %), Izraela ( 2,2 % / 1,2 %). Tabela 47: 11 najpomembnejših mednarodnih trgov v Bohinju v 2010 in 2011 Država izvora turistov 1 Nemčija 2 Velika Brita. 3 Češka 4 Nizozemska 5 Italija 6 Hrvaška 7 Belgija 8 Madžarska 9 Francija 10 Avstrija 11 Izrael Skupaj prvih 11 med. trgov Ostali trgi (več kot 30 držav) Skupaj med. Domači Skupaj vsi

Prihodi

2010 Nočitve

8.252 4.397 6.427 3.751 5.198 4.705 2.436 3.024 2.610 2.199 1.825 44.824 78 % 12.571 22 % 57.395 59.903 117.298

30.235 17.349 16.363 16.089 14.819 14.286 9.548 9.184 7.209 5.641 4.699 145.422 81 % 33.090 19 % 178.512 170.314 348.826

Delež noči. 8,7 5,0 4,7 4,6 4,2 4,1 2,7 2,6 2,1 1,6 1,3 42 %

Čas / dni 3,7 3,9 2,5 4,3 2,9 3,0 3,9 3,0 2,8 2,6 2,6 3,2

9% 51 % 49 % 100 %

3,1 2,8 3,0

Država izvora turistov 1 Nemčija 2 Nizozemska 3 Velika Brita. 4 Češka 5 Hrvaška 6 Italija 7 Belgija 8 Madžarska 9 Francija 10 Avstrija 11 Izrael Skupaj prvih 11 med. trgov Ostali trgi (več kot 30 držav) Skupaj med. Domači Skupaj vsi

2011 Prihodi Nočitve

10.918 4.366 4.592 7.422 6.966 6.233 3.783 4.156 2.998 2.802 1.556 55.792 80 % 14.224 20 % 70.016 66.167 136.183

37.112 18.402 18.195 17.541 17.502 16.275 14.614 11.272 7.742 6.486 4.504 169.645 83 % 35.885 17 % 205.530 170.966 376.496

Delež noči. 9,9 4,9 4,8 4,6 4,6 4,3 3,9 3,0 2,1 1,7 1,2 45 %

Čas / dni 3,4 4,2 4,0 2,4 2,5 2,6 3,9 2,7 2,6 2,3 2,9 3,0

10 % 55 % 45 % 100 %

2,9 2,6 2,8

Skupaj so gosti iz 11 najpomembnejših mednarodnih trgov opravili 42 od 51 % vseh mednarodnih nočitev v Bohinju v letu 2010 in 45 od 55 % mednarodnih nočitev v letu 2011. Gosti iz 11 najpomembnejših mednarodnih trgov ostanejo v Bohinju dlje (3,2 dni v letu 2010 in 3 dni v letu 2011) kot ostali mednarodni gosti in dlje kot domači gosti. Zanimivo je, da so gosti iz držav Beneluksa opravili v letu 2011 33.016 nočitev, kar pomeni 8,8 % vseh nočlitev v Bohinju kar jih uvršča na drugo mesto po mednarodnih trgih, takoj za Nemčijo (9,9 %). Bohinj je zelo priljubljen tudi pri Angležih (4,8 %) in Čehih (4,6 %). Pri 120


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

čemer prvi prihajajo predvsem kot aviogosti, drugi pa z lastnim avtomobilom. Med bližnjimi trgi velja izpostaviti goste iz Hrvaške (4,6 %) in Italije (4,3 %), ki kot izvorna delita 5 in 6 mesto po opravljenih mednarodnih nočitvah ter Madžare (8 mesto, 3 % ) in Avstrijce (10 mesto, 1,7 %). Med oddaljenimi tudi Francoze (9 mesto, 2,1 %) in Izraelce (11 mesto, 1,2 %), ki so običajno aviogosti. Tudi primerjava 12 najpomembnejših trgov v obdobju 2007-2011 (Graf 3) in 2005-2011 (Priloga 20) kažeta, da so Nemčija, Velika Britanija in Nizozemska trije najpomembnejši trgi v Bohinju.350 Graf 3: Gibanje deležev mednarodnih nočitev v destinaciji Bohinj v obdobju 2007-2011

Vir: Turizem Bohinj, maj, 2012

Med vsemi opravljenimi nočitvami v Bohinju v letu 2011 (376.496) so 45,4 % vseh nočitev izvedli domači gosti (205.530) in 54,6 % mednarodni gosti (170.966). Med temi so 40,1 % nočitev opravili gosti iz ključnih trgov, 6,3 % iz perspektivnih trgov ter 8,2 % gosti iz ostalih trgov. (Priloga in Tabela 48) Tabela 48: Izvorni mednarodni trgi gostov, ki so prenočili v Bohinju leta 2011 Izvorni trgi Ključni trgi (DE, NL, GB, CZ, HR, IT, BE, HU) Perspektivni trgi (FR, PL, IL, ES, SR, BA) Ostali trgi Skupaj mednarodni trgi (mednarodne nočitve)

Št. nočitev 150.913 23.548 31.069 205.530

Delež v % vsi 40,1 6,3 8,2 54,6

Delež v % tuji 73,5 11,5 15,0 100,0

Vir: Turizem Bohinj, maj, 2012.

350

Nemčija je v vseh 7. letih v Bohinju vodilni mednarodni trg, vendar pa število turistov in nočitev pada že od leta 2007, krajši je tudi čas bivanja (iz 3,8 na 3,4 dni). Drugi mednarodni trg je do leta 2010 predstavljala velika Britanija, ki je leta 2011 na 3. mestu. Tudi prihod in število nočitev angleških gostov se je od leta 2007 zmanjšalo, čas zadrževanja pa je konstanten (okrog 4 dni). Nizozemska je do leta 2011 predstavljala 3. mednarodni trg, v letu 2010 le 7. mesto in leta 2011 2. mesto. Čas zadrževanja je še vedno najdaljši (4,2 dni).

121


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.1.2.4 Čas zadrževanja gostov v Bohinju Čas zadrževanja gostov se tudi v Bohinju iz leta v leto krajša (Graf 4). Če je bila leta 1990 doba bivanja mednarodnih gostov v Bohinju skoraj 5 dni, se kaže že naslednje leto velik upad mednarodnih nočitev, ki so vidno upadle leta 2004, se povečale leta 2005 in spet upadle leta 2008, skladno s svetovno recesijo. V letu 2011 so mednarodni gosti bivali v Bohinju povprečno 3 dni. Vsa ta leta je bil Bohinjski turizem močno odvisen od nočitev domačih gostov, ki padajo že od leta 2006 in so leta 2011 pristale na najnižji točki v dvajsetih letih – 2,6 dni. Povprečno so gosti bivali v Bohinju leta 2011 2,8 dni. Graf 4: Povprečna dolžina bivanja turistov v Bohinju med leti 1990 in 2011

Vir: Turizem Bohinj maj, 2012.

Najdlje so se v Bohinju leta 2011 zadržali gosti iz Nizozemske (4,2 dni), Velike Britanije (4 dni) in Belgije (3,9 dni) – torej iz oddaljenih trgov. Najkrajše zadrževanje beležijo Avstrijci in Italijani, torej turisti iz sosednjih trgov.

4.1.2.5 Število nočitev v Bohinju po mesecih in letnem času V Bohinju ločimo dve sezoni, in sicer: glavno - poletno sezono in zimsko sezono ter zatišno obdobje med njima (Graf 5). Največ nočitev je bilo v obdobju 2007 do 2011 opravljenih v dveh poletnih mesecih – avgustu in juliju, ko je bilo v Bohinju opravljenih mesečno med 60.000 in 100.000 nočitev. V obdobju pred poletno sezono je smiselno omeniti mesec junij (okrog 30.000 nočitev) in v po sezoni september (okrog 25.000 nočitev). Povprečno je bilo torej v glavni sezoni opravljenih med 185.000 in 240.000 nočitev (cca 70 %). V zimski sezoni so bili po nočitvah najmočnejši meseci februar (okrog 30.000 nočitev), januar (okrog 25.000 nočitev), december (okrog 17.000 nočitev) in marec (okrog 17.000 nočitev). Povprečno je pozimi opravljenih med 80.000 in 110.000 nočitev (cca 24 %). V zatišnem delu leta (meseci april, oktober in november) je opravljenih okrog 24.000 nočitev (6 %). Povprečno je bilo torej letno v Bohinju v obdobju med 2007 in 2011 opravljenih med 327.000 in 376.000 nočitev.

122


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Graf 5: Nočitve v Bohinju po mesecih v obdobju 2007-2011

Vir: Turizem Bohinj, maj 2012. Leta 2011 je bilo največ nočitev v Bohinju opravljenih v poletni sezoni, torej v avgustu (102.589), juliju (75.561), septembru (36.484), juniju (30.643) in maju (15.657), in sicer skupaj skoraj 70 %. V zimskem obdobju mesecev februar (31.552), januar (14.442), marec (17.534) in december (14.442) je bilo opravljenih 24 % nočitev. V času mrtve sezone, torej v mesecih april (9.934), oktober (9.147) in november (5.126), pa 6 % vseh nočitev v letu 2011. Ugotavljamo, da število nočitev po mesecih ostaja v razmerju zadnjih 5 letih.

4.1.2.6 Nočitve gostov v Bohinju po vrsti nastanitvenih obratov V obdobju od leta 2007 do 2011 (Graf 6) je bilo največ nočitev izvedenih v hotelih (29 do 33 %) in zasebnih sobah (29 do 24 %), kampih (20 do 18 %), počitniških domovih (12 %) in penzionih (cca 5 %). V letu 2009 je število nočitev naraslo (se bolj temeljito beležilo) tudi v planinskih kočah, in znaša okrog 6 % vseh nočitev. Graf 6: Število nočitev gostov v Bohinju po vrsti nastanitvenega obrata

Vir: Turizem Bohinj, maj 2012.

V letu 2011 je bilo v bohinjskih nastanitvenih obratih opravljenih 376.496 nočitev, ki so bile izvedene v naslednjih nastanitvenih obratih: • •

v hotelih 33,2 % nočitev (124.840), v zasebnih sobah, apartmajih in hišah 24,2 % nočitev (90.869), 123


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• • • •

v kampih 18,5 % nočitev (69.453), v počitniških domovih 12,7 % nočitev (47.713), v planinskih kočah 6,6 % nočitev (24.988) in v penzionih 4,9 % nočitev (18.255).

4.1.2.7 Zasedenost nastanitvenih kapacitet v Bohinju Povprečna zasedenost kapacitet v Bohinju je od leta 2007 do 2009 padala od 21,6 % do 17,2 % leta 2009 in nato narasla na 18 % in v letu 2011 dosegla 19 % (Graf 7). V obravnavanem obdobju so bile najbolje zasedene kapacitete v hotelih, in sicer od 38,5 % leta 2007 do 24,4 % leta 2009 ter v penzionih od okrog 11 % leta 2007 in 2009 do 16 % leta 2010. Kapacitete v kampih so na razpolago v obdobju od maja do septembra in v zadnjih treh letih so bile zasedene nad 22 %. Okrog 12 % so zasedeni počitniški domovi. Vsled natančnejšemu oddajanju poročil o turistični taksi se je število nočitev in s tem zasedenost planinskih domov povečala iz okrog 5 % leta 2007 in 2008 na 9,5 % leta 2011. Zasedenost v zasebnih sobah in apartmajih je padla iz skoraj 19 % leta 2007, na 7 % leta 2009 in pristala na 9,5 % leta 2011, kar verjetno izhaja iz dejstva, da so gostje zamenjali nočitve v zasebnih sobah za hotelske nastanitve. Graf 7: Zasedenost nastanitvenih kapacitet v Bohinju po vrsti nastanitvenega obrata v obdobju 2007-2011

Vir: Turizem Bohinj, maj 2012. Zasedenost nastanitvenih kapacitet v letu 2011 je bila povprečno 19 %, in sicer v: hotelih 27,6 %; penzionih 15,2 %; zasebnih sobah, apartmajih in poč. hišah 9,4 %; kampih 22,4%; počitniških domovih 12,2 %; planinskih domovih 9,5 % (Priloga 18).

4.1.3 Skupne ugotovitve o prihodih in nočitvah leta 2011 v Bohinju V Bohinju beležimo v letu 2011 136.183 prihodov turistov (51,4 % mednarodnih in 48,6 % domačih) in 376.496 nočitev (54,6 % mednarodnih in 45,4 % domačih). Gosti so se zadržali v Bohinju povprečno 2,8 dni. Največje povpraševanje je v poletnih mesecih (avgust, julij, 124


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

junij, september), na drugem mestu je zimska sezona (februar, januar, december in marec). Najnižje je povpraševanje v oktobru, novembru in aprilu, ki jih obravnavamo kot obdobje mrtve sezone. V letu 2011 je bilo med mednarodnimi prihodi največ prihodov iz Nemčije (16 %), Češke (11 %), Hrvaške (10 %), Italije (9 %), Velike Britanije (7 %), Nizozemske (6 %), Madžarske (6 %), Belgije (5 %), Francije (4 %), Avstrije (4 %) in Izraela (2 %). Med mednarodnimi nočitvami je bilo največ opravljenih nočitev iz: Nemčije (18 % mednarodnih oz. 9,9 % vseh nočitev v Bohinju), Nizozemske (9 % / 4,9 %), Velike Britanije (9 % / 4,8 %), Češke in Hrvaške (8 % / 4,6 %), Italije (8 % / 4,3 %), Belgije (7 % / 3,9 %), Madžarske (5,5 % / 3 %), Francije (3,8 % / 2,1 %), Avstrije ( 3,1 % / 1,7 %), Izraela ( 2,2 % / 1,2 %). Zanimivo je, da so gosti iz držav Beneluksa opravili v letu 2011 8,8 % vseh nočitev v Bohinju, kar jih uvršča na drugo mesto po mednarodnih trgih, takoj za Nemčijo (9,9 %). Skupaj so gosti iz 11 najpomembnejših mednarodnih trgov opravili 45 od 55 % mednarodnih nočitev v letu 2011. Prav ti gosti so ostali v Bohinju najdlje - povprečno 3 dni. Turizem Bohinj spremlja prenočitve tudi po izvornih trgih mednarodnih gostov. V letu 2011 so med ključne trge umeščeni nemški, nizozemski, britanski, češki, hrvaški, italijanski, belgijski in madžarski trg, katerih turisti so opravili 40,1 % mednarodnih nočitev; med perspektivne trge so umeščeni francoski, poljski, izraelski, španski, srbski in trg BiH, ki so skupaj ustvarili 6,3 % mednarodnih nočitev. Turisti iz ostalih trgov so opravili skupaj 8,2 % vseh mednarodnih nočitev. V letu 2011 je bilo največ nočitev v Bohinju opravljenih v hotelih (33,2 %), v zasebnih sobah, apartmajih in hišah 24,2 %,v kampih 18,5 % nočitev, v počitniških domovih 12,7 % nočitev, v planinskih kočah 6,6 % nočitev in v penzionih 4,9 % nočitev. Zasedenost nastanitvenih kapacitet v letu 2011 je bila povprečno 19 %, in sicer v: hotelih 27,6 %; penzionih 15,2 %; zasebnih sobah, apartmajih in poč. hišah 9,4 %; kampih 22,4%; počitniških domovih 12,2 %; planinskih domovih 9,5 %.

4.2 Analiza cene in z njo povezane kakovosti destinacije Bohinj Kakovost destinacije Bohinj izraža njen imidž, pozicija na turističnem zemljevidu, ki se meri skozi ceno turističnih storitev, ki jo Bohinj dosega z nastanitveno in doživljajsko ponudbo v primerjavi s podobnimi oz. konkurenčnimi destinacijami.

4.2.1 Cene nastanitvenih kapacitet destinacije Bohinj Proučevanje cene za ponudbo nastanitvenih kapacitet v Bohinju v poletni sezoni 2012 se nanaša na: hotelsko ponudbo nočitev z zajtrkom, s polpenzionom in posebno paketno ponudbo v hotelih od petih do treh zvezdic; penzionih s tremi zvezdicami; ponudbo zasebnih 125


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

sob in apartmajev na nivoju treh zvezdic ter počitniške hiše najvišje kakovosti; ponudbo na turistični kmetiji; ponudbo v kampu in na planinski koči 1. kategorije v poletni sezoni (julij, avgust) 2012, ki smo jo primerjali s primerljivimi destinacijami Bled, Bovec in Kranjska gora v Skupnosti Julijske Alpe ter Ramsau. Destinacija Ramsau leži v nemškem nacionalnem parku Berchtesgaden (ustanovljen leta 1978) sredi bavarskih Alp, ki obiskovalcem zagotavlja odlično rekreacijo na urejenih pohodniških poteh v neokrnjenem alpskem okolju. Park pokriva območje 21.000 ha in ponuja raznolik nabor vegetacijskih con ter pogled na Kraljevo jezero ter visoke alpske vrhove. Obiskovalcem je na voljo nabor vodenih tematskih pohodniških programov, ki ciljajo na družine z otroki, ljubitelje narave in radovedne raziskovalce ter obiskovalce, ki jih zanima kultura in zgodovina. Doživetja poživi tudi odlična kulinarika, ki jo ponujajo hotelske restavracije, gostilne, planinske koče ter številne gorske kmetije. (Tabela 49) Tabela 49: Cenovna analiza destinacije Bohinj s primerljivimi destinacijami v poletni sezoni 2012 Ponudba v Hotel 5*

Vrsta ponudbe

Bled glavna sezona 100 - 106 EUR 130 EUR

171 - 225 395 - 475 55 - 65 65 - 75

206 - 265 442 – 504 60 - 94 69 - 125

Bovec glavna sezona

Ramsau351 glavna sezona

Kranjska gora glavna sezona /

/

/

EUR EUR EUR EUR

/ /

47 - 115 EUR 60 - 98 EUR

63 - 72 EUR

100 - 155 EUR 215 - 324 EUR

138 - 265 EUR 210 - 504 EUR

/ /

NZ v 1/2 na os PP v 1/2 na os Paketi – 2 nočitvi, PP 5 nočitev,PP

40 - 50 EUR 44 - 59 EUR

39 - 59 EUR 54 - 60 EUR

40 - 59 EUR 44 - 65 EUR

169 EUR 3 PP 140 - 260 EUR 41 - 77 EUR 56 - 68 EUR

89 EUR 216 EUR

86 - 170 EUR 215 - 397 EUR

78 - 128 EUR 180 - 200 EUR

3 PP 124 - 222 EUR

Hostel 2* Penzion 3* Zasebne sobe 3* Zasebni apartma 3* Počitniška hiša 5*

NZ v 1/2-4 na os NZ v 1/2 na os PP v 1/2 na os Najem dan/os v 1/2 2 os/dan 4 os/dan 6 os/dan 8 oseb, 250 m², 3 spalnice

18 - 26 EUR

17 - 25 EUR

25 EUR/os

16 - 19 EUR

15 do 28 EUR 25 do 35 EUR 15 - 20 EUR

38 - 40 EUR / 14 - 40 EUR

26 EUR/os

15 - 50 EUR 50 - 60 EUR 21 - 23 EUR

42 - 55 EUR 60 - 75 EUR 80 - 105 EUR 1.636 - 1.818 EUR/teden 325 EUR/dan

58 EUR 100 - 130 EUR 100 - 150 EUR 1.200 EUR/ teden

Turistična kmetija 3*

NZ v 1/2 dod. ležišče/os PP v 1/2 dod. Ležišče/os

24,5 EUR

25 - 30 EUR

33 EUR

33 - 40 EUR

Kamp 3* Planinska koča

Najem os/dan Soba 1 /2-4/os Skupna ležišča

9 - 12 EUR

12,90 EUR

Hotel 4*

Hotel 3*

NZ v 1/2 na os PP v 1/2 na os Paketi: 2 nočitvi, PP 5 nočitev, PP NZ v 1/2 na os PP v 1/2 na os Paketi – 2 nočitvi, PP 5 nočitev, PP

Bohinj glavna sezona 94,5 EUR 113,50 EUR EUR EUR EUR EUR

15 - 20 EUR 41 - 55 EUR 64 - 95 EUR 90 - 115 EUR 825 EUR/teden 140 - 170 EUR /dan 25 - 35 EUR

Paket 3 PP 273 - 280 7 PP 390 - 529 EUR 38 - 60 EUR 53 - 70 EUR Paket 3 PP 185 EUR 7 PP 348 – 396 EUR 17,60 EUR 34 - 43 EUR / /

64 - 70 EUR 108 - 120 EUR 145 EUR 700 EUR/teden

76 - 80 EUR 110 - 120 EUR 120 - 160 EUR 400 EUR/dan + 100 do 150 EUR čiščenje

/ App/4 80 33 - 46 EUR EUR/dan App/5 100 EUR/dan 13,50 EUR 7,30 EUR 24 EUR; član PZS 12 EUR 16 EUR; član PZS 12 EUR

30 EUR 50 – 65 EUR

7 - 9 EUR 22 – 13 EUR

Vir: Prirejeno po cenikih pridobljenih na spletnih straneh ponudnikov vseh petih destinacij (10. 7. 2012).

351

(www.nationalpark-berchtesgaden.bayern.de. 8. 8. 2012)

126


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Analiza je pokazala, da je cena ponudbe v Bohinju: • v 5* hotelu nižja kot na Bledu, ki ima edini ponudbo te kakovostne ravni, in sicer pri NZ in PP za 11 - 15 % in pri paketih za 12 - 18 %; • v 4* hotelu pri NZ nižja kot na Bledu za okrog 10 - 40 %, pri PP za 10 - 50 %, pri paketih za do 60 %, in v Ramsau pri NZ za okrog 10 - 13 %, pri paketih za okrog 17 - 45 %, kjer so paketi ponujeni le za 3 oz. 7 dni, v Bovcu ni tovrstne ponudbe, ponudba v Kranjski gori je primerljiva s ponudbo v Bohinju, le paketi so dražji, saj vključujejo odlične velneške storitve; • v 3* hotelu je ponudba na Bledu, v Kranjski gori in Ramsau nekoliko višja pri NZ in PP, najvišje cene paketov pa predvsem v Ramsau močno presegajo paketno ponudbo v Bohinju; • v hostlih v vseh slovenskih destinacijah primerljiva, pa tudi s ceno nočitve v hostlu v Ramsau; • v penzionih cenovno veliko nižja kot v vseh drugih destinacijah, v primerjavi z Bledom in Ramsau-vom celo za 1,5 krat; • v zasebnih sobah primerljiva s cenami v drugih slovenskih primerjanih destinacijah; • v apartmajih nižja od večine primerljivih destinacij; na Bledu in v Kranjski gori in še predvsem v Ramsau je cena višja tudi do 45 %; • počitniške hiše nižja kot podobno opremljena hiša v Ramsau-u in višja od hiš podobne kvadrature in opremljenosti v drugih primerljivih destinacijah v Sloveniji – očitno za Bohinj to ni povprečna cena za tovrstno storitev; • na turistični kmetiji za NZ najnižja v vseh slovenskih destinacijah in za skoraj polovico nižja za PP v Ramsau-u, kjer je velik poudarek na bio prehrani skozi ves dan; • v kampih primerljiva med destinacijami; • v planinskih kočah veljajo podobne cene.

4.2.2 Cene turističnih paketov destinacije Bohinj Primeri ponudbe hotelskih paketov v obdobju glavne sezone (julij, avgust) 2012 pri hotelskih ponudnikih petih, štirih in treh zvezdic ter paketov, ki jih v navezi z zasebnimi nastanitvenimi obrati ponuja TD Bohinj, so predstavljeni v Tabeli 50. Tabela 50: Primeri ponudbe turističnih paketov nastanitvenih obratov v Bohinju v poletni sezoni 2012 Hotel***** • Objem poletja - 1/2, PP, Vodni park, internet; popusti za otroke, dodatne ugodnosti, 6=7; cena ponuja sledeče programe (cene veljajo pri minimalno 3 nočitvah): Hotel****

od 79 EUR /osebo/nočitev; • Vikend paket 2864 - 3 dni/2 nočitvi, 1/2, 2 x PP, Vodni park, savna, masaža, fitnes idr.; med tednom 10 % popust; cena od 190 do 225 EUR/osebo; • Paket štirje letni časi - 5 dni/4 nočitve, 4 x PP, Vodni park, savna, fitnes idr.; cena od 325 do 390 EUR/osebo; • Senirski eko paket - za osebe nad 60. let, 1/2, PP, Vodni park, savna, masaža, fitnes idr.; cena od 77 EUR/osebo/nočitev; • Poslovni eko paket za družbeno odgovorna podjetja - nočitev, PP, kavni odmor, najem dvoran, Vodni park idr.; cena od 125 EUR/osebo/nočitev/minimalno 20 osebah; • Aktivne počitnice v Bohinju - 3 dni/2 nočitvi, 1/2, 2 x PP, pijača dobrodošlice, bazen, fitnes, mini golf, 1 x najem kolesa, 1x mini rafting/kajak, TT; cena odrasli 149 EUR, otroci do 12 let 109 EUR/osebo; • Romantični paket - 3 dni/2 nočitvi, 1/2, 2 x NZ, 2 x romantična večerja s 5 hodi, bazen, savna, fitnes, mini golf, TT; cena 150 EUR/osebo; • Kulinarični paket - 3 dni/2 nočitvi, 1/2, 2 x NZ, 2 x večerja s 5 hodi, bazen, fitnes, savna, mini

127


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Hotel***

Hotel**

TD Bohinj v sodelovanju z zasebnimi ponudniki nastanitev

golf, TT; cena 155 EUR/osebo. • Vikend paket - 3 dni/2 nočitvi, 1/2, 2 x PP, fitnes, savna, zunanje rekreacijske površine, brezplačni internet; od 89 EUR/osebo; • Tedenski paket – 7 dni/6 nočitev, 1/2, 6 x PP, fitnes, savna, zunanje rekreacijske površine, brezplačni internet; od 89 EUR/osebo; od 259 EUR/osebo. • Pobeg v naravo - 4 dni/3 nočitve, 1/2, 3 x PP, domači aperitiv, bogat in pester samopostrežni zajtrk, večerja s štirimi hodi, 3-urno raziskovanje Alp na kolesu, internet; 135 EUR/osebo; • Paket pohodništvo – 8 dni/7 nočitev, 1/2, domači aperitiv, bogat in pester samopostrežni zajtrk, večerja s štirimi hodi ob svečah, pol litra slovenskega vina (za dva/dan), 7 x kosilo za s sabo (sendvič, sadje, pijača), zemljevid Triglavskega narodnega parka (1 : 50 000), 3-urno raziskovanje Alp na kolesu; 326 EUR/osebo; (3, 5 ali 7 dni od 139 EUR/osebo); • Paket ribolov – 8 dni/7 nočitev, 1/2, domači aperitiv za dobrodošlico, bogat in pester samopostrežni zajtrk, večerja s štirimi hodi ob svečah, 5-dnevna ribolovna dovolilnica za muharjenje (ujemi in izpusti) na Savi, 10 umetnih muh odlične kakovosti; 427 EUR/osebo; • Paket kolesarjenje – 4 dni/3 nočitve, 1/2, domači aperitiv za dobrodošlico, bogat in pester samopostrežni zajtrk, večerja s štirimi hodi ob svečah; 128 EUR/osebo; • Paket opazovanje ptic – 4 dni/3 nočitve, 1/2, domači aperitiv za dobrodošlico, bogat in pester samopostrežni zajtrk, večerjo s štirimi hodi ob svečah, 2 x vodeni botanični izlet, 2 x vodeni ornitološki izlet, zemljevid Triglavskega narodnega parka (1 : 50 000); 150 EUR/osebo. • Turistični paketi Bohinj' (predstavljeni v Tabeli ); • 'Aktivne počitnice na podeželju' ponujajo pakete, ki vključujejo nočitve pri zasebnih ponudnikih v studorju in v Hostlu 13 ob prireditvah, ki potekajo v določenih časovnih obdobjih skozi vse leto, in sicer: 'Pridelava Bohinjske koruze', 'Kako »pobiramo« pravo avtohtono bohinjsko koruzo – bohinjsko trdinko', 'Odhod živine iz planine domov', 'Spravilo sena v svisli na Vojah', 'Predstavitev sirarstva na kmetiji Odolnjek', ob tem pa ponujajo tudi druge aktivnosti – ponudba se oblikuje individualno v TIC-u; • 'Poletni družinski oddih v Bohinju' (22. 6. do 16. 9. 2012) je vključena nastanitev v apartmaju** 6 dni/5 nočitev (za ceno 129 EUR/osebo) ali 8 dni/7 nočitev (za ceno 169 EUR/osebo) ter pijačo dobrodošlice, pobarvanko za otroke, povratno vožnjo s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru ter z gondolo na Vogel s kosilom Lačni gams ali Lačni polh na Voglu, vstopnino k Slapu Savice ter za korita Mostnice in obisk cerkve sv. Janeza Krstnika; kot dodatna ponudba se navaja kartica Gost Bohinja, vstopnina v muzej, izposoja koles in jahanje na ranču Mrcina; paket velja za najmanj dve odrasli osebi in enega otroka (4 do 14 let); • 'Z muzejskim vlakom po Bohinjski progi' so predstavljene kratke vikend počitnice, ki vključujejo nastanitev, pobarvanko za otroke do 6 let, vožnjo z muzejskim vlakom in izlet v Goriška Brda, ogled slapa Savice; cena je na sobo (3 dni/2 nočitvi 110,80 EUR) ali apartma (3 dni/2 nočitvi 120,80 EUR), zajtrk 7 EUR/dan/os.; rezervacija je možna v času razpisanih terminov; • 'Ribolov v Bohinju' je predstavljen paket za ribolov (1. april do 14. november 2012), ki vključuje nastanitev, obisk Slapa Savice ter 5 ali 7 dnevno ribiško dovolilnico za Bohinjsko jezero ali Savo Bohinjko; za Bohinjsko jezero nastanitev 6 dni/5 nočitev (soba 198 EUR, apartma 225 EUR, počitniška hiša 250 EUR), 8 dni/7 nočitev (soba 273 EUR, apartma 311 EUR, počitniška hiša 346 EUR); za Savo Bohinjko (ujemi&spusti) nastanitev 6 dni/5 nočitev (soba 274 EUR, apartma 301 EUR, počitniška hiša 326 EUR), 8 dni/7 nočitev (soba 377 EUR, apartma 415 EUR, počitniška hiša 450 EUR); dodatna ponudba je najem čolna na vesla ter ribiško kosilo ali večerja v Gostišču Erlah; • 'Adrenalinski paket' je predstavljen paket za adrenalinske odvisnike (3. maj do 30. september 2012), ki vključuje nastanitev, pijačo dobrodošlice, polet s padalom (Vogel ali Studor), vodne dogodivščine (soteskanje, rafting in hydrospeed) ter obisk adrenalinskega parka); cena na osebo za 6 dni/5 nočitev v sobi 299 EUR, v apartmaju 324 EUR, v počitniški hiši 344 EUR, 8 dni/7 nočitev v sobi 329 EUR, apartmaju 364 EUR in v počitniški hiši 392 EUR; dodatna ponudba je celodnevni izlet v jamo Govic, spust z vodnikom s kajakom, spust po žičnici, plezanje po suhem kanjonu; paket velja za vsaj 4 udeležence.

Paketi, še predvsem hotelski, ne izražajo veliko lokalno dodane vrednosti in so redko predstavljeni pri hotelih štirih in treh zvezdic. V glavnem vključujejo le ponudbo posameznega hotelskega ponudnika. Zelo zanimivo, destinacijsko in trajnostno so oblikovani

128


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

paketi TD Bohinj, ki vključujejo različne deležnike Bohinja. Žal niso dokončno oblikovani, vključujejo nastanitvene kapacitete nižje kakovosti in dosegajo nizke cene. Cene turističnih paketov, ki jih oblikuje in organizira Turizem Bohinj v sodelovanju s TD Bohinj in Žičnicami Vogel Bohinj d.d. so predstavljene v Tabeli 51 in so atraktivne tako za izletnike kot stacionarne goste Bohinja, ki lahko posamezne aktivnosti izvedejo v enem ali več dnevih. Tabela 51: Turistični paketi za poletno sezono 2012 v Bohinju352 Paket Paket Bohinj MEGA

Paket Bohinj STANDARD

Aktivnosti • vožnja s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru • povratna vožnja z gondolo na Vogel • kosilo Lačni gams ali Lačni polh na Voglu • vstopnina k slapu Savica • vstopnina za korita Mostnice • obisk cerkve Sv. Janeza Krstnika • vožnja s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru • povratna vožnja z gondolo na Vogel • kosilo Lačni gams ali Lačni polh na Voglu • obisk cerkve Sv. Janeza Krstnika

Paket Bohinj MINI

• • • •

vožnja s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru povratna vožnja z gondolo na Vogel 1 x pijača po izbiri na Voglu obisk cerkve Sv. Janeza Krstnika

Paket Bohinj AQUA

• • • •

vožnja s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru vstopnina k slapu Savica vstopnina za korita Mostnice obisk cerkve Sv. Janeza Krstnika

Cena Odrasli Otroci 4-14 let Skupine odrasli (povratna) Skupine odrasli (enosmerna) Skupne otroci 4-14 (povratna) Skupine otroci 4-14 (enosmerna) Odrasli Otroci 4-14 let Skupine odrasli (povratna) Skupine odrasli (enosmerna) Skupne otroci 4-14 (povratna) Skupine otroci 4-14 (enosmerna) Odrasli Otroci 4-14 let Skupine odrasli (povratna) Skupine odrasli (enosmerna) Skupne otroci 4-14 (povratna) Skupine otroci 4-14 (enosmerna) Odrasli Otroci 4-14 let Skupine odrasli (povratna) Skupine odrasli (enosmerna) Skupne otroci 4-14 (povratna) Skupine otroci 4-14 (enosmerna)

29 EUR 21 EUR 25,5 EUR 24 EUR 19 EUR 18 EUR 26,5 EUR 19 EUR 24 EUR 22,5 EUR 18 EUR 17 EUR 21,5 EUR 15,5 EUR 20 EUR 18,5 EUR 14 EUR 13 EUR 12,5 EUR 8 EUR 10,5 EUR 9 EUR 7 EUR 6 EUR

Vir: Turizem Bohinj, julij 2012.

Turisti lahko kupijo tudi samo panoramsko vožnjo z ladjo po Bohinjskem jezeru ali se povzpnejo na Vogel z nihalko (Tabela 52). Posamičen nakup vstopnic za izvedbo teh dveh aktivnosti je dražji od paketa Bohinj mini, kar pritegne turiste, ki so o tem obveščeni. Mreženje z namenom je za povezane deležnike odlična marketinška poteza. Zanimiva je tudi diferenciacija cen, ki privlači družine, skupine odraslih in otrok, študente in upokojence.

352

Skupinska cena velja za skupine od vključno 20 oseb dalje; na vsakih 21 oseb je 1 oseba gratis; na željo skupin nudijo prilagojene programe in priporočajo najem turističnega vodnika. Lačni gams - kosilo za odrasle – ričet, jota ali golaževa juha in jabolčni zavitek; Lačni polh kosilo za otroke – piščančji medaljoni, pomfri, palačinka.

129


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 52: Ponudba organiziranih aktivnosti v Bohinju v poletni sezoni 2012 Aktivnost

Panoramske vožnja z ladjo po Bohinjskem jezeru353 Vožnja z nihalko na Vogel354

Cena • enosmerna vožnja: odrasla oseba 9 EUR, otrok 4-14 let 6,5 EUR, družinska karta 19 EUR; • povratna vožnja: odrasla oseba 10,5 EUR, otrok 4-14 let 7,5 EUR, družinska karta 24 EUR; • enosmerna vožnja: odrasla oseba 10 EUR, otrok 7 EUR; skupina nad 20 oseb 9 EUR; upokojenci in študenti individualno/skupina 8/7 EUR; učenci OŠ individualno/skupina 7/6 EUR; družina - odrasli 7 EUR, otroci 6 EUR; • povratna vožnja: odrasla oseba 13,5 EUR, otrok 9 EUR; skupina nad 20 oseb 11 EUR; upokojenci in študenti individualno/skupina 11/10 EUR; učenci OŠ individualno/skupina 9/7 EUR; družina - odrasli 10 EUR, otroci 7 EUR; • kolo 8 EUR, padalo 4 EUR, pes 6 EUR.

4.2.3 Skupne ugotovitve Ugotavljamo, da bohinjski hoteli (predvsem štirih in treh zvezdic), penzioni in turistična kmetija (žal samo ena) ne ponujajo inovativne dopolnilne ponudbe (velnes, otrokom prijazno, tradicionalno bohinjsko, doživljajska ponudba na kmetiji) in menijev izbranih živil (eko pridelava) in receptur v primeru pol-, polnega penziona in vse vključeno, ki bi omogočali doseganje višjih cen v pakete povezanih storitev.

Ponudba in posledično cene so, razen v hotelu petih zvezdic, zelo povprečne, saj ni čutiti lokalno dodane vrednosti v obliki doživetij v nastanitvenem obratu (specializacije, otrokom prijazno, velneška doživetja, delavnice za odrasle in otroke, vodeni pohodi za ciljne skupine). Skratka ni zaznati duha resorta, pa tudi ne konkurenčnih prednosti posameznega ponudnika, ki ponuja nastanitev in osnovno prehrano. Tako lahko trdimo, da je destinacija s primerjanimi sicer cenovno konkurenčna, vendar pa po vsebini programov in z njimi povezanimi doživetij, močno zaostaja vsaj za podobno destinacijo Ramsau v Nemčiji. Analiza produktov destinacije Bohinj je pokazala, da ima Bohinj izjemne možnosti

za odkrivanje in doživljanje narave in kulturne dediščine ter rekreacijo v naravnem podeželskem alpskem okolju, vendar te še niso povezane v destinacijske produkte za prepoznane ciljne skupine, ki bi se sistematično tržili. Le peščica ponudnikov sistematično oblikuje in ciljano trži ponudbe ciljnim segmentom obiskovalcev. Posnetek stanja kaže na naslednje obstoječe tematske koncepte in s tem produkte destinacije Bohinj: • produkti doživljanja narave in kulturne dediščine Bohinja (Paket Bohinj); • produkti aktivno v vseh letnih časih v Bohinju (produkti zelenih, modrih, belih, dvoranskih in zabavnih aktivnosti); • produkti za sprostitev in dobro počutje v Bohinju (Park Hotel Eko Bohinj); • produkti za poslovna srečanja (Hoteli), dogodki (športni: Svetovni pokal v Biatlonu, etnološki: Kravji bal; kulturni: Glasbeno poletje v Bohinju) in izobraževanje v TNP z delavnicami za otroke in mladino idr. 353 354

Vir: http://www.bohinj.si/ (10. 7. 2012). Vir: http://www.vogel.si/cenik-nihalka.php (10. 7. 2012).

130


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Obstoječi produkti delnih ponudnikov redko izhajajo iz prepoznanih motivov prihoda obiskovalcev v Bohinj, tako da je turistom največkrat prepuščeno sestavljanje programov. Redki so inovativni prijemi pri oblikovanju programov, trženjskih aktivnosti po meri točno določenih segmentov in ciljno trženje ter kakovost storitev. Trženjske aktivnosti so usmerjene bolj v splošno nagovarjanje javnosti doma in na določenih mednarodnih trgih. Izjema so produkti za ribiče. Ocenjujemo, da prinaša turizem v Občino Bohinj okrog 25 % celotnega prihodka. Po podatkih SURS-a je ta ocenjen na 60 mio evrov in predstavlja četrtino prihodka Občine Bohinj.

4.3 Distribucija – dosegljivost določenih ciljnih skupin Turistična ponudba destinacije Bohinj dosega ciljne skupine turistov po direktnih (neposrednih) in indirektnih (posrednih) distribucijskih kanalih. Ponudniki turističnih storitev v Bohinju gojijo odnose in dosežejo svoje stalne goste z

nenehnim poprodajnim in prednakupnim komuniciranjem (fizično v destinaciji, na daljavo s pomočjo svetovnega spleta, socialnih omrežij ali s klasično direktno pošto), kateremu sledijo direktne rezervacije, ki so pogosto tudi leto dni vnaprej (vračanje na isto destinacijo cca 15 % obiskovalcev). Spletna orodja omogočajo nenehno komuniciranje turističnih ponudnikov tudi z novimi turisti, kar pripelje do direktnih nakupov turističnih storitev / paketov. Direktne rezervacije potekajo tudi v organizacijah – podjetnih in neprofitnih organizacijah (klubih, združenjih) in institucijah (vladne, javne službe) itd., ki omogočajo svojim zaposlenim bivanje v počitniških domovih in apartmajih v Bohinju.

Indirektne rezervacije potekajo v sistemu prodaje na drobno - preko potovalnih agencij, informacijskih točk, direktnega marketinga, interneta v destinaciji ipd.; ter na debelo - preko organizatorjev potovanj, incoming agencij, kongresnih ali incentive organizatorjev, pa tudi servisnih specializiranih agencij kot so hotelske rezervacijske agencije, rezervacijski sistemi (GDS/CRS) ipd. Raziskava distribucijskih kanalov je pokazala, da se je v Julijskih Alpah v 90. letih 20. stol. direktno v destinaciji izvedlo kar 58 % rezervacij, preko posrednikov 39 % in preko organizacij 3 %355. Za leto 2011 se ocenjuje, da so / je v Bohinju: • več kot 50 % nočitev opravili turisti, ki so predhodno rezervirali svoje bivanje direktno (po spletu ali fizično) pri ponudnikih oz. indirektno pri njihovih posrednikih – TD Bohinj in LD Turizem;

355

Raziskava trženja turizma na območju SJA, ki vključuje tudi Bohinj je v letu 2002 pokazala, da je bilo na prelomu stoletja: 45 - 50 % nočitev izvedenih brez predhodne rezervacije, 20 % nočitev predhodno rezerviranih pri ponudnikih nastanitev, 25-35 % nočitev predhodno rezerviranih pri posrednikih, 5-8 % nočitev je bilo izvedenih preko klubov in drugih organizacij. Organizirani turisti, ki so rezervirali preko posrednikov so bili bolj zadovoljni s svojimi počitnicami kot individualni turisti brez rezervacij in so v regiji ostali dlje časa.

131


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• bilo okrog 20 % nočitev opravljenih brez predhodne rezervacije; nastanitev so turisti poiskali v destinaciji sami ali preko TIC-a TD Bohinj oz. LD Turizem; • bilo preko organizatorjev potovanj opravljenih okrog 15 % nočitev, predvsem v hotelih; • bilo okrog 13 % nočitev opravljenih v počitniških domovih, ki so last organizacij in klubov, pri katerih turisti (zaposleni) sami opravijo rezervacije.

4.3.1 Aktivnosti za povečanje distribucije na domačem in mednarodnih trgih Aktivnosti za povečanje distribucije turistične ponudbe Bohinja na domačem trgu so se v zadnjem letu nanašale na ohranitev števila prihodov in nočitev domačih gostov, ki so v času recesije, od leta 2008, pomembno prispevali k višini turističnega budžeta destinacije Bohinj v sezoni in v mesecih izven glavne sezone. Na domačem trgu je veliko aktivnosti usmerjenih v dopadljivost spletnih strani destinacije Bohinj – Turizem Bohinj in TD Bohinj, s posebnimi akcijami, ki direktno nagovarjajo domače turiste k obisku Bohinja. Aktivnosti za povečanje distribucije turistične ponudbe Bohinja na mednarodnih trgih so bile v zadnjih letih usmerjene v obliki B2C v tradicionalne emitivne turistične trge, od koder prihaja največ turistov v Bohinj: Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija, Italija, Hrvaška, Avstrija. V zadnjem letu je aktivnosti na bolj oddaljenih trgih okrepila STO, tako, da je Bohinj lažje dosegljiv tudi turistom iz Francije, Španije, Madžarska, Češke, Slovaške, Poljske, Srbije, Izraela in ZDA. Slovenija se v bodoče vedno bolj odpira na Kitajski in Japonski trg.

Distribucijska politika v letu 2011 je temljila na: • • • •

inovativni (nišne skupine) in intenzivni (obisk specializiranih sejmov in borz) obdelavi tradicionalnih emitivnih trgov – Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Italije in Hrvaške; razpršitvi povpraševanja na nove bližnje in srednje oddaljene emitivne trge v smeri B2C in B2B; razpršitvi povpraševanja na nove oddaljene trge v smeri B2B aktivnosti preko STO in SJA; razvijanju spletnega portala z možnostjo e-prodaje turističnih storitev kot novega inovativnega direktnega distribucijskega kanala, ki je še v fazi razvoja.

Način distribucije je potekal: • • • • •

z z z z s

usmeritvijo na manjše, nišne posrednike (specializirane turistične agencije); osebnim in direktnim delom s posredniki na workshopih in hišnih sejmih; aktivnim sodelovanjem s STO in drugimi partnerji (letalske linije); direktno prodajo individualnim turistom doma in v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem; prisotnostjo v socialnih medijih, hotelskih in drugih rezervacijskih sistemih.

132


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.3.2 Spletni distribucijski kanali pri prodaji turističnih storitev/programov Bohinja Bohinjski hoteli ponujajo svoje storitve / pakete v sodelovanju s številnimi spletnimi distribucijskimi posredniki, in sicer: Slovenia.info, Visitslovenis.net, Booking.com, Hostelling International, Hostel World idr. (Tabela 53). Tabela 53: Spletni rezervacijski sistemi - posredniki ponudbe nastanitev destinacije Bohinj • Slovenia.info (www.slovenia.info) v več kot 20 jezikih (ponudbo: 141 apartmajev, 46 zasebnih sob; 15 • • •

hotelov, 15 počitniških hiš, 11 penzionov, 10 turističnih kmetij, 9 prenočišč, 8 planiskih koč/domov, 3 mladinskih hotelov, 2 kampov, 2 gostišč, skupaj 262 ponudnikov); Visitslovenia.net (www.visitslovenia.net), v slovenskem, angleškem, italijanskem, nemškem in hrvaškem jeziku (29 ponudnikov, 15 paketov, 17 darilnih bonov); Feratel (http://www.feratel.com /en/hotels/slovenia/gorenjska-regija/bohinj.html?tx_hotel_pi2%5Bview% 5D=2_0-20), v angleškem in nemškem jeziku (170 ponudnikov); Booking.com (www.booking.com) v več kot 30 jezikih (Bohinj Eco Park hotel*****, Vila Triglav na Pokljuki*****, Hotel Jezero****, Hotel-Penzion Tripič****, Šport hotel Pokljuka***, Hotel Center Bohinjsko jezero***, Hotel Center Pokljuka***, Apartmaji Tubej****, Apartmaji Žen***, Apartmaji Zdovc***, Apartmaji Bohinjsko jezero***, Apartmaji Markež***, Apartmaji malej***, Apartmaji Mavrica***, Apartmaji TD Bohinj, Penzion in apartmaji Gašperin***, Penzion Bohinj**, Turistična kmetija Soklič**, Hostel Pod Voglom* idr.); Hostelling International (www.hihostels.com) v angeškem, nemškem, španskem, portugalskem, ruskem, francoskem, japonskem jeziku (Hostel pod Voglom); Hostel World (www.hostelworld.com) v 24 jezikih (Hostel pod Voglom).

Možnost rezerviranja turističnih nastanitev in paketov v Bohinju posredno in neposredno po elektronskem spletu omogočajo številni ponudniki Bohinja (Tabela 54). Tabela 54: Ponudba Bohinja na spletnih straneh ponudnikov destinacije Bohinj • Turizem Bohinj, krovna turistična organizacija Bohinju vodi destinacijsko spletno stran Bohinj.si

(www.bohinj.si) v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, kjer je predstavljena turistična ponudba in ponudniki ter ikona za rezervacije, ki omogoča izvajanje povpraševanja za rezervacije po elektronski pošti. V nastajanju je nova spletna stran z aktivnim sistemom rezerviranja nastanitvenih in drugih storitev v Bohinju. TD Bohinj, najstarejša turistična organizacija v Bohinju, ki na spletni strani Bohinj-info.com (www.bohinjinfo.com) (v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku) ter agencija LD turizem na spletni strani Ld-turizem.si (www.ld-turizem.si) (v slovenskem in angleškem jeziku), predstavljata ponudbo svojih pogodbenih partnerjev (lastnikov zasebnih sob, apartmajev in počitniških hiš ter penzionov in počitniških domov), za katere izvajata promocijsko in rezervacijsko / prodajno službo. Na elektronsko pošto lahko pošljejo potencialni turisti povpraševanje o prostih kapacitetah v želenih terminih. Posamezni hotelirji imajo lastne spletne strani (v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku) z on-line rezervacijami preko povpraševanja po elektronski pošti (npr.: Hotel Kristal**** (www.hotel-kristalslovenia.com), Hotel Jezero – Alpinum hoteli d.o.o. (www.bohinj.si/hotel_jezero_si.html), Hotel Tripič*** (www.hotel-bohinj.si), Hostel pod Voglom** (www.hostel-podvoglom.com) na e-naslov ali GSM itd.); ali z direktnim on-line rezervacijskim sistemom (Bohinj park hotel***** (slovenski, angleški, nemški, italijanski, hrvaški in srbski jezik) omogoča na spletni strani www.bohinj-park-hotel.si rezervacijo posameznih nastanitvenih enot, kakor tudi aktualnih paketov). Ponudniki zasebni sob, apartmajev in počitniških hiš imajo lastne spletne strani z objavljenimi elektronskimi naslovi, kamor lahko potencialni turisti direktno pošljejo povpraševanje (npr. Planšar d.o.o. www.plansar.com; Vila Stare www.rent-villa-slovenia.com).

Ponudba destinacije Bohinj in posameznih ponudnikov je promovirana in priporočena tudi v socialnih omrežjih – Tripadviser; Facebook in Twitter (Tabela 55).

133


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 55: Ponudba Bohinja promovirana v socialnih omrežjih Tripadviser: •

19 komentarjev za destinacijo Bohinj, 16 jih je ocenilo Bohinj z odlično in 3 kot zelo dobro, mnogi med njimi so po priporočilu destinacijo obiskali; • 17 hotelov in njim podobnih nastanitvenih obratov (Hotel Kristal, Hotel Jezero, Penzion Stare, Apartmaji Alpik, Hotel Bohinj, Rezidenca Triglav, Hotel Bellevue, Apartmaji Rabič, Hotel ski Hotel Zlatorog, Ski hotel Vogel, Penzion Gašperin, Hotel center, Apartmaji Don Andro, Penzion Bohinj, Apartmaji Zdovc, Penzion Cerkovnik, Penzion Lipa) je ocenjenih od 4 do 3 zvezdice; • 21 apartmajev in počitniških hiš vrednih zaupanja za najem je pridobilo zelo dobre komentarje; • Prehrambeni obrati (Gostilna Rupa, Picerija in špagetarija Don Andro, Gostilna Mihovc, Center Bohinj Picerija, Pri Hrvatu, Planšar) so prejeli odlične komentarje; • Med priporočenimi aktivnostmi so posebej izpostavljene: Bohinjsko jezero, Smučarski center Vogel, slap Savice, turistična ladja po Bohinjskem jezeru, Planšarski muzej in alpski športi kot npr. paragleiding; Facebook: • Bohinj na Facebooku – 3.655 všečkov; Info center Bohinj na Facebooku – 3.359 všečkov; Bohinj Park Hotel - ECO Resort & SPA je na Facebooku – 1963 všečkov; sskBohinj na Facebooku – 995 všečkov.

Ugodne popuste pri ponudbi paketov pohodništva in kolesarjenja v Bohinju s kartico Active Slovenia356 (www.activeslo.com/pohodnistvo-namestitev.asp?ID=6) ponujajo: Bohinj Park Eco hotel*****, Hotel** in Vila**** Stare, Hostel pod Voglom**, Šport hotel Pokljuka***. Bohinjski hotelirji sodelujejo s posredniki – organizatorji potovanj, ki prodajajo turistične pakete na emitivnih trgih, in sicer: • Partnerji Bohinj park hotela so: Alpine pearls, Holidays in Eco-Motion (www.alpinepearls.com), slotrips.si (www.slotrips.si), mgflyfishing (www.mg-flyfishing.com); • Partnerji Hotela Jezero so: Discover Julian Alps Slovenia (www.discoverjulianalps.si); Motorradhotels.info (www.motorradhotels.info); Bohinj promovirajo in prodajajo slovenski in mednarodni organizatorji potovanj kot npr:

Kompas d.d.357, Mountvacation, Slovenia holidays, Adriaticanet, Odisej, Slovenia explorer idr. V Bohinju je okrog 140 enot počitniških domov, ki jih največkrat najamejo zaposleni organizacij lastnikov teh nastanitvenih kapacitet za katere rezervacije izvajajo same organizacije oz. to aktivnost zanje posredujeta TD Bohinj ali LD turizem. V planinskih domovih (718 stalnih ležišč) je letno ustvarjenih preko 20.000 nočitev. Planinci z eno nočitvijo močno znižujejo povprečno dobo bivanja v Občini Bohinj.

356

Kartica Active Slovenia ponuja imetnikom kartice slovenske turistične proizvode po najbolj ugodnih pogojih in cenah ter informacije na spletni strani (www.activeslo.com/pohodnistvo-namestitev.asp?ID=6) v slovenskem in angleškem jeziku. Partnerji projekta so Združenje slovenskih železničarjev GIZ, Pohodništvo in kolesarstvo GIZ, Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenska turistična organizacija ter podjetje Kraft&Werk, ki so idejo razvili skozi istoimenski projekt. 357 Kompas d.d. je v času zimskih počitnic ponujal pakete Hotela Bohinj in Hotela Zlatorog; v poletni sezoni med planinami ne ponuja Bohinja, med akcijami v Sloveniji pa ponuja paket Objem poletja (z bivanjem najmanj 3 dni od 12. 7 do 31. 8. 2012) v Bohinj Eco park hotelu za 78 EUR/os/dan.

134


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.3.3 Skupne ugotovitve Ponudba Bohinja prihaja do potencialnih obiskovalcev po direktnih in indirektnih prodajnih poteh oz. distribucijskih kanalih. Direktno prodajajo kapacitete številni ponudniki preko lastnih spletnih strani in z gojenjem odnosov v obliki po- in predprodajnih aktivnosti z znanimi obiskovalci. Zasebni ponudniki so pogodbeniki TD Bohinj in LD Turizem, ki zanje posredujeta nastanitvene kapacitete, mnogi imajo tudi lastne spletne strani.

Indirektne prodajne poti omogočajo: destinacijski rezervacijski sistem Feratel; pa tudi Slovenia.info, Visitslovenis.net, Booking.com, Hostelling International, Hostel World idr. Večji, predvsem hotelski ponudniki, se povezujejo s specializiranimi organizatorji potovanj, ki lažje dostopajo do nišnih skupin turistov. Na tem področju je še veliko maneverskega prostora.

4.4 Analiza marketinškega komuniciranja destinacije Bohinj Marketinško komuniciranje destinacije Bohinj se izvaja na ravni splošne imidž promocije oz. tržnega komuniciranja s strategijo vleke (t.i. pull aktivnosti: oglaševanje, spletno marketinško komuniciranje), ki se financira iz javnih sredstev in delno iz sredstev partnerskih mrež z namenom. Konkretna prodajna promocija ponudbe destinacije Bohinj se izvaja s strategijo spodbujanja (t.i. push aktivnosti: prodajanja in pospeševanja prodaje), ki se financira iz javnih sredstev in delno iz sredstev posameznih turističnih ponudnikov. Pri izvajanju marketinškega komuniciranja so ključna sodelovanja in povezovanja z akterji na: • lokalnem nivoju – Dogovor o poslovnem sodelovanju med predstavniki turističnega gospodarstva v destinaciji Bohinj; • regionalnem nivoju – sodelovanje v Skupnosti Julijske Alpe in RDO Gorenjska; • nacionalnem nivoju – sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo in njenimi predstavništvi v tujini. Turizem Bohinj želi biti v letu 2012 učinkovita organizacija za načrtovanje, vodenje, koordiniranje in organiziranje turistične dejavnosti na svojem območju ter izvajanje skupnih aktivnosti na področju razvoja integralnih turističnih proizvodov in njihovega trženja na globalnem trgu.

135


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.4.1 Akterji izvajanja marketinškega komuniciranja destinacije Bohinj Turizem Bohinj, kot krovna turistična organizacija izvaja 90 % promocijskih in trženjskih aktivnosti destinacije Bohinj samostojno ali skozi partnerstva: na lokalnem – Dogovor o poslovnem sodelovanju, regionalnem ali nacionalnem nivoju. TD Bohinj izvaja aktivnosti tržnega komuniciranja znotraj destinacije Bohinj v okviru obsega lastne dejavnosti (spletna stran TD Bohinj in drugi mediji za promocijo in trženje lastne ponudbe in ponudbe pogodbenih partnerjev zasebnih nastanitvenih kapacitet) in partnerskega sodelovanja – Dogovor o poslovnem sodelovanju. Večji ponudniki kot npr. Park Eco Hotel Bohinj ter hoteli Jezero, Bohinj in Zlatorog izvajajo marketinško komuniciranje lastne ponudbe na širšem, predvsem spletnem nivoju. Manjši predstavniki turističnega gospodarstva izvajaja marketinško komuniciranje direktno samo znotraj lastne ponudbe. Turizem Bohinj izvaja marketinške aktivnosti pod enotno znamko destinacije Bohinj, ki je bila sprejeta leta 2004 in jo ob primernih aktivnostih nadgrajuje z vizualno podobo Skupnosti Julijske Alpe, Slovenske turistične organizacije in redko Slovenske Alpe - Gorenjska (Slike 33). Slike 33: Vizualne podobe destinacije Bohinj, Skupnosti Julijske Alpe in Slovenske turistične organizacije

Vir: Turizem Bohinj, SJA, STO, RDO Gorenjska.

Turizem Bohinj koordinira in izvaja aktivnosti trženja destinacije Bohinj v obsegu 50 % v sodelovanju s Skupnostjo Julijske Alpe in Slovenske Alpe – Gorenjska (od leta 2012), v obsegu 20 % v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) in v obsegu 30 % izvede lastnih nastopov in predstavitev (samostojno ali skozi Dogovor o poslovnem sodelovanju). Turizem Bohinj se udeležuje sejmov in borz v okviru organizacije enotnega nastopa s strani STO kot del Skupnosti Julijske Alpe (v 2011: 17 sejmov, brošura Julijske Alpe v petih jezikih) oz. v okviru RDO Gorenjske (izvajanje programa aktivnosti v okviru projekta RDO Gorenjska – sofinanciranje s strani EU) ter samostojno na specializiranih sejmih za katere se odločijo partnerji turističnega gospodarstva znotraj destinacije Bohinj v skaldu z Dogovorom o poslovnem sodelovanju. Nastopi se izvajajo znotraj emitivnih držav, katerih turisti ustvarjajo v destinaciji Bohinj največ nočitev, torej: Nemčija, Beneluks, Velika Britanija, Italija, Hrvaška, Avstrija. Letno se izvede obiske tudi na perspektivnih trgih, kot so: Francija, Madžarska, Srbija. Zavod za turizem Bohinj gosti tudi številne študijske ture novinarjev in agentov iz zgoraj omenjenih držav ter iz nekaterih čezocesnskih trgov (ZDA, Južna Amerika, Azija: Japosnka, Kitajska, Avstralija).

136


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Skupnost Julijske Alpe in RDO Gorenjska letno načrtujeta program skupnih predstavitev na borzah, sejmih, workshopih ter izvedbe študijskih tur novinarjev in agentov, ki ga usklajuje s STO. Turizem Bohinj je v okviru vseh dogodkov z informatorji in s stroški proporcionalno udeležen.

4.4.2 Aktivnosti marketinškega komuniciranja destinacije Bohinj v letu 2012 Turizem Bohinj načrtuje aktivnosti marketinškega komuniciranja destinacije Bohinj v letu 2012 in si prizadeva za: • večji poudarek promociji Bohinja na ključnih emitivnih trgih (s partnersko prisotnostjo na sejmih in borzah; z organizacijo študijskih tur; z oglaševanjem in PR aktivnostmi ter s promocijskimi dogodki), • krepitev spletnega trženja: internet – popolna prenova spletne strani, rezervacija povezovalnih domen, povečanje števila ključnih besed, redno vzdrževanje, dodajanje novih vsebin, tržna naravnanost, • spodbujanje razvoja in trženja Bohinja kot zelene turistične destinacije skozi zeleni, trajnostni razvoj (z razvojem novih produktov, s partnerskimi povezavami z GIZ, Kongresnim uradom, TNP idr.; prijavami na razpise ter oblikovanjem promocijskih materialov), • večji poudarek partnerstvu in co-brandingu (produktna združenja), • odlično upravljanje TIC-a, turističnih poti in tekaških prog

34 % proračuna Turizma Bohinj je v letu 2012 namenjeno promociji, in sicer za: • • • • •

udeležbo na sejmih in borzah, partnerske aktivnosti, študijske ture, novinarje, oglaševanje (tiskani in elektronski mediji), trženjsko platformo: razvoj in raziskave, pripravo materialov, informacijski sistem.

Čeprav komunikacijska strategija Bohinja temelji na treh nivojih trženjskih oz. promocijskih aktivnosti: imidž nivo (za večjo splošno prepoznavnost Bohinja), produktni nivo (za promocijo konkretnih produktov) in tematski nivo (na podlagi konkretnega prioritetnega dogodka), se je na trgih, kjer je Bohinj že prepoznaven, uporabljalo v glavnem produktni in tematski nivo (B2B in B2C). Na novih trgih se v okviru aktivnosti STO in SJA uporablja imidž nivo komuniciranja. Za leto 2012 so predvidene aktivnosti strateškega tržnega komuniciranja, in sicer: • • • • •

Sejmi, borze, workshopi 31 % Študijske ture 2 % Oglaševanje 18 % Tiskovine 39 % Internet 10 %

137


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Kot mediji tržnega komuniciranja so izpostavljeni: • •

• • • • • •

oglaševanje v: tiskanih medijih, na radiu, TV, internetu (www.bohinj.si); direktni marketing s pripravo segmentiranih baz podatkov, ki omogočajo direktni mailing s konkretnimi ponudbami, oblikovanje newsletters in izvajanje skupnega mailinga s partnerji; obisk sejmov v okviru SJA oz. RDO Gorenjska in na STO stojnici, za lastne predstavitve pingvini; kartica Gost Bohinja358 – ob prenočitvi v Bohinju gratis parkiranje in drugi popusti; posebna promocijska predstavitev; marketinški mediji – tiskani materiali (po vertikali), DVD, diateka; odnosi z javnostmi (domača, politična, turistično gospodarska javnost); pospeševanje prodaje s študijskimi potovanji novinarjev in agentov; oglaševanjem v specializiranih medijih, na poslovnih delavnicah, hišnih sejmih, plakatih, promocijska darilca.

V okviru Turizma Bohinj se še ni razvila osrednja bohinjska incoming agencija, ki bi naj s časom prerasla v samostojno gospodarsko enoto s koncesijo občine Bohinj. Uspešnost trženjskih aktivnosti se meri z letnimi poročili, spremljanjem statistike ter s spremljanjem posameznih aktivnosti trženja in parametrov učinkovitosti.

4.4.3 Izvajanje marketinških aktivnostih po ključnih emitivnih trgih destinacije Bohinj V Tabeli 56 so predstavljeni trgi na katerih je glede na število opravljenih nočitev v predhodnih letih smiselno izvajati marketinške aktivnosti v letu 2012.

358

Nadaljevanje vključevanja javnega prometa (vlak), prednost pri parkiranju – rezervacija parkirnih mest, prijava na razpise za popolno informatizacijo kartice, sodelovanje z Zeleno kartico Gorenjske (RDO Gorenjska), povečanje prodaje, nove ugodnosti. 138


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 56: Glavni trgi po izvedenih nočitvah v letu 2011 za izvajanje marketinških aktivnosti v 2012 Trg

Nočitve 2011/ delež nočitev/ doba bivanja

Produkti

Cilj

Povezave

170.966 nočitev 45,2 % 2,6 dni 37.112 nočitev 10 % 3,4 dni

Zima, poletje Aktivne počitnice Incentive Aktivne počitnice (pohod., kolesar.) Ribištvo Incentive

Rast št. nočitev in prihodov

Dobre

Rast št. nočitev in prihodov

Velika Britanija

18.298 nočitev 5,5 % 4,0 dni

Rast št. nočitev in prihodov

Italija

16.286 nočitev 4,9 % 2,6 dni

Aktivne počitnice (pohod., kolesar.) Posebej promocija festivalov cvetja, pohodništva in ribištva Zima Ribištvo Aktivne počitnice Incentive

Lj – Muenchen (AA); 3x/teden Lj – Frankfurt (AA); 3x/teden Duesseldorf, Hamburg, Berlin, Celovec London – Ljubljana (AA in Easyjet) =12 letov

Rast št. Prihodov

Milano – LJ (500 km)

Beneluks

33.213 nočitev 8,8 % 4,2 dni

Aktivne počitnice Kampi Incentive

Rast št. prihodov NL in ohraniti št. prihodov – BE

Češka in Slovaška

19.510 nočitev 5,2 % 2,4 dni 17.613 nočitev 4,7 % 2,5 dni 11.274 nočitev 3,0 % 2,7 dni 7.742 nočitev 2,1 % 2,6 dni

Aktivne počitnice Zima

Rast št. Prihodov

Bruselj – LJ (AA, Brussels Airline) Amesterdam – LJ (AA, SAS) Praga – Lj (700 km) Praga – LJ (Czech Airlines)

Zima Aktivne počitnice

Rast št. prihodov in nočitev

ZG – LJ (140 km) Split – LJ (750 km)

Zima Aktivne počitnice

Rast št. prihodov in nočitev

Budimpešta – Lj (460km)

Aktivne počitnice Ribištvo

Rast št. prihodov

Pariz - Ljubljana

Slovenija

Nemčija

Hrvaška

Madžarska

Francija

Vir: Turizem Bohinj.

Smiselna je tudi manjša promocija na emitivnih trgih Španije, Danske, Avstrije, Srbije in Izraela.

Marketinške aktivnosti destinacije Bohinj na domačem trgu se nanašajo na: • • • • • •

internetno stran destinacije Bohinj www.bohinj.si; oglaševanje v revijah, tednikih, lokalnih radijskih postajah; obiske novinarjev in telefonske razgovore; 2 tiskovni konferenci v letu; organizacijo raznih prireditev – tradicionalnih kulturnih, športnih, zabavnih; elektronski rezervacijski sistem Feratel;

Marketinške aktivnosti na mednarodnih trgih se nanašajo na: • • • •

nastope na splošnih in specializiranih sejmih, borzah, workshopih; obiske in študijske ture agentov in novinarjev; osebne obiske splošnih in specializiranih agencij; internetno stran destinacije Bohinj www.bohinj.si; 139


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• elektronski rezervacijski sistem Feratel; • članstva v združenjih avtobusarjev idr. V Tabeli 57 so predstavljene načrtovane marketinške aktivnosti v letu 2012 na ključnih in drugih emitivnih trgih destinacije Bohinj. Največ aktivnosti se načrtuje na največjem emitivnem trgu, v Nemčiji, sledijo Nizozemska in Velika Britanija ter drugi trgi. Tabela 57: Načrtovane marketinške aktivnosti na ključnih in drugih trgih Termin

Kaj

04.02.-06.02. 23.02.-27.02. 09.03.-13.03. 17.04.-18.04. 24.05.-26.05. 31.08.-03.09. 03.09.-05.09.

Horizont Outdoor F.R.E.E. (CBR) ITB Berlin Erlebniswelt, Fliegenfischen IMEX Eurobike Tour Natour

12.01.-15.01 November

The Outdoorsshow WTM London

April April

International PO delta Bird watching fair Expo bici

10.01.-15.01. 02.02.-06.02. 11.02.-12.02.

Vakantiebeurs Vakantie Salon Fiets & Wandelbeurse

20.01.-23.01. 09.02.-12.02.

IFT Holiday World – animacija Triglav

Maj?

Dnevi SLO turizma

03.03.-06.03.

Utazas

Lokacija

Partnerstvo

Nemčija359 Karlsruhe V okviru skupnosti JA München V okviru skupnosti JA Berlin V okviru skupnosti JA Grünewald V okviru destinacije Bohinj Frankfurt partnersko - destinacija Friedrichshafen V okviru skupnosti JA Düsseldorf V okviru skupnosti JA Velika Britanija360 London V okviru Julijskih Alp London V okviru Julijskih Alp Italija361 Destinacija Bohinj, SlowTourism Commacchio Padova Benelux362 Utrecht V okviru Julijskih Alp Bruselj V okviru Julijskih Alp Amsterdam V okviru Julijskih Alp Češka in Slovaška363 Bratislava V okviru JA Praga Hrvaška364 Zagreb Madžarska365 Budimpešta Francija366

Tip Speci. sejem Sejem Borza Speci. sejem MICE Speci. sejem Speci. sejem Speci. sejem Borza Sejem Speci. sejem Sejem Sejem Sejem Sejem

V okviru JA

Sejem

V okviru Bohinja

Sejem

V okviru JA

Sejem

359

Ostale aktivnosti na nemškem trgu: (i) sodelovanje pri brošuri Slowenien überrascht (jan-sept); (ii) predstavitev destinacije na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu – promocija svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki december 2012 (marec); (iii) predstavitev destinacije na tiskovni konferenci v Münchnu – pred sejmom FREE (feb); (iv) predstavitev destinacije na sejmu FREE – oder za outdoor aktivnosti (feb); (v) sodelovanje s predstavništvom STO, predvsem pri internetnem oglaševanju – google kampanija na nemškem trgu (maj); (vi) sodelovanje s predstavništvom STO - pošiljanje e-novic, newslettrov (jan-dec). 360 Ostale aktivnosti na angleškem trgu: (i) oglaševanje v tiskanih in elektronskih medijih (marec-junij; avgustnov); (ii) oglaševanje v reviji Plantlife + PR članek - specializirana revija za cvetje (oktober in marec); (iii) predstavitev Bohinja v Slovenski hiši v času OI (junij); (iv) predstavitev Bohinja v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom in predstavništvom STO (junij ali oktober); (v) sodelovanje s predstavništvom STO v Londonu: e-trženje – tema destinacije neokrnjene narave – Julijske Alpe (jan-dec), pošiljanje e-novic (jan-dec), študijska potovanja za novinarje in organizatorje potovanj (jan-dec). 361 Ostale aktivnosti na italijanskem trgu v sodelovanju s predstavništvom STO v Milanu: oglaševanje v tiskanih, elektronskih medijih (jan-dec), študijsko potovanje za agente in organizatorje potovanj (jan-dec), outdoor kampanija -S in SV Italija (maj), pošiljanje e-novic (jan-dec), workshopi -S Italija (jan-dec). 362 Ostale aktivnosti na trgu Belgije in Nizozemske: (i) oglaševanje v tiskanih, elektronskih medijih (jan-julij); (ii) sodelovanje s predstavništvom STO v Bruslju: pošiljanje e-novic (jan-dec), študijska potovanja za novinarje in organizatorje potovanj (jan-dec) 363 Ostale aktivnosti na češkem in slovaškem trgu: Oglaševanje v tiskani, elektronskih medijih; sodelovanje s STO. 364 Ostale aktivnosti na hrvaškem trgu: oglaševanje v tiskani, elektronskih medijih (google oglaševanje-zima – december - marec); študijsko potovanje za novinarje in organizatorje potovanj (oktober) – poudarek zima; sodelovanje s STO pri pošiljanju e-novic. 365 Ostale aktivnosti na madžarskem trgu: oglaševanje v tiskanih, elektronskih medijih (google:dec-jan); študijsko potovanje za novinarje in agente (november) – poudarek zima; sodelovanje z STO.

140


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Februar

Salon de la peche

Pariz

Destinacija Bohinj

Ribiški sejem

V okviru JA Destinacija Bohinj –partnersko

Sejem MICE

V okviru JA

Sejem

V okviru JA

Sejem

Španija 18.01.-22.01. November

FITUR IBTM

20.01.-23.01.

MATKA – animacija nz glasba

April

Argus Bike Festival

Madrid Barcelona Danska Helsinki Avstrija Dunaj

Vir: Turizem Bohinj

Aktivnosti se načrtujejo tudi na: • Srbskem trgu s predstavitvijo na sejmu IFT v Beogradu v okviru SJA v februarju ter ostale aktivnosti, ki se nanašajo na oglaševanje google – zima • Izraelskem trgu s predstavitvijo na sejmu IMTM v Tel Avivu v februarju v sklopu destinacije Bohinj. V letu 2012 so načrtovane študijske ture novinarjev in turističnih agentov iz Velike Britanije, Nemčije in Belgije.

Za pripravo promocijsko informacijskih materialov je na razpolago 8 % iz proračuna Turizma Bohinj. Oblikujejo se: • splošni predstavitveni katalog skladen z novo blagovno znamko – priprava jesen 2012; • mapa Bohinj za tiskane materiale; • poletna, zimska in panoramska karta: ponatis poletne karte izdelava A3 + obeh kart za TIC, zimska karta A3 z vrisanimi tekaškimi potmi; • pohodniški vodnik po Bohinju z opisom sprehajalnih poti (izdaja v nemškem in italijanskem jeziku); • sodelovanje pri katalogih v okviru STO (kolesarjenje in pohodništvo, skupaj z GIZ); • diateka - ureditev in nadaljevanje zbiranja materiala; • fotomonografija Bohinj - dokončanje začetega projekta; • zloženke (ponatis obstoječih); • prireditve v Bohinju; • oskrbovalno zaledje za Krnsko bojišče- skupaj s TNP, LTO Sotočje; • korita Mostnice; • priprava novih materialov skladno z novo blagovno znamko. Turizem Bohinj z občino Bohinj vodi projekt Kartica Gost Bohinja, s katero stacionarnim gostom, ki v Bohinju prespijo najmanj dvakrat, nudimo možnost brezplačnega parkiranja ter različne ugodnosti v Bohinju in v drugih krajih na območju Julijskih Alp (Bled, Kranjska Gora, Gorje, Radovljica, Begunje, Tolmin, Kobarid, Trenta), pa tudi v Ljubljani. Leta 2009 je bila uvedena še Kartico Gost Bohinja brez parkiranja, namenjeno vsem, ki v Bohinj pridejo z javnim prevozom. Kartica (za polovico cenejša) ne vključuje možnosti brezplačnega parkiranja, vključuje pa vse ostale popuste. Namen te kartice je spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev. Skladno z vizijo zelene turistične destinacije imajo imetniki Kartice Gost Bohinja ugodnosti pri uporabi javnih prevoznih sredstev – avtobus. 366

Ostale aktivnosti na francoskem trgu v sodelovanju s STO: Oglaševanje v tiskanih, elektronskih medijih, študijsko potovanje za novinarje in agente - eko ponudba, poudarek na ribištvo.

141


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Projekt Kartice Gost Bohinja je leta 2005 prejel Srebrnega sejalca za inovativen turistični projekt.

4.5 Ljudje – deležniki destinacije Bohinj Deležniki destinacije Bohinj kot so domačini, lastniki turističnih zmogljivosti, zaposleni (analiza kadra zaposlenega v turizmu), obiskovalci, novinarji, splošna javnost; mreženje za zadovoljevanje potreb obiskovalcev v Bohinju. Med deležnike destinacije Bohinj spadajo: •

• • • • • • • •

Zasebni sektor (ponudniki nastanitvenih (zasebne sobe/APP/kampi, hoteli/ penzioni, PPD), prehrambenih (restavracije/gostilne/okrepčevalnice/turistične kmetije), športnorekreativnih, doživljajskih, idr. zmogljivosti) – lastniki in zaposleni v turizmu in z njim povezanih panogah (kmetijstvo, gozdarstvo, obrt idr.) Javni sektor (naravovarstvene, kulturne in druge organizacije, občine, TIC-i – akterji destinacije Bohinj) Vodstvo destinacije (LTO Bohinj s svojimi organi in partnerji) Civilni oz. društveni sektor (turistična, športna, kulturna idr. društva) Lokalna skupnost (domačini, ki živijo v destinaciji Bohinj) Obiskovalci (turisti, ki obiščejo destinacijo Bohinj) Druge turistične destinacije (konkurenčne TD in TD dobre prakse) Naravno okolje (smernice varstva in ohranjanja narave - ZRSVN, TNP) Kulturno in družbeno okolje (smernice za ohranjanje in gradnjo kakovosti življenja v lokalnem okolju destinacije Bohinj – ZVKDS, TNP idr.) idr.

V predhodnih poglavjih smo že izpostavili zasebni in javni sektor ter vodstvo organizacije, omenili smo civilni in društveni sektor, druge turistične destinacije ter kulturno in družbeno okolje. V nadaljevanju bomo izpostaviti lokalne prebivalce, zaposlene in obiskovalce destinacije Bohinj.

4.5.1 Lokalni prebivalci destinacije Bohinj V Bohinju živi okrog 5.277 prebivalcev, torej 16 prebivalcev na km². Povprečna starost občanov je bila leta 2010 43,3 leta, kar pomeni, da raste hitreje na nacionalni ravni. Življenjski standard prebivalcev Bohinja je 7,5 % nižji v primerjavi s slovenskim povprečjem. V občini Bohinj je imelo v letu 2009 največ (66,6 %) delovno aktivnega prebivalstva srednješolsko izobrazbo. Žal ni dovolj delovnih mest za občane, ki imajo višje in visoko šolsko izobrazbo. Zato se predvsem bolje izobraženi vozijo na delo izven občine. Podrobnejša struktura in vrednote prebivalcev občine Bohinj so predstavljene v poglavju 2.6.1 in 2.6.2.

142


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Ocenjujemo, da so prebivalci Bohinja gostoljubni gostitelji. Podjetniki se resno lotevajo turistične dejavnosti, ostali prebivalci pa imajo turizem »za malo zraven« in si s prihodki od oddajanja zasebnih sob, apartmajev in hiš, višajo življenjski standard. Prebivalci se zavedajo, da so urejanje prostora, okolja in gostoljubnost, temeljni pogoj za uspešen razvoj turizma. Izredno aktivna so številna športna, kulturna, turistična, planinska in druga društva, ki delujejo na področju skupnih interesov svojih članov. Tako so nastale številne tematske poti in skupni projekti, ki obujajo tradicijo življenja Bohinjca v sobivanju z naravo v Alpskem prostoru, pa tudi odlični primeri obujanja ročnodelskih spretnosti, dramske igre ipd. Zato ni naključje, da TD Bohinj sodeluje s Turistično zvezo Slovenije v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna. V letu 2010 je TZS Bohinju podelila nagrado za najlepši in najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. V letu 2011 je na istem tekmovanju Bohinj pridobil drugo mesto. Turistična zveza Slovenije je na tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna v letu 2012 izbrala Kamp Danico kot najboljši in najgostoljubnejši kamp v Sloveniji.

Osnovnošolci OŠ Janeza Mencingerja sodelujejo v projektu TZS - Turizmu pomaga lastna glava, katerega vsebina je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanje možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje take ponudbe, ki bo vzpodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti ter tudi ostale ponudbe v vseh možnih oblikah. Mladi raziskovalci so v tem kontekstu raziskali številne vsebine, ki pomembno sooblikujejo turistično ponudbo Bohinja, kot npr. bohinjsko koruzo trdinko in bohinjske žgance (2008), zdravilne in druge rastline v Bohinju (2012) ipd.

4.5.2 Zaposleni v destinaciji Bohinj Delovne migracije so v Bohinju zelo visoke, saj se polovica občanov dnevno vozi na delo izven občine, obstajajo pa tudi migracije iz drugih občin v Bohinj. Od 2.062 delovno aktivnih prebivalcev ima delo v občini 1.056 prebivalcev ali 51,2 % delovno aktivnih, njihovo število se zmanjšuje. Večina delovnih migrantov se dnevno vozi na delo na Bled, v Ljubljano, v Radovljico, na Jesenice, v Kranj idr. Več o zaposlenih v destinaciji Bohinj je predstavljeno v poglavju 2.7.2.

Na območju Bohinja je 1.280 delovnih mest, v Bohinju je zaposlenih 1.006 občanov, 224 se jih vozi na delo iz drugih občin (Radovljice, Bleda, Jesenic, Gorij, Ljubljane idr.). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo marca 2011 186 brezposelnih oseb ali 9,1 % delovno aktivnega prebivalstva. Trend brezposelnosti ima močno sezonsko komponento - število se praviloma poveča od oktobra do februarja, zmanjšuje spomladi in najnižje je poleti, ko je visoka turistična sezona.

Turistična dejavnost je najpomembnejša gospodarska dejavnost v Bohinju. V Občini Bohinj je v okviru 74 gostinsko turističnih podjetjih in samostojnih podjetnikov (skupaj z žičnicami) zaposlenih 280 oseb. 143


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Zaposleni pri ponudnikih nastanitvenih kapacitet delajo v hotelih, penzionih, kampih, pa tudi v planinskih kočah in domovih ter na turistični kmetiji z nastanitvijo. Več kot 200 ponudnikov zasebnih prenočitvenih kapacitet, ki oddajajo sobe, ni polno zaposlenih v turizmu ali pa so samozaposleni in tako niso upoštevani v statističnih podatkih o zaposlenih v gostinstvu. Zaposleni v prehrambenih obratih delajo v restavracijah, gostilnah, okrepčevalnicah in izletniških kmetijah in v raznih domovih. Po SKD spadajo v sektor turizem tudi druga podjetja, ki ponujajo turistične storitve, a te niso razvrščene v kategoriji gostinstvo in žičnice. Sem uvrščamo zaposlene pri organizatorjih in posrednikih potovanj, ponudnikih športno-rekreativnih doživljajskih storitev idr. S turizmom so možno povezani tudi zaposleni na področju kmetijstva in predelave mesa in mleka, gozdarstva in drobne obrti. Ocenjujemo, da zaposleni v turistični dejavnosti niso najbolje usposobljeni in motivirani za kreativno delo. Velik delež sezonskih zaposlitev ne zagotavlja izvajanja najvišje kakovosti storitev.

4.5.3 Obiskovalci destinacije Bohinj Letno obišče destinacijo Bohinj okrog 130.000 obiskovalcev, ki prenočijo povprečno 3 dni in (ocenjeno) ustvarijo okrog 340.000 nočitev. Ocenjujemo367, da se v Bohinjsko turistično blagajno letno steče okrog 19 milijonov EUR prihodka, kar pomeni, da potrošijo turisti povprečno cca. 55,88 EUR za bivanje v Bohinju na nočitev.

Več kot polovica obiskovalcev, ki prenoči v Bohinju (54,6 %), prihaja iz mednarodnih trgov. Mednarodni turisti pričakuje urejeno in prijetno naravno okolje v zavarovanem območju za doživljajske počitnice z družino ali prijatelji v času poletnih počitnic, ko je v Bohinju opravljenih okrog 70 % nočitev (junij do september). Drugo sezono predstavlja čas zimskih počitnic, ko je v Bohinju izvedenih 24 % vseh nočitev (december do marec). 6 % nočitev opravijo turisti v času nizke sezone (april, oktober in november). Struktura obiskovalcev je zelo mešana. Najpomembnejši po prihodu in nočitvah mednarodnih turistov je nemški trg (9,9 %). Z 8,8 % mu tesno sledijo turisti iz držav Beneluksa. Na tretjem mestu po številu opravljenih nočitev so s 4,8 % turisti iz Velike Britanije, nato pa sledijo Čehi (4,6 %), Hrvati (4,6 %), Italijani (4,3 %), Madžari 3 %. Na teh ključnih in na perspektivnih trgih (Avstrija, Španija, Francija, Finska, Turčija, Izrael, Srbija) izvaja Turizem Bohinj v partnerstvu s STO, Skupnostjo Julijskih Alp, GIZ pohodništvo in kolesarjenje, RDO Gorenjska ter v zasedbi povezanih partnerjev (Dogovor o poslovnem sodelovanju) na nivoju destinacije Bohinj, trženjske aktivnosti z obiski sejmov in borz ter drugih aktivnosti. Več o povpraševanju po destinaciji Bohinj je v poglavju 4.1.2 pričujočega dokumenta.

367

Po statistični evidenci AJPES 2011.

144


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.6 Procesiranje v destinaciji Bohinj Občina Bohinj in s tem destinacija Bohinj, leži s 66 % v Triglavskem narodnem parku, edinem slovenskem narodnem parku, ki je naša največja naravna vrednota in bogastvo. V času svojega delovanja je TNP pridobil številne prestižne nazive in nagrade za svoje poslovanje. Leta 2003 je bil s sklepom UNESCO vključen v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB kot Biosferno območje Julijske Alpe, ki obega širši del Julijskih Alp vse do državnih meja z Avstrijo in Italijo. 24. maja 2004 je bila TNP podeljena Diploma Sveta Evrope, ki je bila leta 2009 podaljšana še za 10 let.368 TNP šteje 6 zavarovanih območij, 10 NATURA 2000 območij, 118 naravnih vrednot, 5 EPO območij, 3 območja pričakovanih naravnih vrednot ter okrog 300 enot nepremične kulturne dediščine. Bohinj velja kot središče Julijskih Alp za najpomembnejšo slovensko turistično destinacijo na področju doživljanja narave in kulturne dediščine alpskega območja sredi Triglavskega narodnega parka. V destinaciji Bohinj ima turizem že poldrugo stoletje dolgo tradicijo. V tem času so se spontano razvili in postali utečeni procesi privabljanja ter zadovoljevanja potreb turistov. V zadnjih 30. letih je turistična dejavnost bolj ciljno usmerjena in promovirana. Destinacija Bohinj je bila v letu 2011 nominirana za EDEN destinacijo v Sloveniji. Z zadnjih letih je vključena v številne mednarodne projekte na področju turizma, kot sta npr. Slow tourism in MOTOR – Mobilni turistični inkubator idr., ki spodbujata trajnostni razvoj ter eko in slow turistično ponudbo. Destinacija Bohinj se lahko pohvali z nastanitvenimi obrati vseh vrst in nivojev nacionalne kategorizacije za nastanitvene obrate. Najmanj zastopane so turistične kmetije369, zato težko govorimo o specializaciji nastanitvenih obratov na podeželju. Nastanitveni in prehrambeni obrati poslujejo skladno z dotično zakonodajo. Proučevanje poslovanja nastanitvenih in prehrambenih obratov žal ne kaže uskaljenih smernic, ki bi poudarjale lokalno dodano vrednost območja. Standardi v gradnji in poslovanju turističnih podjetij, kot npr. eko shema Green Globe, so redki. Nastanitveni obrat Bohinj Park EKO Hotel je leta 2010 za svoje poslovanje pridobil cerifikat Green Globe in je edini certificiran nastanitveni obrat s tem znakom v Bohinju in eden redkih v Sloveniji370. Zasebni ponudniki, ki svoje nastanitvene kapacitete prodajajo s pomočjo TD Bohinj in Turizma Bohinj, sicer sodelujejo pri promocijskih in prodajnih aktivnostih, ni pa vzpostavljenih standardov, ki bi narekovali in izkazovali celovito poslovanje z lokalno dodano noto. Hostl pod Voglom je član Pohodniškega združenja Slovenije. Glede na dejstvo, da centralna incoming agencija za turistično območje Bohinj še ne deluje, je nujno vzpostaviti celovito delovanje in trženje destinacije Bohinj.

368

MOP, Sklep o začasnih upravljavskih smernicah Triglavskega narodnega parka, 12. januar 2012, str. 3). V Bohinju je skupaj 337 kmetij, od tega je 35 ekoloških kmetij in žal samo ena turistična kmetija. 370 17. maja 2010 je Bohinj Park EKO Hotel tudi uradno postal 1. eko resort v Sloveniji, ki se ponaša s prestižnim svetovnim certifikatom Green Globe. Priznanje s strani Green Globe, ki je rezultat visoko cenjenega in selektivnega procesa certifikacije, je gotovo markantni dosežek na trdno začrtani poti družbeno odgovornega slovenskega turističnega prvaka. Green Globe je svetovno razširjen sonaravnostni certifikat, temelji pa na mednarodno sprejetih kriterijih za trajnostno sonaravno delovanje in menedžment v turizmu. (http://www.bohinjpark-hotel.si/podjetje.html, 10. 7. 2012) 369

145


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

4.7 Fizični dokazi destinacije Bohinj Destinacijo Bohinj predstavlja blagovna znamka Bohinj (Slika 34), ki ponazarja celovitost, raznolikost in kakovost v pripovedovanju zgodbe Bohinja. Slika 34: Znamka destinacije Bohinj

Vir: Turizem Bohinj Znamka se pojavlja na destinacijski spletni strani www.bohinj.si, na tiskanih promocijskih medijih (npr. Kartica Gost Bohinja), na usmerjevalnih in informacijski tablah v območju. Znamko na svojih spletnih straneh in promocijskih materialih objavljajo zelo redki turistični subjekti v Bohinju, kar pomeni, da se z znamko niso identificirali, oz., da se jim znak ne zdi pomemben. Na svojo spletno stran so jo uvrstili npr. TD Bohinj (ni aktivna), Žičnice Vogel d.d. (skupaj z znamko TD Bohinj - aktivni), Garni penzion Gašperin (aktivna). Redki drugi ponudniki (npr. Apartmaji na vasi, Alpinum hoteli) so znamko ali spletno povezavo Turizma Bohinj (www.bohinj.si) uvrstili med povezave. Ob znamki destinacije Bohinj se na spletnih straneh ponudnikov v Bohinju najpogosteje pojavljajo znamke TD Bohinj, Žičnice Vogel d.d. in redko Triglavskega narodnega parka. Več o znamki je v dokumentu D - Načrt razvoja znamke podeželske Alpske destinacije Bohinj. Turizem Bohinj z upravljanjem turistične infrastrukture (Tabela 58) skrbi za fizične dokaze destinacije Bohinj. Tabela 58: Turizem Bohinj s celovitim upravljanjem turistične infrastrukture skrbi za fizične dokaze • urejanje tekaških prog v Bohinju v Spodnji in Zgornji dolini ter na Pokljuki; • urejanje poti (sprehajalnih, tematskih, kolesarskih, konjeniških idr.); • upravljanje in trženjem poti v Koritih Mostnice (preko projekta MOTOR); • upravljanje in trženje izletniških električnih čolnov; • upravljanje TIC-a v Bohinjski Bistrici; • organizacija in izvedba prireditev371;

• destinacijske spletne strani in drugih tiskanih in elektronskih promocijskih medijev. Turizem Bohinj upravlja in skrbi za bohinjski informacijski sistem372. Priključen je na mrežo STO sistema lokalnih informacijskih sistemov in kot skrbnik tudi v centralni rezervacijski sistem Slovenije (CRS), ki sta prav tako fizična dokaza destinacije Bohinj. 371 200.000 EUR na leto porabi Turizem Bohinj za: Festival cvetja, Dnevi pohodništva, Svetovni pokal v biatlonu, Svetovni pokal v telemarku, FIS in IBU tekmi za svetovni pokal, Triatlon jeklenih, Svetovno prvenstvo v ribištvu; Glasbeno poletje Bohinj, Večeri v Stari Fužini, Novoletne prireditve idr. 372 Turizem Bohinj kot skrbnik turistično informacijskega sistema opravlja naslednje naloge: • vodi koordinacijo bohinjskih informacijskih centrov: TD Bohinj, LD Turizem, Turizem Bohinj; • skrbi za kakovostno informiranje obiskovalcev (izobraževanje informatorjev, redno posredovanje novosti); • zbira statistične podatke o obisku in jih obdeluje skaldno z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma v Sloveniji in občinskim odlokom; • vodi informacijsko pisarno v Bohinjski Bistrici na sedežu zavoda.

146


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

V Tabeli 59 so predstavljeni fizični dokazi v obliki tiskanih materialov in elektronski mediji. Tabela 59: Tiskani promocijski materiali in elektronski mediji kot fizični dokazi destinacije Tiskani promocijski materiali: • Splošni predstavitveni katalog skladno z novo blagovno znamko – priprava jesen 2012; • Mapa Bohinj za tiskani material; • Poletna, zimska in panoramska karta: ponatis poletne karte izdelava A3+ obeh kart za TIC; • Zimska karta A3 z vrisanimi tekaškimi potmi; • Pohodniški vodnik po Bohinju z opisom sprehajalnih poti (izdaja v nemškem in italijanskem jeziku); • Sodelovanje pri katalogih v okviru STO (kolesarjenje in pohodništvo , skupaj z GIZ); • Diateka: ureditev diateke, nadaljevanje zbiranja materiala; • Zloženke (ponatis obstoječih: Prireditve v Bohinju; Oskrbovalno zaledje za Krnsko bojišce- skupaj s TNP, LTO Sotočje; Korita Mostnice; Priprava novih skladno z novo blagovno znamko; • Fotomonografija Bohinj - dokončanje začetega projekta). Elektronski mediji: • Internet (www.bohinj.si): popolna prenova spletne strani, rezervacija povezovalnih domen, povečanje števila ključnih besed, redno vzdrževanje, dodajanje novih vsebin, tržna naravnanost (prijava na razpise!); • Rezervacijski sistem (CRS), nadaljevanje, dokončna uskladitev z vsemi partnerji; • Izgradnja lokalnega informacijskega sistema za notranje komuniciranje med TIC-i in turističnimi subjekti, nadaljevanje sodelovanja v uradnem slovenskem turističnem portalu (STIP); • Kratki predstavitveni filmi (Youtube).

4.8 Budžet za izvajanje programa dela Turizma Bohinj Izvajanje Programa dela destinacijske organizacije Turizem Bohinj je povezano z vsakoletnim budžetom, ki se napaja iz turistične takse, sredstev razpisov, sredstev partnerjev in lastnih sredstev izvajanja aktivnosti Turizma Bohinj. Za leto 2012 znaša budžet 591.000 EUR. S temi sredstvi se pokriva trženjske in promocijske aktivnosti, upravljanje destinacije in organizacija prireditev, delovanje destinacijske organizacije Turizem Bohinj ter razvoj in razpise. (Graf 8 in Tabela 60) Grafa 8: Razrez prihodkov in odhodkov Programa dela Turizma Bohinj v letu 2012

Vir: Turizem Bohinj. 147


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 60: Finančni tokovi za izvajanje Programa dela Turizma Bohinj v letu 2012 Prihodki Delež Odhodki Iz turistične takse - Občina Bohinj 348.600 EUR Trženjske in promocijske (delovanje TB in TIC, upravljanje 400 EUR aktivnosti 59 % poti in prog, prireditve, promocija) + DDV Lastna sredstva (Kartica GB, zakup 132.000 EUR Upravljanje in prireditve internet CRS, vstopnine, kotizacije, 24 % prodaja TIC) Razpisi (projekti: Slow tourism, 59.000 EUR Delovanje Turizem MOTOR, Leader, Next Exit) 10 % Bohinj in stroški lastnih storitev Sredstva partnerjev (za promocijo, 51.000 EUR Razvoj in razpisi za ski bus, za Telemark) 7% Skupaj 591.000 EUR Skupaj 100 % Vir: Turizem Bohinj, januar 2012.

Delež 144.000 EUR 24 %

180.600 EUR 31 % 145.000 EUR 50.000 EUR 33 % 71.400 EUR 12 % 591.000 EUR 100 %

V Tabeli 61 so predstavljeni finančno podprti projekti Turizma Bohinj v letu 2012. Tabela 61: Finančno podprti projekti s strani Turizma Bohinj v letu 2012 • RDO Gorenjska - Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem (OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, partnersko sodelovanje); nadaljevanje projekta – ZELENA KARTICA GORENJSKE; Z elektro kolesom zmorem več (Leader, LIN 2011), nakup 6 električnih koles, promocija (zloženke, internet) Semenj (Leader, LIN 2011), izobraževanje in novi turistični produkti; SILMAS (transnacionalni program), zaključna konferenca in dvodnevna prireditev ob zaključku projekta – junij 2012; razstava o jezeru, igra za otroke o varovanju okolja; • Naravni Bohinj (kneževina Monako, izobraževanje za vodnike interpretatorje, zaključek projekta, prijava za nadaljevanje projekta); • Kolesarska steza Bohinj: sodelovanje pri promociji steze – zloženke, vodnik, prireditev junij 2012 v sodelovanju s POLET-om; • Slow Tourism (Evropsko teritorialno sodelovanje, program čezmejnega sodelovanja SLO – I) nadaljevanje aktivnosti: Festival cvetja in pohodništva ter ribištva kot slow dogodki, sejmi (Kitajska, Japonska, Italija); • MOTOR (Evropsko teritorialno sodelovanje, program čezmejnega sodelovanja SLO – I) študija Turizem Bohinj bo v okvriu projekta nadaljeval z delom na blagovni znamki 'Pridelano v Bohinju' in znotraj tega vzpostavil turistični inkubator za nabor novih in svežih idej, ter kot pilotni projekt uredil tematsko poti v Koritih Mostnice; aktivnosti smo začeli konec leta 2011; • FLOWERS (program Kultura 2007-2013), prijavitelj Turizem Bohinj; vzpostavitev festivalov cvetja v partnerskih državah, zbiranje gradiva, oblikovanje evropske preproge cvetja). Prijavljen projekt: • LIFE + 2011, projekt AlpLakeRescue; projekt, katerega prijavitelj je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) predvideva reševanje problematike visokogorskih jezer v Dolini sedmerih jezer. Turizem Bohinj vstopa v projekt kot partner za komunikacijo na lokalnem nivoju in desiminacijo ugotovitev in ciljev projekta. Rezultati bodo znani v prvi polovici leta 2012. • • • •

4.9 Partnerstvo za turizem v destinaciji Bohinj Partnersko povezovanje na področju destinacije Bohinj ima dolgo tradicijo, o čemer priča že zapis v poglavju 2.8. Partnerstva za razvoj in trženje turizma v destinaciji Bohinj sestavljajo Občina Bohinj, Turizem Bohinj, turistični subjekti, Triglavski narodni park, Skupnost Julijske Alpe, Slovenska 148


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

turistična organizacija, razvojne agencije, izobraževalne institucije ter drugi projektni partnerji destinacije Bohinj (Tabela 62). Tabela 62: Partnerstvo za turizem v destinaciji Bohinj • Občina Bohinj je ustanovitelj zavoda Turizem Bohinj, njegov glavni partner in organ usklajevanja turistične

• • •

• • • • • •

politike v območju. Skrbi za osnovno in turistično infrastrukturo, in sicer za tekaške proge, označevanje destinacije, z odlokom pobira turistično takso in razporeja sredstva za razvoj turizma, z odloki: o plovnem režimu, o športnem vodenju, o umiritvi motornega prometa ter izvajanju raznih razpisov skrbi za usklajen razvoj Bohinja. Turistični subjekti v občini so so partnerji v Dogovoru o poslovnem sodelovanju; usklajujejo redno delo in načrtujejo in izvajajo trženjske in druge aktivnosti na rednih mesečnih sestankih; Turizem Bohinj usklajuje aktivnosti, še predvsem prireditve in promocijske aktivnosti s TD Bohinj in drugimi društvi in organizacijami na področju Bohinja. Z JZ Triglavski narodni park poteka aktivno sodelovanje pri: pripravi novega zakona, konkreten odziv na predlog zakona; pripravi načrta upravljanja, konkreten odziv na predloge; vzpostavitvi osrednje info točke TNP-ja; razvoju integralnih turističnih produktov (festival cvetja, Dnevi pohodništva itd.); umiritev motornega prometa; oblikovanju skupnega turističnega programa (pohodništvo, itd.). S Skupnostjo Julijske Alpe oz. RDO Gorenjska poteka usklajevanje na področju skupnih promocijskih aktivnosti ter Zeleni akrtici Gorenjske. S STO potekajo usklajevanja na področju imidž promocijskih aktivnosti ter izobraževanja. S Kongresnim uradom ter usklajevanjeaktivnosti. Z izobraževalnimi institucijami se usklajuje programe izobraževanja in usposabljanja ter mednarodnega sodelovanja. Z razvojnimi agencijami – Zgornja Gorenjska (RAROG) in Gorenjske (BSC) se sodeluje na področju prijavljanja in izvajanja mednarodnih projektov. Turizem Bohinj izvaja aktivnosti v Omrežju alpskih občin (Rzapisi, DYNALP).

Dogovor o poslovnem sodelovanju je ključ do uspeha destinacije Bohinj, saj lahko le povezani ponudniki dosežejo sinergične učinke skozi povezovanje sredstev in znanja za učinkovito promocijo in trženje destinacije. V letu 2009 je Dogovor o poslovnem sodelovanju podpisalo 35 turističnih podjetij, leta 2010 85 in leta 2011 je za obdobje 5 let podpisalo 83 podpisnikov. Partnerski dogovor omogoča podpisnikom: • pripravo tiskanih materialov pod ugodnejšimi pogoji, • smučarske vozovnice za smučarske centre Vogel, Soriška planina, Senožeta, • udeležbo na turističnih sejmih in borzah doma in v tujini, ki so del programa sejemskih in tržnih aktivnosti destinacije Bohinj373, • oglaševanje na internetni strani www.bohinj.si. Skozi partnerstva se vedno bolj uveljavljajo zelene prakse, kot so: • Zeleni vikend v Bohinju; • Mednarodni festival Alpskega cvetja; • Spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev (s Kartico Gost Bohinja, avtobus, vlak); 373

Turizem Bohinj se je v začetku leta 2012 v partnerstvu s STO predstavil na 13 sejmih / borzah (Nemčija – ITB Berlin in FREE München, Avstrija – Ferienmesse Dunaj, Španija – FITUR Madrid, Finska - MATKA Helsinki, Belgija – Vakantie Salon Bruselj, Turčija – EMITT Istanbul, Izrael – IMTM Tel Aviv, Češka – Holiday World Praga, Italija – BIT Milano, Srbija – IFT Beograd, Madžarska – UTAZAS Budimpešta), 5 specializiranih sejmih / borzah z GIZ pohodništvo in kolesarjenje (Velika Britanija – Outdoor show London, Nizozemska – Wiets & Wandelbeurse Amsterdam, Nemčija – Tour Natour Düsseldorf, Nemčija – Eurobike Friedrichshafen, Avstrija – Argus Bike Dunaj), in na6 sejmih in 2 borzah v režiji lokalno povezanih partnerjev Bohinja (Slovenija – Conventa Ljubljana in Turizem in prosti čas Ljubljana, Belgija – FETE DE LA PECHE A LA MOUCHE, Francija – Salon de la Peche sportive Pariz, Nemčija: Ruhpolding in Erlebniswelt Fliegenfischen, IMEX Frankfurt; Španija – EIBTM Barcelona).

149


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• Gorenjsko elektro popotovanje z mrežo polnilnih postaj za vozila na električni pogon; • Najem električnih koles (polnilnice). Odličen primer povezovanja ponudnikov je tudi Kartica Gost Bohinja – najuspešnejša turistična kartica v Sloveniji, ki je aktivna že več kot 10 let v krajih po Sloveniji in vključuje ob brezplačnem parkiranju v Bohinju tudi uporabo javnega prevoza podjetja Alpetour. V letu 2010 je ugodnosti Kartice uporabilo 62 turistov, leta 2011 pa že 439. V nadaljevanju se obeta vključevanje tudi drugih oblik javnega prevoza (vlak) in novih povezav tudi v partnerstvu z RDO Gorenjska – Zelena kartica Gorenjske. Turistično informacijska dejavnost se v turističnem območju Bohinj opravlja s sodelovanjem partnerjev, ki so registrirani za opravljanje turističnih dejavnosti, zagotavljajo prostore in ustrezno telekomunikacijsko in računalniško opremo za nemoteno delovanje TIC-a, in sicer: Turistično društvo Bohinj, LD turizem, KS Stara Fužina in KS Srednja vas (Tabela 63). Tabela 63: Partnersko izvajanje turistično informacijske dejavnosti v destinaciji Bohinj Turizem Bohinj sklene s partnerji dogovor o sodelovanju na področju informacijske dejavnosti (aktivnosti TICa), kjer se natančno opredelijo pogoji za delovanje TIC-a in višina sredstev, ki na podlagi kriterijev pripadejo partnerjem za izvajanje informacijske dejavnosti. Turizem Bohinj običajno zaposli določeno število študentov za opravljanje turistično – informacijske dejavnosti in poskrbi za njihovo izobraževanje. V letu 2012 je v TIC-ih v sodelovanju s TNP (mobilna točka) več pozornosti namenjene umirjanju prometa v Bohinju z namenom promoviranja mehke mobilnost (spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev). Cilj v letu 2012 je tudi večja povezanost TIC-ov v Bohinju, posebej na področju izmenjave informacij, zbiranja statističnih podatkov in ureditve (skladno z novo blagovno znamko) »enotne« podobe TIC-ev.

150


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

5 SWOT ANALIZA DESTINACIJE BOHINJ Z DELEŽNIKI Za oblikovanje predloga analize SWOT so bile proučene analize SWOT v naslednjih dokumentih: • Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2006-2011 (RNUST, 2005) • Razvojna strategija občine Bohinj (RA Zgornje Gorenjske, december 2003) • Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 (Skupina za pripravo programa razvoja turizma v Bohinju, 2006) • Regionalni razvojni program Gorenjske 2007-2013 (RRA Gorenjske, 2006) • Načrt trženja Bohinjskega turizma 2007-2013 (LTO Bohinj, 2007) • Lokalna razvojna strategija območja LAS »Gorenjska košarica«, (BSC, Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, 2008) • Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem (Alpe Adria Vita d.o.o., 2009) • Poročilo 2. Delavnice 'Pridelano v Bohinju' (Provital d.o.o., 2011) • Poročilo iz delavnice za oblikovanje Vizije TNP in določitev prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na tem območju (SWOT analiza) z deležniki TNP (REC, maj-junij 2011) Predlog je bil obravnavan in z manjšimi uskladitvami potrjen na srečanju širše projektne skupine.

5.1 Prednosti destinacije Bohinj Prednosti destinacije Bohinj, ki so bile dopolnjene (zapisane z modro in poševno) s strani Širše projektne skupine (ŠPS) so predstavljene v Tabeli 64. Tabela 64: Prednosti destinacije Bohinj

Lega in dostopnost • Atraktivna geostrateška lega (na stiku treh držav, bližina emitivnih trgov, odprtost proti Zahodni Evropi in Jadranu); 1 • Varna destinacija z odlično lego sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka; • Lahka dostopnost (do Bohinja, znotraj Bohinja, do atrakcij narave in kulturne dediščine, do planin in alpskih vrhov); • Bližina letališč (na Brniku, v Celovcu, v Trstu), avtoceste, železnica v Bohinjski Bistrici (povezuje Jesenice s Trstom); • Razpoložljiv javni prevoz v destinaciji, urejena turistična signalizacija ter okolju prijazna prevozna sredstva (železnica, avtobus, ladjica, gondola, možnost izposoje koles, čolnov idr.).

Ponudba (primarna in sekundarna) • Bogate in ohranjene naravne danosti (66 % Bohinja leži v TNP; 84 % pokriva mreža Natura 2000, več kot 100 naravnih vrednot, 6 zavarovanih območij, 10 NATURA 2000 območij idr., mozaična krajina), bogati naravni viri (voda, hribi, gozdovi) – turizem v naravnem okolju Julijskih Alp in TNP; 3 • Bogata in ohranjena kulturna dediščina (skoraj 300 enot v Registru kulturne dediščine Slovenije); • Naravne vrednote in kulturna dediščina urejene za turistični obisk (razvita parkovna infrastruktura in poti, nepozidana in dostopna jezerska obala in urejena sprehajalna pot, obujene planine, muzeji idr.); 5 • Ohranjena bogata živa dediščina (številna društva) in veliko tradicionalnih prireditev, ki pritegnejo tudi mednarodne goste (Festival Alpskega cvetja, Festival dnevi pohodništva, Kravji bal idr.) • Veliko zasebnih ponudnikov – dobra razpršenost ponudbe po destinaciji v kotlini in odsotnost velikih mednarodnih verig; 151


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• Obstoj raznovrstnih malih nastanitvenih ponudnikov (hoteli od pet do dveh zvezdic, hostli, penzioni / gostišča, ponudniki apartmajev, zasebne sobe, stanovanja, hiše, planinske koče, kampi, turistična kmetija) omogoča zadovoljitev raznolikih interesov turistov in fleksibilno prilagajanje trgu; • V letu 2010 je bilo na razpolago 6.398 nočitvenih kapacitet (v zasebnih sobah, apartmajih in penzionih 35 %, v hotelih 19 %, kampih 17 %, počitniških 17 % in planinskih domovih 11 %); • Bohinj Park hotel z Green Globe certifikatom, nagrado Zlati sejalec 2010, nagrado Academia Conventa; • Močna športna – smučarska infrastruktura ter manjši ponudniki, ki ponujajo doživetja narave; • Velika raznolikost ponudbe na majhnem prostoru (pogosto ni povezana v celovite turistične programe); • Določeni turistični produkti so konkurenčni in dobro prilagojeni potrebam in pričakovanjem sodobnega, zahtevnega turista; • Kakovostna ponudba – relativno usposobljeni in kompetentni zaposleni v turizmu in v s turizmom povezanih dejavnostih; • 30 ekoloških kmetij.

Turistično povpraševanje • Ohranjena narava in kulturna dediščina sta največji primerjalni prednosti zaradi katerih pride v Bohinj skoraj 90 % gostov (občudovalci narave in iskalci sprostitve); • Velik delež - nad 50 % mednarodnih gostov; • Število prihodov turistov raste (102.822 leta 2007 – 117.285 leta 2010); • Število nočitev raste (336.022 leta 2007 – 348.826 leta 2010); • Raste število prihodov in nočitev domačih turistov (40,1% leta 2007 – 48,8 % leta 2010); • Raznolika struktura mednarodnih trgov (leta 2010 10 najpomembnejših trgov ustvari okrog 40 % vseh nočitev oz. 80 % mednarodnih, beleži se še več kot 30 manj pomembnih trgov; povprečna doba bivanja 3,1 dni); • Zelo različni segmenti turistov (občudovalci narave, pohodniki, kolesarji, smučarji idr.); 6 • Veliko individualnih gostov (cca 60 % leta 2010) in rast rezervacij v hotelih po spletnih rezervacijskih sistemih (cca 15 %), relativno malo alotmajskih gostov (cca 25 % v hotelih); • Profil gosta je dinamičen in zahtevnejši; • 33 % vseh turistov je leta 2010 bivalo v hotelih in opravilo 33 % nočitev v Bohinju (3 dni); 23,4 % turistov je bivalo v zasebnih kapacitetah in opravilo 30 % nočitev (3,8 dni); 27,2 % turistov je bivalo v počitniških in planinskih domovih in opravilo 20 % vseh nočitev (2,2 dni); 16 % turistov je bivalo v kampih in opravilo 17 % vseh nočitev (3,1 dni); • Izrazita poletna sezona - v času poletne sezone (maj-september 2010) je bilo opravljenih 68 % vseh nočitev, v času zimske sezone (december – marec) okrog 26 %, v vmesnem času (april, oktober, november) 6 % nočitev; • V obdobju od 2007 do 2010 je raslo število nočitev v hotelih (iz 29 % na 33 %) in v planinskih domovih (iz 3 % na 6 %).

Trženje in prepoznavnost • Uveljavljena turistična destinacija s stoletno tradicijo (začetki planinstva – slovenskega gorništva, planinstvo in turno smučanje že v začetku 20. stoletja, športna društva, organizacija smučarskih tečajev; Bohinjska Bistrica status klimatskega zdravilišča pred I. sv. vojno; v začetku 20. stoletja zgrajeni prvi hoteli; leta 1906 odprt Bohinjski predor – povezava Bohinja s Trstom idr.); 2 • Jasen imidž Bohinja kot podeželske Alpske destinacije sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka; 5 • Jasen imidž Bohinja kot destinacije Festivala Alpskega cvetja, Festivala pohodništva, Kravjega bala, in območja, kjer ima Dež ta mlade; 4 • Učinkovito izvajanje Načrta trženja Bohinjskega turizma 2007-2013 (oglaševanje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, pospeševanje prodaje in direktni marketing) z uveljavljenimi orodji tržnega komuniciranja in promocije (sejmi, borze, workshopi, promocijska darila; študijske ture; oglaševanje v medijih; tiskovine, DVD, diateka, vzpostavljena kartica Gost Bohinja; internetne in druge promocijske predstavitve idr.); • Podporna mreža LTO – TIC-i deluje usklajeno; • Povezovanje pri trženju - kartica Gost Bohinja.

Razvoj in kakovost • Še vedno relativno dobro razmerje med kakovostjo in ceno; 152


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• Obstoj številnih javnih, zasebnih in javno-zasebnih iniciativ ter investicijskih pobud na področju turizma in s turizmom povezane ponudbe.

Organiziranost in sodelovanje z ljudmi • Dobra organiziranost turizma (TD od leta 1947; LTO od leta 2000 oziroma Turizem Bohinj od leta 2004 ter centralna incoming prodajna služba od leta 2006) in dolgoletno statistično spremljanje (monitoring) turističnega trga; • Oblikovan Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 in njegovo relativno aktualno izvajanje; • Izvajanje informiranja na spletu in v destinaciji, vodenje rezervacijskega sistema za obstoječo verigo zasebnih turističnih ponudnikov, upravljanje turističnih atrakcij, sistematično vodenje turistov (turistični, športni, planinski, alpinistični, ribolovni idr. vodniki), organiziranje prireditev, oblikovanje določenih turističnih programov, kartica Gost Bohinja, sodelovanje v Skupnosti Julijske Alpe, s TNP in STO idr.); 6 • Dobro razvita društvena dejavnost, ki dopolnjuje turistično ponudbo; • Lokalni pridelovalci vidijo interes v zaposlovanju skozi pridelavo in proizvodnjo ter trženje lokalnih produktov in storitev; 3 • Ozaveščeni lokalni prebivalci, močno povezani z naravo in kulturno dediščino; • Novi Zakon o TNP – Javni zavod TNP – partner in delodajalec; • Dobre možnosti za finančne spodbude in razvojne projekte.

Pri rangiranju so člani ŠPS izpostavili 7 najpomembnejših prednosti destinacije Bohinj (nekatere prednosti so bile porangirane z enakim številom točk). Mednje so se uvrstile: 1. Atraktivna geostrateška lega Bohinja; 2. Uveljavljena turistična destinacija s stoletno tradicijo; 3. Bogate in ohranjene naravne danosti, bogati naravni viri – turizem v naravnem okolju Julijskih Alp in TNP; Lokalni pridelovalci vidijo interes v zaposlovanju skozi pridelavo in proizvodnjo ter trženje lokalnih produktov in storitev; 4. Jasen imidž Bohinja kot destinacije Festivala Alpskega cvetja, Festivala pohodništva, Kravjega bala, in območja, kjer ima Dež ta mlade; 5. Jasen imidž Bohinja kot podeželske Alpske destinacije sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka; 6. Naravne vrednote in kulturna dediščina urejene za turistični obisk; 7. Različni segmenti turistov (občudovalci narave, pohodniki, kolesarji, smučarji idr.); Organiziranost - Izvajanje informiranja na spletu in v destinaciji, vodenje rezervacijskega sistema za obstoječo verigo zasebnih turističnih ponudnikov, upravljanje turističnih atrakcij, sistematično vodenje turistov, organiziranje prireditev, oblikovanje določenih turističnih programov, kartica Gost Bohinja, sodelovanje v Skupnosti Julijske Alpe, s TNP in STO idr.; 8. Oblikovan Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 in njegovo relativno aktualno izvajanje;

153


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

5.2 Slabosti destinacije Bohinj Slabosti destinacije Bohinj, ki so bile dopolnjene (zapisane z modro in poševno) s strani ŠPS so predstavljene v Tabeli 65. Tabela 65: Slabosti destinacije Bohinj

Lega in dostopnost • Neizgrajena Blejska obvoznica in kolesarska povezava Bled – Bohinj; 2 • Slaba prometna infrastruktura (slabe ceste, povsod še ni kolesarskih stez, nevarne povezave med vasmi); 1 • Neustrezna in netrajnostna prometna ureditev; • Neorganiziran javni promet do pomembnih turističnih atrakcij; • Neurejen plovni režim na jezeru in po Savi Bohinjki.

Ponudba (primarna in sekundarna) • Vprašanje kakovosti narave in naravnih vrednot (vnos rib v Triglavska jezera ipd.), • Izgubljanje kulturne krajine, tradicionalne bohinjske arhitekture – stavbne tipike in nesnovne dediščine; 3 • Neurejena vaška središča – ni dopadljivih pogledov izven glavne sezone; • Neizkoriščenost naravne in kulturne dediščine – premalo (kreativnost, interaktivnost) sta vključeni v turistično ponudbo in domačini se ne zavedajo pomena ohranjenosti obeh; • Slabo spoštovanje tradicionalne dediščine; • Neurejena komunalna in prometna infrastruktura (velik delež objektov še ni priključen na kanalizacijski sistem; ni centralne čistilne naprave ipd.); 2 • Neustrezna kakovost in obseg javne turistične infrastrukture (npr. zastarelost smučarskih naprav) ter premajhna vlaganja vanjo; • Malo turističnih ponudnikov in slaba splošna in turistična infrastruktura v višje ležečih naseljih Bohinja; • Premalo pozornosti se namenja kakovosti ekosistemskih storitev (premalo se promovira čist zrak, čisto vodo, lepe poglede, zdravo prst ipd.); 4 • Malo pozornosti se posveča okoljskim shemam (le 1 okoljski znak za turistične objekte); • Ni vzpostavljene doživljajske conacije Bohinja in multidisciplinarne skupine za načrtovanje, izvajanje in spremljanje mej sprejemljivih sprememb v različnih doživljajskih conah – Visitor impact management (upravljanje obiska v posameznih doživljajskih conah Bohinja); 3 • Značilna razpršenost turističnih nastanitvenih kapacitet (35 % nastanitvenih kapacitet v zasebnih sobah, app in penzionih, 28 % v počitniških in planinskih domovih) in s tem nižja kakovost storitev (posledično nižja cena); • Majhno število hotelov (s 4 in 5 zvezdicami); pomanjkanje kapacitet z od 30 do 80 ležišči; slaba kakovost pretežnega dela hotelskih nastanitvenih kapacitet ter neurejena / netransparentna lastniška razmerja bohinjskih hotelov; • Obstoječa 2 kampa in 3 taborna mesta ne zadovoljujejo zahtevnih gostov - ni specializiranih mini (glamping) kampov z močno nišno doživljajsko specializacijo. • Samo ena turistična kmetija – ni osnove za podeželski turizem na kmetiji; • Nepovezanost ponudbe – ni oblikovanih destinacijskih ITP in dobaviteljskih verig zanje; 5 • Turistični produkti niso ravno prilagojeni zahtevam turistov; • Pomanjkanje doživljajskih aktivnosti (inovativnost, kreativnost, doživetja z vsemi čuti) na vseh nivojih turistične dejavnosti; • Neraznovrstnost gostinske prehrambene ponudbe – ni specializacije in poudarjenih tipičnih bohinjskih jedi, ki jih je potrebno poskusiti; 5 • Slaba ponudba večerne zabave / dogodkov; 6 • Ni vzpostavljene mreže doživljajskih vodnikov; • Veliko izletniškega turizma (domačih gostov), ki ni valoriziran; • Pomanjkljiva animacija gostov v hotelih in pomanjkljiv informacijski sistem o turističnem dogajanju.

Turistično povpraševanje • Znižuje se število mednarodnih turistov (58 % leta 2007 – 49 % leta 2010); • Znižuje se število mednarodnih nočitev (60 % leta 2007 – 51 % leta 2010); 154


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• Velika razpršenost mednarodnih trgov (noben trg nima leta 2010 6 % deleža nočitev); • Prepolovljeno povpraševanje najpomembnejšega mednarodnega trga (Nemčija - leta 2007 13,2 % - 5,9 % leta 2010); • Upad nočitev iz mednarodnih trgov z najdaljšim zadrževanjem v Bohinju (Nizozemska iz 4,7 dni leta 2007 na 4,4 dni leta 2010; Velika Britanija iz 4,1 na 3,9; Nemčija iz 3,8 na 3,3 ipd.); • Znižuje se povprečen čas zadrževanja turistov v Bohinju iz 3,3 dni leta 2007 na 3 dni leta 2010 (nočitve domačih turistov upadejo iz 3,1 na 2,8, mednarodnih iz 3,4 na 3,1 dni); • Manjše je število nočitev v kampih (iz 22 na 17 %) in v zasebnih kapacitetah (iz 29 na 26 %); • Nizka povprečna zasedenost ležišč - leta 2010 18 % (kampi 45 %, planinski domovi 29 %, hoteli 26 %, penzioni 16 %, zasebne sobe 8 %); • Velika odvisnost turističnega povpraševanja od sezone in lepega vremena – 3 meseci (april, oktober, november) z izjemno nizkim povpraševanjem, poletna sezona skoraj prezasedena, zima

še premalo izkoriščena; • Majhen delež organiziranih/alotmanskih gostov v hotelih. • Veliko število počitniških hiš, ki ne prispevajo k organiziranemu razvoju turizma.

Trženje in prepoznavnost • Slabša prepoznavnost Bohinja kot turistične destinacije izven Slovenije v primerjavi z Bledom; • Premalo ciljno usmerjene trženjske aktivnosti in premalo sredstev za izvedbo vseh segmentov promocije; • Trženje po točno opredeljenih ciljnih segmentih (tržnih nišah) še ni razvito, malo je tudi prepoznanih razvitih destinacijskih turističnih produktov za takšno trženje; 8 • Premalo je oblikovanih ponudb/programov, ki jih je mogoče preprosto rezervirati in kupiti; • Premalo izkoriščene sodobne tržne poti; • Spletna stran www.bohinj.si je zgolj informativna (manjka njena interaktivnost); 3 • Destinacijska znamka nima vpadljivo razločevalne in prepoznavne zgodbe in ni zaslediti hierarhije znamčenja (krovna destinacijska, produktne doživljajske znamke in znamke lokalnih pridelkov in izdelkov); • Ni multidisciplinarne skupine za načrtovanje in izvajanje marketinških aktivnosti (produktni manager, destinacijski manager, spodbujevalec interesnih skupin, spletni tržnik, skrbnik socialnih omrežij idr.). 1

Razvoj in kakovost • Relativno dobro razmerje med kakovostjo in ceno; • Premajhna podjetnost mlajših izobraženih domačinov, ki bi lahko doprinesli k dodani vrednosti turizma v Bohinju - malo malih in srednjih inovativnih podjetij vstopa v turizem; • Pomanjkanje informacij in raziskav za sprejemanje odločitev na področju turizma; • Pomanjkanje standardov ponudbe (oblikovanih za istovrstne ponudnike), ki bi ponudbo Bohinja naredili prepoznavno, specializirano in drugačno od konkurenčnih destinacij; 2 • Kakovost zasebnih ponudnikov nastanitvenih kapacitet je vprašljiva; • Nepripravljenost projektov na zalogo za prijave na razne javne razpise; 8 • Ni sistematičnega razvoja kakovosti storitev in inovativnosti pri oblikovanju turističnih produktov Bohinja; 6 • Ni sistematičnega razvoja v človeške vire na področju turizma in s turizmom povezanih dejavnosti; • Cene visoke, kakovost vedno ne dosega kakovosti storitev v konkurenčnih destinacijah; 4

Organiziranost in sodelovanje ljudi • Premalo sodelovanja in nezaupanje med lokalnimi akterji ter zapiranje v okvirje posameznega ponudnika; • Nepovezanost turističnih ponudnikov pri trženju in prodaji (ni celovitih produktov destinacije in skupnega trženja); • Nepovezanost lokalnega prebivalstva s turističnimi akterji; • LTO Bohinj še vedno ne deluje kot prava DMO – ne razvija funkcije oblikovanja destinacijskih ITP (7P) in ima omejeno razvojno funkcijo (razvojno načrtovanje, priprava izvedbenih projektov, podpora malim ponudnikom turističnih storitev pri razvoju lastnih storitev idr.), čeprav se v letu 2006 omenja centralna incoming prodajna služba; 8 • Izseljevanje in staranje prebivalstva ter beg možganov, saj ni ustreznih delovnih mest v turizmu; obstoječa imajo še vedno slabo dodano vrednost; 5 • Pomanjkanje domačega strokovnega kadra s področja turizma; • Slaba strokovna usposobljenost zaposlenih in pomanjkanje novejših / dodatnih funkcionalnih znanj 155


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

zaposlenih – ni vlaganja v človeške vire (vseživljenjsko izobraževanje), pomanjkljiva znanja (npr. managementa); 1 • Problemi razreševanja navzkrižnih interesov; • Šibko medsektorsko sodelovanje in premajhna vključenost lokalnega prebivalstva; 7 • Občutki lokalnega prebivalstva o prevelikih omejitvah in ovirah zaradi varstvenih režimov v zavarovanem območju – TNP; 6 • Neprivlačnost destinacije za tuje investitorje ali zaprtost za zunanje investitorje; • Ni nobene kontrole kakovosti turistične ponudbe in nastanitev.

Pri rangiranju so člani ŠPS izpostavili 8 najpomembnejših slabosti destinacije Bohinj (nekatere slabosti so bile porangirane z enakim številom točk). Mednje so se uvrstile: 1. Slaba prometna infrastruktura; Ni multidisciplinarne skupine za načrtovanje in izvajanje marketinških aktivnosti; Slaba strokovna usposobljenost zaposlenih in pomanjkanje novejših / dodatnih funkcionalnih znanj zaposlenih – ni vlaganja v človeške vire, pomanjkljiva znanja; 2. Neizgrajena Blejska obvoznica in kolesarska povezava Bled – Bohinj; Neurejena komunalna in prometna infrastruktura; Pomanjkanje standardov ponudbe (za ponudnike), ki bi ponudbo Bohinja naredili prepoznavno, specializirano in drugačno od konkurenčnih destinacij; 3. Izgubljanje kulturne krajine, tradicionalne bohinjske arhitekture – stavbne tipike in nesnovne dediščine; Ni vzpostavljene doživljajske conacije Bohinja in multidisciplinarne skupine za načrtovanje, izvajanje in spremljanje mej sprejemljivih sprememb v različnih doživljajskih conah – Visitor impact management; Spletna stran www.bohinj.si je zgolj informativna (manjka njena interaktivnost); 4. Premalo pozornosti se namenja kakovosti ekosistemskih storitev; Cene visoke, kakovost vedno ne dosega kakovosti storitev v konkurenčnih destinacijah; 5. Nepovezanost ponudbe – ni destinacijskih ITP in dobaviteljskih verig zanje; Neraznovrstnost gostinske prehrambene ponudbe – ni specializacije in poudarjenih tipičnih bohinjskih jedi, ki jih je potrebno poskusiti; Izseljevanje in staranje prebivalstva ter beg možganov, saj ni ustreznih delovnih mest v turizmu; obstoječa imajo še vedno slabo dodano vrednost; 6. Slaba ponudba večerne zabave / dogodkov; Občutki lokalnega prebivalstva o prevelikih omejitvah in ovirah zaradi varstvenih režimov v zavarovanem območju – TNP; 7. Šibko medsektorsko sodelovanje in premajhna vključenost lokalnega prebivalstva; 8. Trženje po točno opredeljenih ciljnih segmentih (tržnih nišah) še ni razvito, malo je tudi prepoznanih razvitih destinacijskih turističnih produktov za takšno trženje; Nepripravljenost projektov na zalogo za prijave na razne javne razpise; Neprivlačnost destinacije za tuje investitorje ali zaprtost za zunanje investitorje;

LTO Bohinj še vedno ne deluje kot prava DMO.

156


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

5.3 Priložnosti destinacije Bohinj Priložnosti destinacije Bohinj, ki so bile dopolnjene (zapisane z modro in poševno) s strani ŠPS so predstavljene v Tabeli 66. Tabela 66: Priložnosti destinacije Bohinj

Lega • Izkoristiti lego v Julijskih Alpah in TNP kot svetovno prepoznavni turistični destinaciji; 3 • Izkoristiti trend obiska bližnjih izjemno atraktivnih in lahko dostopnih destinacij; • Izkoristiti nove letalske povezave; • Večji poudarek na javnem prevozu v in znotraj destinacije.

Ponudba • Povečati kakovost ponudb (s standardi poslovanja, nagradami kakovosti ipd.) in s tem izboljšati konkurenčnost Bohinja kot uravnotežene in trajnostno naravnane destinacije na mednarodnem trgu; 2 • Ponuditi programe v navezi s TNP, ki omogočajo aktivne in dinamične počitnice z veliko uporabljenega znanja in fleksibilno cenovno politiko skozi celo leto; • Ponuditi sonaravne in eko turistične produkte podeželja (doživljanje in rekreacija), incentive produkte in velneške produkte z možnostjo celoletnega trženja; 2 • Spodbuditi specializacijo pri ponudnikih v gostinstvu (npr. znak bohinjska gostilna) in turizmu (kolesarjem, pohodnikom, družinam, invalidom idr. prijazno); • Oblikovati in tržiti nove turistične projekte usmerjene v varovanje krajine (naravne in kulturne); • Graditi manjše (specializirane) družinske penzione in druge turistične kapacitete do 80 ležišč; • Določiti prostore za piknike; • Spodbuditi razvoj novih ponudnikov in produktov izven mikro turističnih centrov, ki temeljijo na doživljajskih aktivnostih; • Spodbuditi razvoj obrti in povezovanja ekoloških kmetij – razvoj avtohtonih pridelkov in izdelkov pod skupno znamko in njihova povezava v dobaviteljsko verigo, ki zalaga turistična podjetja – Bohinjski zajtrk; • Oblikovati doživljajske produkte z Bohinjsko železnico – vlak doživetij v Julijskih Alpah; • Ustrezneje valorizirati izletniški turizem; Mednarodna povezovanja in sodelovanje pri razvoju in trženju novih turističnih projektov (razvoj čezmejnih turističnih destinacij, produktov in infrastrukture); • Doseči kvalitetno in kvantitetno izpolnitev turističnih projektov v Bohinju; • Spodbuditi povezovanje turizma z drugimi panogami (kmetijstvo, šport, medicina idr.) npr. organiziranje podporne mreže za turizem na podeželju; 5 • Trajnostno urediti promet - projekt priložnosti za zaposlitev domačinov. 5

Povpraševanje • Povečati povpraševanje s celovitimi destinacijskimi integralnimi turističnimi produkti za prepoznane nišne skupine v obdobju sezon (poletje, zima); • Povečati povpraševanje v izven sezonskem času s krajšimi, vendar izjemno dopadljivimi doživetji narave in kulturne dediščine za nišne ciljne skupine; 4 • Izkoristiti trend sodelovanja pri ohranjanju in doživljanju nesnovne dediščine in tradicionalnih znanj (delavnice, kolonije, doživljajski programi); • Podaljšati dobo bivanja z individualizirano ponudbo doživetij za vse člane skupin; • Povečati potrošnjo z destinacijskimi celovitimi turističnimi produkti.

Trženje • Preboj na nove mednarodne trge za zahtevnejše goste s ciljano ponudbo na prepoznane nišne skupine; • Ohranjati in jačati delež obstoječih mednarodnih trgov z večjo specializacijo na prepoznane nišne skupine; 6 • Ohranjati in jačati delež domačih turistov in nočitev z večjo specializacijo na prepoznane nišne skupine; • Izkoristiti unikatne prodajne točke – prepoznavnost Triglavskega narodnega parka za promocijo in trženje naravnih vrednot in kulturne dediščine; • Z zadovoljevanjem tržnih trendov dosegati višje cene in daljše bivanje v destinaciji; 157


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• Učinkoviteje uporabljati IKT tehnologije pri trženju; 5 • Načrtovano vključevati ponudbo Bohinja v socialna omrežja in omogočanje mobilnega trženja ipd.; • Izkoristiti sodelovanje z znanimi osebami ter z lastniki vikendov v Bohinju – kot promotorji destinacije in aktivnosti v njej; • Spodbuditi snemanje dokumentarcev in filmov, ki bodo promovirali lepote Bohinja; • Pritegniti novinarje na odlično načrtovanje novinarske ture z veliko doživljajsko noto Bohinja sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka; • Izkoristiti partnersko sodelovanje pri trženju s STO in drugimi akterji v mednarodnem prostoru.

Razvoj in kakovost • V nadgradnjo razvojnih dokumentov vključiti globalne in nacionalne smernice – strategija razvoja turizma s poudarkom na prepoznanih nišnih skupinah, e-komuniciranju in e-trženju v sozvočju s trajnostnim razvojem; • Razvojne usmeritve v programe v navezi s TNP, ki omogočajo raznolike in specializiranim skupinam (občudovalci narave, iskalci sprostitve, pohodniki, idr.) prilagojene ponudbe avtentične, aktivne in dinamične počitnice z ustrezno cenovno politiko; • Razvojne usmeritve v programe skladne z novimi trendi v turizmu (zeleni turizem, kratke počitnice, potovanja v bližnje, varne, lahko dostopne, trajnostno naravnane, individualne destinacije, s kakovostno, avtentično, raznoliko in kulturno ponudbo ter z neokrnjenim podeželsko Alpskim pridihom) - možnosti za bogato paleto trajnostnih in sonaravnih turističnih produktov podeželja v Alpah (gore, jezera, naravne vrednote, šege in navade, kulturna dediščina, urejene kolesarske, pohodniške, planinske, jahalne in tematske poti, poti za tek na smučeh in smučišča ter plezališča) ter kongresnih in velneških produktov z možnostjo celoletnega trženja; • Razvoj privlačne tržne znamke in hierarhije znamčenja; 3 • Razvoj podporne infrastrukture in znanj za permanentno spremljanje (monitoring) turistične dejavnosti in oblikovanje poročil, ki omogočajo smotrne odločitve v turistični panogi; • Razvoj standardov v turizmu in s turizmom povezanih dejavnostih, ki bo omogočil zagotavljanje kakovostnih storitev in doživetij; • Spodbujanje specializacije ponudnikov za lažje zadovoljevanje nišnih potreb in pričakovanj; • Razvoj centra kakovosti in sistema certificiranja bohinjskih izdelkov in storitev; • Razvoj programov in večja vlaganja v nova znanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja zaposlenih v turizmu in v s turizmom povezanih dejavnostih (npr. management); 5 • Povezovanje ponudnikov in učenje iz dobrih praks (študijske ekskurzije, srečanja skupin istovrstnih ponudnikov); • Razvoj programov vseživljenjskega učenja za lokalno prebivalstvo; • Spodbujanje višje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva s povezovanjem v interesne horizontalne mreže, katere rezultati omogočajo vključevanje v turistično ponudbo.

Organiziranost in ljudje • Izkoristiti spodbude, ki jih prinaša Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016; • Sprejetje turistično razvojno naravnanega prostorskega reda občine Bohinj; 1 • Izkoristiti sredstva za komunalno in drugo splošno infrastrukturo in urediti višje ležeča naselja; • Spodbuditi lokalne prebivalce za investiranje v turizem, skladno s programom razvoja turizma; • Spodbuditi povezovanje turističnih akterjev na podlagi javno zasebnega partnerstva; • Doseči umiritev motornega individualnega prometa; • Pridobiti sredstva za usposabljanje turističnih delavcev na področju interpretacije; • Vključiti vsebine turizma v osnovno šolo – turistični krožek in spodbujati otroke k spoznavanju

turističnih vsebin, da se bodo odločali za turistične in s turizmom povezane poklice (vodenje, smučanje, planinsko, doživljajsko, animacijsko vodenje); • Usmeriti gospodarske dejavnosti v okoljske tehnologije in varovanje ekosistemskih storitev; • Izkoristiti TNP kot osnovo za sodelovanje in izmenjavo izkušenj; • Izkoristiti možnosti črpanja EU sredstev in sredstev drugih ugodnih finančnih virov. 3

158


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Pri rangiranju so člani ŠPS izpostavili 6 najpomembnejših priložnosti destinacije Bohinj (nekatere priložnosti so bile porangirane z enakim številom točk). Mednje so se uvrstile: 1. Sprejetje turistično razvojno naravnanega prostorskega reda občine Bohinj; 2. Povečati kakovost ponudb in izboljšati konkurenčnost Bohinja kot uravnotežene in trajnostno naravnane destinacije na mednarodnem trgu; Ponuditi sonaravne in eko turistične produkte podeželja, incentive produkte in velneške produkte z možnostjo celoletnega trženja; 3. Izkoristiti lego v Julijskih Alpah in TNP kot svetovno prepoznavni turistični destinaciji; Razvoj privlačne tržne znamke in hierarhije znamčenja; Izkoristiti možnosti črpanja EU sredstev in sredstev drugih ugodnih finančnih virov; 4. Povečati povpraševanje v izven sezonskem času s krajšimi, vendar izjemno dopadljivimi doživetji narave in kulturne dediščine za nišne ciljne skupine; 5. Razvoj programov in večja vlaganja v nova znanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja zaposlenih v turizmu in v s turizmom povezanih dejavnostih (npr. management); Učinkoviteje uporabljati IKT tehnologije pri trženju; Spodbuditi povezovanje turizma z drugimi panogami - podporna mreža za turizem na podeželju; Trajnostno urediti promet - projekt priložnosti za zaposlitev domačinov; 6. Ohranjati in jačati delež obstoječih mednarodnih trgov z večjo specializacijo na prepoznane nišne skupine.

5.4 Nevarnosti destinacije Bohinj Nevarnosti destinacije Bohinj, ki so bile dopolnjene (zapisane z modro in poševno) s strani ŠPS so predstavljene v Tabeli 67. Tabela 67: Nevarnosti destinacije Bohinj

Lega • Nevarnost zelenih zim v Alpah in spremenljivega vremena v poletnem času, napoveduje potrebo po razvoju raznolikih doživljajskih programov in manjšo odvisnost od snega. 1

Ponudba • Bojazen, da razdrobljena in nepovezana turistična ponudba ne zadovolji vedno bolj zahtevnih turistov; • Bojazen, da bolj izpopolnjene doživljajske aktivnosti (inovativnost, kreativnost, doživetja z vsemi čuti in na vseh nivojih turistične dejavnosti) drugih destinacij bolj pritegnejo potencialne turiste; • Bojazen neizkoriščenih konkurenčnih prednosti v primerjavi z drugimi turističnimi destinacijami v Sloveniji in tujini; 2 • Bojazen graditve turistične ponudbe na MUST pay ne WISH pay projektih – prevladati mora vidik povpraševanja.

Povpraševanje • Manjše povpraševanje zaradi podnebnih sprememb – vlagati v domoljubje (domači turisti), ki rešuje lastni turizem; • Manjše povpraševanje in potrošnja zaradi gospodarske krize.

Trženje • Počasnejše sledenje novim trendom v trženju glede na konkurenčne destinacije; 6 • Neizkoriščena prepoznavnost TNP in destinacije Julijske Alpe pri trženju doživljajskih produktov glede na sosednje konkurenčne destinacije; • Neizkoriščeni sinergični učinki povezovanja pri trženju.

Razvoj in kakovost 159


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• Slabša uporaba orodij za zadovoljevanje trendov v trženju - za pritegnitev prepoznanih nišnih skupin v Bohinj; • Slabše (manj kakovostno) zadovoljevanje potreb in pričakovanj nišnih skupin v destinaciji Bohinj kot konkurenčne destinacije. 3

Organiziranost in ljudje • Neusklajeno razumevanje države za razvoj turistične dejavnosti – medsektorska neusklajenost podaljšuje procese in zavira investicijska vlaganja; • Nezadosten obseg razvojnih spodbud za področje turizma; • Neugodno podjetniško okolje z administrativnimi ovirami; 5 • Vstop nezainteresiranih lastnikov v destinacijo (brez jasno definiranega cilja); • Neprimerna davčna politika (visok DDV ipd.); • Eksperimentiranje in ad hoc stihijske rešitve na področjih infrastrukture, turističnih projektov in turističnega managementa; 3 • Preveč kratkoročno in profitno usmerjeni prostorski posegi - prevelik vpliv kapitala na odločitve javnega značaja; • Dopuščanje okolju neprijaznih projektov ter pomanjkljiv nadzor nad črnimi gradnjami in gradnjami pod krinko (za prodajo); 5 • Finančna nezmožnost in kratkovidnost za investicije v okolju prijazne turistične projekte; • Neidentificiranje turističnega subjekta (npr. bohinjski hoteli), ki bi predstavljal gonilno silo pri razvoju turizma in omogočil nov investicijski cikel; • Nesodelovanje ključnih akterjev pri vodenju in razvijanju destinacije; • Sprejemanje ključnih odločitev od zgoraj - brez soglasja domačinov / lastnikov; 4 • Pomanjkljiva povezanost med javnim in gospodarskim sektorjem (na nacionalnem in lokalnem nivoju); • Pomanjkanje usposobljenega kadra za izvedbo razvojnih projektov in prepoznavanje poslovnih priložnosti; 7 • Nadaljnje staranje lokalnega prebivalstva in pomanjkanje inovativnih idej; • Onesnaževanje naravnih virov zaradi podnebnih sprememb (npr. kisli dež); • Nadaljnje nezaupanje med lokalnimi akterji ter slaba povezanost lokalnega prebivalstva s

turističnimi akterji.

Pri rangiranju so člani ŠPS izpostavili 8 najpomembnejših nevarnosti destinacije Bohinj. Mednje so se uvrstile: 1. Nevarnost zelenih zim v Alpah in spremenljivega vremena v poletnem času; 2. Bojazen neizkoriščenih konkurenčnih prednosti v primerjavi z drugimi turističnimi destinacijami v Sloveniji in tujini; 3. Slabše (manj kakovostno) zadovoljevanje potreb in pričakovanj nišnih skupin v destinaciji Bohinj kot konkurenčne destinacije; Eksperimentiranje in ad hoc stihijske rešitve na področjih infrastrukture, turističnih projektov in turističnega managementa; 4. Sprejemanje ključnih odločitev od zgoraj - brez soglasja domačinov / lastnikov; 5. Neugodno podjetniško okolje z administrativnimi ovirami; Dopuščanje okolju neprijaznih projektov ter pomanjkljiv nadzor nad črnimi gradnjami in gradnjami pod krinko (za prodajo); 6. Počasnejše sledenje novim trendom v trženju glede na konkurenčne destinacije; 7. Pomanjkanje usposobljenega kadra za izvedbo razvojnih projektov in prepoznavanje poslovnih priložnosti.

160


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

5.5 Skupne ugotovitve analize SWOT Okolje destinacije Bohinj sestavljata notranje in zunanje okolje. Deležniki destinacije Bohinj lahko na notranje okolje bolj ali manj vplivajo. Na zunanje okolje žal nimajo neposrednega vpliva, lahko pa priložnosti in nevarnosti vnaprej predvidijo in se jim premišljeno izognejo oz. jih izkoristijo v lasten prid. V Tabeli 68 so predstavljene rangirane ugotovitve članov ŠPS, ki izhajajo iz notranjega okolja destinacije Bohinj. Tabela 68: Notranje okolje destinacije Bohinj Prednosti • Atraktivna geostrateška lega sredi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka blizu glavnih emitivnih trgov; • Uveljavljena destinacija s tradicijo, privlačna za različne segmente obiskovalcev; • Možnosti za turizem v naravnem okolju - bogati naravni viri, ohranjene naravne danosti ter raznolika kulturna dediščina urejene za turistični obisk; • Domačini močno povezani z naravo in kulturno dediščino; • Interes v zaposlovanju skozi pridelavo in proizvodnjo ter trženje lokalnih produktov in storitev; • Tradicija organiziranosti turistične dejavnosti organizirano komuniciranje z obiskovalci, vodenje rezervacijskega sistema za manjše nastanitvene ponudnike, upravljanje turističnih atrakcij idr.; • Program razvoja turizma v Bohinju 2006-2013 ter Načrt trženja bohinjskega turizma – oblikovana in relativno aktualno izvajana.

Slabosti

• Slaba prometna ter neurejena komunalna infrastruktura; • LTO Bohinj še ne deluje kot Destinacijska management organizacija (ni celovitega: načrtovanja in izvajanja marketinških aktivnosti, povezovanja ponudnikov, upravljanja obiska v doživljajskih conah, sistematičnega razvoja kakovosti in inovativnosti izdelkov in storitev, certificiranja izdelkov in storitev, načrtovanja in razvoja človeških virov, vlaganja v raziskave in razvoj) in posledično ni oblikovanih in trženih destinacijskih ITP ter ITP za nišne ciljne skupine s prepoznanim dobaviteljskimi • verigami; • Pomanjkljiva strokovna usposobljenost zaposlenih in pomanjkljiva funkcionalna znanja; • Cene visoke, kakovost vedno ne dosega kakovosti storitev v konkurenčnih TD; • Bojazen izgubljanja kulturne krajine, tradicionalne bohinjske arhitekture in nesnovne dediščine ter ponosa nanje; • Neizpostavljenost kakovostnih ekosistemskih storitev; • Staranje prebivalstva, beg možganov ter občutki lokalnega prebivalstva o prevelikih omejitvah in ovirah, ki nastajajo v delu območja TNP - zaradi varstvenih režimov v TNP; • Nespecializirana gostinska prehrambena ponudba in slaba ponudba večerne zabave / dogodkov; • Šibko medsektorsko sodelovanje in premajhno vključevanje lokalnega prebivalstva; • Neprivlačnost in zaprtost za zunanje investitorje; • Nepripravljenost projektov na zalogo.

Na izpostavljene prednosti in slabosti lahko deležniki destinacije Bohinj premišljeno vplivajo z oblikovanjem in izvajanjem strateškega dokumenta z usklajeno celovito vizijo destinacije Bohinj, ki bo vodena z medsektorskim povezovanjem in usklajevanjem ter participativnim odločanjem. V Tabeli 69 so predstavljeni vplivi iz okolja, ki se kažejo kot priložnosti in nevarnosti destinacije Bohinj.

161


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Tabela 69: Vplivi iz zunanjega okolja na destinacijo Bohinj Priložnosti Sprejeti turistično razvojno naravnan prostorski red občine Bohinj in trajnostno urediti promet; Izboljšati konkurenčnost Bohinja kot celoletne, uravnotežene in trajnostno naravnane destinacije na mednarodnem trgu s kakovostnejšo ponudbo sonaravnih in eko ITP podeželja ter produktov incentive in dobrega počutja; Izkoristiti lego v Julijskih Alpah in Triglavskem narodnem parku z razvojem privlačne destinacijske znamke in hierarhije znamčenja; Izkoristiti možnosti črpanja EU sredstev in sredstev drugih ugodnih finančnih virov; Povečati povpraševanje v izven sezonskem času s krajšimi, vendar izjemno dopadljivimi doživetji narave in kulturne dediščine in tako krepiti delež obstoječih in pritegniti nove mednarodne trge z večjo specializacijo na prepoznane nišne skupine; Spodbuditi povezovanje turizma z drugimi panogami (predvsem kmetijstvom) in z zadovoljevanjem tržnih trendov dosegati višje cene in daljše bivanje v destinaciji; Razviti programe in vlagati v nova znanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja; Razviti IKT in omogočiti komuniciranje med ponudniki, z obiskovalci in s širšo javnostjo.

Nevarnosti Zelene zime in spremenljivo vreme v poletnem času narekujeta razvoj raznolikih doživljajskih programov za manjšo odvisnost od snega in lepega vremena; Neizkoriščene konkurenčne prednosti v primerjavi z drugimi TD; Manj kakovostno zadovoljevanje potreb in pričakovanj nišnih skupin v Bohinju glede na konkurenčne TD; Stihijske rešitve na področjih infrastrukture, turističnih projektov in turističnega managementa; Sprejemanje ključnih odločitev od zgoraj - brez soglasja domačinov / lastnikov; Neugodno podjetniško okolje z administrativnimi ovirami; Dopuščanje okolju neprijaznih projektov ter pomanjkljiv nadzor nad črnimi gradnjami in gradnjami pod krinko (za prodajo); Počasnejše sledenje novim trendom v trženju glede na konkurenčne TD; Pomanjkanje usposobljenega kadra za izvedbo razvojnih projektov in prepoznavanje poslovnih priložnosti.

162


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

6 ANALIZA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA TURIZMA S KAZALNIKI TRAJNOSTI Turistična destinacija Bohinj je geografsko območje, ki ga izberejo različne ciljne skupine turistov za cilj svojega potovanja, saj ponuja vse potrebno za prenočevanje, prehrano in preživljanje prostega časa. Prebivalci Bohinja – podeželske Alpske destinacije sredi neokrnjene narave, si prizadevajo za trajnostni razvoj - zadovoljitev trenutnih potreb, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pri tem je bistveno kratko-, srednje- in dolgoročno zadovoljevanje ekoloških374, ekonomskih375 ter socialnih in kulturnih376 ciljev trajnostnega turizma. Za njihovo vzpostavitev je potrebno izbrati kazalnike različnih področij (npr. ekološkega, ekonomskega ter socialnega in kulturnega), ki omogočajo spremljanje trajnostnega razvoja destinacije377. Izhodišče za oblikovanje kazalnikov za permanentno spremljanje stanja trajnostnega razvoja predstavlja »ničelno« prepoznano stanje trajnostnega razvoja destinacije Bohinj (za leto 2011), ki je bilo izvedeno s člani ŠPS januarja 2012. Vodeno izpolnjevanje vnaprej pripravljenega vprašalnika (Priloga) je bilo izvedeno z 19 udeleženci delavnice. Med njimi je bilo 63 % (12) žensk in 37 % (7) moških; 42 % je bilo starih »50 let in več« ter 58 % »40 let in manj«378; 21 % (4) ima »srednješolsko« izobrazbo in 79 % (15) dodiplomsko izobrazbo379; 39 % (7) je zaposlenih v turizmu, 33 % (6) v negospodarstvu, 17 % (3) v drugih gospodarskih dejavnostih in 2 sta upokojena. Udeležencem delavnice je bila predstavljena metodologija izpolnjevanja vprašalnika, ki temelji na treh vsebinskih sklopih indikatorjev trajnosti, in sicer: (i) indikatorjih trajnosti ekoloških ciljev (24) (Priloga); (ii) indikatorjih trajnosti ekonomskih ciljev (18) (Priloga); (iii) indikatorji trajnosti socialnih in kulturnih ciljev (16) (Priloga). Obdelava podatkov je vključevala 19 izpolnjenih vprašalnikov380.

374 Ekološki cilji trajnostnega razvoja turizma - zaščititi in ohraniti izjemno naravno in kulturno okolje, ki je naša izjemna dediščina in hkrati primerjalna prednost za razvoj trajnostnih, sonaravnih in okolju prijaznih oblik turizma. 375 Ekonomski cilji razvoja turizma - omogočiti domačinom možnosti dela v domačem kraju in dostojnega zaslužka ter preživetja, na račun udejstvovanja v turizmu in v drugih tradicionalnih ter dopolnilnih dejavnostih. 376 Socialno-kulturni cilji razvoja turizma - vzbuditi zavest o pomenu ohranjanja okolja, dediščine, tradicije, krepiti in izboljšati medsebojne odnose, povezovanje in splošno kakovost življenja ter počutja v kraju. 377 Zbrani podatki služijo načrtnemu in kontinuiranemu usmerjanju in spremljanju razvoja ter sprememb turistične destinacije. Ugotavljamo in merimo jih s spremljanjem, pridobivanjem in analiziranjem dostopnih statističnih podatkov, s periodičnim anketiranjem gostov, domačinov in turističnih ponudnikov ter z ugotavljanjem njihovih značilnosti, potreb, interesov in zadovoljstva. 378 1951 do 1961 = 7 anketiranih (37 %) (med 50 in 60 let); 1962 do 1972 = 2 anketirani (11 %) (med 40 in 50 let); 1973 do 1981 = 10 anketirani (52 %) (med 30 in 40 let). 379 37 % (7) »univerzitetno izobrazbo«, 26 % (5) »visoko strokovno« in 16 % (3) »višjo«. 380 Anketiranje je potekalo povprečno 30 minut.

163


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

6.1 Ocenitev destinacije Bohinj po indikatorjih ekološke trajnosti V sklopu analize okoljske trajnosti so člani ŠPS podali mnenje o: • obstoječem vplivu turizma na okolje Bohinja; • pomenu trajnostnega razvoja turizma na okolje Bohinja; • vplivu turizma na ohranjenost elementov (biološke raznovrstnosti, kulturne krajine, kulturne dediščine) destinacije Bohinj; • koristi ohranjanja varovanih naravnih območij za turizem; • vplivu turizma na urejenost splošne infrastrukture in obratno, vplivu turističnih objektov na okolje Bohinja; • pomenu: trajnostne rabe in izrabe lokalnih virov, pridobivanja energije iz obnovljivih virov, varčevanja z energijo in vodo, zmanjševanja odpadkov, osveščanja (domačinov, gostov in zaposlenih) o vplivu trajnostne rabe na okolje; • pomenu gozdarstva in kmetijstva za turizem ter vključevanja kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem ter ekološko pridelanih živil; • pomenu ponudbe okolju prijaznih prevoznih sredstev, organiziranih zelenih aktivnosti v naravi, zelenega informiranja in komuniciranja ter povezovanja ponudnikov v skupne »zelene turistične produkte«; • splošni ekološki koristi od razvoja trajnostnega turizma (Tabela 70). Tabela 70: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev v razvoju turizma na območju Bohinja A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 A13 A14 A15 A16

Vpliv turizma na okolje - velik (1,05); ne koristi in ne škoduje (0,20) Pomen trajnostnega razvoja turizma na okolje - zelo velik (1,68); pozitiven (1,13) Vpliv turizma na ohranjenost biološke raznovrstnosti - velik (0,53); pozitiven (0,31) Vpliv turizma na ohranjenost kulturne krajine - velik (0,55); pozitiven (0,88) Vpliv turizma na ohranjenost kulturne dediščine - velik (1,26); pozitiven (1,25) Vpliv turizma na urejenost splošne infrastrukture - velik (0,58); Obstoječa - slaba (-0,68) Korist ohranjanja varovanih naravnih območij za turizem - velika (1,06); pozitivna (0,82) Vpliv obstoječih turističnih objektov na okolje - velik (0,39); negativen (-0,31) Ekološki pomen trajnostne rabe in izrabe lokalnih virov - velik (1,21); Obstoječe - slabo (-0,50) Ekološki pomen pridobivanja energije iz obnovljivih virov - velik (1,32); Obstoječe - slabo (-1,16) Ekološki pomen varčevanja z energijo in vodo pri izvajanju turističnih storitev - zelo velik (1,32); Obstoječe slabo (-1,06) Ekološki pomen zmanjševanja odpadkov v turističnih objektih - zelo veliko (1,63); Obstoječe - slabo (-0,79) Ekološki pomen ločevanja odpadkov - zelo velik (1,74); Obstoječe - zadovoljivo (0,05) Ekološki pomen osveščanja domačinov, gostov in zaposlenih v turističnih objektih o vplivih trajnostne rabe na okolje - zelo velik (1,68); Obstoječe - slabo (-0,58) Ekološki pomen vključevanja kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem - zelo velik (1,63); Obstoječe slabo (-1,16) Ekološki pomen gozdarstva za turizem - velik (1,16); Obstoječe - slabo (-0,42)

A17 Ekološki pomen kmetijstva za turizem – zelo velik (1,42); Obstoječe - slabo (-0,80) A18 Ekološki pomen ponudbe okolju prijaznih prevoznih sredstev in rekvizitov - zelo velik (1,58); Obstoječa slaba (-0,42) A19 Ekološki pomen celovite »zelene« naravnanosti turistične ponudbe - zelo velik (1,53); Obstoječa - slaba (0,58) A20 Ekološki pomen organiziranih »zelenih« aktivnosti v naravi - zelo velik (1,53); Obstoječa - zadovoljiva (0,05) A21 Ekološki pomen ponudbe lokalnih ekološko pridelanih živil (jedi in pijač) - zelo velik (1,53); Obstoječa slaba (-0,68) A22 Ekološki pomen »zelenega« informiranja in komuniciranja - zelo velik (1,47); Obstoječe - slabo (-0,68) A23 Ekološki pomen povezovanja ponudnikov v skupne »zelene turistične produkte« - zelo velik (1,53); Obstoječe – slabo (-0,95) A24 Splošna ekološka korist od razvoja trajnostnega turizma - velika (1,26)

164


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Anketirani ocenjujejo, da ima obstoječi turizem velik vpliv na okolje v Bohinju (1,05), čeprav mu ne koristi in ne škoduje (0,20). Zavedajo se, da ima lahko trajnostni razvoj turizma zelo velik (1,68) vpliv na okolje Bohinja, kar smatrajo kot pozitivno (1,13), prav tako da je lahko splošna ekološka korist od razvoja trajnostnega turizma velika (1,26). Ocenili so, da med vsemi aktivnostmi trajnostnega razvoja še najbolje ločujejo odpadke (1,74), kar se jim zdi zadovoljivo (0,05). Na mnogih področjih obstaja zelo veliko zavedanje glede smernic trajnostnega razvoja za okolje, vendar obstoječe stanje kaže drugačno sliko. Izpostaviti velja največje odmike dejanskega od želenega stanja: • • • • • •

zelo veliko (1,63) zavedanje o ekološkem pomenu vključevanja kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem / še ni doseženo (-1,16); zelo veliko (1,53) zavedanje o ekološkem pomenu povezovanja ponudnikov v skupne »zelene turistične produkte« / še ni doseženo (-0,95); zelo veliko (1,53) zavedanje o pomenu ponudbe lokalnih ekološko pridelanih živil (jedi in pijač) na okolje Bohinja / še ni doseženo (-0,68); zelo veliko (1,47) zavedanje o pomenu »zelenega« informiranja in komuniciranja o okolju Bohinja / še ni doseženo (-0,68); veliko (1,32) zavedanje o ekološkem pomenu pridobivanja energije iz obnovljivih virov / še ni doseženo (-1,16); zelo veliko (1,68) zavedanje o pomenu osveščanja domačinov, gostov in zaposlenih v turističnih objektih o vplivih trajnostne rabe na okolje / še ni doseženo (-0,58).

6.2 Ocenitev destinacije Bohinj po indikatorjih ekonomske trajnosti V sklopu analize ekonomske trajnosti so člani ŠPS podali mnenje o: • • • •

• • • • •

lokalnem zaposlovanju v turizmu Bohinja; poslovnih priložnostih v turizmu Bohinja; pomenu turizma za zagotavljanje dodatnega zaslužka v Bohinju in s tem doseganja višjega blagostanja prebivalcev; odvisnosti lokalnega gospodarstva od turizma, konkurenčnosti turizma v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi v Bohinju ter ekonomskih sinergičnih učinkih turizma z njimi; ekonomskem pomenu ohranjanja tradicionalnih proizvodenj in kmetijstva v Bohinju; ekonomskem pomenu: rabe okolju prijazne energije, varčnih strojev in naprav, zmanjševanju in ločevanju odpadkov v turizmu; ekonomskem pomenu prodaje domačih, lokalnih proizvodov / storitev v Bohinju ter medsebojnem ekonomskem pomenu gozdarstva in kemtijstva in turizma v Bohinju; nadzoru in politiki lokalne skupnosti nad turizmom v Bohinju; splošni ekonomski koristi od razvoja trajnostnega turizma v Bohinju (Tabela 71).

Anketirani ocenjujejo, da ima obstoječi turizem majhen vpliv na zaposlitveno strukturo lokalnega prebivalstva (-0,26), čeprav je odvisnost od lokalnega gospodarstva velika (0,42), vendar še vedno slabo (-0,31) izkoriščena. Podobno je tudi ekonomska konkurenčnost 165


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

turizma v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi v Bohinju velika (0,32) in še sprejemljiva (-0,16), njihovi sinergični učinki pa zadovoljivi (0,00). Zavedajo se, da so poslovne priložnosti v turizmu Bohinja velike (0,79) in da turizem zagotavlja relativno velik (1,11) dodatni zaslužek zaposlenim in posledično veliko (1,26) blagostanje – višji življenjski standard lokalnega prebivalstva. Tabela 71: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v razvoju turizma na območju Bohinja B1 B2 B3 B4 B5 B6

B10

Delež domačinov zaposlenih v turizmu glede na vse zaposlitve - majhen (-0,26) Poslovne priložnosti v turizmu - velike (0,79) Pomen turizma za zagotavljanje dodatnega zaslužka zaposlenim v drugih dejavnostih - velik (1,11) Pomen turizma v Bohinju za doseganje višjega življenjskega standarda - velik (1,26) Odvisnost lokalnega gospodarstva od turizma - velika (0,42); slabo (-0,31) Ekonomska konkurenčnost turizma v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi - velika (0,32); še sprejemljivo (-0,16) Ekonomski sinergični učinki turizma z ostalimi dejavnostmi - Niti veliki niti majhni (0,16); zadovoljivo (0,00) Ekonomski pomen ohranjanja tradicionalnih proizvodenj/kmetijstva kot turističnih atrakcij - zelo velik (1,56); Obstoječe - slabo (-0,39) Ekonomski pomen rabe okolju prijazne energije v turističnih podjetjih - velik (1,37); Obstoječe - slabo (-1,16) Ekonomski pomen rabe varčnih strojev in naprav v turizmu - velik (1,26); Obstoječe - slabo (-1,16)

B11

Ekonomski pomen varčne potrošnje vode v turizmu - zelo velik (1,63); Obstoječe - slabo (-1,00)

B12 B13

Ekonomski pomen zmanjševanja in ločevanja odpadkov - velik (1,37) ; Obstoječe - slabo (-0,21) Ekonomski pomen prodaje domačih, lokalnih proizvodov/storitev v kraju samem - velik (1,37); Obstoječe - slabo (-0,47) Ekonomski nadzor lokalne skupnosti nad turizmom - niti velik niti majhen (0,00) Ekonomska politika lokalne skupnosti do razvoja turizma - slaba (-0,16) Medsebojni ekonomski vpliv gozdarstva in turizma - majhen (-0,37) Medsebojni ekonomski vpliv kmetijstva in turizma - niti velik niti majhen (0,10) Splošna ekonomska korist od razvoja trajnostnega turizma - velika (0,89)

B7 B8 B9

B14 B15 B16 B17 B18

Na mnogih področjih obstaja zelo veliko zavedanje glede ekonomskih smernic trajnostnega razvoja, vendar obstoječe stanje kaže drugačno sliko. Izpostaviti velja največje odmike dejanskega od želenega stanja: • • •

zelo veliko (1,63) zavedanje o ekonomskem pomenu varčne potrošnje vode v turizmu / slabo doseženo (-1,00); zelo veliko (1,56) zavedanje o ekonomskem pomenu ohranjanja tradicionalnih proizvodenj / kmetijstva kot turističnih atrakcij / slabo doseženo (-0,39); zelo veliko (1,37) zavedanje o ekonomskem pomenu: prodaje domačih, lokalnih proizvodov / storitev v Bohinju - trenutno slabo (-0,47); zmanjševanja in ločevanja odpadkov - trenutno slabo (-0,21); rabe okolju prijazne energije v turističnih podjetjih Bohinja - trenutno slabo (-0,16); rabe varčnih strojev in naprav v turizmu - slabo (0,16).

166


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

6.3 Ocenitev destinacije Bohinj po indikatorjih družbene in kulturne trajnosti V sklopu analize socialne in kulturne trajnosti so člani ŠPS podali mnenje o pomenu: • ohranjanja in spoštovanja naravne in kulturne dediščine, kakovosti turističnih storitev in zmogljivosti za turizem Bohinja; in vplivu turizma na kakovost življenja v Bohinju; • informiranja in usposabljanja / izobraževanja domačinov, otrok in mladine ter zaposlenih o trajnostni naravnanosti Bohinja ter varstvu narave in kulturne dediščine; • ohranjanja tradicionalnih dejavnosti, obrti in rokodelstva za turizem v Bohinju; • komuniciranja turističnih ponudnikov z lokalnim prebivalstvom ter medsebojnega komuniciranja in povezovanja turističnih ponudnikov v Bohinju; • prepoznavanja ciljnih skupin turistov in oblikovanja zelenih turističnih produktov zanje; informiranja turistov o trajnostni naravnanosti Bohinja ter o ponudbi drugih turističnih ponudnikov v Bohinju; • splošni trenutni in potencialni socialni in kulturni koristi od razvoja trajnostnega turizma (Tabela 72). Tabela 72: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev v razvoju turizma na območju Bohinja B1 B2

Pomen ohranjanja in spoštovanja naravne in kulturne dediščine za turizem - zelo velik (1,74); obstoječe med domačini - niti veliko niti majhno (0,21) Pomen kakovosti turističnih storitev in zmogljivosti - zelo velik (1,55); Obstoječa - slaba (-0,55)

B3

Vpliv turizma na kakovost življenja domačinov – zelo velik (1,47); pozitiven (0,92)

B4

Pomen informiranja in usposabljanja domačinov o trajnostni naravnanosti – zelo velik (1,47); Obstoječe slabo (-0,21)

B5

Pomen informiranja in izobraževanja otrok in mladine o varstvu narave, kulturne dediščine in trajnostnem razvoju - zelo velik (1,89); Obstoječe - dobro (0,53) Pomen informiranja in usposabljanja zaposlenih v turizmu za trajnostno naravnanost - zelo velik (1,63); Obstoječe - majhno (-0,47) Pomen ohranjanja tradicionalnih dejavnosti, obrti, rokodelstva za turizem - zelo velik (1,63); Obstoječe slabo (-0,79) Pomen komuniciranja turističnih ponudnikov z lokalnim prebivalstvom - zelo velik (1,68) Obstoječe - slabo (-0,37) Pomen medsebojnega komuniciranja turističnih ponudnikov - zelo velik (1,68); Obstoječe - slabo (-0,42) Pomen povezovanja ponudnikov - zelo velik (1,74); Obstoječe - slabo (-0,68) Pomen prepoznavanje ciljnih skupin gostov za (zelene) turistične produkte - zelo velik (1,63)

B6 B7 B8 B9 B10 B11 B12

B13 B14 B15 B16

Pomen oblikovanja (zelenih) turističnih produktov za prepoznane ciljne skupine gostov - velik (1,42); Obstoječa usmerjenost turističnih produktov in marketinške aktivnosti (zelo ciljano ali splošno) – splošno (-0,58) Pomen informiranja gostov o trajnostni naravnanosti Bohinja – zelo velik (1,47); Obstoječe - slabo (-0,63) Pomen informiranja gostov o ponudbi drugih turističnih ponudnikov v Bohinju - zelo velik (1,53); Obstoječe - slabo (-0,53) Pomen ekoloških izobraževalnih programov v turizmu Bohinja - velik (1,26); Obstoječa ponudba - slaba (-0,79) Trenutna socialno-kulturna korist od razvoja trajnostnega turizma v Bohinju - prej majhna kot velika (0,17) Potencialna socialno-kulturna korist od razvoja trajnostnega turizma v Bohinju v prihodnosti - zelo velika (1,55)

Anketirani ocenjujejo, da ima ohranjanje in spoštovanje naravne in kulturne dediščine zelo velik (1,74) pomen za turizem, vendar trenutno med domačini ni posebej izpostavljeno (0,21). Izpostavili so zelo velik (1,89) pomen informiranja in izobraževanja otrok in mladine o 167


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

varstvu narave, kulturne dediščine in trajnostnem razvoju, ki se že danes po njihovi oceni dobro (0,53) izvaja v Bohinju. Menijo, da obstaja zelo velik (1,47) vpliv turizma na kakovost življenja domačinov, ki je po njihovi oceni že danes pozitiven (0,92). Na mnogih področjih obstaja zelo veliko zavedanje glede socialnih in kulturnih smernic trajnostnega razvoja, vendar obstoječe stanje kaže drugačno sliko. Izpostaviti velja največje odmike dejanskega od želenega stanja: • • •

• •

zelo veliko (1,74) zavedanje o pomenu povezovanja ponudnikov v Bohinju / slabo doseženo (-0,68) zelo veliko (1,63) zavedanje o pomenu ohranjanja tradicionalnih dejavnosti, obrti, rokodelstva za turizem / slabo doseženo (-0,79); zelo veliko (1,68) zavedanje o pomenu medsebojnega komuniciranja turističnih ponudnikov v Bohinju / slabo doseženo (-0,42); kar velja tudi za zavedanje o pomenu komuniciranja ponudnikov z lokalnim prebivalstvo (-0,37); zelo veliko (1,63) zavedanje o pomen informiranja in usposabljanja zaposlenih v turizmu za trajnostno naravnanost / slabo izvajano (-0,47); zelo veliko (1,53) zavedanje o pomenu informiranja gostov o ponudbi drugih turističnih ponudnikov in o trajnostni naravnanosti Bohinja / slabo doseženo (-0,53).

Kot zelo pomembno je bilo izpostavljeno sistematično prepoznavati ciljne skupine gostov za zelene turistične produkte, oblikovati produkte po njihovi meri ter izvajati ekološke izobraževalne programe v turizmu Bohinja, za katere se anketirani zavedajo, da se tovrstne aktivnosti strateško še vse premalo izvajajo. Po mnenju anketiranih lahko povzamemo, da kljub zavedanju, da je lahko potencialna socialno-kulturna korist od razvoja trajnostnega turizma v Bohinju zelo velika (1,55), trenutno stanje kaže prej majhno kot veliko (-0,17) posvečanje pozornosti trajnostnemu razvoju turizma in z njim povezanih dejavnosti.

6.4 Predlogani ukrepi s strani koncept Občine Bohinj

dokumenta

Lokalni

energetski

Obnovljivi viri energije (OVE) in učinkovita raba energije (URE) v turizmu občine Bohinj381 je le ena od aktivnosti v Akcijskem načrtu Občine Bohinj za leti 2012 in 2013, ki bo izvajana skozi aktivnost 15: Izvajanje letnega programa informativnih aktivnosti. Občina Bohinj je turistična občina, zato je tudi projekte OVE in URE potrebno predstaviti na način, da bodo zanimivi tudi skozi oči turistov. S takšnim projektom dosežemo trojni učinek: • • •

doseženi prihranki pri rabi energije in pri stroških za energijo za izvajalce turističnih dejavnosti, prispevek k ciljem občine – povečana energetska učinkovitost, večji delež OVE v energetski bilanci občine, atraktivnost za turiste, povečanje obiska.

381

Lokalni energetski koncept občine Bohinj, Končno poročilo (Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.; Nova gorica, 2011, str. 88-97.

168


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Pri izdelavi lokalnega energetskega koncepta (LEK) smo v segmentu turizma sicer naleteli na zelo medel odziv, kljub temu predpostavljamo, da interes vendar obstaja, pri čemer dopuščamo možnost, da ta segment porabnikov energije projekta enostavno ni dojel način, da bi iz njegovega naslova videli potencialne koristi tudi zase. Zato predlagamo, da občina oziroma javni zavod Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma, v sodelovanju z občino Bohinj pripravi in izvede projekt uvedbe znamke »Zeleni turizem«. Zaradi boljše sledljivosti predlagamo izvedbo projekta v treh fazah. V prvi fazi se izvedejo vse pripravljalne aktivnosti: • •

oblikovanje in trženje znamke »Zeleni turizem«; izvedba celovite info kampanje za turistične delavce in zasebne ponudnike namestitvenih kapacitet: predstavitev projekta, izdelava info materiala, organizacija seminarjev in delavnic, organizacija ogledov dobrih praks v turistični dejavnosti v lokalnem območju, območju Slovenije ter širšem območju sosednjih držav; ugotavljanje trenutnega stanja na področju OVE (obnovljivi viri energije) in URE (učinkovita raba energije) v turizmu.

V drugi fazi sledi zdelava akcijskega načrta projekta »Zeleni turizem«, v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem ter postavitev konkretnih ciljev za kratko-, srednjedolgoročno obdobje. Tretja faza je izvedbena faza. Podrobne ukrepe bo sicer predlagal akcijski načrt, ki bo izdelan v predhodni fazi, predlagamo pa analizo možnosti umestitve naslednjih osnovnih ukrepov: • •

• •

priprava sanitarne tople vode (STV) v turističnih objektih izključno s sprejemniki sončne energije in toplotnimi črpalkami, v večjih turističnih objektih, ki obratujejo celo leto, se preučijo možnosti za uvedbo sistemov kogeneracije, z morebitno širitvijo osnovne dejavnosti (na primer, gojenje zelenjave in določenih vrst v lastnih rastlinjakih, ki lahko predstavlja del ponudbe v turističnih gostinskih objektih), uvajanje lesne biomase za namene ogrevanja objektov, v katerih se izvajajo turistične dejavnosti, uvajanje mehkih ukrepov zagotavljanja učinkovite rabe energije (URE) v vseh turističnih objektih – predvsem z namenom uvajanja aktivne soudeležbe vseh uporabnikov teh objektov (zaposlenih in gostov).

Projekt bo ocenjen kot uspešen, v kolikor se bo v dveh letih od pričetka njegovega izvajanja vanj vključilo najmanj 80 % izvajalcev turističnih dejavnosti (gledano po številu namestitvenih in gostinskih kapacitet na območju občine). Predlagamo, da izvedbo te aktivnosti prevzame javni zavod Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma. Aktivnost lahko v pretežni meri izvaja zavod sam, strokovno podporo, ki bo potrebna predvsem v času vzpostavitve projekta (v okviru vseh treh zgoraj navedenih faz), pa lahko deloma pokrije energetski menedžer, deloma pa se zagotovi svetovanje zunanjih sodelavcev, strokovnjakov s področja energetskega svetovanja.

169


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

AKTIVNOST 15: Izvajanje letnega programa informativnih aktivnosti.382 NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Energetski menedžer ROK IZVEDBE: Aktivnost se izvaja kontinuirano. PRIČAKOVANI REZULTATI: Povečanje zavesti o nujnosti učinkovitega ravnanja z energijo, uvajanju lokalnih OVE, podajanje informacij o možnostih financiranja ukrepov, seznanitev s primeri dobre prakse itd.. Uporaba storitev energetskih svetovalcev v okviru mreže ENSVET. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: V skladu s proračunskimi možnostmi občine in z vsebino vsakoletnega programa(1). Predlog: 5.000 – 10.000 EUR na leto. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: do 100 %(2) OSTALI VIRI FINANCIRANJA: Eko sklad, evropski program Intelligent Energy Europe, Alpdom(2). KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Število in vrste izvedenih aktivnosti. (2) Število občanov, ki je prejelo informacije. (3) Doseženi učinki (znižanje specifične rabe energije, izvedeni projekti OVE ipd.). (4) Zadovoljstvo občanov s prejetimi informacijami. (5) Število opravljenih svetovanj s strani svetovalca ENSVET. OPOMBE: (1)V letu 2012 se v občinskem proračunu sredstev za ta namen ne načrtuje. Zato naj se v tem letu izvaja čim več aktivnosti, ki nimajo finančnih posledic (npr. objavljanje prispevkov na spletni strani občine in v občinskem časopisu, spodbujanje občanov za koriščenje storitev ENSVET ipd.) ter pripravi podroben načrt za leto 2013 – strošek priprave načrta je zajet v delo energetskega menedžerja. (2)Eko sklad občasno objavi javni razpis za sofinanciranje info aktivnosti s področij URE in OVE. Energetski menedžer v okviru svojih nalog spremlja aktualne razpise. V kolikor bo razpis objavljen, pripravi prijavo v skladu s pogoji razpisa. Primarni namen evropskega programa Intelligent Energy Europe (IEE) je ravno v povečevanju splošne osveščenosti na področjih URE in OVE. Program je vsakoleten, razpis pa je v začetku vsakega leta objavljen na http://ec.europa.eu/energy/intelligent/. Za vključitev lastnikov etažnih stanovanj predlagamo sodelovanje z družbo Alpdom, ki je upravitelj večstanovanjskih objektov.

Aktivnosti za zagotovitev trajnostnega prometa so druga od aktivnosti v Akcijskem načrtu Občine Bohinj za leti 2012 in 2013, ki bo izvajana skozi aktivnost 17: Projekt »Zeleni turizem«. Posvečanje pozornosti aktivnostim za zagotavljanje trajnostnega, okolju prijaznega prometa, je v okviru izdelave Lokalnega energetskega koncepta (LEK) običajno predvsem v velikih občinah, ki imajo organiziran mestni potniški promet. Občina Bohinj je zaradi svoje turistične naravnanosti na tem področju nekoliko specifična, saj se v času turističnih konic prometna intenzivnost nekajkrat poveča od sicer običajne. Poleg tega se velik del občine nahaja v Triglavskem narodnem parku, prav tako velik del njene površine pripada območju Nature 2000 – oboje je le še dodatna spodbuda, da občina tudi na tem področju skuša na področje prometa vpeljati še dodatne aktivnosti, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju občine. V grobem predlagamo izvedbo naslednjih ukrepov: • Javni promet: pri naslednjem javnem razpisu za podelitev koncesije za opravljanje javnega prometa se uporabijo načela zelenega javnega naročanja. Kot pogoj za izbiro izvajalca se postavi obvezno zagotavljanje prevozov izključno z vozili na električni pogon.

382

Lokalni energetski koncept občine Bohinj, Končno poročilo (Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.; Nova gorica, 2011, str. 96.

170


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• Vzpostavitev infrastrukture polnilnic za vozila javnega prometa in za osebna vozila. Predlagamo sočasno promocija proizvodnje električne energije iz lokalno dostopnih OVE (obnovljivi viri energije) preko manjših proizvodnih enot. Predlagamo, da se v zvezi s postavitvijo električnih polnilnic občina poveže z družbo Elektro Gorenjska, ki je prav na Gorenjskem že postavila nekaj tovrstnih polnilnic, dve tudi na območju Občine Bohinj – ena se nahaja na parkirišču Ribčev Laz ter druga pri Bohinj Park EKO hotelu. • Izdelava info gradiva o okolju prijaznem prometu. Gradivo naj bo dostopno na primer na glavni avtobusni postaji, v posameznih vozilih javnega potniškega prometa ipd.. Tudi polnilnice so lahko preurejene v info točke, na katerih je dostopno gradivo, občasno pa se lahko na teh mestih organizirajo tudi info dogodki. • Ureditev možnosti brezplačnega parkiranja za električna vozila. • Ureditev sistema P + R na najbolj obremenjenih turističnih relacijah. Pod »R« se uredi brezplačna izposoja koles in cenovno ugodna uporaba javnega prevoza. • Spodbujanje podjetij, ki zagotavljajo taksi prevoze, za nakup vozil na električni pogon (preko informiranja. Projekt je relativno zahteven, saj so za njegovo učinkovito izvedbo obvezne predhodno izvedene podrobnejše analize. Zato predlagamo, da občina v prvi fazi izvajanja aktivnosti trajnostnega prometa pristopi k izdelavi podrobne analize stanja in variantne analize bodoče prometne ureditve. V vmesnem času predlagamo kontinuirano izvajanje info aktivnosti ter aktivnosti, ki so investicijsko manj zahtevne (na primer, ureditev možnosti brezplačnega parkiranja za vozila na električni pogon, povečanje števila koles za izposojo ipd.). Na daljši rok pa predlagamo izvedbo aktivnosti, v skladu s predlaganimi rešitvami študije bodoče prometne ureditve.383 AKTIVNOST 17: Projekt »Zeleni turizem«.384 NOSILEC: Občina Bohinj ODGOVORNI: Župan, občinska uprava, energetski menedžer, direktor javnega zavoda Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma ROK IZVEDBE: Prva faza – 31.12.2012. Druga faza – 30.6.2013. Tretja faza – kontinuirano izvajanje po zaključeni drugi fazi. PRIČAKOVANI REZULTATI: Podrobna analiza stanja področij OVE in URE v segmentu turizma. Povečanje energetske učinkovitosti in deleža OVE v energetskih bilancah turističnih objektov. Povečanje atraktivnosti namestitvenih in gostinskih objektov. Trženje dodatnih atraktivnosti za goste turističnih objektov. SKUPNA VREDNOST AKTIVNOSTI: Strošek izvedbe aktivnosti je deloma zajet v stroške dela zaposlenih javnega zavoda Turizem Bohinj in energetskega menedžerja. Predvideni dodatni stroški za zunanje svetovalce: 10.000 EUR v letu 2013. Financiranje tretje faze zagotavljajo izvajalci turistične dejavnosti sami – investitorji, ki se odločijo za izvedbo projektov. DELEŽ FINANCIRANJA S STRANI OBČINE: 100 % (prva in druga faza). Tretja faza: OSTALI VIRI FINANCIRANJA: Tretja faza – izvajalci turistične dejavnosti, investitorji. KAZALNIKI ZA MERJENJE DOSEGANJA CILJA: (1) Stopnja vključenosti v projekt. (2) Energetska učinkovitost v turističnih objektih. (3) Delež OVE v energetski bilanci turističnih objektov. (4) Učinki izvedenih ukrepov na goste objektov, kjer so bili ti ukrepi izvedeni, prihodki iz izvajanja dodatnih aktivnosti oziroma nudenja dodatnih zanimivosti. 383

Lokalni energetski koncept občine Bohinj, Končno poročilo (Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.; Nova gorica, 2011, str. 89. 384 Lokalni energetski koncept občine Bohinj, Končno poročilo (Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, d.o.o.; Nova gorica, 2011, str. 97.

171


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

6.5 Skupne ugotovitve Povzamemo lahko, da si anketirani v prihodnosti želijo trajnostnega razvoja turizma, saj so v anketiranju izpostavili: zelo velik pomen trajnostnega razvoja turizma na okolje v Bohinju, ki ga ocenjujejo pozitivno in se nanaša na (i) osveščanje domačinov, gostov in zaposlenih v turističnih objektih o vplivih trajnostne rabe na okolje, (ii) vključevanje kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem in (iii) razvoj ekološko naravnane turistične ponudbe za nišne skupine turistov, ki jih zanima in navdihuje alpska neokrnjena narava; • velik ekonomski pomen turizma v Bohinju za (i) doseganje višjega življenjskega standarda, in zelo velik glede (ii) ohranjanja tradicionalnih proizvodenj / kmetijstva kot turističnih atrakcij, (iii) rabe okolju prijazne energije in varčnih strojev in naprav v turističnih podjetjih, varčne potrošnje vode in zmanjševanja in ločevanja odpadkov v turizmu ter (iv) prodaje domačih, lokalnih proizvodov / storitev v kraju samem; • zelo velik socialni in kulturni vpliv turizma v Bohinju, ki se kaže v (i) informiranju in izobraževanju otrok in mladine, lokalnega prebivalstva, zaposlenih v turizmu, ter turistov o varstvu narave, kulturne dediščine in trajnostnem razvoju; (ii) kakovosti življenja domačinov ter povezovanju ponudnikov in njihovem medsebojnem komuniciranju ter komuniciranju z lokalnim prebivalstvom; (iii) ohranjanju tradicionalnih dejavnosti, obrti, rokodelstva za turizem; (iv) sistematičnem prepoznavanju ciljnih skupin gostov za zelene turistične produkte, razvijanju, programov 'slow' turizma po meri nišnih skupin obiskovalcev Bohinja; in s tem izpostavili potrebo po prilagoditvi ponudbe podnebnim spremembam (zelene zime, deževna poletja). •

172


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

VIRI IN LITERATURA • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Arh et al. Bohinjski žganci, Turistična raziskovalna naloga OŠ Janeza Mencingerja. Bohinjska Bistrica: OŠ Janeza Mencingerja. januar, 2008 Bajt, Drago et al. Slovenski veliki leksikon. oktober, 2003. Bajuk Senčar, Tatiana. Kultura turizma, Antropološki pogledi na razvoj Bohinja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 Baš, Angelos. Opisi kmečkega oblačilnega videza na slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1984, str. 8182. Bizjak, Janez. Zavarovana območja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, 2008. Bizjak, Janez. O krajini in o razvojnih možnostih s stališča TNP, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 15-18. Bohinjska sirarna, O Bohinjskem siru. On-line, dosegljivo na: http://www.sir.si/o_bohinjskem_siru.html (4. 4. 2012) Budkovič, Tomaž. Začetki organiziranega turizma v Bohinju 1907 – 1914. On-line, dosegljivo na: http://www.bohinj.si/index.php?catID=31745&pID=5112 (12. 5. 2012) Budkovič, Tomaž. Bohinj med prvo svetovno vojno, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 186-189. Budkovič, Tomaž. Stratigrafija Bohinjske doline. V: Geologija 21, 1978, str. 239-244, Ljubljana. Cevc, Tone. Bohinj in njegove planine. Radovljica: Didakta, 1992. Cevc, Tone. Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah. V: Zbornik referatov mednarodnega simpozija Bohinj 7. – 9. 6. 1995, str. 92-99. Cevc, Tone. Odprta vprašanja stavbnega razvoja Bohinjske kmečke hiše, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 92-99. Cvetek, Marija. Rastlinski svet v bohinjskem folklornem pripovedništvu, V: Bohinjski zbornik II 2012, str. 28-41. Cvetek, Marija. Bohinjske pravljice. Ljubljana: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, 1999. Cvetek, Marija. Bohinjsko ljudsko pripovedništvo, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 129-138. Čebelarska učna pot Bohinj, Vir: http://www.bohinj.si/si/Tematske_poti/print (10. 7. 2012). Česen, Tanja. Ekonomska analiza občine Bohinja 2007-2010. Lesce: Ekonomske raziskave, Tanja Česen, 2011. Čop, Dušan. Onomastično-lingvistične zanimivosti Bohinja, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 123-128. Dožan, Tatjana. Jezkovna podoba štirih Bohinsjkih naselij, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 116-122. Enciklopedija Slovenije, 10, str. 407. Sava Dolinka. Gabrovec, Stane. Prazgodovina Bohinja, Bohinjski zbornik 1987, str. 30-35. Izhodišča za načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2012–2022, oktober. 2012; on line: http://www.tnp.si/nacrt_upravljanja_tnp/C262/ (14. 4. 2012). 173


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • •

Jeraj, Marjeta et. al. Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem – Aktivnost št. 1: Strategija razvoja in trženja sonaravnega turizma na Gorenjskem za obdobje 2010-2015, oktober 2009; Kranj: Alpe Adria Vita d.o.o. 2009. Jeraj, Marjeta et. al. Sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem; Aktivnost št. 2: Oblikovanje razvojnih načrtov petih posameznih regijskih sonaravnih integralnih turističnih produktov, oktober 2009; Kranj: Alpe Adria Vita d.o.o. 2009, str. 136 – 144. Jeseničnik, Tomo. Bohinjsko jezero, V: Slovenija v presežnikih, 2010, str. 24-25. Jovan, Janko. Piparstvo. V: Domače obrti na Kranjskem, Dom in svet 1904, str. 422-426. Keršič – Svetel, Marjeta. 2004. »Ali bomo Slovenci ohranili svoj edini narodni park – in kakšen bo?«. Ampak, marec 2004, str. 17-19. Konvencija Unesco o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Online, dosegljivo na: http://www.zkds.si/filelib/Katalog_27_11_10.pdf (12. 4.2012). Kordesch, Leopold. Erkärung der heutigen Bilderbeigabe (Für August), Carniolia VI, Laibach 1844, str. 248. Koritnik, Žiga. Jezero. Podnart: Klopotec, 2009. Korošec, Anja. K zgodovini gorjuškega fajfarstva, V: Bohinjski zgornik II 2012, str. 9398. Krušič et. al. Bohinj, V: Slovenija, turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 63-74. Kunaver, Jurij. Bohinj kot pokrajina ledeniškega reliefa, V: Bohinjski zbornik II, 2012, str. 8-22. Lovrenčak, Franc. Pedo in vegetacijske značilnosti Gorenjske. V: Zbornik Gorenjska. Kranj, 1987. str. 120- 129. Makarovič, Marija. Posli v Bohinju, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 106-115. Makarovič, Marija. Kmečka noša v Bohinju. On-line. Dosegljivo na: http://www.etnomuzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_46_makarovic_kmecka.pdf (7. 7. 2012) Markelj Jensko, Marija. Rodarjeva delavnica smuči in sank, V: Bohinjski zgornik II 2012, str. 79-84. Mencinger, Janez: Moja hoja na Triglav, Ljubljana, 1977. Mencinger, Borut. Naravni parki Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Mihelič, Tine. Julijske Alpe: planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore. Ljubljana: Sidarta, 1995. Novak, Anka: Življenje in delo planšarjev v bohinjskih gorah, Glasnik SED, 1989, 29:121150. Novak, Anka. Planinsko sirarstvo, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 73-84. Novak, Anka. Začetki turizma v Bohinju, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 178185. Novak, Franci. Bled in Bohinj. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d., 2007. Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, ICRO, Domžale, 2011. Omerzu, Stane in Klemen, Langus in Samo, Gardener in Dušan, Jesenšek in Stanislav, Gorenc. Bohinj. Ljubljana: Racoon, 2005. Orel, Boris. Piparstvo na Gorjušah v Bohinju – naša stara domača obrt. On line: www.etno-muzej.si/.../slovenski_etnograf_20_21_1951_orel_piparstvo (25. 5 2012). Perko et al.: Slovenija, pokrajine in ljudje. (1998). Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 69. Pilz, Ingrid. Čudoviti svet Julijskih Alp. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1993. Planina, France. Slovenija in njeni kraji. Ljubljana: Prešernova družba, 1964. 174


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

• •

• • • • • • • • • • • • • • • • •

Plut, Dušan. Geografija vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2000, 281 str. Pošta Slovenije, Reprodukcija akvarela Franza Kurza zum Thurn und Goldenstein http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&biw=1600&bih=815&tbm=isch&tbnid =HQnnQysexeEVtM:&imgrefurl=http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/7624/Ljudskenose%3Fnodeid%3D534&docid=nNbTcT1b4PSTCM&imgurl=http://www.posta.si/conten timage_18587_280_0.jpg&w=280&h=380&ei=o777T_ntKsXHsgb4_vWZBQ&zoom=1 (9. 7. 2012) Pravi bohinjski žganci, V: Gorenjski glas, on-line, dosegljivo na: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=18682 (4. 4. 2012) Presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja na Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, Dodatek k okoljskemu poročilu – 1. Faza. ICRO in LUTRA, november 2011. Projekt Umirjanje prometa v Julijskih Alpah, CIPRA Slovenije, Mlekuž Consulting, projektna skupina Vida Černe (vodja; Občina Kranjska Gora), mag. Cecilija Ostan (Občina Bovec), Klemen Langus (Občina Bohinj), 2009. Prometna študija Bohinja, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Ljubljana, 2010. Rozman, Ksenija. Cerkveni spomeniki v Bohinju, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 145-146. Serajnik, Mišo. Bohinjski muharji, V: Bohinjski zbornik, Radovljica 1987, str. 85-91. Skoberne, Peter. Bohinjski šopek, V: Bohinjski zbornik II, Bohinj 2012, str. 23-27. Slovenski veliki leksikon, št. 10, str. 1890. Sava. Stele, France. Triglav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Stopar, Ivan. Kranjske noše – Goldsteinove upodobitve. Ljubljana: Arterika, 1993, str. 84-85. Občine v številkah, SURS, 2009, on-line, dosegljivo na: (http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&id=8) Triglavski narodni park, vir: http://www.tnp.si/razumeti/C65/ (10. 7. 2012). Trontelj, Mira. Podnebje od Bohinja do Bleda. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod republike Slovenije, 1995, 63 str. Vidic, Marko. Gorenjska. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994. Zgodovina žičnic, dosegljivo na: https://sites.google.com/site/zicnicesi/zgodovina-zicnic (7. 7. 2012). ZKDS Kulturna dediščina – gospodarsko znanje, on line: http://www.zkds.si/filelib/Katalog_27_11_10.pdf (4. 4. 2012) Žičnice.si - Zgodovina žičnic, on-line, dosegljivo na: https://sites.google.com/site/zicnicesi/zgodovina-zicnic (7. 7. 2012). Žontar, Majda. Gospodarski in družbeni razvoj Bohinja v drugi polovici 18. in v prvi polovici 19. stoletja, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 61-67. Žujo, Jasmina in Gregor Danev. Uporaba metod za vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območjih narave. V: Varstvo narave 24, 2010, str. 65-84.

175


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGE

Priloga 1 Priloga 2 Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga

3 4 5 6 7 8

Priloga 9 Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga Priloga

10 11 12 13 14 15 16 17 18

Priloga 19 Priloga 20

Cerkev Sv. Janeza Krstnika Pripovedka o ribah z zlatim trebuhom – Jezerski Zlatovščici in Pripovedka o Zlatorogu, zapriseženem varuhu gorske narave Ženska in moška kmečka noša v Bohinju na prelomu 19. v 20. stol. Vojne vihre I. in II. sv. vojne Železo v Bohinju Začetki organiziranega turizma v Bohinju 1907 - 1914 Misli Janeza Bizjaka o novi turisitčni podobi Bohinja iz leta 1987 Finančni podatki gospodarskih družb po dejavnostih, Bohinj 20082009 Finanči podatki samostojnih podjetnikov po dejavnostih, Bohinj 2008-2009 Analiza udejanjanja predvidenih projektov iz PRTOB 2006-2013 Hoteli in hotelom podobni nastanitveni obrati v Bohinju Penzioni in gostišča v Bohinju Planinske koče v Bohinju Seznam prehrambenih obratov v Bohinju Restavracije v Bohinju Gostilne v Bohinju Okrepčevalnice in bari v Bohinju Vrste nastanitvenih kapacitet (stalna ležišča) v Bohinju in njihova zasedenost v obdobju 2007 do 2011 po podatkih Turizem Bohinj in po podatkih SURS Prihodki in prenočitve v Bohinju v letu 2011 11 najpomembnejših mednarodnih trgov 2005-2011

177 178 180 182 183 184 190 191 192 193 195 197 200 201 203 206 207 210

211 213

176


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 1 Cerkev sv. Janeza Krstnika Cerkev sv. Janeza Krstnika385 je največji kulturni spomenik v Bohinju. Skupaj z mostom in značilnim pogledom na Bohinjsko jezero je postala simbol Bohinja. Kljub temu, da se cerkev v virih prvič omenja šele 1464, lahko iz fresk na južni zunanji in severni notranji steni sklepamo, da je že okrog 1300 na tem mestu stala romarska cerkev. V sredini 15. stoletja je bila cerkev gotizirana. Zgradili so gotski prezbiterij, nekaj let kasneje pa so jo obokali z zvezdastim obokom. Zanimiva sta dva sklepnika. Prvi predstavlja Krst v Jordanu, drugi pa glavo Janeza Krstnika. V 16. stoletju je cerkev dobila cerkveno lopo, v 17. stoletju so prizidali zakristijo, nazadnje pa v 18. stoletju še cerkveni zvonik z značilno čebulasto obliko. Pokopališki zid, pokopališka kapela za cerkvijo in streha cerkve ter zvonika so kriti s skodlami. Cerkev je v notranjosti bogato poslikana s freskami. Poslikava cerkve se je vršila med 14. in 17. stoletjem Freske nam prikazujejo zgodbo sv. Janeza Krstnika, svetnike in druge biblijske prizore. Posebej zanimiv je prezbiterij in notranji del slavoloka. Slikar je namreč zaradi teh fresk dobil ime Mojster bohinjskega prezbiterija. Sistem poslikave je eden zgodnejših primerov t.i. kranjskega prezbiterija. V spodnjem pasu so pojoči angeli, ki držijo zaveso. Nekateri med njimi imajo golšo, kar je bila v tistem času v Bohinju pogosta bolezen. Sledi pas mučencev, nato so pod stebri cerkve naslikani apostoli. Pod obokom sta prizora iz življenja sv. Janeza Evangelista in Marija, zavetnica s plaščem. Na slavoloku so prizori iz Oznanjenja, Kajn in Abel ter boj sv. Jurija z zmajem, na oboku pa angeli z napisnimi trakovi in simboli evangelistov ter sklepnik s Kristusovo glavo. V 16. stoletju sta Mojster Jakobove legende in Jernej iz Loke še dopolnila poslikavo cerkve. Od srednjeveške opreme cerkve se je ohranil del gotskega oltarja s kipom Janeza Krstnika in glava Janeza Krstnika, nastala okrog leta 1380; danes se nahajata v Narodni galeriji v Ljubljani. Ostala oprema (glavni in oba stranska oltarja) je nastala v 17. Stoletju. Lesen pevski kor z ograjo, rezljano v stilu ograje »ganka« kmečke alpske hiše, je prav tako iz 17. stoletja. Cerkev ima freske tudi na zunanjih stenah. Glavna fasada je vsa poslikana, vendar so freske danes komaj še vidne. Nekatere freske prikazujejo prizore iz življenja Janeza Krstnika, pas dopasnih kmetov ter ribiča v pogovoru, ki držita sak in ribiško palico. Posebej zanimiva je južna zunanjost cerkve, kjer je v različnih plasteh in obdobjih naslikan sv. Krištof, ki ga najdemo tudi na nekaterih drugih bohinjskih cerkvah. Bil je priljubljen svetnik, zavetnik furmanov, danes voznikov. Ljudje so verjeli, da bodo imeli srečen dan, če bodo zjutraj uzrli podobo sv. Krištofa. Prva njegova upodobitev je nastala že okrog leta 1300 in je danes zelo slabo vidna. Zraven njega vidimo skrivnostnega moža s koničasto kapo in tesarskim orodjem. Čez to prvo plast so okrog 1400 naslikali naslednjega sv. Krištofa v nadnaravni velikosti. Tretji sv. Krištof je nastal v prvi polovici 16. stoletja, četrtega pa je konec 19. stoletja naslikal Matija Koželj.

385

Omerzu et al.: Bohinj. 2005, str. 57.

177


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 2

Pripovedka o ribah z zlatim trebuhom – Jezerski Zlatovščici Dolga leta so v globinah Bohinjskega jezera živele neugledne ribe, ki jih je zaničeval celo najbolj zavaljen in len krap, ki je od časa do časa zašel v čisto jezersko vodo. Čez Evropo je zavela vihra druge svetovne vojne, ki se je dotaknila tudi tega najbolj posvečenega kotička na zemlji. Raja pod Triglavom - Zlatorogovega kraljestva. Mlad nemški vojak je vsak dan hrepeneče opazoval lepoto, ki mu jo je ponujala narava v tem prečudovitem bohinjskem kotu. Nemirno gladino jezera, ki je v svojih globinah utapljala gore nad seboj. Prečudovite igre sonca in razlite barve neponovljivih sončnih zahodov. Pri vsem tem pa se ni mogel ločiti od misli na dom in svojo drago, od katere ga je ločila kruta usoda vojne. Ko je tako vsak večer hodil ob jezeru, se je nekega dne zgodilo. Nad gladino je zavel čuden piš vetra, voda je zavalovala, naslednji trenutek pa se je spet vse pomirilo. Ob obali je zagledal deklice, katerih obrazi so žareli v nenavadnem siju in iz njihovih oči je sevala toplota, ki se ji ni bilo moč upreti. Toda oblekice, ki so jih nosile, so bile razcapane in neugledne. Hotel se jim je približati, vendar je spet zavel veter, voda je zavalovala in že so izginile. Vrnil se je drugi dan ob istem času in upal, da jih bo spet videl. Bile so tam. Tokrat niso pobegnile, ko se jim je približal. Takoj se je v njegovem srcu zganilo. Njihova lepota ga je popolnoma prevzela. Deklice so mu zaupale in se pogovarjele z njim. Skrivnost pa mu bodo razkrile le, če vsaki prinese po en zlatnik. Nemški vojak jim je ustregel. Vzel je nekaj zlatnikov iz vojnega plena. Prinesel jim jih je. Vsaki je dal po en zlatnik. Potem so mu povedale: "Smo sirote, ki nas je uboštvo pahnilo na rob obupa. Svoj mir smo poiskale v vodah tega jezera. Zdaj živimo naprej kot ribe, na dnu jezera. Neugledne smo zaradi svoje siromašnosti, naša barva je neopazna. Zdaj si nam prinesel starega zlata, s katerim bomo postale bogatejše in vsi nas bodo spoštovali. Toda to zlato je ukradeno, ne pripada tebi. Zato boš kaznovan! Šel boš z nami v naše kraljestvo, od koder ni poti nazaj. Nekdo pač mora povrniti zlo s svojim trpljenjem. Nikoli več ne boš videl svoje drage, tvoja usoda je na dnu jezera, ki si ga občudoval, se zaljubil vanj in te je prevzelo tako močno, da si postal del njega.« Zavel je veter, gladina je zavalovala. Na obali ni bilo ničesar več. Izginile so deklice, z njimi vojak. Neugledne ribe na dnu jezera so postale z zlatom bogate. Njihovi trebuščki so se zableščali v barvi starega zlata. Ker pa je bilo zlato ukradeno v vojni, je tudi njih doletela kazen. Ljudje so jih opazili, jih začeli loviti in jesti. Zaradi barve pa so jih poimenovali zlatovčice. (http://www.bohinj.si/alpinum/jezero/zlatovcica_si.html; 4. 4. 2012)

Pripovedka o Zlatorogu, zapriseženem varuhu gorske narave V Jezerski dolini in skalni Komni so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki dolini, so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s plazovi, nalivi ali točo. Te bele žene pa so imele bele koze, ki so se pasle na steni, ki pada strmo v Soško dolino. Koze je pasel neranljiv Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu triglavska roža. Po zaužitju tega zelišča, je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro Bogatin, ki jih čuva stoglavi zmaj. Nekoč je ob cesti v Trbiž, kjer se stekata Soča in Koritnica, stala krčma. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega lovca, ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu, da je poznal vse bogastvo gora, ji nikoli ni prinesel darila, niti triglavske rože ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno ogrlico. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od Bogatina. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme pečine. Tam sta našla najlepše triglavske rože, med njimi tudi planike, iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil lovca preko pečine. Njegovo truplo je drugo pomlad priplavalo pred krčmo, v rokah pa je držal šopek triglavskih rož. Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito melišče, saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog slovenski narodni mit in ob Triglavu simbol naših gora. (D. Kunaver (1997). Zlatorog (ilustrirala Mojca Cerjak). Ljubljana: SIDARTA)

178


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Leta 1868 je pripovedko o Zlatorogu kot prvi objavil Karel Dežman (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku Laibacher Zeitung. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika Rudolfa Baumbacha, ki jo je prelil v verze in jo objavil leta 1877. Anton Funtek je leta 1886 pesnitev prevedel v slovenščino.

179


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 3 Tabela: Ženska kmečka noša v Bohinju na prelomu 19. v 20. stol. Tako oblačijo Bohinjke386 nošo starešjega kroja, t.j. krilo z modrcem, rokavce, predpasnik, zavijačko – splošneje pa že rute – še proti koncu 19. stoletja. Najkasneje že na začetku 20. stoletja pa začenja veljati tovrstno oblačenje za staromodnejše in je namenjeno predvsem delavnikom. Tedaj oblačijo ženske za delo okoli doma in na polju iz doma tkanega in pri Ferberju na Bistrici barvanega platna krila na »hodnične cikle«, modre in črne barve, segajoče do gležnjev, ter platnene rokavce »vošpeklje, jošpekle«. Le revnejše nosijo proti koncu 19. stoletja enako barvana, hodnična krila, največkrat okrašena s črnimi, okoli 3 cm širokimi trakovi, tudi ob nedeljah. Premožnejše pa imajo krila na modre, „mezelanke" krojene večinoma iz temnordečega ali črnega mezlana (blago, tkano iz lanene in volnene niti), za zimske dni pa na splošno iz črnega, rjavega ali temnordečega, pa tudi temnomodrega, največkrat volnenega blaga, „špange-leta", kjer so krila, tako kot v sredini 19. stoletja še vedno krojena „na kline", po vsej dolžini krila položene gube, ki jih pred shranjevanjem skrbno zložijo drugo ob drugo in tesno povežejo s trakom. V obdobju pred prvo svetovno vojno nosijo predvsem mlajše ženske še vedno krila, krojena na modre, iz raznobarvnih vzorčastih, predvsem bombažnih tkanin, kjer pa izgine bogato gubanje v pasu in po dolžini krila. Predvsem pa so tako krojene obleke priljubljeno oblačilo planšaric še po drugi svetovni vojni. Za pražnje dni pa nosijo tudi Bohinjke že pred prvo vojno dolga, na pas krojena krila, s priležnimi bluzami in jopami, dokler jih med vojnama ne zamenjajo obleke, krojene scela. Tudi dolžina krila se tedaj pomakne vsaj do sredine meč in še više. Le še posamezne starejše ženske — podatek velja za naselja v Zgornji dolini — pa oblačijo mezlanasta ali volnena krila z modrcem še prva leta po drugi svetovni vojni, predvsem ob večjih praznikih, t j . ob veliki noči, božiču, binkoštih in na telovo, nekatere tudi ob navadnih nedeljah. … K noši starejšega kroja obuvajo ženske proti kncu 19. stoletja bele lanane, bombažne ali kratke, doma pletene volnene nogavice, »žoke«; ob nedeljah tudi vzorčaste pletene »s knofki«. Pri starejših vaščankah se je dolgo ohranila navada, da so k daljšim nogavicam, »štumfom«, ob hladnejših dneh obuvale še kratke volnene »žoke«. Med obuvali so mimo pražnjih črnih nizkih pa tudi visokih in oprijetih čevljev še pred zadnjo vojno v navadi coklje, ki so jih prinašali z Gorjuš, pri starejših ženskah pa še zdaj usnjeni natikači, „potonfelni", ki jih nosijo po hišah z Ljubnega. Pri splošnem pregledu bohinjske ženske noše kaže omeniti še tako imenovani „dendl", ki se podobno kot na ostalem, predvsem alpskem območju Slovenije, začenja uveljavljati po prvi svetovni vojni in ga sestavljajo navadno vzorčasto, rdeče, modro in zeleno krilo z modrcem, pri premožnejših krojeno iz črnega žameta, beli rokavci, predpasnik do pasu, enobarven ali vzorčast, in bele bombažne nogavice ter visoki ali nizki čevlji. Čeprav je v osnovnih krojnih potezan „dendI" podoben starejši bohinjski noši, pa nima z njo ničesar skupnega. Velja za izrazito modno oblačilo, ki so ga večinoma nosila le dekleta ob nedeljskih popoldnevih, ali pa grabljice „grabljajce", v rovtih. In nazadnje pomenijo tudi v Bohinju gornje hlače v ženski noši najprej izrazito modno muho mlajših žensk, danes pa so npr. kavbojke splošna noša mladih Bohinjk, predvsem tistih, ki hodijo v šolo ali pa so zaposlene.

Tabela: Moška kmečka noša v Bohinju na prelomu 19. v 20. stoletje V obravnavanem obdobju se je spreminjala tudi moška noša387. Irhaste hlače, „irhojce na poh", ki so v drugi polovici 19. stoletja še splošno v navadi, nosijo že pred prvo svetovno vojno in tudi še pozneje le posamezni starejši možakarji, bodisi ob delavnikih pa tudi ob nedeljah. Nedeljske, pražnje irhaste hlače so tudi v Bohinju okrašene z okrasnimi šivi in s cofi ob hlačnih razporkih. Predvsem delovne hlače imajo na eni strani tudi žepek, „štalet", za shranjevanje nožiča. Mimo irhastih hlač nosijo Bohinjci že proti koncu 19. stoletja tudi dolge „raševnate hvače", krojene iz črno ali sivo barvane raševine, „rašojne", tkane iz lanene in volnene niti. Predvsem poleti nosijo za delo tudi črno barvane platnene hlače, za nedeljo pa že iz kupljenega blaga. K irhastim ali pa dolgim hlačam oblačijo še vse do prve svetovne vojne ob delavnikih platneno srajco, nedeljske srajce pa so krojene iz bele kotenine. Tudi Bohinjci nosijo ob nedeljah k srajcam naprsnike, „golfivce". Ob koncu stoletja so še vedno upoštevani pražnji rožasti, pa tudi enobarvni zeleni, črni in rdeče žametni telovniki, z večjim ali manjšim številom kovinskih gumbov, „pasjo procesijo". Čez telovnik pa oblačijo ob hladnejših dneh v vsem obravnavanem času temnejše suknene suknjiče, „pruštahe". K irhastim hlačam obuvajo škornje z zavihami, predvsem v zimskem času in ob hladnejših dneh. Kot drugod po

386

387

Vir: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_46_makarovic_kmecka.pdf (7. 7. 2012). Vir: http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_46_makarovic_kmecka.pdf (7. 7. 2012).

180


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Sloveniji so že po prvi svetovno vojni za nedelje v modi čevlji z elastiko, „štafletni čevlji", in čevlji „rinčohi" na vezalke, „trakove". Okoli doma, za v hlev in na planinah pa hodijo v coklah vse do zadnje vojne, nekateri tudi še zdaj. V škornje in čevlje obuvajo največkrat doma pletene, bele volnene nogavice. Po vsej verjetnosti začno v drugi polovici prejšnjega stoletja oblačiti pod irhaste hlače tudi že platnene spodnje hlače. Po prvi svetovni vojni zaidejo tudi v bohinjsko nošo nadkolenske, t j . kratke irhaste hlače z značilnimi vezenimi naramnicami, „vautrami", ki jih največkrat z vezenimi planikami, „triglavkami", krasijo domače vezilje. Oblačijo jih predvsem neporočeni fantje ob nedeljah, na nabor in druge slovesne priložnosti. K navedenih hlačam večinoma obuvajo zelene nogavice s ,,pucini", ki jih prav tako pletejo ženske v vasi. Na splošno oblačijo, podobno kot drugod na Gorenjskem, kot že omenjeno, dolge spodnje hlače, s še vedno priljubljenim telovnikom, na katerega si najprej premožnejši kmetje, potem pa tudi vsi tisti, ki so bili sezonsko ali stalno zaposleni, pripenjajo ure z bolj ali manj bogatimi verižicami, „ketncami". Vsaj do druge svetovne vojne je klobuk splošno pokrivalo Bohinjcev, že v letih po drugi vojni, predvsem pa v zadnjih letih, pa postaja klobuk čedalje bolj pokrivalo starejših možakarjev, ki ga za poletne dni, tako kot v preteklosti, zamenja slamnik. Ko na prehodu v 20. stoletje le še posamezni starejši možakarji oblačijo ob zimskih dneh kožuhe, drugi splošneje nosijo daljše suknjiče in šele po drugi svetovni vojni tudi suknje, seveda le za k maši ali kadar gredo po drugih opravkih, ker bi jih sicer ovirale pri delu. Se med vojnama so delovno opravljeni Bohinjci nosili modre predpasnike, zdaj jih pripasujejo le še obrtniki, predvsem kovači in čevljarji.

181


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 4 Vojne vihre I. in II. sv. vojne388 Leta 1914 je bil v Sarajevu ubit prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je manj kot 10 let pred tem slovesno odprl bohinjski predor, kar je povzročilo skokovit razvoj Bohinja, še predvsem turizma. Njegova smrt in s tem začetek prve svetovne vojne, je razvoj turizma popolnoma zaustavila. Prava vojna se je za Bohinjce začela leta 1915, ko je Italija vstopila v vojno na strani antantnih sil in se je odprla krvava soška fronta. Železnica, ki je še pred kratkim pomenila okno v svet, je spremenila svojo vlogo. Turiste so zamenjali vojaki in vojaški material. Bohinj je postal del ožjega etapnega območja, zaradi oddaljenosti od fronte in bližine železnice pa zbirališče vojakov in materiala za fronto med Batognico in Mrzlim vrhom v Krnskem pogorju. Za oskrbo fronte so izdelali oskrbovalni sistem. Material in vojaki so prihajali po železnici v Bohinjsko Bistrico. Od tam je ozkotirna železnica od leta 1915 vodila do Ukanca. Sprva so vagone vlekli s konjsko vprego (Pferdefeldbahn). Za zadovoljivo oskrbo fronte so leta 1917 progo elektrificirali, za kar so zgradili elektrarno (Feldkraftwerk Save Ursprung). Od končne postaje ozkotirne železnice so material s konji in nosači tovorili preko Komne do Bogatinskega sedla. Ker je bilo tovorjenje s konji premalo učinkovito, so jeseni 1915 zgradili sistem žičnic in ga leta 1916 podaljšali. Tako so lahko ves material pripeljali do neposrednega zaledja bojišča na Krnu in Mrzlem studencu. Glavna delovna sila v zaledju so bili vojaški ujetniki, predvsem ruski vojaki. Med Bohinjsko Bistrico in krnskim bojiščem je v času trajanja fronte nastalo več barakarskih naselij, imenovanih lagerji. To so bili hlevi, skladišča, počivališča, urad vojne pošte, različne delavnice, kuhinje, pekarne itd. V Bohinju sta v tem času delovali dve bolnici v Bohinjski Bistrici in tretja na Planini na Kraju. V Bohinju so bila tri vojaška pokopališča. Do danes sta se ohranili dve, v Ukancu in na Rebru v Bohinjski Bistrici. Skupaj je na obeh pokopanih več kot 500 vojakov. Vojna je pretrgala turistični razvoj Bohinja. Kljub vsemu pa je civilnemu prebivalstvu prinesla tudi nekaj gospodarskih ugodnosti. V tem času so namreč cvetele gostilne, hoteli in trgovine. Vojska je pokupila ves les. Ženske so dobile zaposlitev v vojaških pralnicah. Družine vpoklicanih so dobile podporo. Bohinj je dobil elektriko, zgrajene so bile ceste in poti. Po prebitju soške fronte se je fronta premaknila na Piavo. Razmere v Bohinju so se spremenile in se do konca vojne počasi umirile. Italija je po vojni v skladu z rapalsko pogodbo dobila Primorsko. Meja med kraljevino SHS in Italijo je potekala po južnih bohinjskih gorah. V Bohinj so se naselili cariniki, graničarji in žandarji. Turistični promet je močno upadel, saj ni bilo več primorskih gostov. Turizem se je po vojni preselil k Bohinjskemu jezeru. Obdobje med vojnama je zaznamovalo predvsem delovanje na športnem področju. Že leta 1921 so priredili prve tekme v smučarskih tekih in skokih na mali skakalnici v Bohinjski Bistrici, kjer je bil postavljen prvi državni rekord – 9 metrov. Nastala so nova društva, npr. Prometno in olepševalno društvo za notranji Bohinj, ustanovljeno leta 1925; v okviru teh društev se je Bohinj razvijal predvsem v zimsko smučarsko središče. Tudi Turistovski klub Skala, ustanovljen leta 1920 v Ljubljani, si je prizadeval za pospeševanje zimskega turizma in alpinistike. Ob pomoči domačina Tomaža Godca so zgradili Skalaški dom na Voglu in Komni. Ob njegovih prizadevanjih je bil konec dvajsetih let 20. stol. ustanovljen tudi Smučarski klub Bohinj, v okviru katerega so organizirali več tekem. Po načrtih Norvežana Hansena je bila na Poljah postavljena 50 metrska skakalnica. Obdobje do druge svetovne vojne je kazalo pozitivne predznake razvoja. Bohinj se je razvijal v smeri zimskega športnega središča. Konec koncev so se tekmovanja v skokih začela prav v Bohinju. A zgodilo se je tisto najhujše. Tako kot nekaj desetletij prej je razvoj kruto pretrgala vojna. Tudi Bohinj se je znašel v vrtincu dogajanj, ki so pretresli in še enkrat spremenili razmere. Tudi Bohinjci so se pridružili uporu in občutili moč tako imenovane socialne revolucije. 388

Omerzu et al., 2005, str. 49, Bohinj. 182


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 5 Železo in Bohinj Bohinjska kotlina je bila poseljena že v starejši železni dobi, saj najstarejša arheološka najdišča datirajo v 7. stoletje pr. n. št.389. Nedaleč od Bohinjske Bistrice so pri legendarnem Ajdovskem gradcu odkrili devet objektov, povezanih s taljenjem in obdelovanjem železa. Tudi kupi žlindre med Ajdovskim gradcem in Jelovico pričajo o živahni železarski dejavnosti že v predrimski dobi. Območje Bohinja je bilo v 1. stoletju pr. n. št. vključeno v Noriško kraljestvo, ki je pozneje kot rimska provinca Norik slovela po odličnih obdelovalcih železa. Pomembne zaloge železove rude na bližnji Jelovici so privabljale rudarje in pridelovalce železa skupaj z njihovimi družinami tudi v kasnejših obdobjih zgodovine. Železo je poleg živinoreje in gozdarstvo dajalo dodatno moč gospodarskemu razvoju krajev v Bohinjski kotlini. Slovenski predniki so se tod naselili v 7. in 8. stoletju, kar potrjujejo najdena grobišča pri Srednji vasi, Bohinjski Bistrici in v Žlanu. Ko je bil Bohinj leta 1070 prvič omenjen v zgodovinskih virih so njegovi prebivalci že izgubljali samostojnost in se podrejali fevdalnim gospodom. Fevdalci so v 13. stoletju tudi tu naseljevali koloniste iz nemških dežel, tako kot na pobočjih nad Selško dolino na drugi strani. Na to obdobje nas opominja tudi ime vasi Nemški Rovt visoko nad Bohinjsko Bistrico, ki s cerkvijo, posvečeno sv. Ahaciju in sv. Barbari, izpričuje, da je bila to nekoč rudarska naselbina. Ortenburžani, znana fevdalna rodbina na Kranjskem, so v 14. stoletju v okolici Bohinja pričeli razvijati fužinarstvo. Železovo rudo v obliki bobovca so kopali na planotah nad Bohinjem, na Pokljuki in Jelovici pa so oglarji žgali oglje za njeno taljenje. V Bohinjski Bistrici je Maulner leta 1549 postavil fužine, ki jih je sredi 18. stoletja odkupila družina Zois. Večino letne proizvodnje surovega železa so porabili za izdelavo žebljev, ki so jih večinoma prodajali v Italijo. Vdova Karla Zoisa je fužine, ki so zaradi zastarele proizvodnje postale nedonosne, leta 1868 prodala Kranjski industrijski družbi. Ta je proizvodnjo prenesla na Jesenice, kjer je leta 1891 ugasnila zadnja talilna peč.

389

Omerzu et al.: Bohinj, 2005, 25.

183


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 6 Začetki organiziranega turizma v Bohinju 1907 – 1914390 Čas pred odprtjem Bohinjske železnice Tujski promet, kot so takrat imenovali turizem, se je v Bohinju začel razvijati ob koncu 19. stoletja. Bohinj je bil v monarhiji znan zaradi naravnih lepot, vendar je bil prometno zelo odmaknjen. Najbližja železniška postaja je bila Lesce-Bled na progi Ljubljana - Trbiž, ki so jo zgradili 1870. leta. Iz Lesc so v Bohinj vozile konjske vprege - izvoščki, tedaj znani izključno pod imenom fijakarji in poštni vozovi. K začetkom organiziranega turizma v Bohinju, predvsem planinstva, prištevamo društvo Triglavski prijatelj, ki so ga ustanovili v Srednji vasi leta 1872. Turistično društvo Bohinj šteje leto 1896 za leto svojega nastanka, vendar o tem nisem našel pisnih virov. Verjetno bo držala domneva, da je pri Bohinjskem jezeru takrat delovala neformalna turistična skupnost. Prvi bohinjski hotel se je sprva imenoval Touristen Hotel, kasneje Hotel Sveti Janez - Hotel St. Johann. Leta 1887 ga je ob Bohinjskem jezeru zgradila Kranjska industrijska družba KID. Namenjen je bil oddihu njenih uradnikov in zunanjim gostom. Tam je bil nastanjen tudi gozdar družbe. Leta 1900 so hotel popravili in oddali za 10 let v najem avstrijskima Nemkama Gusti von Loos in Fritzi Stöhr. V hotelu je deloval poštni urad. Postal je znan širom monarhije, o čemer pričajo njegovi imenitni gostje. Pri Stöhrovi je več kot deset let domoval njen bratranec, slikar, pesnik in glasbenik Ernst Stöhr, ki ga v Sloveniji malo poznamo. Velja za enega od ustanoviteljev umetniške smeri secesije. V Bohinju je ustvaril številne slikarske umetnine, ki pa jih prav tako ne poznamo.

Obdobje po odprtju Bohinjske proge Nova železnica, ki je pričela obratovati leta 1906, je Bohinju prinesla gospodarske možnosti, ki so bile po propadu železarne nadvse dobrodošle. Največja pridobitev je bil prav tujski promet. "In milo se stori človeku, ko pomisli, da zgradijo gotovo tukaj v teku malo let razna letovišča in hotele, da pride „kultura", da zašumi v tej samoti in tišini hrup in završi mestno življenje..." Tako je napisal inž. Maks Klodič, ki je sodeloval pri gradnji železniške proge.

Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem - Ljubljana in njen pomen za turistični razvoj Bohinja Za deželo Kranjsko so leta 1905 ustanovili Deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem - Ljubljana. Za najpomembnejše turistične kraje Kranjske so tedaj veljali Bled, Bohinj in Postojna. Odbornik Deželne zveze je bil tudi bistriški župnik gospod Ivan Piber. Februarja 1907 je v Ljubljani potekal prvi občni zbor zveze. Med člani zasledimo tudi dva Bohinjca, in sicer trgovca Mija Grobotka in gostilničarja Jožeta Rauhekarja. Ljubljanski mestni inženir Ciril Metod Koch je na zahtevo radovljiškega okrajnega glavarja pl. Detele in županstva v Bohinjski Bistrici izdelal regulacijski načrt Bohinjskega jezera - prvi urbanistični načrt v Bohinju. Leta 1908 je začela Deželna zveza ob podpori nekaterih domačinov organizirati letni in zimski šport v Bohinju, posebej z gradnjo kopališča Danica in sankališča Belvedere, kar bomo opisali posebej. Veliko in blagodejno naklonjenost Bohinju je izkazoval najbolj prodorni član vodstva zveze, dr. Valentin Krisper, ki velja za očeta slovenskega turizma. Turistični razvoj Bohinja so spremljali tudi najvišji državni voditelji - ministrski predsednik baron Beck, minister za javna dela Ritt in drugi pomembni gospodje, ki so prišli na obisk ali na počitnice. Zveza je veliko naredila za Bohinj tudi na turistično propagandnem področju. Zaradi velikih vlaganj na območju Bohinjske Bistrice je celo zašla v finančne težave. Blejcem ni bilo po godu dejstvo, da so dajali prednost Bohinju. Na hrupnem občnem zboru 1911. so protestirali. Dr. Krisper se je umaknil. Po letu 1912 je dežela ponovno podprla bohinjski turizem z uvedbo omnibusa (avtobusa). Do začetka prve svetovne vojne se je obisk turistov vsako leto povečeval. Smrtni udarec je tujski promet doživel s prvo svetovno vojno, posebej po italijanski vojni napovedi, ko je postala cela Kranjska del notranjega bojnega območja.

Novi hoteli v Bohinju Z otvoritvijo Bohinjske železnice se je pojavila potreba po velikem hotelu, ki bi predstavljal središče tujskega prometa v Bohinju. Deželna zveza je od železniškega ministrstva odkupila hotel, ki so ga v 390

Tomaž Budkovič, on-line, dosegljivo na: http://www.bohinj.si/index.php?catID=31745&pID=5112 184


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

času gradnje predora postavili za uradnike, in zgradbe podjetja Ceconi v neposredni bližini. Hotel je dobil ime Triglav. Jeseni 1909 je bila ustanovljena Hotelska delniška družba Triglav. Družba ni zaživela in je bila od 29. aprila 1912 v stečaju. Hotel je kupil Tritenwein. Poleg Grand hotela Triglav se je kmalu po odprtju železnice pojavila še vrsta novih hotelov. V letu 1907 so omenjeni sledeči: Bistrica, Rodica, Mencinger (gostilna Bec), Ažman in Markež v Bohinjski Bistrici ter hotela sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. V malem vodniku iz leta 1910 se v Bistrici pojavita še dva - Turist in Pošta, pri jezeru pa hospic sv. Duh in Vila Prosenc. Leta 1907 je bilo v Bohinjski Bistrici 7 gostiln, v preostalem Bohinju pa še 16. Zasebne sobe so oddajali v Bohinjski Bistrici pri 12 hišah, v preostalem Bohinju pa še pri 9.

Ustanovitev Društva za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednjo vas Za razvoj bohinjskega turizma je bilo izjemno pomembno leto 1907. Dne 17. februarja 1907 so v Bohinjski Bistrici ustanovili Društvo za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednjo vas. Predsednik je bil nadučitelj Martin Humek, ustanovni ud pa župnik gospod Ivan Piber. Med člani najdemo večino bohinjskih gostilničarjev, hotelirjev in trgovcev. Društvo je štelo 60 članov, dr. Valentin Krisper pa je z njim najtesneje sodeloval. Društvo se je takoj včlanilo v Deželno zvezo za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. V prvem letu obstoja je bilo izredno dejavno pri urejanju kraja in turistični reklami. Že v ustanovnem letu 1907 je izdalo ilustriran prospekt v slovenščini, nemščini in italijanščini. V njem so bili predvsem praktični napotki turistom ter pregleden zemljevid Bohinja. Napisal ga je župnik gospod Piber. Verjetno je to prvi samostojni turistični prospekt Bohinja. V Trstu je deloval posebni turistični zastopnik za Bohinj P. Christofidis. Po odhodu Martina Humka v Ljubljano je leta 1910 načelnik društva postal hotelir Ivan Markeš, ki ga je še pred začetkom prve svetovne vojne nasledil Ivan Mencinger (Bec).

Sliki: Prvi prospekt Bohinja: prva in druga stran

Kopališče in drsališče Danica Kopališče Danica je nastalo leta 1909 na pobudo Gašperja Budkoviča, Lovrenca Vojvode in Ivana Mencingerja (po domače Beca). Turistom, ki so prihajali z novo železnico na počitnice, so hoteli omogočiti več zabave. Pri Savi, ob mrtvem rečnem rokavu, je Lovrenc Vojvoda odstopil primeren travnik, ki je tvoril osrednje območje bodočega kopališkega parka. Že sredi julija 1909 je k projektu pristopila Deželna zveza z zelo prizadevnim dr. Valentinom Krisperjem. Slednji je kopališču dal tudi ime. Avgusta so postavili odprte in zaprte lope, nabavili so tudi kopalne čevlje in slamnike za izposojo. Na vhodu v kopališče so postavili vrata ter uvedli vstopnino 60 vinarjev s perilom in 40 vinarjev brez perila (kopalne obleke). Turisti so si lahko za denar izposodili tudi kopalne čevlje in slamnike. Konec avgusta sta prišla v Bohinj dr. Krisper in inž. Žižek, da bi ugotovila, kakšne so možnosti za nakup dodatnih parcel do Goričice, ter zaradi ureditve kopališča in pozimi drsališča. Dr. Krisper je izposloval državno subvencijo, od katere je Danici namenil 6.000 kron. V začetku novembra 1909 so od glavne ceste do Vojvodove parcele speljali široko pot, ki je še danes dovozna pot do Danice. Izkopali so dovodni kanal od Save do mrtvega rokava, kjer je bilo poleti kopališče. Hkrati so urejali tudi traso sankališča „Belvedere". Kopališče in kopališki park so dogradili leta 1910. V zimski sezoni so na istem prostoru uredili drsališče. Dr. Krisper je 1911. zaradi očitkov o protežiranju opustil svoje nesebično delovanje v dobro Bohinja. Njegovo mesto so zasedli novi, za Bohinj manj zavzeti ljudje. Spomladi 1912 je novo vodstvo Deželne zveze začelo urejati finančni položaj Danice. Ker formalni položaj Danice še vedno ni bil urejen, so iz Ljubljane poslali pravila za ustanovitev društva „Danica", društvo za poletne in zimske športne naprave v Bohinjski Bistrici - „Danica" - Verein für Sommer und Wintersportanlagen in Wocheiner Feistritz. Namen društva je bil ustanovitev in dopolnitev drsališča, kopališča in letoviškega parka „Danice" v Bohinjski Bistrici, prireditev veselic in zabav, ter ureditev zimskega športa vsake vrste, zlasti pa

185


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

sankanja na sankališču „Belvedere". Leta 1912 je ministrstvo javnih del z Dunaja odobrilo Danici 4.500 kron subvencij. Septembra 1912 je prišlo do ustanovnega občnega zbora društva Danica v gostilni Mencinger (pri Becu). Prisotni so bili G. Budkovič, I. Mencinger, L. Vojvoda, M. Piber, L. Štricelj in H. Lindtner. Predsednik je postal Lindtner, tajnik Štricelj, v odboru pa je kot edini predstavnik kraja sedel Matevž Piber. Danici so pripojili tudi sankališče Belvedere, ki je bilo sprva v oskrbi Društva za privabitev tujcev. Kopališče je delovalo do leta 1915. Ko se je začela vojna z Italijo, mu je veliko škode naredilo vojaštvo, ki je tu kopalo gramoz.

Sankališče Belvedere, drugi zimski športi Deželna zveza je stavila tudi na zimski turizem. Ocenila je, da so zanj najprikladnejše razmere v Bohinju, kjer so pričakovali zlasti dosti Tržačanov. Dunajska deželna zveza je posredovala pri obisku znanega sankaškega strokovnjaka dr. Rzihe. Ta je pomagal poiskati primerno traso, kjer so do sezone 1908/1909 zgradili sankališče Belvedere, ki ga je trasiral inž. Maks Prelovšek iz Ljubljane. Slovesno so ga odprli v začetku januarja 1909. Merilo je 2.100 m. Na sankališču so postavili tudi bife. Sankališče je prinašalo občasni zaslužek večjemu številu domačinov - od odraslih, ki so sankališče vzdrževali ali prevažali turiste kot fijakarji, do otrok, ki so turistom nosili sanke. Sanke si je bilo mogoče tudi izposoditi. Tako so v zimski sezoni 1909/10 našteli v sedmih nedeljah z lepim vremenom kar 2.000 obiskovalcev z juga. Vsako nedeljo jih je razveseljevala vojaška godba. V Bohinju tudi ni primanjkovalo terenov za smučanje - na Dobravi, Senožetih, Selu in na Strmah. V prospektu so leta 1910 omenjeni tudi smučarski tečaji. Dne 23. marca 1913 je v Bohinju potekala oficirska smučarska tekma. Naslednje leto je od 1. do 12. januarja potekal smučarski tečaj za športnike, lovce in gorske vodnike; dne 11. januarja so imeli tečajniki tekmo. Drsali so se po zamrznjenem bazenu kopališča Danica (ledena površina 2.400 kvadratnih metrov), kjer je bil tudi bife, in po zaledenelem Bohinjskem jezeru. Zelo so priporočali vožnjo na vprežnih saneh po zasneženem

Bohinju. Planinstvo V Bohinju je bilo leta 1872 ustanovljeno prvo slovensko planinsko društvo. Imenovalo se je Triglavski prijatelji. Istega leta so na mestu sedanje Planike zgradili majhno planinsko kočo Triglavski dom Triglavski tempelj. Društvo je vodil prizadevni srednjevaški kaplan Ivan Žan. Ko je bil kmalu po ustanovitvi društva prestavljen na drugo službeno mesto, je društvo usahnilo, z njim pa tudi velikopotezni turistični načrti. Leta 1874 so Nemci iz Kranjske ustanovili svojo sekcijo Nemškoavstrijskega planinskega društva (DuÖAV), ki je leta 1877 poleg Triglavskega doma zgradilo svojo Triglav-Hütte. Kasneje so v Bohinju zgradili še dve koči - pod vrhom Triglava Kočo Marije Terezije (Maria-Theresienhaus), pri Sedmerih jezerih pa Siebenseehütte. Kočo Marije Terezije - današnja Planika - so v sedanji podobi dogradili leta 1912. Na Ravenski planini pod Črno prstjo je imel Avstrijski turistovski klub (ÖTK) Malnerjevo kočo (Mallnerhütte). Leta 1894 je novoustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD) pod Črno prstjo postavilo svojo prvo planinsko kočo - Orožnovo kočo. Naslednje leto so zgradili Vodnikovo kočo na Velem polju, ki pa so jo leta 1908 prestavili na sedanje, višje mesto. Leta 1913 je SPD od Josipa Rauhekarja odkupilo hotel Zlatorog. Med slovenskim in nemškima planinskima društvoma je potekal boj za prevlado v slovenskih gorah. Naši dedje so se tujemu prodoru hitro in uspešno postavili po robu z gradnjo lastnih koč in z markiranjem ter označevanjem gorskih poti. Za vodenje po domačih gorah je bilo na razpolago 12 gorskih vodnikov SPD, od tega trije v Bohinjski Bistrici (Lorenc Logar, po domače Ozebek, Valentin Rozman, po domače Dolžan, Jože Ravnik, po domače Koder), eden v Stari Fužini (Lovro Jelar), po dva v Češnjici (Martin Langus, po domače Kovačič, Valentin Stare, po domače Močilnikov), eden v Srednji vasi (Anton Grm, po domače Mežnar). Bistriški vodniki so vodili turiste samo po bohinjskem pogorju. Nekateri Bohinjci so bili vodniki pri nemško - avstrijskem planinskem društvu.

Izboljšanje prometnih povezav zaradi turizma Pozimi 1909-1910 je tržaška direkcija državne železnice organizirala ob nedeljah in praznikih poseben športni vlak iz Trsta. Karte za vlak so prodajali po nižji ceni. Z vlakom je pogosto prišlo več kot 1.000 Tržačanov. Pojavili so se domači izvoščki (fijakarji). Na zahtevo Deželne zveze je radovljiško okrajno glavarstvo zahtevalo označitev voz s številkami in uvedbo fijakarske tarife. 186


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Zaradi večjega števila turistov je bilo treba popravljati ali na novo nadelati poti do turistično zanimivih krajev. Ministrstvo javnih del z Dunaja je z denarjem podprlo nadelavo poti k slapu Savice, ki jo je leta 1910 izvajal Jože Rauhekar. Prvi omnibus (tedanje ime za avtobus) za 10 potnikov je redno vozil v Bohinj že v času gradnje predora. Poleti 1911 so v dogovoru z ministrstvom za javna dela vpeljali vožnjo z omnibusi do jezera. Po dograditvi bohinjske proge se je rodila tudi zamisel o hitrem in množičnem dostopu na vrh Triglava. Leta 1907 sta dr. inž. Fritz Steiner in inž. M. Klodič (z nadimkom Planinski) skupaj izdelala načrt v dveh različicah. Izhodišče je bilo v obeh primerih železniška postaja Bohinjska Bistrica. Po eni različici naj bi speljali cesto severno od Save, po trasi bivše ozkotirne železnice, za sv. Janezom, ter preko Uskovnice na Velo polje. Naprej bi vozila na vrh Triglava žičnica. Druga različica je predvidevala ozkotirno adhezijsko progo od železniške postaje Bohinjska Bistrica do doline Voj. Od tod bi tekla zobata železnica preko Velega polja, Kredarice do tik pod vrhom Triglava. Zobate železnice so tedaj že obratovale drugod po alpskih deželah. Med Kredarico in vrhom Triglava naj bi železnica potekala predvsem pod zemljo. Julija 1907 je železniško ministrstvo podelilo koncesijo dr. inž. Steinerju, da bi pričel s tehničnimi predpripravami. Na srečo projekta niso nikoli uresničili; verjetno ni bilo denarja zanj. Sliki: Omnibus v Bohinju in ladja Bogomila – prvi prevoz v Bohinju

Za turizem Bohinja pomembni dogodki Vsekakor velja omeniti obisk skupine kakih 40 angleških časnikarjev pod vodstvom gospoda Bakerja. Skupina je prispela 5. junija 1907 s posebnim vlakom iz Gorice v Bohinjsko Bistrico. Vas je bila okrašena z mlaji in narodnimi zastavami. Predsednik Deželne zveze je goste pozdravil v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Gospod Baker se mu je zahvalil v nemščini in angleščini. Angleške časnikarje so s 40 vozovi odpeljali v hotel Sv. Janez, kjer so večerjali in prenočili. Domačini so jih pozdravljali s klici „Živio" in jim metali šopke. Naslednje jutro so se nekateri v lepem vremenu odpravili do slapa Savice. Po kosilu so se s posebnim vlakom odpeljali na Bled. Gostje so bili navdušeni nad sprejemom in pokrajino. Bohinj si lahko šteje v čast, da je poleti 1907 v hotelu Sv. Janez letoval sam ministrski predsednik baron Beck. Obiskala sta ga župnik gospod Piber in nadučitelj Humek ter mu poklonila album Kranjske. Ministrski predsednik se je zanimal za naša stremljenja in je obljubil najizdatneje podpirati tujski promet. Ob kongresu slovanskih novinarjev leta 1908 v Ljubljani je Deželna zveza organizirala njihov obisk Bleda in Bohinja. Dne 22. novembra 1909 je v okviru svojega študijskega potovanja po Kranjski obiskal Bohinj ministerialni tajnik dr. Ernest baron Wetschl, referent ministrstva javnih del na Dunaju. Na postaji so ga pozdravili deželni poslanec in bistriški župnik gospod Piber, župan Arh, predsednik Društva za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednjo vas nadučitelj Humek ter gerent društva Danica trgovec Budkovič. Referent si je istega dne ogledal drsališče v Danici, sankališče in hotel Triglav. Naslednji dan so mu pokazali še novi hotel pri Sv. Duhu ter hotel Sv. Janez. Z ogledom novih turističnih naprav je bil zelo zadovoljen in je v tem smislu tudi poročal ministru. Dne 26. avgusta 1909 si je Bohinj ogledal tudi saksonski kralj. Dne 2. avgusta 1910 so predstavniki Deželne zveze sprejeli v Bohinju ministra Ritta.

187


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Najzaslužnejši možje prvega obdobja bohinjskega turizma Dr. Valentin Krisper (1860 - 1931) je med 1890 in 1916 deloval v Ljubljani kot odvetnik. Bil je eden vodilnih mož Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem od njene ustanovitve dalje. Imel je odlične zveze v vladnih krogih na Dunaju, kar je koristilo pri dodeljevanju državnih podpor turizmu. Posebej si je prizadeval za turistični razvoj Bohinjske Bistrice ter kopališča Danica in sankališča Belvedere. Napisal je več turističnih prospektov za Bohinj. Velja za enega najpomembnejših začetnikov turizma na Kranjskem.

Alfonz Mencinger (rojen 19. 7. 1882 v Bohinjski Bistrici, umrl 23.10.1929 v Ljubljani) je bil eden prvih slovenskih turističnih publicistov. Med letoma 1893 in 1901 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Beljaku, nato pa v Gradcu, 1902. in 1903. študiral pravo, vendar študija ni dokončal. 1904. se je zaposlil v Ljubljani pri odvetniku dr. Valentinu Krisperju, kjer je ostal do leta 1910. Dr. Krisper ga je pritegnil k dejavnosti za tujski promet. Do vojne je bil uslužbenec Deželne zveze. Od 1908. je urejal strokovno glasilo Promet in gostilna. Na Gartnerjevem trgovskem tečaju je poučeval nemško in slovensko stenografijo. Ko so ustanovili Zvezo gostilničarskih zadrug, je predlagal ustanovitev strokovnega glasila Gostilničarski vestnik, ki ga je 1911 do 1913 tudi urejal. 1912. je po nemškem originalu priredil Nauk o serviranju - prvo takšno publikacijo v slovenščini. V prvi svetovni vojni je bil oficir pri 2. bosansko - hercegovskem polku. Leta 1919 je bil tajnik Tujskoprometne zveze. Po poroki z vdovo hotelirja Markeža se je leta 1920 posvetil hotelirstvu in tujskemu prometu v Bohinju vse do svoje zgodnje smrti leta 1929. Nadučitelj Martin Humek (1870- 1943) je prišel v Bohinjsko Bistrico jeseni 1895. Obnovil je šolsko poslopje in vrt ter postavil čebelnjak. 1899. se je kot vdovec drugič poročil z Marijo Pucherjevo iz Kranja. V Bohinju so se jima rodili štirje otroci. Bil je prvi predsednik Društva za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas. Ukvarjal se je s čebelarstvom in sadjarstvom. Njegovo vnemo je opazil kranjski deželni šolski svet in ga poslal kot edinega kandidata na tečaj za kmetijsko nadaljevalno šolstvo v Nemčijo. Po povratku se je odselil v Ljubljano, kjer je deloval kot sadjarski učitelj pri kranjskem deželnem odboru. V samozaložbi je začel izdajati list Slovenski sadjar. Spisal je vrsto strokovnih knjig o sadjarstvu in vrtnarstvu, med njimi je najpomembnejša Sadni izbor za Slovenijo. 1934. je na Pokljuki postavil počitniško hišico Pokljuška bajta. Bil je glavni pobudnik gradnje kapelice sv. Antona Padovanskega, ki so jo v bližini Športhotela dogradili poleti 1938 po načrtih arhitekta Vurnika. Kapelo je krasila slika, ki jo je narisal pater Gabrijel, Humkov sin. Kapelo so požgali leta 1944. Starše glasbeno nadarjenih bratov Toneta in Janka Ravnika je pregovoril, da so ju poslali študirat glasbo. Postala sta pomembna slovenska glasbenika in glasbena učitelja. Umrl je v Ljubljani leta 1943. Župnik gospod Ivan Piber (1866 - 1934). Rodil se je na Bledu. Po mašniškem posvečenju leta 1889 je odšel za kaplana v Šentjernej na Dolenjskem in nato v Bohinjsko Srednjo vas, kjer je ostal do julija 1897. Za tem je bil pol leta kaplan v Mošnjah, nato pa dve leti župnik v Brusnicah. Leta 1899, malo pred začetkom gradnje bohinjske proge, je bil imenovan za župnika v Bohinjski Bistrici. Med gradnjo predora se je zelo udejstvoval pri duhovni oskrbi domačinov in delavcev ter vzgoji njihovih otrok. Sodeloval je pri ustanovitvi Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem in postal kasneje njen odbornik. Doumel je velike turistične možnosti Bohinja in bil zato ustanovni član Društva za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas. Je avtor prvega samostojnega turističnega prospekta Bohinja. Deželna zveza ga je za njegovo turistično delovanje še posebej pohvalila. Poleg dušnega pastirstva se je veliko ukvarjal z gospodarsko politiko podeželja. Bil je poslanec kranjskega deželnega zbora od 1908 do njegove ukinitve. Prizadeval si je za državne podpore bohinjski živinoreji. Kot pristaš Šusteršičeve struje v SLS se je po razkolu v stranki leta 1917 umaknil iz političnega življenja. V začetku leta 1911 je bil prestavljen v Gorje, od tam pa 1920. v Šenčur. Leta 1934 je hudo zbolel in umrl v ljubljanski bolnici. Pokopali so ga v Šenčurju. Jože Ravhekar, prvi tajnik Društva za privabitev tujcev za Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas. Po dograditvi proge je bil eden najvidnejših turističnih buditeljev Bohinja. Zgradil je hotel Zlatorog, ki je še pred prvo svetovno vojno prešel v last SPD. Bil je tudi gostilničar, upravitelj kopališča Danica ter sankališča Belvedere, izvošček ter graditelj poti k slapu Savice.

188


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Trije najpomembnejši objekti v Bohinju na začetku 20. stoletja. Najstarejši hotel v Bohinju je bil Kopališče Danica pred 1. svetovno Sveti Janez. V njem je delovala vojno. Na savskem produ so tudi pošta.

Sankači

na

izteku

sankališča

Belvedere.

postavili male in velike kopalne hišice.

189


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 7 Misli Janeza Bizjaka o novi turistični podobi Bohinja iz leta 1987391 »Novi programi zahtevajo nova delovna mesta: obrtniki in serviserji, turistični vodniki (za programe kulturne dediščine in naravnih znamenitosti), planinski in gorski vodniki, inštruktorji za razne športe, prevajalci, ekonomisti, organizatorji. Potrebna je agresivnejša informacijska in propagandna služba, povečana trgovina in kvalitetnejša oskrba, gostejša zdravstvena in preventivna mreža, pestrejša in izvirnejša gostinska dejavnost. Atraktivni in ekskluzivni turistični programi v Bohinju ne zahtevajo nobenih novih objektov, nobenih gardenj: brez velikih investicijskih vlaganj dajejo zaposlitev ljudem , ki so iznajdljivi, prodorni, smeli, razgledani, z znanjem tujih jezikov in z voljo do tveganja v nekaj novega. Novi programi bodo uspeli, kadar se bodo domačini in vsi drugi, ki žive in delajo v Bohinju, zavedli, da je bil TNP proglašen zaradi izjemnega bogastva in naravne kulturne dediščine. Glavni delež tega bogastva leži v Bohinju in v njegovi širši okolici. Popolnoma neizkoriščena razvojna možnost v Bohinju je zdraviliški in klimatski turizem. V kombinaciji z alternativnimi programi se ponuajjo nove kvalitete. Razvoj v smeri bi hkrati izboljšal tudi zdravstveno oskrbo domačega prebivalstva.

Sonaravno kmetijstvo vključeno v revitalizacijo gorskega pašništva in sirarstva uvrščamo kot enakovredno razvojno možnost ob turizmu. Pri tem ne vidimo le gospodarskega pomena za razmere znotraj TNP, ampak tudi edino možnost za ohranjanje alpske kulturne krajine kot ene temeljnih vrednot narodnega parka. Še posebej pomemben je razvoj in obstoj gorskega kmetijstva. … Revitalizacija enega dela gorskega kmetijstva lahko temelji na proizvodnji (in organizirani prodaji) biološko čiste hrane. … Komparativne prednosti povezave kmetijstva in turizma v Bohinju imajo korenine v novostih in osvežitvah. Za zunanjega opazovalca je nerazumljivo, da morajo za potrebe bohinjskega turizma voziti uvelo zelenjavo in mleko več sto kilometrov od drugod, ko bi lahko vse skupaj dobili sveže in bolj zdravo iz domačega okolja. Da je temu tako, je kriva tudi škodljiva in vsesplošna destruktivna miselnost, da se pri nas nič ne splača. … Nove razvojne možnosti pomenijo tudi zadržati ljudi doma in jim hkrati nuditi redno zaposlitev z uvajanjem stalne zaposlitve v obliki dela »na domu«, ki je povezana z obnovo in vzpodbujanjem domače obrti (leseni, volneni, usnjeni izdelki). Na območju Bohinja ima svoje počitniške domove več kot 60 delovnih organizacij ali kolektivov. Nekateri od njih bi lahko v Bohinju omogočili in organizirali delo na domu za dočame prebivalce, če hočejo resnično pomagati razvoju kraja, kjer njihovi zaposleni uživajo oddih in rekreacijo. …

TNP bo vključno z vsemi razvojnimi možnostmi zaživel polno šele tedaj, ko ga bodo tudi domačini vzeli za svojega in se z njim identificirali. Dokler pa ljudje, ki žive znotraj parka, ne bodo spoznali in se zavedali, da imajo zemljo in so doma v pokrajini, ki je več vredna in ima kulturno ter naravno dediščino nacionalnega in širšega družbenega pomena, da je iz tega dejstva mogoče doseči posebne koristi, kvalitetnejši razvoj in boljše življenjske pogoje, je zaman vsako premišljevanje o perspektivah znotraj parka in zaradi parka. Šele takšnemu ozaveščanju bo sledilo večja samozavest in odločnost, da je potrebno za lasten razvoj in za razvoj svojega kraja vzeti stvari v svoje roke. … Za Bohinj je bilo po vojni izdelanih mnogo razvojnih programov. Navkljub zajetnemu kupu ekspertiz, študij, analiz, planskih krivulj, investicijskih programov, sporazumov, dogovorov in zasnov dogovorov, razvoja ni bilo. Vsaj takega ne, kot ga je Bohinj vreden in potreben. Še takšnega ne kot ga je imel menda pred vojno. … Iskanje novih razvojnih možnosti pomeni posredno priznati, da doslej pravega razvoja in bilo. … Brez

zaupanja in brez zaresnega in zavestnega skupnega hotenja bo pot do resničnega razvoja neskončno dolga in jalova.«

391

Bizjak, Janez. O krajini in o razvojnih možnostih s stališča TNP, V: Bohinjski zbornik. Radovljica, 1987, str. 16-

18.

190


PRILOGA 8 Finančni podatkih gospodarskih družb po dejavnostih, Bohinj 2008-2009 Področje dejavnosti A C D F G H I J M N P Q R S

Kmetijstvo, gozdarstvo Predelovalne dejavnosti Energetika Gradbeništvo Trgovina Promet - žičnice Gostinstvo Informacijske storitve Strokovne storitve Poslovne storitve Izobraževanje Zdravstvo Športne storitve Druge storitve Skupaj GD Struktura v % A Kmetijstvo, gozdarstvo C Predelovalne dejavnosti D Energetika F Gradbeništvo G Trgovina H Promet - žičnice I Gostinstvo J Informacijske storitve M Strokovne storitve N Poslovne storitve P Izobraževanje Q Zdravstvo R Športne storitve S Druge storitve Skupaj GD

Število GD 2009 4 15 1 11 11 4 24 2 12 5 1 2 1 3 96

Število zaposlenih 0 102 1 64 13 46 81 12 8 2 2 1 19 1 294

2 306 1 60 15 52 134 7 8 2 2 1 0 4 530

Dodana vrednost € 32.520 5.207.768 324.598 459.055 -122.554 1.868.368 2.342.395 98.650 206.985 10.657 17.530 16.132 14.008 23.615 10.499.727

0,0 34,7 0,3 21,8 4,4 15,6 27,6 4,1 2,7 0,7 0,7 0,3 6,5 0,3 100,0

0,4 57,7 0,2 11,3 2,8 9,8 25,3 1,3 1,5 0,4 0,4 0,2 0,0 0,8 100,0

0,3 49,6 3,1 4,4 -1,2 17,8 22,3 0,9 2,0 0,1 0,2 0,2 0,1 0,2 100,0

2008

2009

Vir: AJPES, Česen, Tanja. 2011 Ekonomska analiza

Produktivnost € 16.260 17.019 324.598 7.651 -8.170 35.930 17.481 14.093 25.873 5.329 8.765 16.132

Skupni prihodki €

Čisti dobiček (izguba) €

Kapital €

5.904 19.811

2008 10.473 7.838.740 723.858 5.510.498 2.433.317 3.141.065 4.683.740 382.505 1.405.484 194.564 43.599 34.982 627.274 40.290 27.070.389

2009 99.274 17.719.040 679.682 4.047.464 2.270.237 3.135.219 5.851.693 266.525 1.207.559 77.199 44.024 28.704 91.397 79.560 35.597.577

2008 2.036 124.363 133.063 18.012 3.869 -404.471 -428.823 3.813 31.747 -60.713 1.853 2.036 -11.352 -3.069 -587.636

2009 7.054 -666.667 160.234 -785.205 -471.739 -171.611 -624.461 -57.498 -19.043 -92.771 1.883 -2.617 4.728 -38.611 -2.756.324

2008 12.236 2.045.358 1.894.704 1.770.391 140.429 5.571.574 13.633.407 102.066 128.784 643.850 8.011 13.464 983.093 19.388 26.966.755

2009 34.219 7.868.930 2.054.939 1.135.133 543.060 5.768.804 7.094.019 44.568 116.545 534.669 9.894 10.844 21.138 -11.722 25.225.040

82,1 85,9 1638,5 38,6 -41,2 181,4 88,2 71,1 130,6 26,9 44,2 81,4 0,0 29,8 100,0

0,0 29,0 2,7 20,4 9,0 11,6 17,3 1,4 5,2 0,7 0,2 0,1 2,3 0,1 100,0

0,3 49,8 1,9 11,4 6,4 8,8 16,4 0,7 3,4 0,2 0,1 0,1 0,3 0,2 100,0

-0,3 -21,2 -22,6 -3,1 -0,7 68,8 73,0 -0,6 -5,4 10,3 -0,3 -0,3 1,9 0,5 100,0

-0,3 24,2 -5,8 28,5 17,1 6,2 22,7 2,1 0,7 3,4 -0,1 0,1 -0,2 1,4 100,0

0,0 7,6 7,0 6,6 0,5 20,7 50,6 0,4 0,5 2,4 0,0 0,0 3,6 0,1 100,0

0,1 31,2 8,1 4,5 2,2 22,9 28,1 0,2 0,5 2,1 0,0 0,0 0,1 0,0 100,0


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 9 Finančni podatki samostojnih podjetnikov po dejavnostih, Bohinj 2008-2009 Področje dejavnosti

Število SP

A C D F G H I J L M N P R S

A D E F G H I J L M N P R S

Kmetijstvo, gozdarstvo Predelovalne dejavnosti Energetika Gradbeništvo Trgovina Promet - prevozništvo Gostinstvo Informatika Nepremičnine Strokovne storitve Poslovne storitve Izobraževanje Kultura - šport Druge storitve Skupaj SP Struktura v % Kmetijstvo, gozdarstvo Predelovalne dejavnosti Energetika Gradbeništvo Trgovina Promet - prevozništvo Gostinstvo Informatika Nepremičnine Strokovne storitve Poslovne storitve Izobraževanje Kultura - šport Druge storitve Skupaj SP

Zaposleni

9 24 5 62 16 13 46 6 2 27 3 8 11 12 244

2008 5 9 0 38 14 2 46 0 2 3 6 4 0 1 130

2009 5 8 0 48 14 3 47 0 2 4 6 7 0 1 145

3,7 9,8 2,0 25,4 6,6 5,3 18,9 2,5 0,8 11,1 1,2 3,3 4,5 4,9 100

3,8 6,9 0,0 29,2 10,8 1,5 35,4 0,0 1,5 2,3 4,6 3,1 0,0 0,8 100

3,4 5,5 0,0 33,1 9,7 2,1 32,4 0,0 1,4 2,8 4,1 4,8 0,0 0,7 100

Skupaj SP + Zap

Dodana vrednost

14 32 5 110 30 16 93 6 4 31 9 15 11 13 389

87.851 213.664 47.168 993.216 270.657 165.580 931.369 13.994 25.672 148.728 111.327 156.879 35.461 39.742 3.241.308

3,6 8,2 1,3 28,3 7,7 4,1 23,9 1,5 1,0 8,0 2,3 3,9 2,8 3,3 100

2,7 6,6 1,5 30,6 8,4 5,1 28,7 0,4 0,8 4,6 3,4 4,8 1,1 1,2 100

Produktivnost

Prihodki

Podjetnikov dohodek

6.275 6.677 9.434 9.029 9.022 10.349 10.015 2.332 6.418 4.798 12.370 10.459 3.224 3.057 8.332

2008 325.058 928.382 100.823 5.185.341 2.491.294 658.901 3.599.656 55.678 53.286 391.358 177.707 383.350 156.933 222.017 14.729.784

2009 283.408 811.474 91.262 4.329.776 2.436.076 521.695 3.393.094 54.446 58.379 430.010 170.313 436.571 158.401 179.862 13.354.767

2008 69.131 78.936 25.405 567.561 5.418 96.891 190.883 19.960 -222 85.909 5.796 12.065 31.656 25.122 1.214.511

2009 -8.968 59.284 14.330 222.554 -762 28.282 27.983 13.006 -290 66.711 11.205 19.084 35.589 21.030 509.038

75,3 80,1 113,2 108,4 108,3 124,2 120,2 28,0 77,0 57,6 148,5 125,5 38,7 36,7 100

2,2 6,3 0,7 35,2 16,9 4,5 24,4 0,4 0,4 2,7 1,2 2,6 1,1 1,5 100

2,1 6,1 0,7 32,4 18,2 3,9 25,4 0,4 0,4 3,2 1,3 3,3 1,2 1,3 100

5,7 6,5 2,1 46,7 0,4 8,0 15,7 1,6 0,0 7,1 0,5 1,0 2,6 2,1 100

-1,8 11,6 2,8 43,7 -0,1 5,6 5,5 2,6 -0,1 13,1 2,2 3,7 7,0 4,1 100

Vir: AJPES, Česen, Tanja. 2011 Ekonomska analiza

192


PRILOGA 10 Analiza udejanjanja predvidenih projektov iz PRTOB 2006-2013 Št.

Ime projekta / ukrepa

1 2 3 4

Osrednja informacijska točka TNP v Bohinju Partnerstvo za park Oblikovanje strategije možnosti razvoja blagovnih znamk Bohinja in TNP Priprava in izvedba projekta Umiritev individualnega motornega prometa na območju TNP v občini Bohinj (se spremeni v Prevetritev in…) TNP in Bohinj – skupni turistični programi, izvedba in trženje Obnova in osmislenje bohinjskih planin Obnova studorskih kozolcev Enotna klasifikacija in uvrščanje vseh poti v Bohinju Oživitev in popestritev obstoječih sprehajalnih poti Bohinja Dopolnitev in oblikovanje novih tematskih poti Bohinjski pohodniški center Festival Pohodništva Bohinjska planinska transverzala – oživitev Varna kolesnica - Se spremeni v nadgradnjo kolesarskih poti Kolesarska povezava Bled – Bohinj Bohinjski kolesarski center Bohinjske gorsko kolesarske trase Bohinj downhill - se poveže in spodbuja podjetništvo Omejitev negativnega vpliva kopalcev v Bohinjskem jezeru Odlok o uporabi vodnih površin v Bohinju v turistične in rekreativne namene Ureditev statusa sotesk in jam Ribiški center Bohinj ACB – Alpinistični bohinjski center Popis in ureditev plezališč v Bohinju, vodnik Ureditev ledenega slapu Konjeniški center Zgornja dolina – izpopolnitev Konjeniški center Spodnja dolina – uveljavitev se spremni v KC Bohinj Konjeniške poti – ureditev (spada pod tematske poti) Bohinj – smučarsko tekaški raj Tekaško smučarski centri – Dolina Trasa Nordika Gigante Bohinjski nordijski center Polje Turno smučarski vodnik Bohinj Sankaška proga – ureditev Bohinjski dnevi posebnih doživetij Jadralno padalski center Bohinj – ureditev vzletišč in pristajališč Tenis, squash, namizni tenis Dvoranske dejavnosti Skate park Bohinj Adrenalinski park - se spremeni v pustolovski park Bohinj za zdravo življenje Arheološki park Ajdovski gradec (APAG) Festival Bohinj Mednarodni festival Alpskega cvetja Označitev vseh kulturnih in naravnih zanimivosti Kulturni dom Joža Ažmana Projekt obnove objektov kulturne dediščine Etnološke prireditve – se spremeni v nadgraditev obstoječih etnoloških … Spodbujanje dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah Blagovna znamka 'Pridelano v Bohinju' Oblikovanje turističnih programov, ki vključujejo planšarstvo Ureditev tržnice domačih proizvodov Serviranje bohinjske vode v bohinjskem gostinstvu Bohinjski bio projekti Eko regija v Bohinju (se poveže in spremeni v eko regija/projekti) Domače obrt – stimulacija izdelovalcev in sejem Kartica Gost Bohinja Ski aqua pas Bohinj Ski pas Julijske Alpe

5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59

Udejanjanje (Izvršeno / NE – gre ven / DA - ostane / Se nadaljuje Se izvaja in se nadaljuje (TNP) Izvršeno NE Izvršeno, se nadaljuje (TB) Se izvaja (TB in TNP) Izvršeno, se nadaljuje (TNO in KGZ Kranj) Izvršeno, se nadaljuje (OB) Se nadaljuje (PZS) Se nadaljuje (TB) Se nadaljuje (TB) DA (spodbujanje podjetništva) Izvršeno Izvršeno Se nadaljuje (OB) DA (državni projekt) DA (spodbujanje podjetništva) DA (OB in spodbujanje podjetništva) DA (spodbujanje podjetništva) Izvršeno Izvršeno, se nadaljuje (Regulativa OB, RD, rekreacija) DA (regulativa) DA (spodbujanje podjetništva) DA (spodbujanje podjetništva) Izvedeno Izvedeno DA (spodbujanje podjetništva) DA (TB in OB) DA (TB) DA (spodbujanje podjetništva) NE DA (SS klub) NE DA (spodbujanje podjetništva) NE DA (spodbujanje podjetništva) NE NE NE DA (spodbujanje podjetništva) DA (OB) DA (OB) NE Izvedeno DA (OB in TB) NE NE DA (TD Bohinj) DA (spodbujanje podjetništva) DA, se nadaljuje (OB in TB) DA (TB, OB - spodbujanje podjetništva) Izvedeno DA (OB) DA (OB) DA (OB, TB, spodbujanje podjetništva) Izvedeno NE NE


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74

75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97

Razvoj seminarskega turizma Mladinski dom / Youth hostel Projekt označevanja destinacije Priprava podlag za uresničitev in izgradnjo turističnih namestitvenih kapacitet Ski-kartana Bohinj oz. Bohinjska ski štirica Smučarski center Vogel Smučarski center Kobla Smučarski center Senožeta Biatlonski in tekaški center Pokljuka – povečanje prepoznavnosti kot dela bohinjskega turizma Stopnja I: Urejanje prometa – v letih 2006-2007 Stopnja II: Urejanje prometa – v letih 2007-2013 Razvoj sodobnega modela organiziranosti turizma v Občini Bohinj z nadgradnjo LTO Bohinj Tečaj za pridobitev licence za turistično vodenje Bohinj-Bled-Kranjska Gora Jezikovni tečaji Izobraževanje in usposabljanje o kakovosti storitev, managementu turistične destinacije in novih trendih v poslovanju in turizmu na vseh nivojih Turistična vzgoja mladih Odlok o celovitem urejanju odpadnih voda srednjegorskih in visokogorskih komercialnih namestitvenih objektov Popis črnih gradenj sekundarnih bivališč in ukrepanje v skladu z zakonodajo Projekt občine Bohinj za ureditev vaških jeder Možnost razvoja večjih kmetij na robu vasi in ohranjanje manjših kmetij Ureditev zemljišča severozahodno od zdravstvenega doma – pridobitev potrebnih dovoljenj Centralni dohodni Info center v Bohinjski Bistrici Vodni park Bohinj – zunanji bazen Ureditev promenade in vaške povezovalne poti v Bohinjski Bistrici Izdelava delnega občinskega lokacijskega načrta (OLN) na območju vzhodno od parkirišča pred pošto in njegova izvedba Ureditev problemov in izdelava rešitve prometnega problema povezave z Zgornjo dolino Ureditev in dopolnitev promenad in sprehajalnih poti na območju Ribčevega Laza Problematika obale Bohinjskega jezera Oblikovanje izhodišč in rešitev za problematiko kampa in šotorišč v TNP Poti v Ukancu Šotorišče Senožeta Obrtna cona 'Žaga' v Češnjici Spodbujanje domače obrti – fajfarstvo, sirarstvo, čebelarstvo Uresničenje ciljev zapisanih v razvojnem programu CRPOV za Nemški Rovt Ureditev in preureditev značilnih objektov kulturne dediščine v vasi Ravne Oblikovanje okolja za spodbujanje investicij v turistično infrastrukturo Podjetniško-turistični inkubator Predstavitev možnosti financiranja investicij v dejavnosti turizma

NE Izvedeno DA, se nadaljuje DA (OB – OPN)

Se poveže in izvaja pod trženjem Izvedeno Izvedeno DA, se nadaljuje (TB in OB) NE NE Da, se nadaljuje

Da, se nadaljuje NE NE NE NE NE Izvedeno Izvedeno Izvedeno Izvedeno Izvedeno Izvedeno Izvedeno Izvedeno Izvedeno NE ali izvedeno ??? NE ali izvedeno ??? DA, se nadaljuje Ne ali izvedeno ??? Ne ali izvedeno ???

DA, (TB - podjetniški inkubator)

Legenda: OB – Občina Bohinj, LTO Bohinj in TB – Turizem Bohinj, TD Bohinj – Turistično društvo Bohinj, KGZ Kranj – Kmetijsko gozdarska zbornica Kranj, RD – Ribiška družina, OPN – Občinski prostorski načrt, TNP – Triglavski narodni park. Vir: Programa razvoja turizma v Bohinju 2006 - 2013

194


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 11 Hoteli in hotelom podobni nastanitveni obrati v Bohinju BOHINJ PARK EKO HOTEL ***** Triglavska cesta 17 4264 Bohinjska Bistrica Tel. +386 (0)8 200 4000 Fax. +386 (0)8 200 4200 E-mail: info@phb.si www.bohinj-park-hotel.si/ HOTEL BOHINJ **** Ribčev Laz 45 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 60 00, 04 577 80 00, fax: +386 (0)4 572 34 46 E-mail: hotel.bohinj@zlatorogturizem.si www.zlatorogturizem.si

HOTEL KRISTAL **** Ribčev Laz 4 a 4265 Boh. jezero Tel: +386 (0)4 577 82 00 Fax: +386 (0)4 577 82 50 E-mail: info@hotel-kristal-slovenia.com www.hotel-kristal-slovenia.com/

HOTEL JEZERO **** Ribčev Laz 51 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 91 00 fax: +386 (0)4 572 90 39 E-mail: hotel.jezero@cc-line.si www.bohinj.si/alpinum/jezero /hotel_jezero_si.html HOTEL TRIPIČ *** Triglavska 13 4264 Bohinjska Bistrica tel: +386 (0)48 280 120 fax: +386 (0)48 280 124 E-mail: info@hotel-tripic.si www.hotel-bohinj.si

HOTEL CENTER BOHINJ SLOVENIJA *** Ribčev Laz 50. 4265 Bohinjsko jezero, tel.: +386 (0)4 572 31 70 fax: +386 (0)4 574 69 50, GSM: +386 (0) 41 71 09 52 E-mail: kozomara.doo@siol.net www.bohinj.si/center/index.html

195


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

HOTEL ZLATOROG *** Zlatorog turizem d.o.o. Ukanc 65 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 33 81 fax: +386 (0)4 572 33 84 E-mail: info@zlatorogturizem.si hotel.zlatorog@zlatorogturizem.si www.zlatorogturizem.si

HOTEL CENTER*** POKLJUKA Srednja vas v Bohinju 165 a (Rudno Polje) 4267 Srednja vas v Bohinju tel: +386 (0)4 532 00 00 fax: +386 (0)4 279 19 15 E-mail:info@center-pokljuka.si www.center-pokljuka.si

ŠPORT HOTEL POKLJUKA*** Goreljek 103 4247 Zg.Gorje tel: +386 (0)4 533 50 17 fax: +386 (0)4 531 21 03 E-mail: sporthotel@pokljuka.eu www.sporthotel.si

HOSTEL POD VOGLOM ** Ribčev Laz 60 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 34 61 fax: +386 (0)4 572 30 73 E-mail: info@pac-sports.com, podvoglom@siol.net www.pac-sports.com/si/index.htm

HOSTEL STUDOR 13 Studor 13 4267 Srednja vas v Bohinju tel: +386 (0)4 57 23 909 Mbt: +386 (0)31 466 707 E-mail: aaungthwin@siol.net www.studor13.si/

APARTMAJI "NA VASI" Savica 16 SI - 4264 Bohinjska Bistrica GSM: +386 (0)31 339 043 (Štefan) GSM: +386 (0)31 327 546 (Urška) E-mail: urska.prezelj@siol.net http://www.sobe-stefan-rooms.com

196


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 12 Penzioni in gostišča v Bohinju PENZION BOHINJ ** Stara Fužina 12 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 34 81 fax: +386 (0)4 572 34 81 gsm: +386 51 349 035 E-mail: penzion-bohinj@stip.si www.penzion-bohinj.si

PENZION VILA BISTRICA *** Penzion, sobe, a la carte restavracija Mencingerjeva 24 4264 Bohinjska Bistrica tel/fax: +386 (0)8 38 30 852 gsm: +386 (0)70 713 792 E-mail: info@penzion-vilabistrica.si www.penzion-vilabistrica.si PLANŠAR D.O.O. ** Specializirana okrepčevalnica z domačo hrano, apartmaji in sobe Mlakar Renata in Branko Stara Fužina 179 4265 Bohinjsko Jezero tel/fax: +396 (0)4 572 30 95 gsm: +386 (0)41 767 254 E-mail: info@plansar.com www.plansar.com/ PENZION RESJE *** Nemški Rovt 21 a 4264 Bohinjska Bistrica Tel: +386 (0)4 572 10 79 GSM: +386 (0)31 860 389 (Milica) GSM: +386 (0)41 335 961 (Brigita) Fax: +386 (0)4 574 78 40 E-mail: mailto:pension.resje@siol.net http://www.penzion-resje.si/ PENZION ROŽIČ *** Ribčev Laz 42 4265 Bohinjsko jezero tel: +286 (0)4 572 33 93 fax: +386 (0)4 574 61 11 E-mail: rozic@siol.net www.pensionrozic-bohinj.com/

197


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

GOSTIŠČE LITOSTROJSKA KOČA Soriška planina 4229 Sorica tel: +386 (0)41 879 267 E-mail: krajnik.krajnik@gmail.com www.litostrojska-koca.si/

PENZION LIPA *** Stara Fužina 19 4265 Bohinjsko jezero GSM: +386 (0)41 935 627 e-mail: penzion.lipa@gmail.com

PENZION STARE ** Ukanc 128 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 574 64 00 fax: +386 (0)4 574 64 01 E-mail: info@bohinj-hotel.com www.bohinj-hotel.com

GARNI PENZION GAŠPERIN *** Penzion, sobe, apartmaji Ribčev Laz 36a 4265 Bohinjsko jezero tel/fax: +386 (0)4 572 36 61 gsm: +386 (0)41 540 805 E-mail: peter.gasperin@siol.net www.bohinj.si/gasperin/

PENZION CERKOVNIK ** Stara Fužina 11 4265 Bohinjsko jezero tel/fax: +386 (0)4 57 24 111 Gsm: +386 (0)40 887 384 E-mail: pension.cerkovnik@volja.net www.pesnion-cerkovnik.net

GOSTIŠČE ERLAH Ukanc 67 4265 Bohinjsko jezero tel/fax: +386 (04) 572 33 09 GSM: +386 (0)41 564 902 E-mail: info@erlah.com www.erlah.com/

198


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PENZION PARK Ukanc 129 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 33 00 fax: +386 (0)4 572 73 12 E-mail: vila.park@siol.net www.vila-park.si

199


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 13 Planinske koče v Bohinju Koča pod Bogatinom (1513 m) Društvo Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju Oskrbnik Anica Sidar Telefon 040/645 - 865, 04/ 57 23 213 E-pošta planinsko-drustvo-srednja-vas@siol.net Delovni čas ZAPRTA Kategorija Koče I. kategorije Ležišča v sobah – 40; skupna ležišča – 13; zimska soba – 0; zasilna ležišča – 0 Jedilnica 50 sedežev Planinska koča na Uskovnici (1154 m) Društvo Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju Oskrbnik Ivan Pocajt Telefon 031 341 814, 04 57 23 213 E-pošta planinsko-drustvo-srednja-vas@siol.net Delovni čas ODPRTA Kategorija Koče II. kategorije Ležišča v sobah – 36; skupna ležišča – 0; zimska soba – 28; zasilna ležišča - 0 Jedilnica 100 sedežev Vodnikov dom na Velem polju (1817 m) Društvo Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju Oskrbnik Telefon 051-607-211, 04/ 57 23 213 - pisarna PD E-pošta planinsko-drustvo-srednja-vas@siol.net Delovni čas ZAPRT Kategorija Koče I. kategorije Ležišča v sobah – 20; skupna ležišča – 38; zimska soba – 10; zasilna ležišča – 0 Jedilnica 50 sedežev Planinska koča na Vojah (690 m) Društvo Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju Najemnik Marjan Hodak Telefon +386 (0)4 57 23 213 GSM +386 (0)51 410 980 E-pošta planinsko-drustvo-srednja-vas@siol.net Delovni čas ODPRTA Kategorija Koče III. kategorije Ležišča v sobah – 16; skupna ležišča – 24; zimska soba – 0;zasilna ležišča - 0 Jedilnica 70 sedežev Orožnova koča na Planini za Liscem (1346 m) Društvo Planinsko društvo Bohinjska Bistrica Oskrbnik Andreja in Slavko Šivec, 041 428 223 051 442 550 ; 041 428 223 - oskrbnik Šivec Telefon Andreja ; info PD 041759 560, 031 311 930 E-pošta urnautkarmen@gmail.com Zemlj. širina 46,241705 Zemlj. dolžina 13,937456 Delovni čas OSNP Kategorija Koče I. kategorije Ležišča v sobah – 0; skupna ležišča – 26; zimska soba – 0; zasilna ležišča - 0 Jedilnica 60 sedežev

200


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 14 Seznam prehrambenih obratov v Bohinju Restavracije Gostišče Erlah

Ukanc 67

4265 Bohinjsko jezero

Restavracija - hotel Kristal

Kristal d.o.o.

Ribčev Laz 4 a

4265 Boh. jezero

Penzion in restavracija Rožič

Penzion Rožič d.o.o.

Ribčev Laz 42

4265 Bohinjsko jezero

Restavracija in picerija Center

Kozomara MK d.o.o.

Picerija Ema

Špela Ribarič s.p.

Ribčev Laz 50 4265 Bohinjsko jezero Srednja vas v Bohinju 4267 Srednja vas v Bohinju 73 Grajska ul. 14 4264 Boh. Bistrica

Restavracija Zoisov grad Vilko Gorenc s.p. Restavracija, gostilna in Krsto Tripič s.p. picerija Tripič Penzion in restavracija Resje Mitex d.o.o.

Triglavska 13

4264 Bohinjska Bistrica

Nemški Rovt 21 a

4264 Bohinjska Bistrica

Stara Fužina 179

4265 Bohinjsko Jezero

Picerija don Andro

Ukanc 20

4265 Boh. jezero

Restavracija hotela Zlatorog Restavracija Zlatovčica – Hotel Jezero Restavracija Triglav Marjan Hodak s.p.

Ukanc 65

4265 Bohinjsko jezero

Ribčev Laz 51

4265 Bohinjsko jezero

Stara Fužina 23

4265 Boh. jezero

Restavracija Penzion Bohinj

STIP d.o.o.

Stara Fužina 12

4265 Bohinjsko jezero

Pizzerija Burja

Alpska vas Vogel d.o.o

Ukanc 6

4265 Bohinjsko jezero

Planšar d.o.o.

Mlakar Renata in Branko

Restavracija Vila Bistrica Milovan Vokić s.p. Gostinstvo in turizem, okrepčevalnica Poznič Marta s.p. "Pri Matičku" Poznič Marta s.p. Restavracija 2864 Bohinj Park Eko Hotel

4264 Bohinjska Bistrica Nomenj 46

4264 Bohinjska Bistrica

Triglavska cesta 17

4264 Bohinjska Bistrica

Gostilne Gostilna Mihovc

Mihovc, d. o. o.

Stara Fužina 118

4265 Bohinjsko jezero

Gostilna Rupa

Kusterle Jaka s.p.

Srednja vas 87

4267 Srednja vas v Bohinju

Gostilna Pri Hrvatu

Branko Slamar s.p.

Srednja vas 76

4267 Srednja vas v Bohinju

Gostilnica, trgovinica Štrudl

JPJ d.o.o.

4264 Bohinjska Bistrica

Okrepčevalnica Slap Voje

Triglavska cesta 23 Bari, okrepčevalnice Pavel Kozelj s.p. Stara Fužina 121

Okrepčevalnica Planšar

Mlakar Renata in Branko

4265 Bohinjsko Jezero

Okrepčevalnica Ančka Okrepčevalnica Železniška postaja ''Štacion'' Kava-bar Paviljon

Anica Klemenčič s.p. Stara Fužina 57 Gostinstvo Pritekelj, Triglavska 3a Janez Pritekelj s.p. JPJ d.o.o. Ribčev Laz

Bar Pod Skalco

Domko d.o.o.

Stara Fužina 179

4265 bohinjsko jezero 4265 Bohinjsko jezero 4264 Bohinjska Bistrica 4265 Bohinjsko jezero

Ribčev Laz

4265 Bohinjsko jezero

Bar Pod Brezo Domko d.o.o. Okrepčevalnica - slaščičarna Tomi trade d.o.o. Kobla Kava bar Urška Aleksandra Kramar s.p.

Ribčev Laz

4265 Bohinjsko jezero

Trg svobode

4264 Bohinjska Bistrica

Triglavska cesta 16

4264 Bohinjska Bistrica

Gostišče Kramar Aleksandra Kramar s.p. Kava bar Pri Cukiju Naser Šabani s.p. Bohinjska Bistrica Kava bar Pri Cukiju – Jezero Naser Šabani s.p. Šport hotel Pokljuka Okrepčevalnica "Savica" d.o.o.

Stara Fužina

4265 Bohinjsko jezero

Triglavska cesta 39

4264 Bohinjska Bistrica

Ribčev Laz

4265 Bohinjsko jezero

Ukanc 102

4265 Boh. jezero

201


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Bar Macesen

Alpska vas Vogel d.o.o

Ukanc 6

4265 Bohinjsko jezero

Bar Kavka

Alpska vas Vogel d.o.o

Ukanc 6

4265 Bohinjsko jezero

Okrepčevalnica Orlove glave Panoramska okrepčevalnica Viharnik Domačija Dolenc na Planini Vogar Kava Bar Rondo

Alpska vas Vogel d.o.o

Ukanc 6

4265 Bohinjsko jezero

Alpska vas Vogel d.o.o

Ukanc 6

4265 Bohinjsko jezero

Planšarski stan s črno kuhinjo MADE3 d.o.o. Trg svobode 1

4264 Bohinjska Bistrica

Alo Alo

JPJ d.o.o.

4264 Bohinjska Bistrica

Okrepčevalnica Čarejov hram

4267 Srednja vas

Bar Zlatica

Alenka Dobravec s.p. Bohinjska Češnjica 79 Storitve Marko, Marko Srednja vas 97 d Gumzej s.p. A Storitve Trg svobode 1

Stog

Branko Brgant

Koprivnik 62 a

4264 Bohinjska Bistrica

Dnevni bar Pri Maretču

Markeš Janez s.p.

Koprivnik 66 a

4264 Bohinjska Bistrica

Okrepčevalniva "Danica"

Katarina Rauter s.p.

Triglavska cesta 60

4264 Bohinjska Bistrica

Bar Na obali

Modrin Bohinj d.o.o.

Zoisova ulica 2 a

4264 Bohinjska Bistrica

Bar Senožeta

Pot v Danico 4

4267 Srednja vas

4264 Bohinjska Bistrica

202


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 15 Restavracije v Bohinju GOSTIŠČE ERLAH Ukanc 67 4265 Bohinjsko jezero tel/fax: +386 (04) 572 33 09 GSM: +386 (0)41 564 902 E-mail: info@erlah.com www.erlah.com/

RESTAVRACIJA - HOTEL KRISTAL Ribčev Laz 4 a 4265 Boh. jezero Tel: +386 (0)4 577 82 00 Fax: +386 (0)4 577 82 50 E-mail: info@hotel-kristalslovenia.com www.hotel-kristal-slovenia.com/ PENZION IN RESTAVRACIJA ROŽIČ Ribčev Laz 42 4265 Bohinjsko jezero tel: +286 (0)4 572 33 93 fax: +386 (0)4 574 61 11 E-mail: rozic@siol.net www.pensionrozic-bohinj.com/

RESTAVRACIJA IN PICERIJA CENTER Ribčev Laz 50 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (04) 572 31 70 www.bohinj.si/center

PICERIJA EMA Srednja vas v Bohinju 73, 4267 Srednja vas v Bohinju tel.: +386 (04) 572 41 26 GSM: 041 486 550 E-mail: pizzerijaema@gmail.com www.pizzerija-ema.si/

RESTAVRACIJA ZOISOV GRAD Grajska ul. 14 4264 Boh. Bistrica tel: +386 (04) 572 16 86 E-mail: zoisovgrad@telemach.net www.zoisov-grad.com/index.php

203


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

RESTAVRACIJA, GOSTILNA IN PICERIJA TRIPIČ Triglavska 13 4264 Bohinjska Bistrica tel: 00386 048280120 fax: 00386 048280124 E-mail: info@hotel-tripic.si www.hotel-bohinj.si

PENZION IN RESTAVRACIJA RESJE Nemški Rovt 21 a 4264 Bohinjska Bistrica tel: +386 (0)4 572 10 79 fax: +386 (0)4 574 78 40 E-mail: pension.resje@siol.net

PLANŠAR D.O.O. ** Mlakar Renata in Branko Stara Fužina 179 4265 Bohinjsko Jezero tel/fax: +396 (0)4 572 30 95 gsm: +386 (0)41 767 254 E-mail: info@plansar.com www.plansar.com/ PICERIJA DON ANDRO Ukanc 20 4265 Boh. jezero tel: +386 (0)59 935 491 +386 (0)31 396 907 E-mail: apartmaji@donandro.si www.donandro.si/ RESTAVRACIJA HOTELA ZLATOROG Ukanc 65 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 33 81 fax: +386 (0)4 572 33 84 E-mail: info@aaturizem.com www.hoteli-bohinj.si/ RESTAVRACIJA ZLATOVČICA HOTEL JEZERO Ribčev Laz 51 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 91 00 fax: +386 (0)4 572 90 39 E-mail: hotel.jezero@cc-line.si www.bohinj.si/alpinum/jezero /hotel_jezero_si.html

204


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

RESTAVRACIJA RESIDENCE TRIGLAV Stara Fužina 23 4265 Boh. jezero tel: ++386 (0)4 572 97 00 fax: ++386 (0)4 572 97 01 E-mail: info@residencetriglav.si www.residencetriglav.si/ RESTAVRACIJA PENZION BOHINJ Stara Fužina 12 4265 Bohinjsko jezero tel: +386 (0)4 572 34 81 fax: +386 (0)4 572 34 81 E-mail: stip-bohinj@volja.net www.penzion-bohinj.si

PIZZERIJA BURJA Alpska vas Vogel d.o.o Ukanc 6 4265 Bohinjsko jezero Tel: +386 (0)51 644 316 E-mail: Alpskavas.Vogel@gmail.com www.alpska-vas-bohinj.com

205


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 16 Gostilne v Bohinju GOSTILNA MIHOVC Mihovc, d. o. o. Stara Fužina 118 4265 Bohinjsko jezero Telefon: 040 732 269 040 436 390 E-mail: info@gostilna-mihovc.si http://www.gostilna-mihovc.si/ GOSTILNA RUPA Srednja vas 87 4267 Srednja vas v Bohinju tel: +386 (04) 572 34 01

PIZZERIJA EMA Srednja vas v Bohinju 73, 4267 Srednja vas v Bohinju tel.: +386 (04) 572 41 26 GSM: 041 486 550 E-mail: pizzerijaema@gmail.com www.pizzerija-ema.si/

GOSTILNA PRI HRVATU Srednja vas 76 4267 Srednja vas v Bohinju tel: +386 (04) 572 36 70 E-mail: bslamar@gmail.com

206


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

PRILOGA 17 Okrepčevalnice in bari v Bohinju OKREPČEVALNICA SLAP VOJE Pavel Kozelj s.p. Stara Fužina 121 4265 bohinjsko jezero tel: + 386 (041) 710 951 E-mail: pavel.kozelj@telemach.net

OKREPČEVALNICA PLANŠAR Stara Fužina 179 4265 Bohinjsko jezero tel: + 386 (04) 572 30 95

OKREPČEVALNICA ANČKA Stara Fužina 57 4265 Bohinjsko jezero tel: + 386 (04) 572 36 98

OKREPČEVALNICA ŽELEZNIŠKA POSTAJA ''ŠTACION'' Triglavska 3a 4264 Bohinjska Bistrica

KAVA-BAR PAVILJON Ribčev Laz 4265 Bohinjsko jezero tel: 041 43 55 55 E-mail: alpik@alpik.com

207


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

OKREPČEVALNICA POD BREZO Ribčev Laz

OKREPČEVALNICA SLAŠČIČARNA KOBLA 4264 Bohinjska Bistrica

OKREPČEVALNICA URŠKA Triglavska cesta 16 4264 Bohinjska Bistrica tel: + 386 (04) 572 16 18

OKREPČEVALNICA POD SKALCO Ribčev Laz 4265 Bohinjsko jezero

OKREPČEVALNICA CUKI JEZERO Ribčev Laz 4265 Bohinjsko jezero

OKREPČEVALNICA "SAVICA" Ukanc 102, 4265 Boh. jezero Šport hotel Pokljuka d.o.o. Goreljek 103, 4247 Zgornje Gorje Tel: 040 625 751 (Marija) E-mail: info@sporthotel.si

BAR MACESEN Alpska vas Vogel d.o.o Ukanc 6 4265 Bohinjsko jezero Tel: +386 (0)51 644 316 E-mail: Alpskavas.Vogel@gmail.com www.alpska-vas-bohinj.com

208


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

BAR KAVKA Alpska vas Vogel d.o.o Ukanc 6 4265 Bohinjsko jezero Tel: +386 (0)51 644 316 E-mail: Alpskavas.Vogel@gmail.com www.alpska-vas-bohinj.com

OKREPČEVALNICA ORLOVE GLAVE Alpska vas Vogel d.o.o Ukanc 6 4265 Bohinjsko jezero Tel: +386 (0)51 644 316 E-mail: Alpskavas.Vogel@gmail.com www.alpska-vas-bohinj.com

PANORAMSKA OKREPČEVALNICA VIHARNIK Alpska vas Vogel d.o.o Ukanc 6 4265 Bohinjsko jezero Tel: +386 (0)51 644 316 E-mail: Alpskavas.Vogel@gmail.com www.alpska-vas-bohinj.com

DOMAČIJA DOLENC Planina Vogar Planšarski stan s črno kuhinjo Tel.: 040 33 00 84

209


PRILOGA 18 Vrste nastanitvenih kapacitet (stalna ležišča) v Bohinju in njihova zasedenost v obdobju od 2007 do 2011 po podatkih Turizem Bohinj 2007 Vrsta objektov

ležišča

nočitev

2008 % zas.

ležišča

nočitev

2009 % zas.

ležišča

nočitev

2010 % zas.

ležišča

nočitve

2011 % zas.

ležišča

nočitve

% zas.

Hoteli

674

94696

38,49

796

103547

35,64

1174

104666

24,43

1238

115440

25,55

1238

125186

27,70

Penzioni Zasebna sobe in APP

378

15523

11,25

328

16848

14,07

289

11566

10,96

254

14832

16,00

329

18281

15,22

1400

95691

18,73

1500

87909

16,06

2028

53221

7,19

2013

58230

7,93

2013

69453

9,45

Kampi

1110

72323

17,85

1110

58671

14,48

1110

90789

22,41

1110

90211

22,27

1110

90875

22,43

Počitniški domovi

1065

43543

11,20

1065

47792

12,29

1065

49419

12,71

1065

49562

12,75

1073

47713

12,18

Planinski domovi

718

14246

5,44

718

12536

4,78

718

22650

8,64

718

20551

7,84

718

24988

9,53

Skupaj 5345 Vir: Turizem Bohinj, maj, 2012.

336.022

21,60

5517

327.303

20,21

6384

332.311

17,17

6398

348.826

17,97

6481

376.496

19,10

Nastanitvene kapacitete v občini Bohinj v letu 2011 po podatkih SURS Skupine nastanitvenih objektov – SKUPAJ Hoteli in podobni nastanitveni objekti

Kampi

Ostali nastanitveni objekti

Število objektov ...

17 18 19 18 2 2 2 2 ...

Vir: Statistični urad Republike Slovenije.

Število sob 1.845 1.922 1.835 1.797 542 588 622 524 292 270 270 345 1.011 1.064 943 928

Zmogljivosti - ležišča - SKUPAJ 6.665 6.982 6.571 6.314 1.366 1.476 1.539 1.323 1.160 1.160 1.160 1.160 4.139 4.346 3.872 3.831

Zmogljivosti - ležišča - stalna 6.197 6.429 6.038 5.757 1.211 1.270 1.331 1.107 1.160 1.160 1.160 1.160 3.826 3.999 3.547 3.490

2011 2010 2009 2008 2011 2010 2009 2008 2011 2010 2009 2008 2011 2010 2009 2008


PRILOGA 19 Prihodi in prenočitve v Bohinju v letu 2011 DRŽAVE - SKUPAJ DOMAČI TUJI Avstrija Belgija Bolgarija Bosna in Hercegovina Češka republika Črna gora Danska Estonija Finska Francija Grčija Hrvaška Irska Islandija Italija Latvija Litva Luksemburg Madžarska Makedonija Malta Nemčija Nizozemska Norveška Poljska Portugalska Romunija Ruska federacija Slovaška Srbija Španija Švedska Švica Turčija Ukrajina Združeno kraljestvo Druge evropske države Južna Afrika Druge afriške države Avstralija Nova Zelandija Druge države in ozemlja Oceanije Izrael Japonska Kitajska (Ljudska republika) Koreja (Republika) Druge azijske države Brazilija Druge države Južne in Srednje Amerike Kanada Združene države (ZDA) Druge države in ozemlja Severne Amerika

Prihodi turistov SKUPAJ 118614 54815 63799 2391 3210 133 217 5991 38 455 35 260 3023 30 6656 242 27 6077 98 125 43 4173 75 33 9736 3860 160 1544 50 267 581 815 888 1241 359 866 118 162 4513 192 54 20 489 84 42 1497 213 155 1068 299 16 53 191 920 14

Prenočitve turistov SKUPAJ 334332 142628 191704 5516 13246 272 719 15176 226 1048 60 594 8639 72 17119 795 71 15752 215 287 134 11366 200 212 33299 17464 252 4166 138 921 2600 1856 3234 2715 1156 1761 439 481 18457 492 99 56 1137 191 61 4271 400 232 1083 475 29 135 360 2008 17

10 7

6

9 4

5

8

1 3

2


Analiza turistične destinacije Bohinj v sklopu študije SRTDB 2012-2016

Prihodi gostov v Bohinj v obdobju 1990 do 2011 Leto

Domači prihodi

Mednarodni

indeks

prihodi

skupaj

indeks

prihodi

indeks

verižni in.

1990

50.726

100

27.122

100

77.848

100

1991

57.205

113

6.362

23

63.567

82

82

1992

50.190

99

15.420

57

65.610

84

103

1993

50.673

100

14.914

55

65.587

84

100

1994

50.912

100

25.989

96

76.901

99

117

1995

49.891

98

24.700

91

74.591

96

97

1996

44.408

88

27.002

100

71.410

92

96

1997

48.530

96

35.949

133

84.479

109

118

1998

45.285

89

37.083

137

82.368

106

98

1999

45.105

89

30.985

114

76.090

98

92

2000

44.793

88

43.010

159

87.803

113

115

2001

35.861

71

46.681

172

82.542

106

94

2002

40.080

79

54.525

201

94.605

122

115

2003

41.521

82

59.576

220

101.097

130

107

2004

36.604

72

60.716

224

97.320

125

96

2005

40.951

81

56.741

209

97.692

125

100

2006

40.813

80

54.008

199

94.821

122

97

2007

42.827

84

59.995

221

102.822

132

108

2008

40.900

81

62.190

229

103.090

132

100

2009

53.009

105

55.281

204

108.290

139

105

2010

59.903

118

57.395

212

117.298

151

108

2011

66.167

130

70.016

258

136.183

175

116

212


PRILOGA 20 11 najpomembnejših mednarodnih trgov 2005-2011 Državljanstvo

2005 št. nočitev

2006 %

št. nočitev

2007 %

nočitev

2008

2009

2010

2011

%

nočitev

%

nočitev

%

nočitev

%

134580

40,1

128767

39,3

155044

46,7

170322

48,8

nočitev 170670

%

Slovenija

132944

38,3

138517

41,7

45,2

Nemčija

46872

Nizozemska

23355

13,5

38510

11,6

44191

13,2

39803

12,2

31391

9,4

30235

8,7

37111

9,9

6,7

18293

5,5

19477

5,8

18142

5,5

19151

5,8

16089

4,6

18402

4,9

Velika Britanija

26195

7,5

24718

7,4

24174

7,2

26701

8,2

17896

5,4

17349

5,0

18195

4,9

Češka republika

9482

2,7

10799

3,3

13192

3,9

13516

4,1

14111

4,2

16363

4,7

17541

4,7

Hrvaška

11847

3,4

13277

4,0

13849

4,1

15828

4,8

15674

4,7

14286

4,1

17502

4,7

Italija

11182

3,2

10460

3,2

12687

3,8

13341

4,1

13319

4,0

14819

4,2

16275

4,3

Belgija

6393

1,8

6517

2,0

8447

2,5

9156

2,8

7173

2,2

9548

2,7

14614

3,9

Madžarska

7081

2,0

8103

2,4

11868

3,5

11925

3,6

12746

3,8

9184

2,6

11272

3,0

Francija

5075

1,5

4200

1,3

6381

1,9

6485

2,0

5469

1,6

7209

2,1

7742

2,1

Avstrija

4682

1,3

4319

1,3

6249

1,9

5445

1,7

5377

1,6

5641

1,6

6486

1,7

Izrael

2611

0,8

3886

1,2

5147

1,5

8384

2,6

6897

2,1

4699

1,3

4504

1,2

Poljska

1012

0,3

1851

0,6

3954

1,2

4088

1,2

3196

1,0

3661

1,0

4253

1,1

Srbija

0

0,0

0

0,0

1094

0,3

1442

0,4

1297

0,4

1943

0,6

2995

0,8

2584 304

0,7 0,1

1772 347

0,5 0,1

2898 629

0,9 0,2

2200 1443

0,7 0,4

2643 962

0,8 0,3

3452 1099

1,0 0,3

2990 1064

0,8 0,3

ostali tuji

55651

16,0

46265

13,9

27205

8,1

20637

6,3

19965

6,0

22927

6,6

24325

6,5

skupaj tuji

214326

61,7

193447

58,3

201442

59,9

198536

60,7

177267

53,3

178504

51,2

205271

54,6

SKUPAJ

347270

100,0

331964

100,0

336022

100,0

327303

100,0

332311

100,0

348826

100,0

375941

100,0

Španija Bosna in Hercegovina


Strategija turizma v Bohinju - Analiza in diagnoza  

Dokument A: Analiza turistične destinacije Bohinj (Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 z vključenim modelom razvoja...