TELOVO –

SVETO REŠNJE TELO IN REŠNJA KRI
8. junija bomo obhajali veliki, še več, zapovedan praznik
Svetega Rešnjega Telesain Krvi aliTelovo. Velikzato, ker nata dan Cerkev slovesno obhaja največjo od vseh skrivnosti naše vere: resnično, bistveno in zakramentalno navzočnost Boga v minljivi ustvarjenini – kruhu in vinu. In takoj lahko skupaj s starozaveznim očakom občudujoče vzkliknemo: »Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo?« (5 Mz 4,7). Res, naša vera je edinstvena – samo »naš« Bog je tako velik, da se prostovoljno pomanjša do skrajnosti in se da dobesedno na milost in nemilost človeku, ki ga ljubi.
Zgodovinsko je praznik relativno mlad. Čeprav je vera v stvarno navzočnost Jezusaživaže od najzgodnejših časov krščanstva, paje češčenje te podobe med verniki bolj očitno (tudi ločeno od sv. maše) »šele« od 11. stoletja. Kot poseben praznik, zapovedan in obvezen za vesoljno Cerkev, ga obhajamo od 13. stoletja, na pobudo sv. Julijane, redovnice iz Liega v Belgiji. Njej je namreč Jezus sam v zasebnem razodetju naročil, naj spodbudi k čim pogostejši adoraciji Najsvetejšega.
Ker je bil to tudi čas vse redkejšega prejemanja obhajila med verniki, so uvedli javne procesijez Najsvetejšimin izpostavljanjeletega v adoracijo. S tem so vsaj na posreden način zadovoljili hrepenenje preprostega človeka po čim tesnejšem srečanju z Jezusom.
Zakramentalno se torej enkratni zgodovinski dogodek spremenjenja vedno znova »zgodi« pri sv. maši neposredno pred našimi očmi. Tudi pred tvojimi.
Krsti
Krsti bodo v nedeljo, 4. junija. Priprava za starše in botre bo v ponedeljek, 29. maja,ob19.uri.
Veroučne počitnice
Začenjajo se veroučne počitnice. Otroci dobijo spričevala po sv. maši in procesiji na zapovedan
praznik Svetega Rešnjega
TelesainKrvi.
ZapovedanpraznikSv.
Rešnjega Telesa in Krvi
V četrtek, 8. junija, na praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, bo celodnevno
češčenje Najsvetejšega, ki se bo začelo s sv. mašo ob 7. uri. Sklep češčenja bo ob 19. uri s slovesno procesijo in sv. mašo. K
češčenju ste povabljeni po
sledečem razporedu:
8.00–9.00 Sobrače in Bukovica
9.00 - 10.00 Pungert
10.00-11.00 Šentpavel
11.00-12.00 Češnjice in Gradišče
14.00-15.00 Vel. in Male Pece
15.00-16.00 Hrast. Dol in Rd. Kal
17.00-18.00 Dob
18.00-19.00 Šentvid, sv. Rok
Ob 19. uri bo sklep
češčenja, sv. maša in procesija. Nebo in bandera bomopostavilivsoboto,3. junija. Prosim,daposkrbite za oltarje, ter za bandera, nebo, luči... pri procesiji. Na koncu bo na velikih
štengah blagoslov na vse
štiri strani neba z odpevi. Vse vabim k tej procesiji, kjer bomo prosili za blagoslov pri vsem našem delu. Prvoobhajanke medprocesijoposipate cvetje pred oltarji. Otrocibodpo sv. maši dobili spričevala.
Biblična skupina
Srečanje v mesecu juniju bo v sredo7. in 21. junija po večerni sveti maši. Lepovabljeni!
Farno žegnanje
V nedeljo, 11. junija bo farno žegnanje. Župnijska
cerkevje»mati«vsehcerkva v župniji, zato je to praznik vse župnije. Pri vseh sv. mašah bo ofer - darovanje za potrebe naše župnije. Bog lonaj za vsak vaš darin vsakršno pomoč!
Karitas sporoča
Dobrodelni koncert
»Odpri srce in oči.«, bo v soboto, 3. junija, ob19.30 uri (po večerni sveti maši), v dvorani Župnijskega doma. Prostovoljni prispevkibodonamenjeni potrebam naše župnijske Karitas.Prisrčno vabljeni!
Piknik za vse župnijske
sodelavce bo v nedeljo, 25. 6. na Gradišču! župnik
Srce Jezusovo, daritev za grešnike, usmili se nas!
Nedelja,4.junij
6h : DragoLokar
BojanaGrabnar
8h : Jožko Glavič
MetaDremelj
10h : Urška Škrabec
Tadej Koleša
Nedelja,11.junij
6h : LukaPajek
IrenaNovak
8h : KatjaAdamlje
Andreja Štepec
10h : Uroš Hribar
Špela Hribar
Nedelja,18.junij
6h : RokPajek
Jana Žurga
8h : MetaDremeljS
Jaka Škrabec
10h : Saša Koleša
TinaMedved
Nedelja,25.junij
6h : MagdaPirman
MajdaLokar
8h : Nuša Volkar
Mojca Verbič
10h:LucijaFortuna
Alenka Verbič
Krašenje cerkve
5.6.: Radanjavas
12.6.: Praproče in Temenica
19.6.: Dolenjavasin
Pungert
26.6.: Škoflje in SelapriDobu
Župnija Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 69, 1296 Šentvid pri Stični; tel. župnišče: 01/ 780 01 76; župnik: 031/856-817; e-pošta: zu.sentvid.sticni@rkc.si, spletna stran: http://sentvid-zupnija.si/, FB: Župnijski utrip, TRR: SI56 0430 2000 3071 198. Šentviška mreža je interno glasilo župnije Šentvid pri Stični. Odgovarja: Izidor Grošelj, župnik.
Nove orgle.
Do sedaj zbrano: 242.498,00 EUR
Bog lonaj!
27.04.2023 pogreb: + Cvetka Podlipec 55,00 €
2.05.2023 pogreb: + Marija Dremelj 454,00 €
7.05.2023 N.N. 100,00 €
6.05.2023 pogreb: + Anton Kastelic 750,00 €
25.05.2023 pogreb: + Lojzek Poslek 170,00 €
21. junij: ALOJZIJ GONZAGA
Izšel je iz plemiške družine Gonzaga, rodil pa se je 9. marca 1568 na gradu Castiglione blizu Gardskega jezera. Vsi so se bali, da novorojenček ne bo preživel, tudi za mater so izgubili upanje. Otroka so krstili v sili na ime Aluigi (Alojzij). Preživela sta oba. Pobožna mati je otroka zgodaj naučila ‘umetnosti molitve’ in dobrote do revežev. Oče pa ga je že v nežni otroški dobi začel uriti v vojaških spretnostih, ker ga je določil za dediča mejne grofije. Vzel ga je s seboj v vojaški tabor, kjer je bilo okolje vse prej kot zdravo za otroško dušo. Na srečo tam ni ostal dolgo.
Vrnil se je k materi in ob njej začel misliti na to, da bi svoje življenje posvetil Bogu. Oče je svoja sinova Alojzija in Rudolfa poslal na medičejski dvor v Firence, da bi se izobrazila v svetnih vedah. Med bivanjem v tem mestu je Alojzij pred podobo Marijinega oznanjenja naredil zaobljubo čistosti za vse življenje; v povračilo je od nje prejel milost, da nikoli ni čutil skušnjave zoper čistost, kot je sam povedal. Ko mu je bilo dvanajst let, si je izbral geslo »Kaj je to za večnost« in v luči tega gesla je vse presojal. Skoraj dve leti je skupaj s starši in z bratom preživel na španskem dvoru. Tam je živo začutil, da ga Bog kliče k jezuitom. 25. novembra 1585 je sedemnajstletni Alojzij vstopil v jezuitski noviciat v Rimu. V
Družbi Jezusovi je preživel šest let in ves čas je bil vsem vrstnikom pa tudi starejšim članom reda vzor pobožnosti in zvestobe redovnim pravilom. V letih 1590 in 1591 je stregel kužnim bolnikom in se tudi sam okužil. Umrl je v noči med 20. in 21. junijem 1591, star komaj triindvajset let
Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. Letos je to 16. junija.
Praznik skuša prodreti v globino in notranje jedro Kristusove skrivnosti, v jedro, iz katerega pritekajo vsa velika dela v naše odrešenje, posebno še Kristusova daritev na križu. In to je tista ljubezen, ki je bila od vekov skrita v brezdanjih globinah troedinega Boga, ki pa si je prevzela našo človeško naravo in nas v Kristusu začela ljubiti tudi s človeškim srcem ter dosegla svoj vrhunec v kalvarijski daritvi, ko so iz prebodene Kristusove strani začele teči reke žive vode, ki odslej nikdar več ne bodo usahnile.
Zgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi (prim. Jn 13, 15; 21, 20) in apostola Pavla, ki je svoje vernike imel rad v Ljubezni Jezusa Kristusa (prim. Flp 1, 8). Češčenje Jezusovega Srca so širili srednjeveški mistiki, posebno sveti Bernard, sveti Bonavetura in sveti Bernardin; v tem času so nastale priljubljene pesmi, litanije in podobe Jezusovega Srca. V 14. stoletju je ta pobožnost nekoliko pojenjala. Spet pa se je poživila v 16. in 17. stoletju, za kar ima velike zasluge Janez Eudes, ki ga je papež Pij X. Imenoval začetnika, učitelja in apostola liturgičnega češčenja Srca Jezusovega, ker je leta 1670 napisal besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu.
Papež Leon XIII. je leta 1899 v okrožnici Annum sanctum (Sveto leto) orisal smisel češčenja Srca Jezusovega in vsebino praznika. V okrožnici je tudi napovedal, da bo za začetek 20. stoletja ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Odobril je tudi litanije Srca Jezusovega.
Ob stoletnici, odkar je bil praznik Srca Jezusovega razširjen na vso katoliško Cerkev, je Pij XII. leta 1956 izdal okrožnico Zajemali boste (Haurietis aquas), kjer je podal vsestransko in globoko teologijo Srca Jezusovega.
Pavel VI. je leta 1965 napisal okrožnico Nedoumljivo bogastvo Kristusovo.
V njej je znova naglasil pomembnost Srca Jezusovega. V duhu drugega vatikanskega koncila je močno poudaril zvezo, ki jo ima to češčenje z evharistijo posebej z njenim daritvenim značajem, se pravi z mašo in obhajilom kot daritvenim obredom.
Češčenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto, kar je pri Kristusu in sploh pri skrivnosti odrešenja najglobljega, kar zajema iz globin njegove Božje -
človeške ljubezni. Častiti Srce Jezusovo torej pomeni častiti Jezusovo osebo s posebnega vidika njegove odrešenjske ljubezni Zato je jasno, da ta pobožnost nikakor ne nasprotuje drugim zdravim pobožnostim, ki jih Cerkev priporoča, temveč jih krepi, poglablja in prešinja.