Page 1

Župnija Šentvid pri Stični 2010


Uvodnik

Povej mi kaj bereš in povem ti kdo si Ko smo na novega leta dan poslušali župnijsko statistiko, smo poleg znanih in pričakovanih številk slišali tudi precej skromno bero našega župnijskega verskega tiska. V času, ko nas novice takšnih in drugačnih vrst zasipajo z vseh strani in ko ni tako preprosto ločevati zrnja od plev, razmišljam o vrednotah naših družin. Vse prepogosto se na naših mizah in policah bohotijo pogrošni časopisi, polni izmišljenih reči, polresnic in škandalov, ki zgolj in samo burijo duha. Če kaj, potem bi morala pisana beseda človeka dvigovati in spodbujati k dobremu in plemenitemu. Pa mi povejte k čemu spodbujajo mastni naslovi o družinskih tragedijah, o prevarah in gospodarskem kriminalu?! K čemu spodbujajo stavki, ki se začenjajo z »govori se«? In zakaj je tako mamljivo prebirati in širiti slabe novice? Ali res tudi za nas velja, da dobra novica sploh ni novica? Že nekaj mesecev se na vsakem koraku vrtinčita besedi kriza in recesija. Zategovanje pasu, socialna nemoč in življenje na robu revščine postajajo za mnoge trpka vsakdanjost. A najhujša je pravzaprav kriza duha in recesija kulture. Ta pa se je prav potuhnjeno razmahnila v vsej svoji razsežnosti. Z nihilizmom in malodušjem prodira v naše domove in pušča za sabo praznino in razočaranje. Vse to krha naše medsebojne odnose, saj mnogi živijo le še pred ekrani, zasloni in časopisnimi stranmi. A dobra, kaj dobra – odlična novica je to, da je tudi ta kriza premagljiva. Prvi korak lahko naredimo z izbiro dobre knjige, časopisa ali internetne strani. Verski tisk nam s prijaznimi, duhovno razgibanimi in vzpodbudnimi temami pomaga odkrivati svetle strani življenja. Pregled aktualnih dogodkov je v njih odslikava realnosti, brez škodoželjnega iskanja pomanjkljivosti. Zgodbe opisujejo svetost življenja, v vsem spoštovanju in verodostojnosti. Brez kvazi zvezdniškega blišča in sladkobe, brez lažnega upanja in popačenih dejstev. V njih ni nevoščljivosti in privoščljivosti, le resnica, ki resnično in vedno znova osvobaja in navdihuje. V njih ni praznih reklam, ki v ponudbi hipnih užitkov propagirajo večno mladost in neminljivo lepoto. Mi pa… Tako radi klecnemo pred hinavskimi potrošniškimi triki, ki nam počasi a vztrajno vcepljajo puhlo in plehko miselnost udobja in ugodja. Pa čeprav globoko v sebi vsi dobro vemo, da je pot do najlepših in najbolj dragocenih reči pogosto tlakovana z žrtvami in odpovedjo. Da nas preizkušnje naučijo potrpežljivosti in

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

28. 1. 2010

e-zupnijski utrip 0-2010

1


skromnosti. V luči teh dveh vrlin pa vsakdanjik postane hvaležno sprejemanje Božjih darov in radosten trud za vse kar je dobro. Kaj torej lahko storimo mi, ki se vsako nedeljo kot ena družina zbiramo pri nedeljski maši? Najprej odstranimo iz naših domov – iz družinskih svetišč – vse tisto, kar je izkrivlja podobo resnice, vse kar vznemirja, namesto da bi pomirjalo, vse kar ruši, namesto da bi gradilo. In če je novo leto priložnost za začetek nečesa novega, začnimo v naših družinah z večeri pogovorov, molitve in kulture. Izberimo si en večer v tednu in v njem namesto televizije, računalnikov in telefonov rajši namenimo pozornost družinskim članom. Povejmo si, kaj smo lepega doživeli, kaj dobrega prebrali, koga srečali. Dajmo prostor Svetlobi, ki jo v božičnem času prinaša in oznanja Novorojeni Odrešenik. In obudimo v sebi tistega ognja, ki z močjo ljubezni širi dobroto, hvaležnost in pristno veselje. A kot vedno, se tudi tu skriva past… Tihi, brezizrazni a vedno učinkoviti glas, ki ga bo zaslišal marsikdo izmed nas. Da to pisanje prešinemo z vzvišenim pogledom, da skomignemo z rameni, zamahnemo z roko in se spustimo v prazne sodbe svojih bližnjih. Past lagodnega samozadovoljstva, ki ne dopušča priložnosti za napredovanje. Naj mesec januar ne bo samo mesec prijaznih želja in danih obljub. Naj bo resničen in pravi odsev neizpodbitnega dejstva, da smo božji otroci. Morda je čas, da začnemo tako tudi živeti! dš

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

28. 1. 2010

e-zupnijski utrip 0-2010

2


Iz življenja župnije

Za vsako bolezen zdravilna rožca raste Veseli smo, da je g. Kukman, znani farmacevt, ki še vedno deluje v Sitiku v Stični, kjer svoje bogato znanje nesebično podaja vsem, ki bi radi več vedeli o zdravilnih zeliščih, o njihovi uporabnosti, nabiranju, shranjevanju, o pripravljanju čajev, sirupov, tinktur, kopeli, sprejel naše povabilo ter prišel v župnijo Šentvid pri Stični. Njegovemu zanimivemu predavanju o zdravju in zdravilnih rastlinah smo pozorno prisluhnili v torek, 5. januarja 2010, ob 17. uri v župnišču. Vsi bi bili radi zdravi, čili, odporni, lepi, pa nas pesti toliko različnih bolezni, telesnih in duševnih, da si radi pomagamo tudi z »rožcami«. G. Kukman nas je opozoril, da si z zdravilnimi rastlinami utrjujemo zdravje, preprečujemo razne bolezni, lahko pa marsikatero tudi omilimo ali celo pozdravimo. Opomnil nas je, da je za zdravo življenje zelo pomemben počitek, spanec, svež zrak, sprostitev in zdrava prehrana. Bolezen pride zaradi nepravilne prehrane, jeze, odtujenosti, osamljenosti. G. Kukman je človek, ki rad pomaga ljudem v stiski ob različnih obolenjih, svetuje in daje upanje. Z veliko modrosti in znanja je odgovarjal na naša vprašanja. Zato se mu priporočamo za predavanja vsak mesec – kar vsak prvi torek v mesecu – vse šolsko leto. Z veliko hvaležnostjo bomo prihajali na srečanja z njim. Ob koncu predavanj pa se že zdaj veselimo ekskurzij z njegovim vodenjem. A. T.

Prijatelji za prijatelje Čas in dogodki vse leto neopazno in brez sledi drsijo mimo. Božičnonovoletni prazniki pa nas prijetno predramijo in vznemirijo. V nas se naseli nek blag nemir, veselo pričakovanje, novo upanje in hrepenenje, ki ga rojevajo večne vrednote, kot so ljubezen, dobrota, mir in prijateljstvo. Pod okriljem naše zavetnice sv. Ane v Velikih Češnjicah smo s pesmijo Moškega pevskega zbora Prijatelji, ki ga vodi zborovodja Robi Markovič,

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

28. 1. 2010

e-zupnijski utrip 0-2010

3


podoživeli božični čas in se zahvalili vsem, ki so pripomogli, da smo uživali v novih klopeh ob čudovitem oltarju svete Uršule. Njihova pesem se pogosto sliši na različnih srečanjih. Postala je nepogrešljiva sestavina našega življenja. Z njo izražajo radost, lajšajo bolečine, oznanjajo vero v večno življenje, nas plemenitijo in bogatijo. Dobrodelni koncert v Velikih Češnjicah smo pripravili tudi zato, da so obiskovalci videli, za kaj smo porabili njihove darove. Namenili smo jih za to svetišče, ki so ga zgradili naši predniki, mi pa ga ohranimo našim potomcem. Veseli smo, da nam je uspelo obnoviti več, kot smo pričakovali preteklo leto. Lepo vabljeni že sedaj na uradni blagoslov obnovljenih del na Florjanovo nedeljo, ko vas bomo natančno seznanili, kako so potekala dela in koliko so stala. S svojo navzočnostjo nas je počastil gospod župnik Jože Grebenc. Koncert je obogatila uspešna citrarka Eva Medved. Ko smo poslušali njene melodije, smo se skušali vživeti v tiste davne čase, ko se te vzniknile v mehkih dušah naših prednikov, ki so živeli skromno, vendar so si s petjem znali pričarati veselje in ustvariti duhovno bogato življenje. Slovenska pesem opeva vsakodnevne, drobne, a lepe in dragocene stvari. In kdor zna o njih zapeti s srcem kot naša spoštovana gosta, slovenski pevec zabavne glasbe Marjan Zgonc in tenorist Miloš Genorio, in kdor zna tej pesmi prisluhniti, je sposoben zaslutiti skrivnost in lepoto življenja. Njuna pesem nas je nagovorila drugače kot beseda, govorila je z melodijo in ubranostjo glasov. Prijeten večer druženja in pesmi, prijaznih besed in ne nazadnje misli na to, da lahko skupaj ustvarimo lepo in prijetno svetišče, smo zaključili s pesmijo Hvala ti, mati Marija in Domači zvon, ta nas vabi k molitvi in bogoslužju ter oznanja radost in mir, v izvedbi Marjana Zgonca, Miloša Genoria in Moškega pevskega zbora Prijatelji. Prijazni gostitelji so nas povabili na okrepčilo in sladke dobrote, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Poslovili smo se s pesmijo, s tisto našo Prav lepa je šentviška fara, še lepši je … N. V. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

28. 1. 2010

e-zupnijski utrip 0-2010

4


Uvodnik

Kaj pa ti uvažaš? Še pred leti je bilo tole vprašanje precej bolj aktualno kot danes a to so bili drugi časi in tudi uvoz je bil precej drugačen od današnjega. Mesec februar – najkrajši med dvanajstimi brati leta, je od pisane šare vse mogočih običajev domačega in tujega izvora, pravi gizdalin med meseci. Še preden so mesta in vasi snele svoje razkošno okrasje božično-novoletnega časa in še preden so denarnice zadihale v kančku svobode, že nas z vseh strani vabijo maske, maškare in karnevali. Same korenine tega praznovanja sploh niso slabe – nasprotno v sebi nosijo in skrivajo bogato sporočilo in željo. Preganjamo zimo in kličemo pomlad. Tako zares, v naravnem svetu, kot tudi na duhovnem področju, kjer vse prevečkrat ledení in mrazí celo leto. A kaj ko so se karnevali tudi po ljubi naši deželi v večini primerov razpasli v razuzdano norčevanje in prazno veseljačenje. Kar spomnite se kako slavnostne povorke krasijo trume mask z režečimi obrazi politikov, večno popularne so preobleke v redovnice in duhovnike, dobre stare avtohtone maske, ki – bodimo iskreni zahtevajo veliko truda in ustvarjalnosti pa bolj ali manj usihajo v pozabo. Če pa se ozremo čez naše planke v široki svet, je ponudba uživaškega skrivanja za maske še bolj bizarna in pritlehna. Mnogi bodo vse leto živeli na robu revščine in si trgali od rok in ust, zato da bi teden dni preplesali in prenoreli na ulicah polnih ljudi a praznih človeka. Ne pozabimo pa, da je te dni na vrhuncu ponudbe množice izložb – praznik zaljubljencev – valentinovo. Kako spretno smo ga uvozili, kaj? Zdaj ga prodajamo pod pretvezo ljubezni, naklonjenosti in večne sreče. Če me imaš rad, mi kupi vrtnico, čokolado, plišastega medvedka – zdihujejo prave in ne več čisto prave najstnice. Hkrati iščejo najbolj srčkan obesek za mobitel - za svoje drage, da bodo ja vedeli, kako so jim pri srcu. In spet – najbrž ga ni in je ni, ki ne bi vedel in vedela, da se ljubezni ne da kupiti, niti prodati, da drobne pozornosti, ki si jih izkazujeta in podarjata zaljubljenca, niso vezane ne na čas, ne na kraj in še manj na denar. Fino in prav po šolsko smo se pustili zapeljati potrošniškemu duhu. Po vseh teh silnih izrazih veselja in ljubeznivosti pa se bo s posebnim dnevom tiho začel postni čas. O pepelnici in postu ne bo prav veliko besed. Se ne prodajata dobro, nobene tržne niše ni najti tam. O pač – samo besedo post morate zamenjati s kakšno bolj sodobno in že se vam bodo na široko

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

14. 2. 2010

e-zupnijski utrip 1-2010

1


odprla vrata takšnih in drugačnih diet za zdravo in vitko telo. A postni čas je predvsem čas za spokornost, za obračanje navznoter, za čiščenje notranjih smeri, ki vodijo od srca, do srca in k Srcu. Prazničnega pepelničnega dne ni treba uvažati. V svoji skromnosti predstavlja neizmerno bogat začetek časa, ko svoje poti na poseben način tlakujemo z odpovedmi in dobrimi deli in to že odkar je naš svet zaznamovan s Kristusom. S človekom, ki je bil proti vsakršnim maskam in ki je v moči božje narave dal vsakemu izmed nas največje darilo brezpogojne ljubezni. Umrl je, da bi živeli Življenje v izobilju. Skrivnosten, veličasten paradoks časa, ki prihaja – izobilje se začne z znamenjem pepelnatega križa in s trdimi besedami. »Pomni človek…« Da. Pomni – kdo si in kam greš. Pa skrbno izbiraj tisto, kar uvažaš v svoje življenje. Carinske dajatve znajo biti včasih še kako zahtevne. dš

Priporočamo v branje 50 obredov za življenje Kratka in prisrčna knjiga oz. priročnik s katerim lahko v vsakem dnevu najdemo nekaj časa za pristen stik s samim seboj in z Bogom. Opis knjige: Obredi prinašajo v življenje jasnino in red. Dajejo mu globino in barvo. Dnevni obredi, obredi ob različnih obdobjih leta ter obredi ob posebnih priložnostih nam omogočajo, da polneje zaživimo. Poglabljajo tudi naše medsebojne odnose. Lahko postanejo blagoslov. Z njimi si zavestno vzamemo čas; ni namreč čas tisti, ki določa naše življenje, temveč mi dajemo času svoj pečat: od trenutka, ko se zjutraj zbudimo, do takrat, ko se znoči, od začetka do konca leta, ter sredi zahtevnih razmer vsakdana. Avtor opisuje preproste obrede, ki nas vodijo k notranjemu miru in globljemu smislu našega življenja. Sicer pa si več lahko preberete ne spletni strani Mohorjeve družbe: http://www.mohorjeva.org/gr-n-anselm/50-obredov-za-zivljenje

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

14. 2. 2010

e-zupnijski utrip 1-2010

2


Iz življenja župnije

Postali smo družina Minilo je pet let odkar nas je župnijsko občestvo ali tedanji župnik izbral, da predstavljamo in sooblikujemo glavne niti v mozaiku župnijskega življenja. Sprva so bila naša srečanja občasna, s prihodom novega pastirja pa je naše poslanstvo pričelo pridobivati na pomembnosti. Formalno smo mandat nastopili s številčno močno ekipo. Ta se je sčasoma preoblikovala v moštvo faranov, ki so vedno zagotavljali polno sklepčnost aktivnih. Duhovno rast nam je vsakič omogočala pripravljena tema, ki je širila zavedanje o našem poslanstvu. Številne so bile možnosti, ko smo dajali ali podpirali predloge, rešitve, se srečevali s problemi in dilemami in se navduševali nad dobro opravljenim delom ali uspehom. Tako smo skupaj prehodili pot služenja in darovanja, za dobro naše župnije in rast božjega kraljestva. Zadnje naše srečanje je bilo posebno. Kakor očetove besede, medtem ko daje blagoslov otroku na hišnem pragu pred odhodom v svet, smo začutili župnikove izrečene in napisane misli. Upanje, želja in prošnja, da naš trud in skrb za župnijo z iztekom mandata ne usahnejo, terjajo naš nadaljnji odgovor. In če je bilo naše dosedanje poslanstvo iskreno, se tudi za naše prihodnje dejavno in odgovorno vključevanje v življenje župnije ni bati. Naj bodo volitve in delo naslednjega sklica ŽPS-ja polni Božjega blagoslova.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

14. 2. 2010

e-zupnijski utrip 1-2010

3


Ob izteku mandata člani ŽPS-ja podajamo nekaj misli o našem delu in poslanstvu: ♥ Delo v ŽPS je častno. Moraš ga vzeti zelo resno, ker zastopaš vse člane

župnije. ♥ Lepo je bilo sodelovati v skupini, kjer so letele iskrice! Tu in tam se je kakšna tudi razplamtela v poživljajoči se plamen! ♥ ŽPS je delal tako, kolikor smo se za to trudili. Mislim, da nam je kar uspelo. ♥ Skupaj z župnikom, ki je bil zelo prilagodljiv in nas je razumel, smo se trudili, da bi bili vsi v župniji zadovoljni. ♥ Biti član je čast in obveznost, najmanj kar smo dolžni je, da se srečanj udeležujemo. Če vsaj tega ne bomo mogli izpolnjevati, raje naloge ne sprejmimo. ♥ Skupaj smo se trudili sodelovati z g. župnikom, vsak je imel možnost povedati svoje misli, predloge. Včasih smo premalo podprli g. župnika in je ostalo kar po starem, po stari šentviški navadi. ♥ Poslanstvo ŽPS vidim v posredovanju informacij o pastorali širši množici vernih, v skupnem načrtovanju pastorale v okviru župnije, v sodelovanju pri večjih slovesnostih v župniji… ♥ ŽPS so ljudje, ki naj bi živo sodelovali v Cerkvi. Mogoče smo premalo aktivno sodelovali, različni so talenti, velja pa se potruditi. ♥ Ni mi bilo škoda časa za ŽPS, saj sem veliko pridobila na duhovnem področju. ♥ ŽPS je bil kot prava krščanska družina. ♥ V svoji majhnosti smo se trudili izpolnjevati voljo po kateri smo bili izbrani za ude našega župnijskega telesa. Vsaj nekajkrat nam je okorno telo zagotovo uspelo razgibati. ♥ Kar smo… že kali, raste ali rojeva sadove, kar bi še morali… kliče po novi setvi. Zbral in za ŽPS zapisal T. K.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

14. 2. 2010

e-zupnijski utrip 1-2010

4


Izberi in dopusti, da si izbran - volitve ŽPS 2010 Petletni mandat članom župnijskega pastoralnega sveta se izteka. ŽPS naj bi bil desna roka in trdna opora župniku. Ali je bil? Je izpolnil pričakovanja volivcev? Verjetno ne vseh. Marsikje bi se dalo narediti več. Kar je bilo, je že za nami in pred nami so nove volitve. Ali bomo pri njih sodelovali? Koga bomo zapisali na volilni listič? Prosimo v molitvi Svetega Duha, da nam da zdrav razum, da bomo izbrali prave ljudi. Farane, ki jim ni vseeno kaj se dogaja s šentviško župnijo. Naj ne bo pomembno, kakšno izobrazbo ima, kakšen je njegov družbeni položaj ali celo kakšno je njegovo premoženje. Pomembno je, da se trudi živeti in hoditi za Njim, ki je pot resnica in življenje. Da bo službo, če bo izvoljen, z veseljem sprejel in jo resno opravljal. Naslednji sestav ŽPS-ja čaka še veliko dela. Predvsem bo moral veliko truda vložiti v poživitev družinske, mladinske in otroške pastorale. Zelo žalostno je gledati prazne klopi, v katerih je včasih sedelo polno otrok. Čeprav vsi dobro vemo, da se vzgoja otrok začne v družini. Zato vam polagam na srce, da vzamete volitve ŽPS-ja resno, da bo Sin človekov, ko se vrne na Zemljo v šentviški fari še našel vero. J. G. Slika govori Vabljeni na izpolnitev vaše pravice!

Nasmejmo se »Ste zadovoljni z novimi očali?« vpraša optik svojo stranko. »Močno, srečal sem ljudi, ki jih že leta nisem videl!«

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

14. 2. 2010

e-zupnijski utrip 1-2010

5


Uvodnik

Gospodova hiša je tudi naš dom Čiščenje farne cerkve naj bi bila ena izmed nalog faranov. Mogoče zveni trdo, saj nam naloge nalaga prav vsak, ki ga srečamo. Čiščenje naj ne bi bila prisila, nekaj, kar nam je odveč, nepotrebno, mogoče celo vir spora in rušenje še tistih sosedskih vezi, ki jih čutimo v vasi. Sobota, ki jo preživimo enkrat letno v cerkvi, bi morala biti za nas praznik, v zavedanju, da smo prav mi v veselem razpoloženju pripravili dvorano – cerkev, v katero bo vstopil sam Jezus. Razpored za čiščenje cerkve je na ogled vse leto, prav tako navodila, ki jih pri opravilih upoštevamo. Po štirih letih so se že oblikovale ustaljene skupine, ki predstavljajo del vasi, ki postori v cerkvi, kar je potrebno. Na žalost je še vedno izgovorjenih mnogo nepotrebnih besed, ostrih obtožb in negodovanj in še vedno obravnavamo tiste vaščane, ki za »našo soboto« nič ne naredijo. Vse to so kazalci mlačnih kristjanov, ki se ne zavedajo, kaj pomeni biti v urejeni cerkvi, olepšani z lepoto stvarstva, kot so rože in zelenje, in poudarjeni z motivi, ki nam jih podaja evangelij. Če malo pomislimo, kako potekajo doma priprave za obisk najavljenega gosta, se lažje pridružimo skupini, ki z vso vnemo in zavzetostjo ureja skupni dom – farno cerkev. Lepo bi bilo, če bi v soboto, ko čistimo, prišli pripravljeni in da bi vsak vedel, kaj je njegovo delo. Seveda je to višji nivo, ki zahteva, da se že med tednom vaščani srečamo, si porazdelimo opravila glede na čas, želje, možnosti in celo zmolimo v čast svetemu Duhu, da bo vsak udeleženec začutil, kako veliko in častno delo bo opravljal. Poudariti je treba, da ni nič »mus«, pomembno je sodelovati, čutiti in se zavedati bistva. Delo v cerkvi naj bi potekalo mirno, sproščujoče, v slogi, z občutkom povezanosti vaščanov in pripravljenosti timskega sodelovanja. To pomeni, da smo vsi člani skupine enako močni in trdni z enim ciljem – opraviti nalogo tako, da bo Bog začutil, da smo njegovi in ga pričakujemo. Tudi po opravljenem delu bi bilo dobro, da se vaščani sestanemo in analiziramo soboto. Če bo vse potekalo po Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 2. 2010

e-zupnijski utrip 2-2010

1


načrtu, bomo z določenimi popravki komaj čakali, da bomo zopet »na vrsti«. Tudi okrasitev cerkve naj ne bi bila vir spora. Prav zato je dobro, da vemo, v katerem času cerkvenega leta sodelujemo. V naravi je polno cvetja, ki ga lahko prinesemo v cerkev. Mogoče si v vrtu posadimo rože za ta namen. Vsaka roža je čudež, v cerkvi pa ima še poseben čar. Rož, ki so v oltarju še od prejšnjih skupin in so še lepo ohranjene, ne mečimo stran. Ne tekmujmo, kdo bo prinesel več, kdo bo boljši, in se ne hudujmo, če je potrebno kdaj kakšen cvet tudi kupiti! Gospod župnik in gospa Anica pripravita za skupino tudi malico – agape, ki naj bi jo izkoristili kot zahvalo za preživeto in za prijeten, koristen pogovor. Namen sobotnega dela se mora v nas odražati v nedeljo, ko začutimo, s kakšnim navdušenjem smo pripravljali pot Gospodu, ki ne dela za nas samo eno »naporno« soboto, temveč vse dni v letu. V postnem času si radi naložimo kakšno nalogo, da bi ob veliki noči drugače začutili Njegovo moč in lastno prenovo. Morda napisani članek lahko delno omili našo nestrpnost, če se poglobimo v samo vsebino. Z raznimi načini sodelovanja v vasi lahko spletemo veliko kvalitetnejšo medsebojno komunikacijo, saj se začutimo kot pozitivne osebnosti, z veliko talenti, ki jih na pravi način uporabljamo in razvijamo za dobro vseh. M. B. Slika govori

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 2. 2010

e-zupnijski utrip 2-2010

2


Vstopili smo v postni čas! Iz življenja župnije

»Slovenska beseda je lepa kot biser« Župnija Šentvid pri Stični je letos že drugič pripravila prireditev, s katero je počastila slovenski kulturni praznik. Poimenovali smo jo »Slovenska beseda je lepa kot biser«. Rdeča nit prireditve, ki sta jo povezovala Urša in Tomaž, je bila lepa slovenska beseda. Popestril pa jo je še Jože s pristno dolenjščino. Večer se je pričel z direndajem naših ministrantov in himno, ki je zadonela v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani. S petjem smo zopet dokazali, da je pesem res doma v Šentvidu, saj smo prisluhnili vsem devetim šentviškim zborom. Od teh je šest župnijskih zborov, dva zbora kulturnega društva ter zbor upokojencev. To je bil že drugi usklajeni nastop vseh zborov naše župnije. Gosta večera sta bila harfistka Erika Gričar, mlada glasbenica in prejemnica številnih glasbenih nagrad, ter župan občine Ivančna Gorica, g. Jernej Lampret, ki se je predstavil tudi v vlogi Jurčičevega Krjavlja. Mladi glasbenici Sara in Urška pa sta nam pričarali čudovite zvoke, ki sta jih izvabili iz flavte in violine. Po končanem kulturnem programu smo se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile gospodinje iz naše župnije, KS Šentvid ter Društvo upokojencev Šentvid. Tatjana Škrabec Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 2. 2010

e-zupnijski utrip 2-2010

3


Šentviška svečnica Pred nami je že drugi postni teden, v spominu pa nam še ostaja živ praznik Gospodovega darovanja ali svečnica. Po zaslugi prav posebnega obreda darovanja sveč, verjetno edinstvenega v Sloveniji, je svečnica zagotovo v našem doživljanju cerkvenega leta med tistimi prazniki, ki imajo pomembno mesto. Na nedeljo pred ali po prazniku nas torej pred cerkvenimi vrati pričakajo prodajalci sveč, najrazličnejših dimenzij in cen, včasih tudi barv. Farani smo torej ta dan kupci, ne pa potrošniki, saj sveče med sveto mašo darujemo oz. vrnemo. Nenavadna trgovina torej. Takšen opis je zelo suhoparna označitev našega vsakoletnega dejanja, a vsebina obreda ima globlji pomen. Prodajalci sveč so naši sofarani, župnijski sodelavci, ki priskočijo na pomoč župniku in jim ni težko opraviti svoje delo. Svečo, ki jo kupimo farani, kupimo zato, ker želimo dati svoj prispevek za konkretne potrebe našega skupnega doma – župnijske cerkve. Brez dvoma je, potem ko prestopimo cerkveni prag najpomembnejša zavest, da je naš sleherni dar izročen pred oltarjem, namenjen svetlobi in toplini farne cerkve. Obred, ki ga v naši župniji poznamo že desetletja, pa v nas na iznajdljiv način spodbuja dobrodelnost in občutek odgovornosti za življenje naše krščanske skupnosti. Zato naj nam ne bo žal slehernega daru za kritje stroškov električne energije in kurjave, saj se ta zagotovo ne meri po velikosti in barvi sveče, ki jo prinesemo pred oltar, pač pa po svetlobi in toplini, ki jo nosimo v srcu. Prav korak do oltarne mize pa bi moral biti višek našega darovanja. Matej Šteh

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 2. 2010

e-zupnijski utrip 2-2010

4


Skupine predstavljajo

Naša glavna cvetlica Naša skupina je ena od 38-tih, ki so tedensko nagovorjene k čiščenju in krašenju našega skupnega doma. V glavnem prihajamo v stalni zasedbi. Zunaj cerkve prečešemo našo vas in prav po človeško razpravljamo o naši udeležbi. Ko pa vstopimo v svetišče, pozabimo in se naša človeška narava v svoji skromnosti daje na razpolago Božjemu navdihu. Po nekaj letih sodelovanja smo se že specializirali za posamezna dela. Suhi prehod z metlo, mokri z ožeto krpo, čiščenje prahu po klopeh, odstranjevanje prstnih odtisov s steklenih površin, sesanje tepihov … Sledi krašenje cerkve. Potem ko položimo pred oltar, kar smo prinesli z domačih vrtov, sledi kratek posvet. Naša glavna cvetlica je duhovna ubranost, s katero oplemenitimo skupno delo. Izbiro cvetja dopolnimo s skromnimi novčiči stalnih darovalcev in obiskom lokalne cvetličarke. Tako so naši aranžmaji pripravljeni za razmestitev na častnih mestih. Bolj desno, malce obrni, dobro je, to je naša glasna molitev tiste ure. Potem izpraznimo koše, pospravimo orodje in v pranje vzamemo krpe, da naslednjo skupino pričakajo sveže. Vse za povezovanje in pravo sodelovanje. Tihi obisk g. župnika nam da potrditve, da je delo dobro opravljeno. Ko ob prigrizku srkamo čaj, se zavemo in razumemo, da nas je nekdo pričakoval. Topel in prijeten je občutek, da lahko tudi jaz nekaj dobrega naredim za župnijo. Da dogodek ne bi utonil v pozabo, poskrbimo s skupinskim slikanjem pred vrati zakristije. Sledi slovo in pozdrav – se vidimo prihodnjič. 34. skupina za čiščenje in krašenje

Slavčki na katehetskem simpoziju Šentviški slavčki smo v četrtek 18. februarja potovali na Goriško, kjer smo se udeležili osrednje slovesnosti ob 40. obletnici katehetskega simpozija. Katehetski urad Slovenije vsako leto organizira po različnih krajih Slovenije katehetski simpozij, med drugim tudi na Mirenskem Gradu nad Gorico, kjer je potekala tudi obeležitev letošnjega jubileja. Šentviški slavčki smo bili povabljeni, da s svojim petjem popestrimo kulturni program na omenjeni Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 2. 2010

e-zupnijski utrip 2-2010

5


slovesnosti. Naša osrednja točka je bila izvedba naše avtorske pesmi, ki jo je Katehetski urad Slovenije izbral za uradno himno letošnjih šmarnic. Besedilo himne z naslovom V svetem zakramentu je napisala Dragica Šteh, uglasbila pa jo je Tanja Tomažič Kastelic. Slovesnosti na Mirenskem Gradu je prisostvoval tudi koprski škof Metod Pirih. Ko smo zapuščali hribček, na katerem deluje samostan sester usmiljenk, smo se spomnili tudi s. Ovidije Potočnik, dolgoletne katehistinje v naši župniji, ki je pokopana na pokopališču pri Mirenskem Gradu. mš

Novice in obvestila Slovenski katehetski urad je za leto 2010 na razpisu izbral šmarnice avtorice Dragice Šteh z naslovom To delajte v moj spomin. Šmarnično branje otrokom letos skuša v razgibanem in razumljivem jeziku približati zakrament sv. evharistije in poslanstvo duhovnika.

Nasmejmo se »Sem pisatelj in pišem pod psevdonimom,« se predstavi novi najemnik stanovanja. »Nič hudega, bistveno je da ne ropota preveč,« odgovori lastnica stanovanja.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 2. 2010

e-zupnijski utrip 2-2010

6


Uvodnik

Soodgovorni za življenje po veri Za nami so volitve v Župnijski pastoralni svet. 21. februarja 2010 smo izbrali nove člane za petletni mandat. Pomembna vloga, ki jo imajo v življenju župnije, mora biti podprta z molitvijo. Zato skupaj s člani ŽPS prosimo: Jezus, Božji Sin! Tvoja ljubezen do nas te je privedla, da si se učlovečil in si se tako na nek način povezal z vsakim človekom. Z nami, ki smo udje Cerkve, pa hočeš biti še posebej povezan. Tvoja svetloba naj bi odsevala na obrazu Cerkve in razsvetljevala vse ljudi. V tem trenutku posebej mislimo na Tvojo svetlobo, ki naj bi odsevala na obrazu Cerkve v naši župniji in ki naj bi razsvetljevala vse ljudi naše župnije. Naj bo naš pastoralni svet “orodje” za notranjo zvezo z Bogom, da bo vse napravil, kar more, da bodo naši farani tesneje povezani z Bogom in da bodo tesneje povezani tudi med seboj. Naj bo naš pastoralni svet sredstvo za popolnejše zedinjenje vse župnije v Tebi, ki z Bogom Očetom v edinosti Svetega Duha živiš in kraljuješ vekomaj. Naloge in poslanstvo, ki jih imamo člani ŽPS, so povezane z verskim življenjem in pastoralnim delovanjem v župniji. Nanašajo se na skupno življenje župnijskega občestva in na poslanstvo pri oznanjevanju, bogoslužju in dobrodelnosti. Čas, v katerem se odvija naše življenje, potrebuje žive in zavzete vernike, ki so občutljivi za dejanski položaj družbe. Takim vernikom naj bi širša družba zaupala vse probleme, da bi jih ti skupaj z duhovniki odgovorno reševali in s tem nesebično uresničevali delo v Božjem kraljestvu. Novi ŽPS se je 4. 3. že prvič sestal. Po seji so nam člani zapisali svoja občutja, želje in pričakovanja: ♥ Vesela sem, da sem spet med člani ŽPS, in upam, da bom košček po koščku kaj dobrega doprinesla za nas ljudi. ♥ Naj bo ŽPS kot srce, ki skrbi, da dobro v župniji kroži in raste. ♥ Želim, da bomo znali in bomo zmožni dobre ideje uskladiti in tudi udejanjiti s pomočjo vseh župljanov ♥ Naj tudi med nami kalijo semena drobnih dejanj, ki bodo kakor kvas in sol za našo župnijo. ♥

Volja, želja, veselje, pripravljenost, pričakovanje, Božja pomoč …, vse to združimo in nastane dober in močan ŽPS. ♥ Želje: najprej želim spremeniti Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

12. 3. 2010

e-zupnijski utrip 3-2010

1


sebe in ne drugih; da bi s svojim zgledom pritegnili k sodelovanju kar največ našega občestva. ♥ Želim si, da bi delo v naši ŽPS usmerjalo iskanje in izpolnjevanje božje in ne naše lastne volje. ♥ Naša vloga je biti vezni člen med župnikom oziroma faro in farani. Mi smo tisti, ki moramo prvi prevzemati naloge, ki so namenjene faranom, ali pa znati poiskati nekoga drugega. Dejstvo pa je da nismo vsi za vse, za nekaj pa je vsak prav gotovo sposoben. ♥ Moja želja je, da bi z božjo pomočjo dobro opravili pastoralno poslanstvo, ki so nam ga zaupali farani. ♥ Naj mi ŽPS da prepotrebne izkušnje za življenje v današnjem svetu. ♥ S skupnimi močmi bomo delali v Božjo čast in slavo, si medsebojno pomagali in se veselili naših uspehov. ♥ Delo v ŽPS je delo z ljudmi. Veselim se vsakega novega sodelavca, vsake nove ideje pa tudi vsake izpolnjene naloge. Moje delo v ŽPS me še bolj povezuje s Cerkvijo, predvsem pa s samim župnijskim občestvom. Čutim se soodgovorna za življenje po veri v našem okolju z željo, da bi naše skupnosti postajale bolj toplo človeške in odprte za človeka, ki išče smisel življenja. Na srečanjih ŽPS se porodi mnogo idej za delo. Njihovo uresničevanje nas kliče k nenehnemu razmišljanju, osebni duhovni rasti, dialogu, stalnemu usposabljanju in izobraževanju, sodelovanju z vsemi člani ŽPS in župnikom. Pripravila N. V., vtise zbral T. K.

Novice in obvestila ♥ V organizaciji Župnijske karitas ves mesec marec poteka tečaj Nega na

domu, ki ga vodita ga. Anica Sečnik in ga. Alojzija Fink. ♥ Župnijska karitas je odprta vsak drugi petek od 17. do 18. ure. Točni datumi so označeni v brošuri Pastoralno leto 2010, ki smo jo prejeli ob začetku leta.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

12. 3. 2010

e-zupnijski utrip 3-2010

2


Skupine predstavljajo

Marijanska vincencijanska mladina tudi v Šentvidu – in to že 12 let! Zgodovina Marijanske in vincencijanske mladine se prav gotovo začne daljnega leta 1830, ko se je sestri usmiljenki Katarini Laboure pri večerni molitvi prikazala Devica Marija in ji naročila, naj da kovati svetinjo. Danes jo imenujemo čudodelna svetinja. Takrat ji je tudi naročila, naj zbira mlade in jih vzgaja, varuje pred moralnim propadom. Zakaj vincencijanska? Vincencij Pavelski je bil ustanovitelj družbe, v kateri je bila s. Katarina, in se posveča skrbi za uboge. Tudi v mladih vzbujamo čut za sočloveka, za pravičnost. Tako se je mladina ohranila do današnjega dne, prišla je tudi do naše majhne domovinice Slovenije. Animatorji jo vestno ohranjamo in poskušamo izročati naprej, prihodnjim rodovom. In kolikor kaže, nam gre kar dobro! Tudi v Šentvidu. Marijanska vincencijanska mladina je laiško združenje, ki ga vodi izvoljena voditeljica. Za duhovnost skrbijo duhovni spremljevalci, ponavadi sestre usmiljenke in člani Misijonske družbe – lazaristi. Kot vsako združenje imamo tudi mi »financ ministra« ter tajnico. Vse te vloge pa ne bi mogle delovati brez podpore vseh drugih vestnih animatorjev in mlajših članov Marijanske vincencijanske mladine. Skupina deluje v Šentvidu pri Stični, Mengšu, Logatcu, Ljubljani, Kočevju in Celju, pridno pa se širi tudi v druge kraje po Sloveniji. Mladi, animatorji in tisti, ki to še niso postali, se zbiramo redno enkrat na mesec in tako spoznavamo Katarino Laboure, svetega Vincencija Pavelskega ter tudi druge dobre može in žene, ki so na kakršen koli način povezani z Marijansko vincencijansko mladino. Vsake toliko časa pa se odpravimo v dom za ostarele, kjer starejšim polepšamo dan, pa četudi samo z lepo besedo. Vsako leto animatorji pripravimo projekt celotedenskega čofotanja. V poletnem času se odpravimo na morje in s tem marsikomu, ki mogoče doma nima te možnosti, polepšamo poletje. Ob lepem vremenu ne zmanjka čofotanja, prepetih pesmi in preigranih igric. Na letovanju, kot pravimo našemu projektu, ves teden spoznavamo svetnika, ki je pomemben tako za nas in našo mladino kakor tudi za celotno Slovenijo. »Za Iikof« pa se odpravimo na izlet v spomladanskem oziroma že skoraj poletnem času, kjer svoj program popestrimo z raziskovanjem Slovenije

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

12. 3. 2010

e-zupnijski utrip 3-2010

3


skupaj z našimi starši. Na izletu pojemo, se igramo, tudi kakšno pobožno rečemo in pa se imamo predvsem fino in super. Animatorji pa imamo še dodatno razvedrilo. Vsak četrtek je čas za Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kjer nas počakajo malčki in tisti malo večji, ki imajo to smolo, da ne morejo početi ravno vsega, kar lahko počnemo mi. Pričakajo nas nasmejanih lic in že komaj čakajo, da se spet vrnemo in z njimi preživimo tisti dve urici na teden. Kot je rekel sveti Avguštin: »Ljudje radi potujejo, da bi se čudili goram, morju, rekam, zvezdam. A hodijo mimo sebe, ne da bi osupnili.« Mi večkrat osupnemo nad njihovo voljo do življenja. Da bi znali osupniti sami nad seboj, vabimo vse mlade, ki bi se želeli udeleževati naših srečanj. Pravijo, da na mladih svet stoji. Mi pa bomo poskrbeli, da ne bo padel. Animatorji Marijanske vincencijanske mladine Kratek utrinek z zadnjih duhovnih vaj sta nam zapisali Erika in Monika: ♥ V petek smo se zbrali v Šentjakobu ob Savi. Prišli smo popoldne na vaje duhovne. Vsi smo bli veseli, saj smo vseskozi peli. Igrali smo se in molili, zelo dobro hrano smo dobili. Drugo leto prid še ti, veselili se bomo skupaj vsi. ♥ V Šentjakobu ob Savi smo imeli od 19. do 21. februarja člani Marijanske vincencijanske mladine in drugi, ki so se odzvali povabilu, duhovne vaje. V petek po prihodu smo se na hitro spoznali, nato smo si v dvorani ogledali prvi del neme igrice o svetnici Ludoviki de Marillac. V teh igricah, ki so jih pripravili animatorji s pomočjo nekaterih udeležencev, smo vsak dan spoznavali življenje te svetnice. Od njene smrti je minilo že 350 let. Po ogledu smo nadaljevali z delom po skupinah. V nedeljo smo imeli v kapeli sveto mašo, pri kateri smo tudi sodelovali. Po kosilu smo se skupaj igrali družabne igre. Vse tri dni smo veliko peli. Pohvaliti in zahvaliti se moramo tamkajšnjim sestram – Hčeram krščanske ljubezni in animatorjem, ker so zelo lepo skrbeli za nas. A čas je prehitro minil, kljub temu smo zadnje minute porabili za igranje nogometa. Imeli smo se super ... Erika in Monika

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

12. 3. 2010

e-zupnijski utrip 3-2010

4


Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte Zadnjo februarsko soboto je bilo v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici srečanje in duhovna obnova članov Karitas grosupeljske dekanije. Po uvodnem pozdravu članice ivanškega Karitasa smo o postnem času, naših odpovedih in pripravi na srečanje z vstalim Kristusom premišljevali ob Najsvetejšem in petju postnih ljudskih pesmi. V nadaljevanju nas je župnik g. Jože Kastelic pospremil od prve pa vse do zadnje postaje križevega pota, ki nam pripoveduje, da je Jezus z nami danes, v zdajšnjih tegobah in skrbeh. Kristus prihaja k vsakemu izmed nas, nas spodbuja in prinaša ljubezen, ki je nekaj najlepšega na svetu. Ob postajah križevega pota smo se ponovno zavedli, da si je treba vzeti čas za sočloveka, družino, prijatelje in sorodnike, kajti kar bomo dobrega postorili, bo poplačano v naših srcih in v nebesih. G. Jože je razmišljanje ob Kristusovem trpljenju zaključil z mislijo, da naj z molitvijo skušamo reševati svoje stiske, kajti Jezus nam stoji ob strani in nam pomaga nositi križ. Duhovni del smo zaključili s sveto mašo, ki ji je sledilo družabno srečanje. Glavno misel celotnega dopoldneva pa je lepo strnila ena izmed udeleženk z besedami: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« T. F.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

12. 3. 2010

e-zupnijski utrip 3-2010

5


Tukaj sem

Poklicani smo v starševstvo Ob bližajočem se prazniku Gospodovega oznanjenja so o materinstvu in očetovstvu razmišljali zakonci tretje zakonske skupine: ♥ Otroci so največji dar, ki ga lahko prejmemo. ♥ Biti mama je BLAGOSLOV, ki ga izredno cenim. Pri tem se z zaupanjem oziram na zgled Svete družine, katere podoba na steni me vsak dan opozarja, kaj je zares pomembno in kaj v življenju šteje. ♥ Očetovstvo mi pomeni božji blagoslov, ki je sad ljubezni ter z vsako izkušnjo vedno znova daje smisel življenju. ♥ Z veseljem sem mati. Vsak otrok je dar, radost in odgovornost. Z otroki rastemo v svoji vlogi tudi starši. ♥ Sodelovanje pri božjem stvariteljskem načrtu mi pomeni višek očetovstva, poslanstvo pa je zame stalna šola, kjer lahko dajem in prejemam. ♥ Materinstvo je izpolnjevanje božje danosti, ki veliko terja, a še mnogo več prinaša. ♥ Poslanstvo sebe kot očeta vidim v tem, da svojim otrokom zagotavljam okolje, kjer lahko varno razvijajo vse dele svoje osebnosti. ♥ Materinstvo je božji dar, doživljam ga kot veliko radost in odgovornost, v kateri je vsak dan jasen in odločen DA življenju. ♥ Postati in biti oče je velik božji blagoslov, saj ti da Bog s tem možnost, da prispevaš svoj delček v mozaik življenja. ♥ Poslanstvo mojega materinstva je zavestna skrb za pristno povezanost med mano, možem in najinimi otroci. ♥ Starševstvo za naju: želja, pričakovanje, življenje, odpoved, odtujenost, upanje, veselje.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

12. 3. 2010

e-zupnijski utrip 3-2010

6


Uvodnik

Križev pot – pot k svetosti Narava – stvarstvo – naše danosti Na 5. postno nedeljo je bil prvi pomladni dan, nas pa je zbralo povabilo, da opravimo pobožnost križevega pota v naravi. Drugo leto zapored smo se odpravili na ta posebej doživet in pristni »čagoški« dolgoletni

križev pot, ki ima svoj izvor v tradicionalni obliki v župnijski cerkvi. Pomladni čas kliče k življenju, a medlo nebo nad nami je pričalo o resnosti in svetosti Jezusove poti trpljenja. Stvarstvo je poskrbelo, da je bila kulisa sivih oblakov nad nami usklajena z naravo dogodka, ki smo mu prisostvovali.

Sodelovanje – način dejavnega življenja

Vsi smo poklicani k sodelovanju, ker je v naše bistvo položenih toliko darov in talentov. Odgovorimo lahko takoj in z veseljem ali po resnem premisleku; včasih tudi nepremišljeno. Dopustimo, da Bog spregovori po nas in našem sodelovanju. Naša drobna dejanja naredijo dogodek veličasten. Obnovijo se križi, čisti se kapelica, njena okolica in gozdna cesta. Križ potrebuje nekoga, ki ga nosi, zvočnik nam olajša slišnost, a potrebno ga je prestavljati. Višek našega prispevka pa je branje križevega pota, ker združuje molitev in sodelovanje. Bralec sliši tekst povsem drugače in še globlje mu sede v dušo. Vedno se najde kakšna ovira. Korak iz ozadja nas lahko prepriča, da so črke Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 3. 2010

e-zupnijski utrip 4-2010

1


teksta dovolj velike tudi za branje brez očal. 14 oseb poskrbi, da se molitev dviga na 14 načinov. Skupen imenovalec jim je le ta, da je pristanek na služenje prostovoljen.

Življenje – naše potovanje – pot do cilja

Na čelu naše kolone se nosi križ. Za njim potuje živa kača ljudi, ki korak po koraku dojemamo skrivnost Gospodove poti. Od postaje do postaje se spominjamo Jezusovega trpljenja, ki je bilo darovano tudi za naše odrešenje. Vsak izmed nas v življenju hodi svojo pot. Zaustavimo se običajno le ob dogodkih, ki nas stresejo, in na krajih, kjer je zadovoljen naš interes. Ob postajah križevega pota pa nas Jezus nagovarja, da pojdimo k Njemu, ker bomo ob njem našli oporo in mir.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 3. 2010

e-zupnijski utrip 4-2010

2


Ob premišljevanju Jezusove poti do Kalvarije je bil tudi naš korak težak. Sapa nam je pohajala in molitev je v naporu telesa prihajala iz dna srca. Svojo bolečino, padce, stiske in trpljenje smo kot vrhunec molitve izročali v Božje roke.

Skrivnost križa in bolečine – izvir moči za premagovanje življenjskih naporov

Velik in močan je lahko človek. Pred skrivnostjo križa pa njegova moč obmolkne. Klobuk, ponos osebnosti, ki nosilcu daje (p)oseben pečat in je del njegove podobe, ob priklonu križu neslišno zdrsne z glave. Da, Gospod, Večni – Veliki – Močni – Nesmrtni, pred teboj stojim ponižen in skesan. Daj mi moči, da se učim od tebe sprejemati bolečino, trpljenje in začenjanjem znova.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 3. 2010

e-zupnijski utrip 4-2010

3


Zadnji poziv – obračun življenja – dan odgovorov

Na cilju naše poti pri čagoški kapelici se zberemo in prisluhnemo. Pričevanju narave, ki pričenja nov krog življenja, se pridruži župnikov nagovor. Dovolj je, da nas nagovori misel, kako pomembno je, kakšne roke bomo prinesli na dan obračuna življenja pred Sodnika. Naj nas tedaj ne preseneti stavek: »Tvoje roke so že čiste, ampak so prazne.«

Cilj – agape in nebeška slava Čemu Jezusov križev pot. Zakaj bolečina, trpljenje, sramota in ločitev …? Ne, ni nas zapustil, ampak je umrl zato, da bi vstal od mrtvih in nam pokazal, kam smo poklicani. Na tokratnem cilju naše roke niso bile prazne, saj so domačini poskrbeli, da se je naša postna aktivnost sklenila v velikonočnem duhu. Kako močna simbolika – na koncu poti trpljenja nas čakata radost in polnost vstajenja. Tudi mi se ne razidemo za vedno. Obljubimo si, da se naslednje leto spet srečamo. Pripravila skupina udeležencev Fotografiral T. K.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 3. 2010

e-zupnijski utrip 4-2010

4


Iz življenja župnije

Od prednikov za potomce Na pragu velikonočnih praznikov, ki nas navdajajo z upanjem, veseljem in pogumom, smo se v nedeljo, 21. marca, ob 10. uri zbrali verniki in sodelavci svečanega bogoslužja v podružnični cerkvi svete Ane v Velikih Češnjicah. Pomenljivi dogodki so nas privabili tjakaj. Prav s posebnim namenom smo z veseljem pozdravili opata dr. Antona Nadraha, ki je vodil slovesnost ob blagoslovu obnovljenega oltarja svete Uršule in novih klopi. Prosili smo Nebeškega Očeta, naj blagoslovi tudi vse, ki se bomo zbirali v tem svetišču. Nedeljska slovesnost je bila vsem navzočim v duhovno spodbudo, hkrati pa izraz hvaležnosti do naših prednikov, ki so nam zapustili ta biser, to božjo hišo, in do vseh, ki si prizadevajo takega ohraniti potomcem. »To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in veselimo se ga,« poje Cerkev na svoj največji praznik. Tako so vzklikala to nedeljo tudi naša srca. Po končanem bogoslužju je bila priložnost za pogovor in prijetno druženje ob dobrotah pridnih gospodinj. Zahvalili smo se vsem, ki so podpirali naša prizadevanja za obnovo svetišča, pritrkovalcem, fantom in dekletom zbora pod vodstvom Robija Markoviča. Njihova pesem je najpreprostejša govorica, ki jo more razumeti vsak, ki je dobre volje in ima plemenito srce. Vaščani že načrtujejo nova obnovitvena dela. N. V.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 3. 2010

e-zupnijski utrip 4-2010

5


Priporočamo v branje

Dr. Gary Chapman: Družina, kakršno ste si vedno želeli – Pet poti do njene uresničitve V mesecu, ko se veliko pogovarjamo o družini, želimo tudi z rubriko Priporočamo v branje vzpodbuditi pozitivne tokove misli, besed in dejanj. Čas potrebuje močne in trdne, ki izžarevajo karizmo zadovoljstva. Več o knjigi: Strokovnjak za zakon in družino dr. Gary Chapman podrobno razčleni pet ključnih značilnosti, ki pripomorejo k razvijanju zdravega, vzpodbudnega družinskega okolja: • Služenju predano srce • Možje in žene, ki so intimno povezani • Starši, ki usmerjajo otroke • Otroci, ki ubogajo in spoštujejo starše • Možje, ki ljubijo in vodijo Uporabne ocene, vprašanja in priložnosti za poglobljen pogovor ponujajo praktične korake za krepitev družinskih vezi. Beseda o avtorju: Gary Chapman je uspešen družinski terapevt in avtor uspešnic Pet jezikov ljubezni, Pet jezikov ljubezni za samske in Zmaga ljubezni. Njegova dela so osvojila že milijone bralcev po vsem svetu. Dr. Chapman po vsem svetu vodi seminarje o skupnem življenju ter svetuje zakoncem. Z ženo Karolyn živita v Severni Karolini in imata dva odrasla otroka.

Nasmejmo se »V kinu me moti, da moram vstajati, ko si drugi iščejo svoj sedež,« razlaga Miha prijatelju. »To moti tudi mene, zato vedno pridem pet minut po začetku predstave,« pristavi prijatelj.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

26. 3. 2010

e-zupnijski utrip 4-2010

6


Bilo je trpljenje. Trpljenje je prineslo solze. Solze so prinesle hrepenenje. Hrepenenje je prineslo veliko veselje.

Vstal je!

Naj se radujejo naša srca! Naj zapoje naša duša! Naj bo to nova priložnost za odpuščanje. Naj bo to priložnost za nov začetek! Naj bo ta začetek poln veselja. Naj bo veselje vidno v iskricah naših oči, naj se čuti radost v naših srcih!

Naj nam Vstali vlije novih moči in svežega upanja, naj nam stoji ob strani in nas brani v ukanah in zvijačah sodobnega časa. Naj v naših srcih gori in sveti kakor sonce, naj nam greje dušo za vse, katere smo mislili, da smo jih pozabili. Naj živi Kristus v naših srcih!

ALELUJA Ursulina Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 4. 2010

e-zupnijski utrip 5-2010

1


Uvodnik

Vstajenjski kristjan Kakšen naj bo v današnjem času vstajenjski kristjan? V času, ko ostaja brez službe vse več ljudi, ko se tudi tistemu, ki jo še ima, iz meseca v mesec manjša vsota denarja za pošteno opravljeno delo? Ko postaja tekmovalnost edina vrlina – tekmovanje od šolstva do gospodarstva; tekmovanje, v katerem se ve, da samo nekateri (najuspešnejši) lahko pridobijo na račun drugih ali pa vsaj pred ostalimi. Smo sredi razkroja družbe, v kateri prihajajo v ospredje razni »jezdeci« živali, propagirajo se sprevržene partnerske skupnosti, javnost pretresajo (žal, tudi Cerkev!) razne pedofilske afere. Z izjemno domiselnostjo nam z vseh mogočih strani ponujajo mogoče in nemogoče stvari, ki nam naj bi prinesle srečo – stvari, za katere nas reklame prepričujejo, da ne bi smeli biti brez njih v nobeni družini. In družina, na eni strani tarča posmeha »moderne« družbe in na drugi strani oaza ter stičišče vseh nas, ki moramo zaradi različnih vzrokov dan za dnem odhajati iz nje in se vanjo lahko vračamo samo za kratke večerne ali vikend ure sobivanja, da iz nje črpamo moč za delo naprej. Kje se tu lahko najde in obstane slovenski velikonočni kristjan? Če bo razmišljal, koliko ljudi lahko pregovori o njegovem pogledu na svet, družino, okolje in Cerkev, se bo trošil v že naprej izgubljenih besednih dvobojih. Kadar bo iskal zmago nad nasprotniki vere v prepričevanju in ne v pojasnjevanju, ne bo tvoril mirnega sožitja, ki si ga želi večina izmed nas. Kadar bo izločal, namesto sprejemal, ne bo ustvarjal nebeškega kraljestva. V iskanju razlik med kristjani bo težko našel edinost. Torej kje? Kamorkoli se obrača, kjer koli išče, najde se samo v Njem. V Njegovem ljubečem (in odpuščajočem) pogledu; v Besedi, ker je On svet že premagal. Zato, ker je On Pot,

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 4. 2010

e-zupnijski utrip 5-2010

2


Resnica in Življenje. Ker življenja izven Poti ni; kot tudi ni resnice izven Poti. Ker si samo takrat, ko si na Poti, tudi v Resnici in v Življenju. Za to gre – za življenje. Da bi imeli življenje v izobilju, kot je obljubil; da bi živeli v Svetlobi in ne v temi. S tem razlogom je, kakor je sam povedal, prišel na svet. Da pa je ljubezen izkazal do konca, kakor pravi Pismo, je šel skozi vse naše težave, stiske, strahove in nikoli dočakana pričakovanja. S tem, ko je bil povzdignjen, je odprl Pot nazaj k Očetu. Tega smo se spominjali v preteklih dneh. In kaj sedaj? To veselo novico je potrebno ponesti v svet. Z našim veseljem, optimizmom, zaupanjem, poštenim delom. Z zanosom, da imamo obljubo vseh obljub – da smo božji otroci. To je nekaj, kar satan skozi vsa tisočletja, že od edenskega vrta naprej, na najbolj prefinjene načine skuša prikriti ljudem. Vsakemu posamezniku laže na svoj način; na način obleganja trdnjave. Tam, kjer je človek najšibkejši, tam se sovražnik splazi v notranjost. Zato ni odveč, da se kristjan zaveda, da ni velik tisti, ki seje in zaliva, temveč On, ki daje rast. S tem vedenjem gre velikonočni kristjan naprej v vsakdan, malo z idealizmom, nekaj tudi z realizmom; predvsem pa z zaupanjem Vanj. Jože

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 4. 2010

e-zupnijski utrip 5-2010

3


Naša velikonočna voščila

♥ Spoštovani sodelavci in bralci e-Župnijskega utripa - naj mogočno in

globoko zazvenijo v nas besede velikonočnega jutra - Vstal je! Vsem želim doživeto in radostno praznovanje bistva naše vere. Dragica ♥ Prenašajmo veselo novico. Naj od vseh nas za vse odzvanja, da je

ALELUJA tista silna moč, ki stalno deluje, da bilo nekoč vse od vseh. Tadej ♥ Velikonočno slavje je zmaga življenja. Vesela ALELUJA! Želim vam lepe in

blagoslovljene velikonočne praznike. Tatjana ♥ Naj zadoni vesela ALELUJA iz naših src. Vam in vašim družinam želim

blagoslovljene praznike. Tanja ♥ Kristusova pot na križ in njegovo veličastno vstajenjsko zmagoslavje naj bo

tudi naša pot – pot pravih velikonočnih kristjanov. Veselimo se torej, Kristus je vstal! Matej ♥ Vsem ljudem plemenitega srca voščim doživete velikonočne praznike,

trdnega zaupanja in globoke vere, ki v srcu oživi svete dogodke našega odrešenja, da bi VELIKO NOČ praznovali v veselem nazdravljanju življenju in zmagi nad zlom. Zaželimo drug drugemu takega notranjega praznovanja, ki nas bo globoko zaznamovalo in nas nikoli več pustilo tavajočih sredi temin tega sveta. Nuša ♥ Gospod je vzel nase tudi naše bolečine, ki so vstale v velikonočnem jutru v

novo življenje. Veselimo in radujmo se! Simona

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 4. 2010

e-zupnijski utrip 5-2010

4


Iz življenja župnije

Praznovali smo teden družine Postni čas je prežet z odpovedjo, žrtvami in dobrimi deli. Na poseben način je tudi starševstvo povezano s tovrstnim darovanjem za druge. Zato je teden družine znotraj priprave na praznovanje velike noči samo še dodatna vzpodbuda za življenje s posluhom za Boga in za bližnjega. Ko se zima poslavlja in se narava prebuja, cvetijo prvi zvončki, trobentice, vijolice, se vsi kristjani pripravljamo na naš največji praznik. V tem času, ki hitro beži mimo nas, pa se spominjamo tudi naših staršev. Najprej na god sv. Jožefa očetov, na praznik Gospodovega oznanjenja pa še naših mam. Mama je tista, ki s svojo ljubeznijo in milino poskrbi za tisti mir, ki dom še bolj približa nebesom. Vsaka žena ali dekle pa ne sprejme ali ji ni dano sprejeti materinskega poslanstva. Ta poklic združuje še številne druge poklice; mama mora biti tudi dobra kuharica, psihologinja, bralka, nočna čuvajka, učiteljica, trenerka, zdravnica, čistilka, svetovalka, sodnica, odvetnica … Mame vedno svoje otroke postavimo na prvo mesto in še kako vemo, kaj je prav za naše otroke, čeprav nam tega naši otroci dolgo ne priznajo. Vendar pa včasih izkoristijo priložnost in ko najmanj pričakujemo, se nam zahvalijo s skromno pozornostjo. ♥ Materinski dan praznujemo vsako leto v naši farni cerkvi, na podružnici sv.

Andreja v Hrastovem Dolu, pa tudi v Dobu v cerkvi sv. Petra. V krajevni skupnosti Dob že kar nekaj let darujemo sv. mašo za žive in pokojne matere iz našega kraja. Seveda se vedno spomnimo tudi naših očetov, saj imajo tudi ti poleg mam zelo pomembno vlogo. Med mašo vedno sodelujejo naši najmlajši in tako poskrbijo, da se skupaj zahvalimo našim mamam za trud, ljubezen in žrtve. Spomnimo se tudi tistih, ki jih je Bog že poklical k sebi. Vsako leto poskrbimo, da ob zaključku podarimo mamam tudi kakšno skromno pozornost, za katero vsako leto poskrbi KS Dob.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 4. 2010

e-zupnijski utrip 6-2010

1


Po končani maši smo se tudi letos mlajše in starejše mame ter žene še malo zadržale in poklepetale, saj je priložnosti za medsebojni pogovor vedno premalo. Ob kozarcu soka in prijetnem klepetu je čas prehitro minil. Na obrazih prisotnih je bilo opaziti hvaležnost za vsako drobno pozornost, ki jim jo nekdo izkaže. Pri maši je bil prisoten samo en moški predstavnik, čeprav je njihova vloga v družini tudi velika. Upamo, da se bodo naslednje leto bolj opogumili in se pridružili temu lepemu slavju, ki je v našem kraju postal že običaj. Tatjana ♥ V mesecu marcu so praznovali naši očetje in mamice. Na dan Gospodovega

oznanjenja smo dekleta otroškega pevskega zbora sodelovale pri maši v župnijski cerkvi. S pomočjo Anice in Simone smo se med mašo zahvalile svojim staršem, babicam, dedkom, tetam, … in izkazale čast tudi naši Materi Mariji in svetemu Jožefu. Skrbno smo se pripravljale na ta dan in največja nagrada za nas je bila, da so nas poslušali naši starši. Na ta način smo se skupaj zahvalili Bogu, da nas varuje in spremlja na naših poteh. Urša Fajdiga ♥ Na praznik svetega Jožefa so pred večerno sveto mašo k ambonu pristopili

očetje. Prebrali so križev pot družinskih mož in očetov in tako pred križanega brata položili svoje skrbi, dvome, pa tudi veselje in hvaležnost. Križev pot so sklenili z besedami: Jezus – ti, ki si se rodil v zavetju družine, pomagaj družinskim možem in očetom, da bomo vsak dan znova z radostjo in zaupanjem živeli svoje poslanstvo. Po priprošnji današnjega godovnjaka – svetega Jožefa – daj našemu narodu močnih in vernih družin, ki bodo znamenje tvoje ljubezni med nami. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. ♥ Dan po prazniku Gospodovega oznanjenja so Jezusovo pot odrešenja na

podoben način počastile žene in mame. Prebrale so križev pot žena in mater, vanj pa skupaj z Marijo položile svoje poslanstvo materinstva. Njihova sklepna molitev se je glasila takole: Jezus – Ti, ki si se rodil v zavetju družine, pomagaj nam, ženam in materam, da bomo vsak dan znova z radostjo in zaupanjem živele svoje poslanstvo. Na Marijino priprošnjo daj našemu narodu zvestih in vernih mater ter močnih družin, ki bodo znamenje Tvoje ljubezni med nami. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Dragica

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 4. 2010

e-zupnijski utrip 6-2010

2


En cilj - tri ekipe - tri zgodbe - en namen

»Blagoslovljen, ki prihajaš v Gospodovem imenu!« se glasi vzklik cvetne nedelje. Pozdrav Jezusu Kristusu, ki prihaja, da bi rešil in odrešil. Tradicija naše župnije nas v dneh pred tem praznikom vabi, da s svojimi butaricami in butarami tudi na zunaj pozdravimo Jezusov prihod. Poseben čar imajo butare naših sosesk, ki poleg svoje veličine nosijo v sebi živost sodelovanja, usklajevanja in utrjevanja medsebojnih vezi. Iz priprav in sodelovanja so tudi zapisi in fotografije.

♥ Več let že treniramo. Vse sestavine pripravimo že vnaprej. Zato je naš

vmesni čas vsako leto boljši. Kljub selitvi ekipe v drugo vas nameravamo naše sodelovanje prihodnje leto ponoviti. Soseska Dob

♥ To je naš izdelek! Zaradi naše vneme smo pozabili na fotoaparat med

izdelavo. Soseska Hrastov Dol

♥ Po dolgem času smo tudi mi želeli sodelovati in na tak način praznovati

cvetno nedeljo. Po tedenskem usklajevanju smo le začeli nabirati vse potrebno za izdelavo naše butare. Bršljana je veliko, a je bil visoko, brez bunkic … Ampak uspelo nam je. Tako smo se v soboto zjutraj zbrali v sobraškem gasilnem domu. S seboj smo prinesli še nekaj malenkosti in pa obilo dobre volje. Ker pa prave butare ne zna delati vsak, nam je priskočil na pomoč gospod, ki pa že ima nekaj izkušenj, ostali pa smo mu pomagali. Ker nas je bilo dovolj prostovoljcev, je bila ob prijetnem vzdušju prav hitro narejena. Porodila se nam je že ideja, da bi izdelali še eno butaro, vendar smo se odločili, da jo raje naredimo naslednje leto. To pa že kaže na začetek tradicionalnega izdelovanja soseskine butare v Sobračah. Naša butara ni prav velika, smo jo pa s ponosom postavili v župnijsko cerkev, da je poleg drugih dveh krasila naše svetišče na cvetno nedeljo in v velikonočnih praznikih. Soseska Sobrače

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 4. 2010

e-zupnijski utrip 6-2010

3


Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 4. 2010

e-zupnijski utrip 6-2010

4


Skupine predstavljajo

Druga seja ŽPS - med vizijo in našim odgovorom V ponedeljek, 29. marca 2010, je potekala aprilska seja članov župnijskega pastoralnega sveta. Ta se je pričela z molitvijo. V nadaljevanju nam je bila predstavljena: vizija ŽPS v sodobni župniji, kdo so pastoralni (so)delavci, sestava in temeljne pastoralne dejavnosti ŽPS. Njegovo glavno poslanstvo je pomoč župniku pri njegovem pastoralnem delu. Nato smo se navzoči natančneje seznanili o skupinah-komisijah v ŽPS, ki so oznanjevanje, bogoslužje in služenje (diakonija). Izmed teh treh dejavnosti je v družbi najbolj sprejeto služenje – diakonija. Ljudje od Cerkve pogosto pričakujejo socialne programe. Cerkev pa je poklicana k služenju, ne glede na to, kdo prosi za pomoč. Moč za služenje kristjan prejema pri bogoslužju. Treba je poudariti pomen bogoslužja v družini, pa tudi v župnijskih skupinah. Molitev je tista, ki nas povezuje v občestvo svetih in z občestvom svetih. Oznanjevanje je kljub temu, da ga ljudje pogosto najtežje sprejemajo, najbolj potrebno. Pri tem je seveda treba poudariti, da oznanilo ni samo pridiga, ampak da smo k oznanjevanju poklicani vsi kristjani. Prvi oznanjevalec je družina. Vsakdo izmed članov sveta lahko svoje mesto in način delovanja najde v eni izmed komisij in tako kar najbolje prispeva svoj delež k duhovnemu napredku naše župnije. Sejo smo nadaljevali z duhovno mislijo Brez duhovnikov ni evharistije. Ta nas je spodbudila, da bi bolj vneto molili za nove duhovne poklice. Bog kliče tudi današnje mlade za ta poklic, le nikogar nimajo, ki bi zanje molili. Podprimo jih z molitvijo mi. Seznanili smo se z opravili in dejavnostmi v VELIKEM TEDNU. Veselimo se že slovesnosti svete birme, ki bo v nedeljo, 18. aprila. Naši birmanci se bodo srečali z birmovalcem msgr. Vinkom Vegeljnom. Tudi letos nameravamo poromati k Mariji Pomočnici na Brezje, predvidoma 24. aprila. Ponovno se bomo srečali v maju. Sejo je povzela Nuša.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 4. 2010

e-zupnijski utrip 6-2010

5


Slika govori

Nasmejmo se

»Zakaj stalno kradete v naši trgovini?« vpraša prodajalec žensko, ki jo že četrtič zaloti pri kraji. »Zato, ker imate najnižje cene,« preudarno odgovori tatica.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 4. 2010

e-zupnijski utrip 6-2010

6


Bela kronika

Da bi lahko lepšali jesen življenja Povabljena sem bila in vabilu sem se odzvala, saj »dober glas, seže tudi v ta deveto vas«. Župnijska Karitas je organizirala tečaj o negi na domu. Tovrstno delo in tema me zanimata, zato sem se z veseljem udeležila tega tečaja, pa čeprav prihajam iz druge župnije. Različne življenjske situacije nas pripeljejo v stanje, ko ne moremo več skrbeti sami zase. Ko postanejo vsakdanja opravila težavna in jih ne moremo več opravljati sami, nam še kako pride prav pomoč, pa naj bo to od svojcev ali pa od drugih ljudi, ki so nam pripravljeni pomagati. Starejši, bolni in slabotni si želijo čim dlje časa ostati v domačem okolju. Za oskrbo le-teh pa je potrebno tudi nekaj znanja, da nam je pri vsem tem delu lažje. Naučili smo se, kako ravnamo z bolnikom, mu prilagodimo okolje, ga hranimo, kako si lahko pomagamo, da je lažje nam in bolniku (postelja, voziček, blazine in še vrsto drugih stvari). Večkrat je bilo poudarjeno, kako zelo je pomemben pristop do bolnega človeka, kako naj se z njim pogovarjamo, kako naj mu vlivamo voljo do življenja. Poudarjeno je bilo tudi »gibanje za življenje«. Gibati se je potrebno toliko, kolikor nam je dano. Z gibanjem si krepimo mišice in čvrstost kosti, zmanjšuje se pojav depresije, pomaga preprečevati visok krvni pritisk, skrbimo za gibalni razvoj, pomagamo si zmanjšati telesno maščobo … Tečaj je potekal pod skrbnim vodstvom izkušenih medicinskih sester, ge. Alojzije Fink in ge. Anice Sečnik, in to kar v dveh skupinah po dogovorjenih terminih. Po končanem 20-urnem tečaju smo prejeli »Diplomo« o opravljenem usposabljanju. Za prijeten odmor sta poskrbela gospod župnik ter ga. Anica s svojim čajem in sladkimi dobrotami. Kadar lahko pomagate, storite to z iskrenim namenom, kadar potrebujete pomoč, zaupajte to ljudem okoli sebe. Prav zaradi tega je življenje lahko še veliko lepše. Jožica Lokar Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

23. 4. 2010

e-zupnijski utrip 7-2010

1


Vtisi udeležencev ♥ Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči, in nihče ni tako majhen, da je ne bi mogel nuditi. ♥ Po opravljenem tečaju bom lahko z bolnikom lažje in bolj strokovno ravnala. Želim si, da bi vsi bolniki imeli pravega negovalca. ♥ Pomagajmo sočloveku, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo pomoč potrebovali mi. ♥ Vsako spoznanje in znanje daje nekaj novega. Nas bogati in daje nove izkušnje. Hvala! ♥Ta tečaj nam bo v veliko korist, slej ko prej nas lahko doleti, da nam to znanje pride prav. Navdušeni smo nad predavateljico go. Alojzijo Fink, tako preprosta osebnost z velikim znanjem za telo in dušo. ♥ Ta tečaj je presegel moja pričakovanja, obenem sem neizmerno hvaležna za pričevanja ob koncu tečaja – Hvala. ♥ Zelo sem zadovoljna s predavanjem o negi, praktičnem prikazu, lepim besedam za dušo in upam, da bom lahko kakšno dobro delo naredila tudi sama. ♥ Sam skrbeti za bolnika je težko, še posebno, če je ta oseba priklenjena na posteljo. Na predavanjih smo se lahko praktično in iz izkušenj naučili, kako pravilno skrbimo za našega bolnika. Želim si, da ljudje ne bi veliko potrebovali naše pomoči. Pa vendar, če se bo to zgodilo, bom z veseljem priskočila na pomoč.♥ Pri predavanju domače nege sem se naučila, koliko je potrebno vztrajnosti, poguma in moči pri negi varovanca. Kako lepo je takrat, ko se daruješ za drugega, in si vesel, da si nekomu lahko pomagal. ♥ Sočloveku podari svoje srce. ♥ Kdor je uresničil idejo in organiziral tečaj nege na domu, je resnično storil dobro delo. Hvala ge. Anici za življenjsko podane izkušnje – predvsem o umiranju, marsikaj mi je mnogo bolj jasno in marsikdaj v težkih trenutkih mi bo lažje. ♥ Lepo je, ker smo skupaj in smo srečni. ♥ Sedaj bom lažje pristopila k bolnim in ostarelim. ♥ Bilo mi je v veselje, da sem lahko tako lepo spoznala življenje starostnikov in delo z njimi in morda bom lahko tudi prispevala svoj del kdaj komu. Hvala vsem, ki so to predavanje omogočili! ♥ Tečaja sem se zelo razveselila. Zvedeli smo veliko novega in uporabnega. ♥ Naučili smo se veliko poučnih stvari, ki nam bodo koristile vse življenje. ♥ Anica Sečnik: Vsak tečaj je zame drugačen, kajti vedno srečam druge ljudi z različnimi izkušnjami, ki še popestrijo tečaj. Obenem pa se ob domiselnih rešitvah tudi sama vedno učim. Iz zavzetega, rednega obiskovanja tečaja tudi sklepam, da vam bo pridobljeno znanje lahko služilo, ko negujete ali pa boste negovali svoje

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

23. 4. 2010

e-zupnijski utrip 7-2010

2


domače, komu svetovali ali priskočili na pomoč sosedu. Čutim, da se z obiskovanjem tečaja krepijo tudi vaše vezi, medsebojno zaupanje in sodelovanje. Topel čaj in domača peciva pa imajo tudi svoje sporočilo. Življenje nas uči, da je za uspeh najbolj pomembna srčnost. Če pa le-to združimo z znanjem, bomo delo opravljali spretnejše in pogumnejše. Želim, da Gospod blagoslavlja vse vaše dobre namene in dejanja.

Zahvala ob zaključku tečaja HVALA. Čarobna beseda, ki jo učimo izgovarjati naše otroke, ko še govoriti ne znajo. Beseda, ki jo danes tudi starejši vse premalo izgovarjamo in je ne znamo ceniti, ne znamo se zahvaliti za najbolj vsakdanje stvari. Beseda nam preprosto ne gre dobro z jezika. Pa vendar, naj bo naša zahvala iskrena in dobronamerna. Skupaj smo bili kar nekaj popoldnevov, spletli nekaj vezi, bolje spoznali naše težave, se nasmejali in tudi potočili kakšno sočutno solzo ob resničnih zgodbah, ki se dogajajo v življenju. Nismo pa pozabili na namen tečaja, na tiste, ki so pomoči potrebni. Spoznali smo, da je danes nega bolnika na domu še kako potrebna. Večina si na jesen življenja želi biti doma, med svojci, prijatelji, sosedi … Na tečaju sta nam voditeljici predstavili veliko koristnega in praktičnega in vse bomo lahko uporabili v vsakdanjem življenju. Vendar pa vsega tega ne bi spoznali, če ne bi bilo naše Anice in gospoda župnika, ki sta na enem izmed srečanj članov Karitasa predlagala tečaj Nege na domu. Ostali člani smo sicer malo dvomili, ker nimamo najboljših izkušenj s predavanji v župniji, pa še s številom udeležencev smo bili pogojeni. Pa vendar – pri nedeljski maši je bilo oznanjeno in število prijavljenih je preseglo naša pričakovanja. Hvala vama, da sta organizirala ta tečaj, priskrbela vse potrebno in ne

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

23. 4. 2010

e-zupnijski utrip 7-2010

3


nazadnje – Aničini čaji med odmori so bili navidez tako vsakdanji, vendar pa zelo zaželeni in vedno ob pravem času. Zahvala pa tudi ge. Anici Sečnik in ge. Alojziji Fink. Vzeli sta si svoj prosti čas in ga poklonili »kar tam enim iz Šentvida«. Vajine ure predavanj so padle na plodna tla in prenekatere izkušnje bomo izkoristili. Domov smo odhajali z dobrimi občutki, da bomo lahko komu pomagali, svetovali ali pa samo razumeli bolnika in njegove najbližje. Mi vsi skupaj vama želimo, da bi vajina srčnost, znanje, izkušnje in dobrota še naprej padale na plodna tla. Še enkrat – hvala. Tatjana

Nasmejmo se

»Očka, kajne, da si ti po krivici ponavljal osmi razred osnovne šole?« »Seveda, saj sem ti to že tisočkrat povedal! Zakaj me pa to sprašuješ?« »Ker se je zgodovina danes ponovila.«

Peterček je bil ministrant. Ko se je v nedeljo vrnil od maše, ga je oče vprašal: »Kaj pa je danes župnik pridigal?« »Rekel je, da naj starši o tem ne sprašujejo svojih otrok, ampak naj kar sami pridejo k maši!«

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

23. 4. 2010

e-zupnijski utrip 7-2010

4


Skupine predstavljajo

4. Slavčkov pozdrav pomladi Slavčki imamo novo pevsko sobo Že več kot dve desetletji Šentviški slavčki zapolnjujemo s svojo pesmijo naš župnijski bogoslužni prostor. V vseh teh letih pa nas je pot zanesla tudi na marsikateri oder v bližnji in daljni okolici. Svoje zatočišče smo vedno imeli pod streho našega župnijskega doma. Dolga leta na koru, zadnje čase pa predvsem v kapeli. Konec lanskega leta pa se nam je ponudila priložnost, da pridemo do svoje lastne pevske sobe v stavbi kulturnega doma. Krajevna skupnost je ugodila naši prošnji in zavihali smo rokave. Iz opuščenega stanovanja so nastali čudoviti vadbeni prostori, Slavčki pa smo povrhu vsega prišli še do sedeža našega Kulturnega društva Šentviški slavčki. V soboto, 17. aprila, smo pripravili naš sedaj že tradicionalni Slavčkov pozdrav pomladi. V goste smo povabili Zborallico, mlade pevce in pevke, ki delujejo v okviru KD Stična. Ob koncu koncerta smo se skupaj z obiskovalci preselili v naše prostore, kjer je gospod župnik blagoslovil nove prostore. Šentviški slavčki smo veseli nove pridobitve in upamo, da bo prispevala tudi k naši skupni glasbeni in duhovni rasti. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo zlasti domači krajevni skupnosti in župniku Jožetu Grebencu ter vsem, ki ste nam pri obnovi kakor koli priskočili na pomoč. Matej Šteh

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

23. 4. 2010

e-zupnijski utrip 7-2010

5


Novice in obvestila

Florjanova maša v Velikih Češnjicah

Florjanovo – god svetega Florjana 4. maja – je po mnogih naših krajih ljudski praznik, saj je sveti Florjan eden od priljubljenih svetnikov. Varuje pred ognjem in je zato zavetnik gasilcev. Gospodinje v neki vasici so na večer pred florjanovim položile v star klobuk klobaso, jajca ter mošt in vse to nato položile na ugaslo ognjišče poleg trsk. Ponoči se je eden od vaških fantov pritihotapil v hišo, zakuril ogenj s pripravljenim lesom, spil mošt in vtaknil jajca in klobaso v malho ter tiho odšel. Ob koncu takih obhodov so se fantje zbrali pod vaško lipo, gospodinje pa so medtem pekle jajčno cvrtje, ki je bilo tega dne obredna jed. Na florjanovo gospodinje niso smele niti zakuriti peči niti peči. Tudi kovači tega dne niso delali, bali so se zameriti svetemu Florjanu. Le kaj naj naredimo mi, da se mu ne zamerimo in da nas bo varoval skozi leto? Lepo vabljeni v nedeljo, 2. 5. 2010, k maši v Velike Češnjice ob 10. uri, kjer bomo počastili svetega Florjana in ga prosili, naj varuje naše domove pred ognjem in naj nam izprosi milosti pri Bogu. Mašo bomo darovali na prostem poleg cerkve svete Ane. Zberemo se ob 9.45 uri pri Jerumovi kapelici in tako v gasilski paradi ob zvokih vodiške godbe odkorakamo proti cerkvi. Kdor težko hodi, naj počaka pri cerkvi. Tu bo urejeno, da boste udobno sedeli. Vljudno vabljeni! Vaščani Velikih Češnjic

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

23. 4. 2010

e-zupnijski utrip 7-2010

6


Uvodnik

Marija, kraljica majnika Mesec maj je poln presežnikov. Mesec ljubezni, narava, ki se iz speče zimske kraljične spremeni v razkošno zeleno princeso, svetloba, ki napolni dneve … Vse to nas kliče in vzpodbuja k pristnemu veselju, navdušenju in zanosu. Ni naključje, da je ta mesec posvečen nebeški Materi Mariji. Šmarnice in Marijine pesmi vnašajo v bogoslužje cerkvenega leta poseben čar, milino in celo pristno otroškost. Spomini na šmarnično pobožnost iz otroštva in mladosti prikličejo na dan tiste prisrčne, na štiri dele razdeljene lističe, ki smo jih skrbno barvali in se vsako leto na vso moč trudili, da bi v last dobili katerega izmed svojih izdelkov. Iz tistega časa izvira spoznavanje naših 12 podružnic, ki smo jih obiskovali s kolesi in se čudili, kako zanimiva je naša župnija. To je bil čas, ko smo ob poslušanju šmarničnega branja čisto zares in zelo iskreno sklenili, da želimo vse življenje častiti Marijo in slediti Jezusu. Potem se čas obrne. Običaji se spremenijo, otroci odraščajo, si ustvarijo novo življenje, družino napolni otroški smeh in spet pride maj. Spet postavljamo oltarček, Marijo, sveče in rože. Prebiramo šmarnične zgodbe in iščemo v njih tisti odsev preteklosti, ki sije v prihodnost. In kakor skrivnostno razodetje se zgodi misel – Ona – Marija Božja mati je tista večna, neuničljiva vez med Bogom in nami. Ona posreduje, prosi, opravičuje, prizanaša, ljubi. Njena ljubezen nas dviga in vzpodbuja, njena roka tolaži in blaži udarce vsakdanjika. Zato naj bo maj ves naš in Njen. Poln globoke hvaležnosti in iskrene molitve. Naj bo bogat v prepevanju Marijinih pesmi, obiskovanju šmarnic in iskanju dobrega v vsakem izmed nas. Dragica

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 5. 2010

e-zupnijski utrip 8-2010

1


Iz življenja župnije

Birma 2010 – utrinki v vencu, ki nikoli ne oveni V nedeljo, 18. aprila, je 44 naših birmank in birmancev prejelo zakrament svete birme. Nekaj misli sodelujočih smo zbrali v venec spominskih utrinkov. ♥ Letošnja

birma se mi je zdela nekaj posebnega. Na prejem Svetega Duha smo se pripravljali že od začetka tega leta. V novembru smo se zatekli v Oazo miru. Vsak mesec smo imeli birmanska srečanja. V postnem času nas je velika večina prihajala k sveti maši, kjer smo molili tudi križev pot. Na birmo smo se pripravljali tudi z 9-dnevnico. V soboto nas je obiskal birmovalec in nas izprašal. Slovesnost sv. birme je lepo uspela, čeprav pri pripravah nismo pokazali zanimanja in smo se raje prerekali in podobno. Ampak na koncu smo le poprijeli za delo in s skupnimi močmi nam je uspelo. Zato upam, da bomo od sedaj naprej še raje prihajali k sveti maši in da nam bo Sveti Duh pomagal in nas varoval vsega hudega. Jože ♥ Kaj zaznamuje mlaj ob naši birmi? Je to slovo od Cerkve ali nov začetek? Za nekatere je mlaj slovo od Jezusa Kristusa, zame pa je to nov začetek. Ko sem prejel Svetega Duha, sem občutil toploto po celem telesu. Sedaj sem prerojen z modrostjo, umnostjo, močjo, vednostjo, pobožnostjo, strahom božjim in z darom svéta. Zavedam se, da sem sedaj kot kristjan pobožen in zvest Bogu. Žiga ♥ Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in prenovil boš obličje zemlje. Bog daj, da bi te besede postale resničnost. Kot starš sem letošnjo birmo lepo doživel. Vesel sem bil, da je moj sin rad hodil na priprave. Lepo mu je Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 5. 2010

e-zupnijski utrip 8-2010

2


bilo v Oazi miru, pa tudi devetdnevnico je rad obiskoval. Sam sem se trudil na duhovnem področju in bil uslišan. Nismo se obremenjevali z bogatim botrom. Sodeloval sem pri postavljanju mlaja, kar je posebno doživetje. Prav tako sva se z ženo udeležila čiščenja cerkve. Zbralo se je kar veliko staršev, tako da smo delo hitro in dobro opravili. Obred birme je zelo lepo potekal. Čeprav se je mnogim zdela pridiga birmovalca bistveno predolga, sem jo jaz z veseljem poslušal. Tudi za nas Jezus piše s prstom po pesku: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Žalostno je dejstvo, da bodo mnogi po birmi začeli izgubljati stik s Cerkvijo. Zato smo v veliki meri krivi starši sami. Premalo se zavedamo, da jih ne učimo samo z besedo, ampak predvsem z dejanji. Če starši ne bomo hodili k sveti maši in sklepali rok k molitvi, jih tudi naši otroci ne bodo. Zato se vsak dan izročajmo v varstvo božje matere Marije in gotovo bomo uslišani. Jože ♥ Dragi birmanec. Položena roka na tvoje rame je most, ki krepi najino vez, in je hkrati povezava, ki zagotavlja, da prejeti darovi Duha v življenju učinkujejo za oba. Tadej ♥ Pot do samostojnosti je zahtevna. Zato, dragi birmanec, spoštuj očeta in mater! V moči Duha, ki si ga prejel, zajemaj za življenje iz Božje besede in ostani Bogu zvest. Fani ♥ Slovesnost svete birme v Šentvidu je bila zares lepa. Ne samo to, kar so pripravili drugi: okrašena cerkev, lepo petje in ostalo sodelovanje ... Lepo je bilo, ker so tudi birmanci sami živo sodelovali pri bogoslužju. Vidi se, da je bila tudi priprava dobra, ker so talente dobro razvijali in tudi koristno uporabili. Da bi jih le še naprej v življenju razvijali in uporabljali v skupno dobro. Pri vsaki sveti birmi so tri stopnje: obljuba (obnovitev krstnih obljub), molitev (birmovalca in vse skupnosti) in maziljenje. Birmanci so prvi, ki morajo nekaj »narediti« – nato je na vrsti Cerkev (birmovalec, botri in vsi prisotni), ki moli, končno pa še Bog Sv. Duh, s katerim so birmanci maziljeni. Birmanci, prejeli ste darove Svetega Duha, da bi lažje izpolnili obljubo in ostali zvesti Kristusu in Cerkvi in tako skupaj z drugimi gradili župnijsko skupnost in nadaljevali bogato krščansko življenje v šentviški župniji in slovenski Cerkvi. g. Janez Šket, dekan Zbral Tadej, fotografije prispeval Studio Markelj Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 5. 2010

e-zupnijski utrip 8-2010

3


Približujemo

13. maj - god Fatimske Matere Božje Mesec maj je Marijin mesec in čas, ko Marijo še posebej častimo. Trinajstega maja goduje Fatimska Marija, ki se je med grozotami prve svetovne vojne šestkrat prikazala trem pastirčkom, Luciji, Hijacinti in Frančišku. Fatimski dogodki še danes pomembno vplivajo na današnji čas in vsako leto se milijoni romarjev zgrinjajo v Fatimo. Vera se med Portugalci močno občuti na vsakem koraku. Tam dobiš občutek, da ateizem sploh ne obstaja. Pred prikazovanji device Marije se je pastirčkom trikrat prikazal angel miru. Naročal jim je, naj veliko molijo, darujejo žrtve za spreobrnjenje grešnikov in jih naučil molitev, ki jo poznamo še danes: »Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim. Prosim te odpuščanja za tiste, ki ne verujejo, ne molijo, ne upajo in te ne ljubijo.« Marija je pastirčkom ves čas naročala, naj veliko molijo rožni venec v čast Gospe rožnega venca in po vsaki skrivnosti molijo: »O moj Jezus, odpusti nam naše grehe, reši nas peklenskega ognja, vzemi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki tega najbolj potrebujejo.« Z molitvijo rožnega venca bi izprosili mir, kajti Marija je srednica milosti in Kraljica miru. Lucija je prosila Marijo, naj jih vzame v nebesa. Hijacinto in Frančiška je res vzela v nebeško veselje, Luciji pa je bila zaupana naloga, da bodo ljudje preko nje vzpostavili pobožnost do njenega brezmadežnega srca, jo spoznali in ljubili. S čaščenjem njenega brezmadežnega srca se bo rešilo mnogo duš in na svetu bo vzpostavljen mir. Angeli miru niso le varuhi dežel, ampak skrbijo tudi za naš notranji mir, so naši spremljevalci in nam kažejo pot. Pot k Mariji in Jezusu ter njunemu brezmadežnemu srcu, ki sta pribežališče in pot k Bogu. Tina

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 5. 2010

e-zupnijski utrip 8-2010

4


Priporočamo v branje

Dragica Šteh: To delajte v moj spomin Šmarnice za otroke 2010 Slovenski katehetski urad je po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2010 na razpisu izbral šmarnice z naslovom To delajte v moj spomin avtorice Dragice Šteh. Šmarnično branje otrokom letos skuša v razgibanem in razumljivem jeziku približati zakrament sv. evharistije in poslanstvo duhovnika. Tako bomo spremljali župnika Janeza ob njegovem prihodu v novo župnijo, mladinski utrip in prijateljstvo, ki se spleta v župnijski skupnosti, ter družinsko življenje Novakovih. V zgodbe so vključeni tudi duhovniki, ki se v Cerkvi na Slovenskem posvečajo posebnim oblikam pastoralnega dela. Šmarnice je izdala Mohorjeva družba, ki sprejema tudi vsa naročila in skrbi za razpošiljanje naročenega (Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, 3000 Celje; tel. (03) 426 48 00; e-pošta: info@celjska-mohorjeva.si). Povzeto po objavi Slovenskega katehetskega urada V popotnico letošnjim šmarnicam in prvih vtisih ob branju so nam spregovorili sodelavci in prijatelji: ♥ Letošnje šmarnice so toplo branje, ki spodbuja k spraševanju o osebnem

odnosu do evharistične skrivnosti in duhovnikov. (s. Magda) ♥ Biti priča nastanku nečesa lepega je sreča in blagoslov. Meni je zaradi nje to dano vedno znova, zato uživam z njo in sem ji iz srca hvaležna. (Irena) ♥ Ko zori pod srcem, upaš in trepetaš, ko se rodi, si srečen, ko pa šteje dneve, uči, razveseljuje in pričuje. Tako sem jih čutil in jih doživljam. (Tadej) ♥ Ko spremljaš nastajanje šmarnic od blizu, je to posebna milost. Zato se letos v naši družini otroško navdušenje ob poslušanju šmarničnih zgodb širi tudi na vse odrasle. Bogu hvala! (Matej) ♥ Šmarnice sem sicer prebrala že za cel mesec. Vendar pa je bilo branje zame posebno doživetje, saj sem ob njih podoživljala svoje otroštvo in mladost. (Tatjana)

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 5. 2010

e-zupnijski utrip 8-2010

5


♥ Zgodbe, ki dišijo po preprosti vedrini, iskrenem življenju poslanstva,

trdnem zaupanju, živahnem mladostnem iskanju, nežni družinski sreči in barvitem tkanju prijateljstva. Nad vsem pa bdi On, ki je sonce življenje, kar iskrivo veje tudi iz radostne navdušenosti avtorice Dragice. (Simona) ♥ Lepo mi je bilo srečati osebo, ki ima tako lep pogled na duhovništvo, duhovnika in njegovo delo in je sama zase človek, v katerem ni zvijače. (Anamarija) ♥ Dragica, ponosni smo nate in ti ob izidu knjige iskreno čestitamo. (sodelavci iz ekipe Župnijskega utripa)

Novice in obvestila ♥ V soboto, 8. maja, se bo v zavetju minoritskega samostana na Ptujski Gori

odvijal 6. mednarodni festival Marijinih pesmi, pod naslovom Marijafest 2010. Na ta festival smo se prijavili tudi Šentviški slavčki. Naša skladba z naslovom Blagoslovi ta dan se je uvrstila v tekmovalni program festivala. Besedilo zanjo je napisala Dragica Šteh, glasbo Tanja Tomažič Kastelic, glasbeni aranžma pa je pripravil Marko Pezdirc. Občinstvo na Ptujski Gori, strokovna komisija ter poslušalci Radia Ognjišča bodo izbrali zmagovalno pesem, ki bo prejela naziv »najlepša Marijina pesem leta 2010«. Šentviški slavčki vas vabimo, da se nam v soboto, 8. maja, ob 17. uri pridružite na Ptujski Gori ali pa nas spremljate v neposrednem prenosu na radiu Ognjišče od 18. ure dalje. Zelo bomo veseli vaše podpore in vaših glasov. S pesmijo Blagoslovi ta dan bomo na Ptujski Gori zastopali našo župnijo in prosili Marijo za njen blagoslov! Več o dogodku in skladbah festivala Marijafest 2010 pa si lahko preberete na spletni strani http://minoriti.rkc.si/marijafest/2010/.

♥ Branje šmarnic poteka v župnijski cerkvi ter na podružnicah, in sicer vsak

večer v Hrastovem Dolu ob 20. uri, v Dobu ob 19.30 uri in v Sobračah ob 19. uri (razen ob nedeljah). Na podružnicah se berejo šmarnice To delajte v moj spomin Dragice Šteh. Prisrčno vabljeni!

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 5. 2010

e-zupnijski utrip 8-2010

6


Iz življenja župnije

Pečat za vse življenje – slovesnost prvega svetega obhajila Po tednu dni ožjih priprav na slovesnost se je le zgodil trenutek, ko so letošnji prvoobhajanci prvič prejeli v svoje srce svojega prijatelja Jezusa. Zakrament evharistije, prejem prvega svetega obhajila, smo obhajali v nedeljo, 9. maja. Vse družine smo se veselile tega dne, molili smo, da bi bilo tudi vreme lepo in Bog nas je res uslišal. Prav lepo je bilo videti otroke, ko smo se zbirali na župnijskem dvorišču, vsi v belih oblekah kot simbol čistosti srca, ki čaka na Jezusa. Starši smo pospremili svoje otroke v slovesnem sprevodu v cerkev, kjer se je začela sveta maša. Med prvimi sta vse zbrane pozdravila lanska prvoobhajanca z nagovorom: ♥ Danes je dan, ki ga je naredil Gospod, dan, ki se ga veselijo naši prvoobhajanci, starši, bratci in sestrice ter vsi farani. Dolgo ste se pripravljali na ta dan, ko bo v vaša srca vstopil Jezus. Bodite dobri, ubogajte starše, učitelja in kateheta, delajte dobra dela in se veselite, da ste božji otroci. Vesel sem, da je med vami tudi moj bratec Matic. Lanski prvoobhajanci vam želimo, da bi bil to najlepši dan vašega življenja. Martin Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 5. 2010

e-zupnijski utrip 9-2010

1


Vsi otroci so se na ta dogodek lepo pripravili, vsak se je potrudil, da je bila slovesnost res lepa in doživeta. Prebirali so prošnje, zahvale, kar so sami napisali kot pismo Jezusu pri verouku. Nekaj njihovih misli: ♥ Dragi Jezus, komaj čakam, da te sprejmem v svoje srce. Matic ♥ Dragi Jezus! Ti si moj prijatelj. Varuj me vedno, ko bom sam. Daj mi vztrajnosti, da ne bom obupal, in pomagaj mi, ko mi kaj ne bo šlo. Ostani moj prijatelj in mi stoj ob strani. Tadej ♥ Jezus, hvala ti za hrano, pijačo in še posebno za vse darove, ki si nam jih dal. Tom Vse zbrane pa je s starševsko besedo poleg g. župnika nagovoril tudi Tomaž, Gašperjev oče: ♥ »Danes so naše misli in želje namenjene vam, ki boste pristopili k oltarju, da bi v svoje srce sprejeli Jezusa. Vaši starši smo ponosni, ko gledamo vaša žareča lica in se veselimo vaših čistih dušic. V mislih se vračamo kakih osem let nazaj in se spominjamo, s kakšnim navdušenjem smo vas pričakovali in s kolikšno ljubeznijo smo vas sprejeli na ta svet. Prinesli smo vas k svetemu krstu in vas priporočali nebeški Materi Mariji, krstnemu zavetniku in angelu varuhu. Skupaj z vami smo ob večerih sklepali roke in molili Sveti angel. Danes pa… danes se nam zdite kakor mali beli angelčki. Tako močno si želimo, da bi žar, s katerim danes Jezus ožarja vaše duše, nikoli ne ugasnil in ne potemnel.« Po tednu dni pa naša srca še vedno vzklikajo k evharističnemu Jezusu: ♥ Na dan svetega obhajila sem bil zelo vesel, kajti v moje srce je prišel Jezus, ki ga imam zelo rad. Upam, da mi bo vedno stal ob strani. Zahvalil bi se vsem, ki so prispevali, da je ta svečani dogodek postal še lepši. Hvala. Denis Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 5. 2010

e-zupnijski utrip 9-2010

2


♥ Gospod Jezus, teden dni je naokoli, ko sem prejel prvič Jezusa. Priznam, bilo me je strah, a sem se Ga zelo veselil. Sem še otrok, pa vseeno sem bil zelo ganjen, saj sem vedel, da je ob meni On, ki mi vedno stoji ob strani. Meni in moji družini si dal pečat, da se lahko vedno obrnem nate. Zato ponavljam mojo izrečeno prošnjo: Da ne bi žalili Jezusa! Hvala Ti za moje starše in mojo sestrico. Hvala Ti za darove, ki sem jih prejel. Hvala Ti za tako lep obred, ki sem ga bil deležen. Hvala Ti za zakrament svetega obhajila, ki si mi ga podaril. Anej ♥ Prvega sv. obhajila sem se zelo veselil, kajti prvič sem prejel Jezusa v svoje srce. Zdaj Jezusa lahko prejemam vsak dan, saj redno hodim k šmarnicam. Potrudil se bom, da bo moje srce vedno čisto in pripravljeno na Jezusa. Tadej ♥ Moj najlepši spomin na ta dan bo za zmeraj, da sem Jezusa sprejel v srce. Tom ♥ Letošnje prvo sveto obhajilo v župniji sv. Vida v Šentvidu pri Stični nam bo ostalo še posebej v lepem spominu, saj smo k božji mizi skupaj pospremili našega najmlajšega sina Matica. Skupaj smo se dobro pripravili za ta dragoceni trenutek. Z veseljem sta sodelovala tudi starejša sinova Timotej in Martin. To je bil res dan, ki ga je naredil Gospod! Lucija ♥ Tudi v naši družini smo se letos pripravljali na prvo sveto obhajilo. Pogovarjali smo se in se veselili nedelje. Dan je bil sončen v vseh pogledih. Dolgo nam bo ostal v spominu. Vsem prvoobhajancem pa želimo, da bi vse življenje nosili v sebi blagoslov tega dne. Družina Novak

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 5. 2010

e-zupnijski utrip 9-2010

3


♥ Z veseljem sva pričakovala dan, ko bo najin prvorojenec prejel zakrament prvega svetega obhajila. Na ta dogodek smo se mirno pripravljali, obračala sva se k Mariji, da bi tudi ona kot Jezusova Mati spremljala naše otroke in jih pripeljala k svojemu Sinu. Začutila sva povezanost z ostalimi starši, čeprav smo se z nekaterimi šele zdaj spoznali. Prvoobhajancem in nam staršem želim, da bi bil Jezus vedno naš prijatelj, na katerega bi se znali obračati. S čistim srcem ga vsi čim večkrat prejemajmo v zakramentu sv. evharistije. Edo in Darja Pripravili prvoobhajanci in njihovi starši. Fotografije Studio Markelj in Jožko

Utrip podružnic

Šmarnice letos tudi v Sobračah Marijin mesec se je že prevesil v drugo polovico, v Sobračah pa šmarničarji vedno bolj zavzeto prihajajo k večernemu branju zgodb, molitvi in prepevanju pesmi. Čas, ki si ga vzamemo vsak dan, da počastimo Marijo in Jezusa, je čas, ko se umirimo ter razgrnemo svoja srca in misli, da pohitijo k Bogu. Otroci izmenično prebirajo šmarnične zgodbe, molijo litanije Matere Božje ter prepevajo Marijine ljudske ter pesmi po svojem izboru. Po končanih šmarnicah seveda sledi razposajeno druženje, ki se ga otroci zelo veselijo in vsak dan znova nestrpno pričakujejo. Helena, Majda in Tanja si želimo, da bi poziv k šmarničnemu branju v cerkvi sv. Andreja v Sobračah tudi naslednje leto naletel na tako dober odziv, tako pri šmarničarjih kot pri odraslih, ki nam pri izvedbi pomagajo in nas spodbujajo.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 5. 2010

e-zupnijski utrip 9-2010

4


Skupine predstavljajo

MARIJAFEST 2010 8. maja 2010 se je v starodavni Marijini cerkvi na Ptujski Gori zgodil 6. mednarodni festival Marijinih duhovnih pesmi – Marijafest 2010. Bil je oblačen, za maj nenavadno hladen dan, a nas je grelo tisto pristno navdušenje in veselje, da smo postali del veličastnega dogajanja na Ptujski Gori. V cerkvi, ki je minulo nedeljo z odlokom papeža Benedikta XVI. postala bazilika, se je praznično dogajanje odvijalo skozi ves dan. Zvečer se je z akademijo pesmi minulih Marijafestov začel uradni program. V tekmovalnem delu se je na glasbenem odru zvrstilo 10 nastopajočih. Šentviški slavčki smo nastopili kot tretji, in sicer z avtorsko skladbo Blagoslovi ta dan. Pod Marijinim plaščem smo peli zanosno in ponosno ter dosegli odlično drugo mesto. Po odločitvi strokovne komisije, poslušalcev radia Ognjišče in poslušalcev v cerkvi je zmagala skladba K Mariji na goro skupine Dominik. Poslušalci radia Ognjišče pa ste največ glasov namenili prav naši skladbi. Prepričani smo, da ste bili med njimi tudi vi in zato se vam iskreno zahvaljujemo. Za pomoč in podporo se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Jožetu Grebencu. Preden pa boste našo pesem lahko slišali tudi v naši župnijski cerkvi ali na naših nastopih, pa vam prilagamo del njenega besedila. Blagoslovi ta dan, vodi moje korake, spremljaj naše poti, varuj drage ljudi. Blagoslovi ta dan, o Kraljica in Mati, ti moja zvezda, moj ščit, moja moč – v tebi najdem pomoč.

Šentviški slavčki

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 5. 2010

e-zupnijski utrip 9-2010

5


Slika govori

Oživljamo V času, ki je zaznamovan s hitenjem in naglico, je toliko bolj pomembno, da se znamo ustaviti tudi ob spominih in starih običajih. V rubriki z zgornjim naslovom zato želimo obujati stare molitve, običaje, tradicijo ... Vabljeni, da nam jih posredujete tudi vi. Oživljajmo skupaj. S SVETIM KRIŽEM SI POSTELJEM, Z MARIJINIM PLAŠČEM SE ODENEM, V IMENU JEZUSA ZASPIM, BOGU DUŠO IZROČIM.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 5. 2010

e-zupnijski utrip 9-2010

6


Uvodnik

Evharistija, božji dar za življenje »Danes je praznik svetega Rešnjega telesa in krvi,« sem zjutraj nagovorila prijatelje, ki so na invalidskih vozičkih sedeli za mizo in čakali na zajtrk. Prav vsi so spoštljivo prikimali, sklenili roke in se ganjeni zazrli v strop. »O, ko bi vsaj polovica ljudi na svetu vedela, kaj pomeni ta dan, bi bilo drugače,« je s tresočim glasom pričela gospa pri devetdesetih. »Nikoli mi ni bilo tako lepo kot v procesiji. V beli obleki in z nageljčkom v laseh sem bila kot angelček. Vesela sem bila, pa ponosna in srečna. Celo popoldne smo nabirali cvetje, da smo ga imeli za vse štiri oltarje, ki so jih naredili v vasi iz vejevja. Ko sem malo odrasla, sem pela v zboru. Evharistične pesmi so zame najlepše, vse povedo. Ko sem imela družino, sem se z otroki pripravljala na procesijo. No, sedaj pa nosijo bandera že moji pravnuki; o, kako je to hitro minilo! Toda skrivnost ostaja ista – Jezus, naš rešitelj, v podobi kruha za nas reveže, bolne, zapuščene, čakajoče ...« In utrnila se je solza, glasu ni bilo več. Pa se oglasi gospa, ki se jo po kapi težko razume: »Ne bodimo žalostni, saj je jutri petek, prvi petek, ko bo hostija spet med nami in nam bo celila duhovne rane! Ja, hostija je tableta za dušo. Samo še petki so nam ostali, toda ti bodo odločilni, upamo, da nas bodo pripeljali do tiste prave nedelje, saj veste, na katero mislim?« Po tej pripovedi se je v skupino naselilo veselje, obrazi so zažareli in med pogovarjanjem je bilo slišati še nekaj utrinkov iz mladosti: pa pritrkavali smo, najlepše melodije, joj, kako težko sem nosil farno bandero, najdaljše leskove veje smo nabrali za oltar pri vaškem križu, kako so dišali nageljčki pa vrtnice pa potonike, pa nič nismo smeli delati, bil bi smrtni greh, kar cel dan sem bila v beli obleki pa v novih čevljih, pa kako je bilo po

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 6. 2010

e-zupnijski utrip10-2010

1


vasi vse pospravljeno, še gnoj so pokrili z vejami. Vse mi je zvenelo tako domače, tudi jaz sem ostala brez glasu, v glavi pa mi je odmevalo: Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, v hostiji beli nam gospoduj! Danes mi je bila Jezusova veličina pokazana v trpečih bratih na prav poseben način. Ker smo imeli procesijo kar v cerkvi, sem lahko še bolj zbrano prosila za vse prijatelje, ki jim Jezus v svetem Rešnjem telesu pomeni vse – resnično vse –ljubezen, daritev, upanje, blagoslov, svobodo, mir, moč in končno življenje, za katerega živimo. Evharistični kongres se bliža. Zbrala se nas bo velika množica. Molimo, da bomo dosegli cilj – smisel kongresa – da bo slovenski narod ostal pokončen, poln vrednot in ponosa, saj živimo z Jezusom, za Jezusa in za življenje, ki nam ga je Gospod namenil kot božji dar. Meti

Utrip podružnic

Šmarnice tudi v Dobu Mesec maj, Marijin mesec, se je za letos že poslovil. Vsak po svoje smo ga podoživljali. Otroci pa smo bili tako že drugo leto zapored deležni branja šmarnic kar v naši podružnični cerkvi. Navdušenja za branje nam ni manjkalo. Vsak večer smo se zvečer zbrali v cerkvi, kjer smo Marijo najprej počastili s pesmijo, rožnim vencem, sledilo je zanimivo branje šmarnic o župniku Janezu in njegovih prijateljih in nato še litanije. Branja šmarnic se nas je tako vsak večer veselilo okrog 40 otrok in nekaj starejših. Zagretost za sodelovanje pri šmarnicah pa so pokazali tudi starejši, saj je ena od mamic napisala Marijine pesmi, ki smo jih tako vsak večer pred začetkom razdelili po klopeh in tako je bilo čaščenje Marije še večje in bolj zagreto. Otroci pa si želimo, da bi lahko Marijo častili še vrsto let s tako vnemo in zagretostjo, kot smo jo letos. Jaka

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 6. 2010

e-zupnijski utrip10-2010

2


Šmarnični list iz Sobrač

♥ Vsak majski večer me je pomiril in me pripravil k razmišljanju, da se lahko

ob Marijinem oltarčku z malo spodbude in truda dogajajo velike in čudovite stvari. Tanja

Krasni majnik v Hrastovega Dolu Kot vsako leto smo tudi letos lepo doživeli Marijin majnik. Prebirali smo šmarnice, tokrat avtorice Dragice Šteh. Zelo prisrčne, domače in tako življenjske. Zbirali smo se v cerkvi. Pobožnost smo začeli z Marijino pesmijo, nadaljevali z molitvijo treh desetk rožnega venca, litanijami Matere Božje, nekaj očenaši za različne priprošnje, branjem šmarničnega besedila in končali še z Marijino pesemijo. Vse otroke, ki so lepo molili rožni venec "naprej", poslušali šmarnice in peli pesmi, moramo še posebno pohvaliti. Želimo jim, da bi še naprej posnemali dobre zglede šmarničnih junakov. Ani

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 6. 2010

e-zupnijski utrip10-2010

3


Iz življenja župnije

Biti v veselje Mariji – šmarnični utrinki 2010 Za nami je bogat mesec, posvečen Mariji in šmarnični pobožnosti. Zbirali smo se ob župnijskem, podružničnih in družinskih Marijinih oltarčkih. ♥ Pri nas smo spremljali obe šmarnični zgodbi. Jutranja o Lojzetu Grozdetu se je preveč žalostno končala. Zgodbe pod naslovom To delajte v moj spomin pa so bile prav zanimive in smo jih večinoma spremljali po Radiu Ognjišče. Monika Otroci, šolarji in straši so sodelovali na različne načine. ♥ Rad sem izpolnjeval vsakodnevne naloge, napisane na zadnji strani nalepk. Tadej (3. r) ♥ Šmarnice so bile zelo zanimive, zato, ker smo sodelovali tudi otroci. Nekateri smo brali šmarnice, nekateri pa litanije. Najboljše od vsega tega pa je bilo to, da smo po šmarnicah odšli k gasilskemu domu in se tam igrali različne igre. Bilo je zelo zabavno. Anja Naši vtisi so različni: ♥ Všeč so mi bile zgodbice. Nastala je lepa slika. Ana (1. r) Najbolj mi je bil všeč župnik Janez. Hana (3 leti) ♥ Kam bo šel pa zdaj župnik Janez? A ga ne bomo nikoli več srečali? Luka (5 let) ♥ Pri šmarnicah mi je bila najbolj všeč molitev. Neja (1. r) ♥ Šmarnične zgodbe so prinesle v svet najinih otrok številne nove prijatelje. družina Koleša ♥ Na šmarnicah mi je bilo všeč, ko smo peli Marijine pesmi. Anita S trudom in milostjo zadnjega dne smo sestavljali … in bili nagrajeni. ♥ Velika nagrada in spomin na letošnji Marijin mesec so nalepke, ki smo jih sestavili v lepo sliko. Nagrada zadnjega dne je bila zelo dobra in mrzla. Erika ♥ Najbolj so mi bile všeč zgodbice. Na koncu je prišla lepa šmarnična slika. Anej (3. r) Vsak dan! Zakaj? ♥ Ker sem imela družbo. Cel mesec sem delala Mariji veselje, ker jo imam rada. Melita

Šmarničarji Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 6. 2010

e-zupnijski utrip10-2010

4


Skupine predstavljajo

Z MVM v Logarski dolini Sobotno jutro. Deževno in hladno, kot da ne bi bil mesec maj, mesec ljubezni, cvetja, šmarnic … Pa vendar nas deževno vreme ni oviralo. Skupaj s svojimi otroki in drugimi člani Marijanske vincencijanske mladine smo odšli na izlet v Logarsko dolino. Iz Šentvida smo se podali na pot proti Šentjakobu, kjer se nam je pridružil še en avtobus otrok, staršev, animatorjev in nekaj sester usmiljenk. Deževna pot nas je vodila v Nazarje k sest ram klarisam, kjer smo obiskali s. Sandro, ki je bila do lani, ko je vstopila k sestram klarisam, tudi sama članica MVM-ja. Bili smo presenečeni in rahlo šokirani, saj smo jo lahko videli le skozi rešetke. Vendar pravi, da je presrečna. Stika z zunanjim svetom sestre nimajo, le če morajo k zdravniku. Tudi na pogreb svojih staršev ne smejo. Njihova sobica je skromna. Namesto omare imajo škatlo, spijo na najbolj zdravem ležišču, kot so nam ga predstavile – na ličkanju. V sobici imajo še klečalnik, podobo Device Marije in križ. Sandra pravi, da je edina lastnina, ki jo ima, rutica MVM-ja, ki visi na steni poleg Marije in križa. Molijo 24 ur na dan – nepretrgoma sta po dve sestri v kapeli in molijo za nas. Vse skupaj pa so zbrane v molitvi po osem ur na dan. Polni vtisov o življenju sester klaris in še s stiskom rok smo se poslovili od s. Sandre in pot nadaljevali proti Gornjemu Gradu, kjer smo si ogledali katedralo sv. Mohorja in Fortunata, v kateri je tudi dragoceni božji grob. Katedrala pa je zasnovana po ljubljanski stolnici. Logarjeva lipa – simbol Logarske doline. Kar ne moreš zgrešiti poti, čeprav nas je dež spremljal ves čas. Dan ni bil nič kaj primeren za izlete, kar je tudi bilo razvidno iz našega popotovanja, saj na poti po dolini nismo srečali niti enega izletnika. Po kratkem postanku in odločanju, ali naj gremo ali ne, smo se podali še na krajši pohod do slapa Rinke. Slap se je bohotil v vsej svoji veličini in globini in se je, ne da bi se

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 6. 2010

e-zupnijski utrip10-2010

5


zmenil za nas, veličastno spuščal v strugo in nadaljeval pot proti dolini. Pogled po okoliških hribih se je ustavil na ostankih zime. Tu je namreč še vedno nekaj snega. Naša pot se je nato nadaljevala v pravljično deželo. In še vedno vprašanje, kaj naj naredimo zaradi dežja. Zmagali so otroci – Gremo! In so šli. Sprehodili so se po »pravljičnem gozdu«, kjer so iskali tudi skriti zaklad, ki so ga v gozdu skrila pravljična bitja. Sprehodili so se med okrog 40 pravljicami, ki so postavljene v gozdu. Prikazane so ob lesenih hiškah, otroci pa kaj kmalu prepoznajo, za katero pravljico gre. Včasih celo presenetijo svoje starše. Po uri in pol hoje so se vsi premočeni in polni pravljičnih vtisov vrnili. Za zaključek našega izleta smo se ustavili še v kapeli Kristusa Kralja (menda je v tej kapeli največ cerkvenih porok) v Logarski dolini, kjer smo se pri sveti maši zahvalili za dan, preživet s prijatelji, položili svoje prošnje na šmarnični oltar ter se končno odpravili proti domu. Čisto zadnja postaja našega popotovanja pa je bila cerkev v Radmirju, posvečena sv. Frančišku Ksaveriju. Tu smo si ogledali mašne plašče neprecenljive vrednosti, ki jih hranijo v cerkvi. Enega je podarila tudi sama cesarica Marija Terezija, ki ga je naredila iz svoje poročne obleke. Mašni plašči so prava paša za oči. Ne moremo si predstavljati, koliko ur ročnega dela je v enem samem plašču, koliko prepletenih nitk je potrebnih za izdelavo plašča. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah. Kaj bi bilo še, če bi imeli lepo vreme? Naj se na koncu še zahvalim vsem animatorjem, ki se vse leto trudijo, da naše otroke animirajo še na drugačen način. Na način, ki počasi izginja – z igro, klepetom, druženjem, spoznavanjem. Dragi animatorji, hvala vam, ker se trudite z našimi otroki in jim poklonite del svojega prostega časa. Sicer pa se že veselimo druženja z vami naslednje leto. Uršina in Jakova mami Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

4. 6. 2010

e-zupnijski utrip10-2010

6


Približujemo

Nepozaben dan za dušo 13. junija se je v Celju zgodil veličasten dogodek, ki je v ognju sonca in močne Božje navzočnosti združil 32.000 slovenskih vernikov. Slovenski evharistični kongres, na katerega smo se pripravljali vse leto, je bil klic in uresničitev hkrati. Udeleženi šentviški romarji so ob fotografijah nanizali nekaj nepozabnih vtisov in razmišljanj. Podali smo se v dan polni pričakovanja. Naši nahrbtniki so bili polni navdušenja, prošenj, skrbi, hvaležnosti. Vse to smo vzeli s seboj, da bi na slavju naše vere položili na oltar Njegove daritve. V nepopisno množico, ki je kakor reka vere in upanja stopala proti prizorišču, smo se zlili tudi romarji naših dveh avtobusov. Sijalo je sonce – na nebu, na oltarju in v srcu. Razkropili smo se v množici na razne konce, a kot ena družina doživljali ... ♥ Pojma evharistija in kongres mi doslej nista preveč "pasala" skupaj. Vendar množičnost, spremljevalni program, posebej pa še razglasitev za blaženega mučenca Alojzija, so naredili name poseben vtis. To je evharistični kongres!

♥ Slovenski kristjani smo

lahko ponosni, da smo se zbrali v tako velikem številu. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

18. 6. 2010

e-zupnijski utrip11-2010

1


♥ Bogu hvala, da mi je dano živeti v času, ko sem se lahko udeležila SEK svobodno in v

miru. ♥ Prvič sem bil v taki veliki športni

dvorani, kjer je bilo zbranih tako veliko ljudi. ♥ Vesela sem, da sem bila lahko "tam". V tej veliki družini sem se počutila dobro in bila zelo presenečena nad odzivom slovenskega naroda in nad njegovo globoko pobožnostjo. Kljub gledanju programa preko "TV" je bilo doživeto in polno. ♥ Nagovorilo me je pričevanje misijonarja Pedra Opeke, ki je

poudaril socialno razsežnost evharistije: poklicani smo k odprtosti za najbolj uboge. Sicer pa je bilo njegovo pričevanje klic k veselju in praznovanju, ki sta tudi del svete evharistije. ♥ Prepričljivo, navdušujoče in navdihujoče pričevanje. ♥ Čeprav nama je bilo iti na SEK kar malo

odveč, sva vesela, da naju je mami prepričala, saj sva lahko sodelovala kot ministranta in bila na tak način blizu tako velikega dogodka. Najbolj nama je bilo všeč, ko smo šli v procesiji za brezjansko Marijo po stadionu in petje pesmi Marija pomagaj nam ti. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

18. 6. 2010

e-zupnijski utrip11-2010

2


Lojze Grozde – naš mučenec, neustrašni pričevalec za vero in Kristusa – je dosegel čast oltarja. ♥ Nagovorilo me je skromno življenje blaženega Grozdeta, ki je dal življenje za svojo vero. ♥ Njegovo sveto doživljanje sv. evharistije mi daje moč za premagovanje vsakodnevnih težav. ♥ Bil sem na razglasitvi Alojzija Grozdeta za prvega blaženega med številnimi slovenskimi mučenci. Lojze Grozde – čudoviti zgled krščanskega življenja – prosi za nas. To delajte v moj spomin. Evharistije ni brez duhovnika in duhovnika ni brez evharistije. ♥ V evharistiji nas Jezus kliče k sebi, da bi osebno in v skupnosti odkrili cilj našega življenja. ♥ V spominu mi bo ostalo bližnje srečanje s kardinalom. Že stoletja se lomi kruh, že stoletja se deli med ljudi isti večni, živi Bog. To je moje telo, ki se daje za vas. Jezus, Božji si kruh za življenje. Hvaljeno in češčeno naj vedno bo – Presveto Rešnje telo. Zdaj in vekomaj. Amen.

♥ Prišel, videl,

veroval.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

18. 6. 2010

e-zupnijski utrip11-2010

3


Tudi naša župnija je sodelovala. ♥ Srečal sem naše vrle šentviške pritrkovalce, ki so

sodelovali pri sveti maši in s tem na odličen način zastopali našo župnijo. Bili smo med nebom in zemljo – med trenutkom in večnostjo … a sedaj smo na poti novega začetka.

Mnogo duhovnikov je na Slovenskem evharističnem kongresu zajemalo iz izvira Božje navzočnosti. Sonce jih je božalo po srčni strani. ♥ Evharistija, sveta maša in obhajilo so vir moči in

milosti, po katerih moramo hrepeneti in se nam dajejo za to naše kratko življenje, čeprav jih pogosto ne razumemo dovolj. Evharistija je tisto sonce, ki se nam daje vsak dan in če ne gre drugače, prejmimo jo vsaj vsako nedeljo. Pridite, kot je rekel Pedro, ne samo zato, da se dobro počutimo, ampak da molimo drug za drugega. Zdi se mi, da je za nas potrebna ravno ta molitev. Naj bo danes narejen nov korak v našem življenju. Potrudimo se! Vir fotografij: RKC, Radio Ognjišče, Tadej

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

18. 6. 2010

e-zupnijski utrip11-2010

4


Razmišljamo ♥ Moj

Bog, Jezus v zakramentu svete evharistije, kako malo te poznam. Kako malo se trudim, da bi te spoznala. Da bi vsaj malo zaslutila veličino tvojega dejanja, ki je za vse večne čase postalo znamenje za nas. V podobi kruha. Kruh si, moj Jezus. Kruh za moje srce, ki je lačno brezpogojne dobrote, čiste ljubezni, pravega miru, zvestobe, zaupanja, blagodejne tišine ... Kruh za mojo dušo, utrujeno od iskanja sreče, ki to ni. Kruh za moje misli, ranjene od tujih pričakovanj in neresnice. Kruh za moje roke, ki so pred teboj kot prazna posoda vsakdanjega truda. Bodi moj kruh, ljubi Jezus. Kruh vere. Naj v moči obhajila pogumno in vedro vzamem svoj križ in hodim za Teboj. Bodi moj kruh, ljubi Jezus. Kruh upanja. Naj v zarji Tvoje daritve v meni zasije luč resnice. Bodi moj kruh, ljubi Jezus. Kruh ljubezni. Naj v svetlobi Tvoje bližine ljubim svojega bližnjega kakor sebe. AMEN. Dragica

♥ Evharistija

je ena izmed najtežje dojemljivih stvari v krščanstvu. Ni čudno, da mnoge prežemajo dvomi in nejevera. Toda v točki, kjer se stikata duhovni in materialni svet, je vse mogoče. O točki, skozi katero se pretakata nenehna milost Očeta in učlovečena daritev Sina, ne moremo reči drugega, kot da je popolna mistika. Skozi stoletja, in v prav nič manjši meri niti dandanes, so se in se še ob evharistiji dogajajo čudeži. Oče z njimi potrjuje svojega Sina na nam najbolj dojemljiv in viden način. Verjetno zato, da lažje dojemamo tudi ostale dneve v evharistiji, ko se nam ne izpričuje na tako viden način. Kar pa ne pomeni, da je vsaka "običajna" daritev manj pomembna ali manj čudežna. Jože Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

18. 6. 2010

e-zupnijski utrip11-2010

5


♥ 13. 6. 2010 Dnevnik na TVS: Najpomembnejši dogodek današnjega dne,

zmaga 1:0 na svetovnem nogometnem prvenstvu za slovensko reprezentanco. Veselimo se! Resnično! Na drugem mestu poročil: suhoparno poročilo o dogodku stoletja v slovenski Cerkvi z 32000 udeleženci na Slovenskem evharističnem kongresu. Brez udeležbe oblasti! Vsaka cerkvena skupnost je del civilne družbe. Tokratne oblasti tega nočejo vedeti. Nič zato! Čustva in prepričanja udeležencev in še tisočih drugih, ki se dogodka izpričanja v temeljne krščanske vrednote niso mogli udeležiti, niso omajali v osnovnem hlepenju po Božjih dobrinah, ki jih nudi le evharistija. Priznanje Cerkve za mučeništvo in blaženost Lojzeta Grozdeta je bil le posladek pri obilni pojedini, ki jo nudi evharistija vsem in vsakomur. Vsak dan, posebej še ob nedeljah, vsem, ki so udeleženi pri Jezusovi nedeljski mizi. To je najpomembnejše sporočilo tokratnega evharističnega kongresa! Mi vsi se moramo vprašati, koliko nas je ta kongres zaznamoval. Zaznamoval s tem, da bo naša udeležba pri dnevnem ali vsaj nedeljskem slavju ne tradicija, ne dolžnost, temveč potreba in naša pravica, ker se bomo zavedali: s prejemom evharistije, obhajila, se napaja naša notranjost, ki nato izžareva v vsakdan, v družini, v soseščini, v delovnem okolju, v vsakdanjem življenju. Pri tem nam ne bo težko uresničevati vsakdanje naloge tretjega stebra Cerkve dobrodelnosti: s prijaznim pozdravom v družini, soseda, starejšega na cesti, z nasmehom, ki zaznamuje našo ljubezen brez pridržka. S tem bomo pripravljeni, da bomo sposobni tudi materialno pomagati vsem, ki so takšne pomoči tudi potrebni! Bogdan

Oživljamo V mesecu maju sem se spominjala Marijinega oltarčka, ki ga je na njeno čast postavljala naša stara mama. Marijin kip je postavila pod obok, okrašen z raznobarvnim krep papirjem, ob strani pa je postavila dve vazi z rožami. Otroci smo ji zelo radi prinesli šopke travniških rož, včasih pa tudi pomolili pri njej pred oltarčkom. Tradicijo skušam ohraniti. Lidija

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

18. 6. 2010

e-zupnijski utrip11-2010

6


Skupine predstavljajo

Zaključek šolskega leta tudi za zakonske skupine ♥ V naši župniji se že več let enkrat mesečno srečujemo zakonske skupine,

nekatere na domovih, druge pa v župnišču. Naša srečanja se običajno pričnejo v septembru in se končajo junija z zaključnim romanjem. Letošnje leto smo sklenili na Svetih gorah nad Sotlo. Na Marijino romarsko pot v bližini Bistrice ob Sotli smo se odpravili večinoma vsi zakonci starejše in srednje skupine, z nami pa je bilo tudi nekaj naših otrok. Ob vznožju hriba na Svete gore nas je križev pot, ki je delo akademskega kiparja Staneta Jarma, povabil k razmišljanju o Jezusovi ljubezni do nas. Kapele na Svetih gorah so posvečene sv. Juriju, sv. Martinu, sv. Sebastijanu in Fabijanu ter lurški Materi Božji. Vse smo si ogledali in tudi spoznali njihovo zgodovino in posebnosti. Na Svetih gorah je sveta maša vsako nedeljo ob 11.00, te se je udeležila tudi naša skupina. V pozdrav Mariji smo zapeli nekaj pesmi. Marijina cerkev je zelo bogato okrašena in lepo poslikana, vendar največkrat oko romarjev pritegne Marijin prestol v ladji. Mnogo bliže jim je kot glavni oltar in k njej se zatekajo s svojimi težavami ter priprošnjami. Naš naslednji cilj je bil muzej Staro selo v Kumrovcu. V vsej vasi so hiše, gospodarska poslopja, hlevi, kašče obnovljeni tako, kot so bili na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prikazan je nekdanji način življenja, šege in navade, rokodelske veščine in stare, ponekod že pozabljene obrti, ki so bile značilne za tisti čas. Sonce, ki je to nedeljo prav lepo sijalo, nas je ogrelo, zato smo bili zelo veseli ohladitve v repnici Najger ob Bizeljsko-sremiški vinski cesti. Repnice so jame, izkopane v kremenčev pesek, ki ga v takih količinah najdemo le v tem predelu Evrope. Tu je bilo obrobje Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 6. 2010

e-zupnijski utrip 12-2010

1


Panonskega morja, ki je bil vir nanosa tega peska skozi milijone let. Ko pa se je morje umaknilo, se je v nadaljnjih geoloških obdobjih ta pesek sprijel in zbil ter ustvaril edinstveno podlago. V repnice so ljudje že od nekdaj spravljali svoj pridelek, danes pa v njih spravljajo in starajo vina. Gostoljubna lastnica nas je popeljala po kleti, nam postregla z belim kravjim sirom in domačim kruhom ter nam za pokušino nalila doma pridelana vina, tudi tisto najboljše. Vrnili smo se zadovoljni in polni vtisov. Do septembra bomo imeli počitnice, nato pa se bomo spet srečevali ob naših razmišljanjih in duhovni podpori župnika Jožeta Grebenca. Lepo vabljeni tudi zakonci, ki še zbirate pogum, da se nam pridružite. Tanja ♥ Tudi zakonci najmlajše zakonske skupine smo naša mesečna srečanja

zaključili z družinskim izletom. Narava, druženje in sprostitev ... razigranost naših otrok in sproščen klepet so zaznamovali ta dan. Med letom nismo bili vedno sklepčni. Po vsakem srečanju pa smo vedno znova ugotavljali, kako je vsakič drugačen sestav parov bogatil naša srečanja. S pozitivno izkušnjo odprtosti skupine za nove sodelujoče pare z veseljem pričakujemo novo »šolsko« leto. Mojca Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 6. 2010

e-zupnijski utrip 12-2010

2


Približujemo

Ob Njenem času v Njenem kraju – dan, dolg 36 ur 18.00 Gruča potnikov je zbrana na ljubljanski avtobusni postaji. »Greste v Medžugorje?« vprašam. In že postanem nemi del nove sredine. Angel Gospodov je uvodni pozdrav duhovnega vodje romarjem. Nadaljuje se z molitvijo rožnih vencev. Molimo tako, da vsako desetko moli drug romar. In prihajali so drug za drugim. Vsak s svojim molitvenim orodjem v roki. Klicalo me je, čakal sem in zato nisem prišel na vrsto. Nočni počitek prekine postanek na meji. Letnik 22. »Gospa, kako gre?« vpraša mlad carinik potnico. Zabeležim. 3.25 Hvaljen Jezus Kristus, dobro jutro. Prispeli smo pod Križevac. Prva pomladna luna doživlja svoj vrhunec svetlosti, mi pa se v njenem soju odpravljamo na neobičajen vzpon. Pol leta že nisem bila tukaj. Pogrešala sem že jutranji pomenek dveh romark. Zberemo se pri prvi postaji. Med ostrimi kamni na vsaki postaji išče moje koleno prostor za poklek. Očenaš, zdravamarija, nagovor ob postaji in desetka rožnega venca. Izmenjaje – postaja do postaje vsakič drugi molivec. Ne morem ostati samo opazovalec. Ko srečamo skupino mladih Avstrijcev, mi postane jasno, da je ta cerkev neprestano odprta. Čim bolj se dvigamo, svetlejši postaja dan in luči mest in njih blišč izgublja svojo moč. Cilj je dosežen. Zberemo se okrog križa na vrhu hriba. Verjamem pričevanju, da je od njegove postavitve mesto obvarovano uničujočih toč. Pripoved o skrivnostnih dogodkih, vidnih znamenjih v osemdesetih letih, ko naj bi se božje in zemeljsko na tem kraju večkrat stikala, me vznemiri. Če je to res, potem stojim na sveti zemlji. 8.00 Dan je zbujen. Romarsko mesto oživi. Polna cerkev pri jutranji maši nam pove, kako se prične dan v Marijinem mestu. Tudi mi se zberemo v kapeli.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 6. 2010

e-zupnijski utrip 12-2010

3


Na oltar položimo vse prošnje in namene, ki smo jih prinesli s seboj. Naš duhovnik srčno obhaja romarsko mašo in nam spregovori. Prišli smo k Mami. Poklicala nas je. Rada bi nam dala poljub, objem, čeprav tega nismo vredni. Ne, ni enako kot po drugih svetih krajih naše dežele. Po previdnosti božji je to njen čas in njen kraj. 9.30 Naš prvi nakup. Jajca, moka, olje, testenine … naši denarni prispevki se menjajo v hrano, ki bo naš dar za skupnost Cenacolo, kraj našega naslednjega postanka. 10.00 Živeti od dela svojih rok in zaupanja v božjo previdnost je del življenjske terapije mladih, ki so se znašli na robu družbe. Naše darove so hvaležno sprejeli. V zameno nam dva od njih darujeta svojo življenjsko zgodbo. Urejena okolica in tihota kapele nas vabi k pogovoru s Stvarnikom. 12.00 Drugi vzpon je Crnica. Oblegana gora. Množica romarjev v velikih skupinah stopa na pot. Odločim se, da se povzpnem sam … Ni težjih ali lažjih smeri. Pravijo, da je Marijina pot najlažja. Če se na poti sliši glasna molitev v več jezikih, je na cilju neverjetno tiho. Ob kipu Kraljice miru se kolena mnogih dotikajo zemlje in srca iščejo stik z nebom.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 6. 2010

e-zupnijski utrip 12-2010

4


14.00 Čas za kosilo. Opazujem vrvež in utrip običajnega mesta. Pravijo, da je bilo tu nekdaj popolnoma drugače. Blagrujem in razmišljam pozitivno o turizmu, razvoju, napredku …

16.00 Neskončne se mi zdijo vrste pred spovednicami. Ko pa postanem del nje, sem korak za korakom bližje cilju. Od izletnika do romarja. Tukaj spoznavam, koliko jezikov govori sprava in kakšne so spovednice brez vrat, zaves in skrivnostnega mraka. 17.30 Postanem turist. Sedim ob vznožju ogromnega kipa Kristusa Odrešenika in opazujem ljudi, ki prihajajo predenj z velikim spoštovanjem. Strmim v svetlo liso, iz katere polzijo kapljice. Druga za drugo … Ljudje stopajo na prste, jih lovijo, zbirajo, brišejo. Veličastni in nenavadni zakon narave!? Orosi se mi oko in čas je, da se vrnem med romarje ...

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 6. 2010

e-zupnijski utrip 12-2010

5


18.00. Sklenejo se roke mnogih romarjev. Rožni venec se plete iz desetke v desetko. Ponavljajoči se vzorec molitve tukaj izgubi vzdevke enolično, rutinsko, staromodno. Glas molitve ne pozna meja in zdi se mi, da njen odmev zajame vse mesto. 19.00 Sveta maša, vrhunec večernega obredja, nas zbere romarje v cerkvi in okrog nje. Tukaj je slovesna maša vsak dan. Berejo jo v več jezikih z latinskimi vložki, vključuje duhovni nagovor tudi med tednom. Po maši pa se zvrstijo še običajne molitve za razne namene. Zdi se mi tako polnovredno, čutno, pristno, živo … 21.00 Vračamo se domov. V zraku se čuti polnost doživetega dneva. Potopim se v razmišljanje doživetij bogatega dneva in postaja mi jasno, zakaj se semkaj ne pride samo enkrat. www.medjugorjeIzberi si na: si.org/datumi.htm in si podaljšaj dan.

Tadej Oživljamo ♥ Na otroštvo in mojo staro mamo me spominja sledeča molitvica:

Čuj, Marija, prošnjo vročo: oj, ne pusti me iz rok. Mati mila mi ostani sredi križev in nadlog. Če zapro se vsa mi srca, Tvoje se mi ne zapre. K Tebi kličem, Ti pomagaj, Mati, saj premoreš vse. Vem, da Ti ne boš pustila, da se Tvoj otrok zgubi. Mati, Ti me boš rešila, Tvoja roka me drži. Ti me čuvaj, Ti me brani, vedno mi ob strani stoj. Milo sodbo mi izprosi, reši me, otrok sem Tvoj. Tatjana Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

9. 6. 2010

e-zupnijski utrip 12-2010

6


Skupine predstavljajo

Za vsako bolezen rož'ca raste Na pobudo nekaterih naših faranov smo medse povabili znanega zeliščarja mag. Jožeta Kukmana, ki nadaljuje delo pokojnega patra Simona Ašiča v Sitiku v Stični. Povabilu se je prijazno odzval in smo se tako srečevali v župnišču vsak prvi torek v mesecu. Njegova predavanja so bila zelo zanimiva, saj skoraj ni zdravilne rožice, ki je ne bi poznal. Tako smo se poučili o nabiranju, sušenju in hranjenju zdravilnih zelišč, o njegovi uporabi, pripravi čaja, tinktur, mazila. Spoznali smo, katera zelišča so za kakšno bolezen, prehlad, in dobili koristne nasvete za uporabo. Možnost smo imeli spoznati zdravilna zelišča, ki so nam jih že nabrale nekatere udeleženke predavanj, in jih tako še bolj spoznati. Dobili smo tudi koristne nasvete, kje zdravilna zelišča v naših krajih lahko nabiramo. Seveda pa smo predavanje vedno zaključili z našimi vprašanji, ki pa jih kar ni in ni bilo konca, na katera smo vedno tudi dobili odgovor. Sklop predavanj smo zaključili z izletom. Presenečena sem bila nad g. Kukmanom, saj je tudi izredno dober turistični vodič in organizator izleta. Izčrpno nam je skozi vso pot pripovedoval o krajih, kjer smo se vozili, in seveda tudi o zdravilnih rož'cah, ki smo jih lahko opazovali ob poti. Pot nas je vodila v Vipavo, kjer smo si ogledali izvir reke Vipave, cerkev sv. Štefana in glavni trg. Sledila je vožnja proti Mirenskemu gradu, kjer smo se še duhovno obogatili pri sveti maši in obiskali grob s. Ovidije, ki je dolga leta živela med nami, in nas mnoge duhovno vodila ob prejemanju zakramentov. Pot nas je nato vodila v sosednjo Italijo, kjer smo se ustavili v Doberdobu in si ogledali pokopališče stotisočev vojakov še iz I. svetovne vojne – med njimi smo prebirali mnoga slovenska imena fantov in mož, ki so se v teh grozljivih frontah borili tako na strani Avstrijcev in Italijanov. Pot smo nadaljevali proti Monfalconu in zanimivi cerkvi Marija na Vejni, posvečeni Mariji Kraljici, ki je bila zgrajena v zahvalo, ker je bil Trst obvarovan bombardiranja. Na poti proti domu smo se ustavili še v Senožečah, kjer smo se okrepčali in polni lepih vtisov odpeljali domov. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

17. 6. 2010

e-zupnijski utrip 13-2010

1


Seveda pa naša srečanja z g. Kukmanom niso zaključena. Predavanja se bodo nadaljevala v jeseni v enakem terminu. Začetek predavanja bo objavljen v Oznanilih naše župnije in v e-Župnijskem utrip. Tatjana

Se vidimo v jeseni ! Po dolgi zimi smo si zaslužili sonce in počitnice. Vendar tako vročih počitnic res nismo pričakovali. Tako nekateri nestrpno pričakujejo svoj dopust, kot so zvesti nogometni navijači v preteklih dneh strmeli v ekrane in navijali za svoje favorite, ki so se neutrudno podili za žogo v zimskem JAR-u; mi MVMjevci pa komaj čakamo na nedeljo, 18. julija 2010. In zakaj je ta dan za nas tako pomemben? KER GREMO NA MORJE! Visoke temperature animatorjem ne povzročajo večjih težav, saj same priprave na »MVM-letovanje 2010« skrbno potekajo že nekaj časa. In sama sem prepričana, da vroče poletje ne predstavlja večjih preglavic niti našim mlajšim, saj že nestrpno pričakujejo prihajajočo nedeljo. Letos smo animatorji izdelali program na temo našega Vinka (Vincencija Pavelskega), saj se nam nekako zdi, da prevečkrat pozabljamo na našega zavetnika in da kljub vsemu mogoče le ne vemo toliko o njem. Tako ga bomo poskušali skozi igrico o njegovem življenju (ki je bila napisana s strani animatorice in v kateri bomo imeli animatorji glavne vloge) spoznati z otroki. Vsekakor pa imamo letošnja ekipa pripravljen pester in zanimiv program letovanja. Kot vsako leto bodo tudi letos otroci razdeljeni v skupine, ki bodo skozi cel teden preko skupinskih tekmovanj nabirali točke in poskušali zmagati. Prav tako imamo obljubljen zelo zanimiv obisk neposredno iz zaporov. Pripravljeno pa imamo še prav posebno presenečenje, vendar o tem ne bom pisala, ker potem ne bi bilo več presenečenje. Počakajte na odzive otrok, gotovo bo zanimivo in predvsem napeto. S tem letovanjem zaključimo MVM-šolsko leto, ki pa ga bomo zopet pričeli s šolo v jeseni. Ker pa vem, da vas zanima, kako »fino in fajn« se imamo mi Marijini in Vincencijevi mladinci, vas vabimo, da se nam pridružite drugo leto na naših mesečnih srečanjih ter na koncu odplavate z nami na morje. Do takrat pa Vam animatorji Marijanske Vincencijanske Mladine želimo obilo mrzle vode, široke sence, hladnega piša ter izkoriščenih dni zasluženega dopusta. Animatorji MVM Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

17. 6. 2010

e-zupnijski utrip 13-2010

2


Utrip podružnic

Praznovanje 80. obletnice PGD Dob »Toda, če ne živite tako kot mi, potem ne boste nikoli popolnoma razumeli, kdo smo, kaj smo in kaj nam pomeni naše delo. Kajti to smo mi – gasilci.« To so bili uvodni stavki, s katerimi se je v soseski Dob pri Šentvidu v mesecu juniju začelo tridnevno praznovanje. Prostovoljno gasilsko društvo Dob letos praznuje 80. obletnico svojega delovanja. Visoka obletnica je bila več kot dober razlog, da so jo letom primerno počastili. Praznovanje se je začelo že v petek zvečer, na sam praznik državnosti, s skupinskim slikanjem vseh članov društva. Nadaljevalo pa s slavnostno sejo, ki je bila namenjena članom domačega društva ter povabljenim gostom. Večer smo zaključili s prijetnim druženjem in pogostitvijo, ki so ga domači gasilci pripravili za svoje goste. Praznovanje se je nadaljevalo v soboto, 26. 6. 2010, ob 18.00 uri s slavnostno povorko, ki je bila prava paša za oči. Povorko je popestrila godba iz Vodic in mažoretke iz Trebnjega. Sledila je proslava, na kateri so se podelila priznanja vsem zaslužnim sedanjim in bivšim članom društva ter povabljenim gostom. Imeli smo pester in zanimiv program, v katerem so sodelovali najmlajši člani društva, moški pevski zbor Prijatelji, harmonikar ter že prej navedena godba in mažoretke. Prostovoljno gasilsko društvo Dob pa ima privilegij, saj je naš zelo aktivni član tudi gospod Janez Petek. Z njegovim članstvom je društvo še posebej počaščeno, saj je duhovnik in poleg aktivnega članstva skrbi tudi za našo duhovno oskrbo. Zato je bilo prav, da je opravil tudi blagoslov NOVEGA gasilskega vozila, ki ga je društvo kupilo v letošnjem letu in tako še dodatno, delavno počastilo 80. obletnico delovanja. Po opravljenih vseh formalnostih blagoslova, krsta in predaje avtomobila šoferju, smo druženje nadaljevali v zgodnje jutranje ure naslednjega dne z veselico, na kateri sta za dobro vzdušje skrbela ansambla Roka Žlindre in Kalamari. Ker pa sta zavetnika podružnice Dob Sv. Peter in Pavel, smo praznovanje zaključili še z nedeljskim žegnanjem, ki se ga je udeležilo veliko krajanov in drugih in prav prijetno je bilo malo prigrizniti – dobrotam naših pridnih gospodinj in gospodarjev se pač ni moč odreči - in pokramljati v tako

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

17. 6. 2010

e-zupnijski utrip 13-2010

3


čudovitem nedeljskem dopoldnevu. In tako sta se prijetno povezala zavzeto delo in skrb za dobrobit ljudi in prijetno druženje pod duhovnim varstvom prvakov apostolov, zavetnikov naše soseske. Preživeli smo tri lepe dni in na koncu so bili občutki lepi, ker je vse potekalo tako, kot smo si želeli. Seveda pa vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo gasilcev, krajanov, prijateljev,.. ki so s svojim delom, vztrajnostjo in potrpežljivostjo vse to omogočili. Na koncu se moramo zahvaliti še Bogu, ker nam je naklonil tako tople in sončne dni. Melita Iz življenja župnije

Obisk udeležencev ZRC SAZU pri šentviških pritrkovalcih V sredo, 14.7., so nas obiskali mladi udeleženci raziskovalnih delavnic Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Obiskalo nas je 11 otrok, 2 spremljevalca, Sara in Simon, in fotograf. Že šesto leto pripravljajo na SAZU raziskovalne delavnice za mlade radovedneže. Pri nas bi jih imenovali Oratorij za mlade. Najprej smo odšli do g. Janeza Bijeca, kjer smo Matej Smrekar, David Klemenčič, Janez Bijec, ml., in Jože Mehle najprej prestavili pritrkovanje na navadnih vodovodnih ceveh. Potem so na vrsto prišli otroci ter se naučili nekaj preprostih melodij. Sledila je malica iz nahrbtnika, nato smo prestavili še naše župnijske miniaturne bronaste zvonove. Na poti do cerkve je Jože Mehle otrokom razkazal nekaj znamenitosti Šentvida. V cerkvi nam je župnik predstavil zgodovino naše šentviške prafare in fare ter pomen cerkvenih zvonov. Nato smo skupaj odšli še v zvonik. Tam so otroci videli številna priznanja in pokale, ki smo jih osvojili šentviški pritrkovalci. Zaigrali smo jim nekaj melodij, nad katerimi so bili zelo navdušeni. Prav tako pa jim je bil všeč naš razgled iz zvonika. Po končanem pritrkavanju smo spet prišli do župnišča, kjer so nas prijetno presenetili s sladko pogostitvijo. Ob skupinskem slikanju, smo se vprašali, ali smo bili res tako visoko v zvoniku. Veseli smo, da so otroci uživali in da se jim bo ta dan vtisnil v spomin. Matej Smrekar in David Klemenčič Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

17. 6. 2010

e-zupnijski utrip 13-2010

4


Svete podobe na romanju v Šentvidu Župnija Šentvid je že tretje leto utrnila kulturni utrinek ob veličastnem pevskem prazniku največjega pevskega zbora v pojoči Sloveniji. Praznovanju je dodala likovno žlahtnost in v svoji prelepi galeriji OBOK predstavila Svete podobe Jožeta Bartolja od 17. do 27 junija. Z zanimanjem si jih je ogledalo tudi precej pevcev iz mnogih krajev Slovenije, ki so peli na 41. Pevskem taboru. Da pesem nekoliko drugače zazveni v nas, ko v nas v mnogoterosti izraza hkrati odsevajo ploskev, barva in svetloba, da osebe svetnikov sobivajo v Luči, smo začutili že ob predstavitvi in blagoslovu razstave. Ubrano petje tematsko izbranih pesmi Mešanega cerkvenega zbora, Moškega zbora Prijatelji in Dekliškega zbora, ki sta jih harmonično zvočno obarvala Simona Zvonar in Robert Markovič, je potrkalo na najskrivnejše tipke naših duš, da so se razcvetele in pile lepoto in spoznanje, da tudi nas znotraj, v sojnosti svetega, pričakuje Nekdo, ki je Lepota sama. Opus Jožeta Bartolja je namreč vezan na versko tematiko. Gledalca je na razstavi zagotovo najprej pritegnil velik lesen oltar, ki je oblikovan v tradiciji starih gotskih krilnih oltarjev. Visok je več kot tri metre in širok dva metra. V sredini frontalno vlada Kristus (Pantokrator), ob njegovi strani pa sta upodobljena Marija in Janez Krstnik, oba s knjigo v rokah. Na ambonu pred oltarjem pa vabi Knjiga knjig - Sveto pismo mene. Gospodova beseda me nagovarja. Danes drugače kot včeraj. Kaj mi prinaša za jutri? Si bom znala vzeti dragocene minute, da se me sme dotakniti tam globoko, kamor smejo

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

17. 6. 2010

e-zupnijski utrip 13-2010

5


vstopiti le najboljši in najzvestejši prijatelji? Samo jaz poznam odgovor. Samo jaz morem odpreti te drobcene duri. Pogled potuje od podobe do podobe na visokih in ozkih lesenih tablah in na platnu: sv Vid, papež Pij, sv. Hieronim, sv. Benedikt, sv. Peter in Pavel – ali pa sta to Mojzes in Elija? Slikar me pušča samo, da izberem in vidim. Ta bo pa svetnica za zdravo pamet? Seveda, že deluje – sv Katarina. Pa sv. Lucija ali Agata? Marija, seveda ne sme manjkati. Bi jo pogrešala med to bero starih in novodobnih svetnikov: prvi mučenec sv. Štefan in Maksimilijan Kolbe ter novi slovenski blaženi – Alojzij Grozde. Tako smo mogli skozi svoje duhovne oči videti vsak svojo razstavo, podoživeti svoje videnje. In to je tisto veliko, česar v življenju ne bi smeli spregledati. Saj nam bogati življenje in polni čašo za večnost. In nas kliče, da se z njim potopimo v molitev, meditacijo; v globino, kjer nas čakajo duhovni biseri, s pomočjo katerih bomo v močnih slikarjevih potezah barv in svetlobnih poudarkov prepoznali obraze in simboliko svetnikov. Prepušča nas Jože Bartolj našemu iščočemu duhu, da se odpremo milosti, da se ob njegovih slikah dvigamo in duhovno krepimo. In zato mi je žal, da mnogi niso našli poti pod Obok. AD O avtorju: JOŽE BARTOLJ (1969) se je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vpisal na likovni oddelek Pedagoške fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1996 diplomiral pri prof. Zdenku Huzjanu, na temo "Križev pot kot likovni organizem". Po fakulteti se je skoraj v celoti posvetil sakralnemu slikarstvu. Je avtor slikarske opreme kapele v Psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, kapele na radiu Ognjišče v Ljubljani, slik v osebni kapeli murskosoboškega ordinarija, kapelice ob cesti v Prevojah pri Lukovici, Slomškove podobe, ki visi v cerkvi ljubljanske župnije Koseze, velike slike na fasadi doma Marije in Marte v Logatcu, slikarskih poslikav veroučnih učilnic pri frančiškanih v Mariboru in v Šiški v Ljubljani. Stalni postavitvi njegovih slik visita na radiu Ognjišče in v župnijski dvorani v Kosezah. Živi in ustvarja v Ljubljani. Naslov: Šišenska 78, 1000, Ljubljana. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

17. 6. 2010

e-zupnijski utrip 13-2010

6


Uvodnik

Nov začetek – stare navade? Zdaj je jasno in je nepreklicno – sončno poletje se poslavlja, brezskrbnih počitnic je konec, lagodni dopustniški dnevi so le še spomin. A če malo bolje pomislimo, je gornji stavek samo plod naših pričakovanj in privzgojenih vzorcev. Saj sonce ne ugasne z zadnjim avgustom in poletje se zlije v jesen tako rekoč neslišno in postopoma. In brezskrbne počitnice – so bile res tako brez skrbi, prepojene s svežino in svobodo? Pa dopust? Je bil to res blagodejni čas sprostitve in lagodnega življenja? Sredi t. i. počitnic na šolskem hodniku sedi gruča dijakov. Pred popravnimi izpiti sta očitno prisotni trema in nervoza. »Če naredim popravca,« se sliši polglasno, »se bom začel učiti sproti! Prisežem!« Sotrpini molče prikimajo in čakajo, da bo poklican naslednji. Druga namišljena situacija nas postavi v pisarno velikega podjetja. Urejen moški srednjih let nestrpno gleda na uro in čaka, da ga direktorjeva tajnica napove pri šefu. Njegov projekt je bil zavrnjen. Šef v svoji elektronski pošti ni varčeval z besedami. »Površno! Nepopolno! In prepozno! Pridite na zagovor.« Ko se vrata slednjič odpro, nosi v sebi eno samo misel – »Rad bi še eno priložnost. Potrudil se bom!« Tako je z nami. Ne glede na to, kdo smo in kje smo, so vsak dan pred nami novi začetki, novi izzivi, novi izpiti, nove priložnosti. Nenazadnje smo vsak dan pred popravnim izpitom v naših skrhanih, površnih in neiskrenih odnosih. Prositi odpuščanja, popraviti storjeno krivico, priznati nemoč – so življenjski izzivi za vsakogar. Če v naglici vsakdanjih obveznosti in skrbi pozabimo negovati ljubeč odnos z zakoncem in otroki, če nimamo časa prisluhniti staršem, če ne poiščemo priložnosti za srečanje s prijatelji, če se večer ne sklene s sklenjenimi rokami, potem živimo življenje zamujenih priložnosti … Začetek novega šolskega leta je nedvomno nova priložnost za šolarje, starše in učitelje. Je kakor prva stran nepopisane knjige, kamor bomo zapisovali naša doživetja, dvome, navdušenja in dosežke. Morda bi bilo dobro in prav, da to knjigo že takoj na začetku opremimo, kot se spodobi. Nadenimo ji

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

29. 8. 2010

e-zupnijski utrip 14-2010

1


ovitek pristne vedoželjnosti in podpišimo jo z darovi Svetega Duha. Vsak naš dan naj bo odsev Božje bližine, v vsakem izpitu, priložnosti in izzivu pa naj ob bok našega truda še Bog doda svojo milost, da bomo na zadnji strani knjige ponosno in hvaležno zapisali Bogu hvala. Dragica

Utrip podružnic

Kapelica nas povezuje

Radanja vas je eno od naselij soseske sv. Andreja – Sobrače in je dvignjena na griček nad dolino reke Temenice. Ko popotnik zavije z glavne ceste Temenica–Sobrače, ga pred vstopom v gručasto vas najprej pozdravi kapelica. Postavljena je bila v zahvalo ob ozki stezici, ki je tedaj vodila v vas. Ime Ihančeva kapelica je dobila zaradi zemljišča, na katerem jo je zgradil vaščan, ki se je srečno vrnil z dela v Ameriki. V srce njene notranjosti je bil postavljen kip device Marije. Od tedaj so se v vasi izmenjale že številne generacije. Življenja mnogih je zaznamovala. Prva je v vasi pozdravila številne novorojence, spremljala otroke v šolo, odrasle na delo, vasovalce na zmenke, neveste na novo pot, pred njo pa so se na poslednjem postanku pred večnim počitkom zaustavili že številni vaščani. Danes, v dobi številnih potovanj se po široki vaški cesti mimo nje velikokrat zapeljemo. Le redko se ustavimo. V nedeljo, 4. julija 2010, je bilo drugače. Kapelica nas je po uspešno zaključeni obnovi ob blagoslovu zbrala v velikem

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

29. 8. 2010

e-zupnijski utrip 14-2010

2


številu. Vaščanom so se pridružili še tisti, ki so spremenili svoj kraj bivanja. Na novo je bila prepleskana zunanjost in notranjost kapelice, obnovljen je bil Marijin kip in votivni podobi sv. Jožefa in sv. Katarine, prekrita je tudi streha. Opravljena dela dokazujejo našo skrb za dediščino preteklih rodov in našo ljubezen do Boga in nebeške Matere. Marija, ki ima sedaj lepo obnovljen dom, nam sporoča – ne hitite tako, ustavite se za trenutek pri meni in se mi zaupajte. Vaščani so zapisali svoje misli o slovesnosti, kapelici in Mariji: ♥ Občutki tega dne so bili lepi. Marijino znamenje nas je

vaščane povezalo skupaj. Koleševi 3a ♥ Spodbudno za našo vas je, da ima 21 otrok, mlajših od 16 let. Mnogi so bili prisotni pri blagoslovu. Upam, da se bodo radi ustavljali pri kapelici in čez leta tudi skrbeli zanjo in jo obnavljali. Mimi ♥ Vesela sem, da imamo v naši vasi kapelico. Ko grem mimo nje, pomislim, da Marija vsak dan misli name, zato ji vsak večer posvetim kakšno molitev. Zelo sem ji hvaležna za svoje starše, življenje in vse darove, ki mi jih prinaša. Prosim jo, da bi bili vsi srečni in zdravi. Ana, 3. r. ♥ »Kam gremo na sprehod, Jure?« »Marijo pogledat.« »In kaj bomo tam počeli?« »Molili.« ♥ Marija je moja tolažnica, rešiteljica in pomočnica. Kadar mi je hudo, se zatekam k njej, jo prosim, molim in častim. Verjamem, da se da slabe stvari z božjo pomočjo obrniti na bolje in se obvarovati vsega hudega. Majda ♥ Vsakič, ko grem mimo kapelice v čast Marije, zmolim nekaj molitvic. Alojz ♥ Kadar se za trenutek ustavim pri kapelici, mi da čutiti to drugačnost, nek naraven mir, ki se preseli v mojo notranjost. Čutim, da sta Jezus in Marija z

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

29. 8. 2010

e-zupnijski utrip 14-2010

3


menoj pri molitvi in me nato vodita po pravi poti ter me spodbujata pri mojem delu. Andreja ♥ Vaščani smo zelo veseli in ponosni na sosedo Ano Kotar, ker je organizirala obnovo Ihančeve kapelice. Za to smo ji tudi hvaležni. Kapelica nam je v ponos in Mariji smo hvaležni, da varuje nas in vsakogar, ki gre mimo kapelice. Marta Pripravili vaščani Radanje vasi

Skupine predstavljajo

Dobili smo ga nazaj Kakor vsak večer smo se tudi tisto sredo pozno popoldne odpravili na večerjo v župnijski dom v Izoli, kjer smo letovali v juliju. Razlika je bila le v tem, da je bilo malo manj »šundra« kot ponavadi, saj je našega Davida bolela glava. Večerja je bila superska kakor vsak večer in vsi smo razglabljali o dnevih, ki so bili že za nami, in o tistih, ki so na nas še čakali. Nenadoma je na hodniku močno zaropotalo. Kot voditeljica letošnjega letovanja sem morala imeti vse pod kontrolo. A ta večer je šlo nekaj narobe. V tistem ropotu po hodniku je do mene prišel možak, ki ga prej še nikoli nisem videla. Stopil je v jedilnico in vsi smo utihnili, saj nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Možak, ki je imel v roki verižico, se je obrnil proti nam in rekel: »Tole sem našel na tleh pred domom. Mislim, da so odpeljali nekoga od vaših.« Takrat nam je bilo jasno, verižica je bila Tomijeva. Po jedilnici je nastala panika in čutila se je napetost,

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

29. 8. 2010

e-zupnijski utrip 14-2010

4


ko je skozi odprto okno jedilnice priletelo zmečkano pismo, na katerem je pisalo: Če hočete Vincencija še kdaj videti v enem kosu, opravite naloge in zberite zlatnike. Kako so vedeli, da je bil naš Tomi Vincencij? Gotovo so ves čas opazovali in spremljali našo tedensko igrico iz življenja Vincencija Pavelskega. Ker je bil David tako v šoku, sem pismo na glas prebrala vsem. Nihče ni vedel kaj in kako, kje je naš Tomi, kdo ga je odpeljal, zakaj so ga odpeljali? Gotovo so pirati, kdo drug pa bi lahko bil tukaj na morju? Medtem ko smo krotili svoje misli in vprašanja, ki so se nam porajala, smo se vsi zbrali zunaj pred domom. Zbrali smo se po skupinah, ki so delovale skupaj ves teden. Tako se mi je zdelo, da bomo najbolje delovali, saj smo bili vajeni eden drugega. Takrat sem na tleh pri cerkvi od daleč zagledala na tleh kuverte. Nekoga sem poslala po eno. Na vsaki izmed njih je pisalo ime skupine. Kako so vedeli, kakšna so imena naših skupin? Vsaka skupina je našla svojo kuverto in jo odprla. Notri so bila navodila, kam naj se odpravijo. Skupina za skupino, kuverta za kuverto, naloga za nalogo, zlatnik na zlatnik … Poskušali smo zbrati čim več denarja z opravljenimi nalogami. Vseskozi pa smo opazovali, če bi se kje pojavili pirati z našim Tomijem oziroma Vincencijem. Srečali smo celo njihovo ladjo in slišali ljudi govoriti, da so jih videli … Toda z naše strani ni bilo o njih ne duha ne sluha. Ko smo bili vsi že dodobra prestrašeni in polni solz, saj smo se bali, da Tomija ne bi več videli, smo bili naenkrat zbrani pred našim domom. Vsak je imel svoj mošnjiček, poln zlatnikov. Nenadoma mi je zazvonil telefon: »Pirati tle. Upamo, da ste zbral zadost gnarja za tegale vašga, k drgač na bo dobr«. Na dvorišču je nastala tišina in srčki so nam razbijali na vso moč. Kako je razbijalo šele meni, saj so imeli mojo številko in bi me lahko izsledili … Vendar smo ostali skupaj pogumni. Od nas so zahtevali za 11 evrov zlatnikov! Vendar jih je imela vsaka skupina le za 3 evre. Kako naj odkupimo našega Vincencija? Je sploh še živ? So mu kaj storili? Otroci so kaj hitro prišli do skupne rešitve, da je denar potrebno zbrati skupaj od vseh skupin, da bi ga lahko odkupili. Vendar smo ga imeli premalo. Zaradi strahu pri eni od nalog so vse skupine zlatnike pustile duhu v temi. Zato nam je na koncu manjkalo zlatnikov. Skupaj smo zbrali za dobrih 9 evrov zlatnikov. Vendar so bili vsaj toliko dobri, da so nam dali nekakšen »popust« in celo spustili na toliko, kolikor Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

29. 8. 2010

e-zupnijski utrip 14-2010

5


smo imeli. Očitno so vedeli, kako dobri smo po srčku. Napeto smo opazovali, od kod bodo prišli, ko je nenadoma nekaj zaropotalo. Pri vratih župnijskega urada se je pokazal naš Tomi oziroma Vincencij, ves prestrašen, ampak cel in nepoškodovan. Hvala Bogu! Vsi skupaj smo »navalili« nanj, saj nismo mogli pokazati, kako hvaležni smo zanj. V ponedeljek smo imeli temo »organizacija«, v torek »pogum« in v sredo »krivica«. Lov za pirati in iskanje našega Vincencija sta dokazala, kako super skupina smo bili, saj smo s svojim smislom za organizacijo in neverjetnim pogumom rešili Vincencija in premagali krivico. Da, to smo mi. Marijanska vincencijanska mladina. In letos smo bili prav tako na morju kakor že prej nekaj let. Letos je letovanje potekalo na temo Vincencija Pavelskega, ki je tudi glavni zavetnik Marijanske vincencijanske mladine. Preko igrice smo ves teden spoznavali njega in njegove vrline. Za pokušino nas je obiskal tudi Robert Friškovec in nam ob svojih doživetjih predstavil, kaj pomeni biti pogumen v pravem pomenu. Rahle probleme so nam delali morski ježki in meduze, prav tako je za ne ravno prijetno vzdušje in začetek tedna poskrbelo ledeno morje. Ampak nas to ni kaj dosti motilo. Pletli smo zapestnice, se igrali in se učili novih igric, risali po koži, pletli kitke, plavali proti toku in se imeli tako kot vsako leto super. Posebno bi se rada zahvalila vsem animatorjem, »oldtimerjem« kot tudi novim, saj smo se res povezali kot ekipa. Delovali smo kot pravi tim, kar se je kazalo v zadovoljstvu in radosti naših otrok. V upanju, da ostanemo skupaj in se zberemo zopet naslednje leto. Ursu Lina Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

29. 8. 2010

e-zupnijski utrip 14-2010

6


Naš utrip

Brezskrben počitniški čas Minile so še ene počitnice. Letošnji dopust smo preživeli na otoku Lošinju, v Nerezinah. Nerezine je naselje ob vznožju hriba Osoršćica, na vzhodni strani otoka Lošinja, ki se že v 14. stoletju omenja kot večje naselje na otoku. Nerezine so nastale iz številnih hiš, ki so jih ljudje gradili sredi lastne obdelovalne zemlje. Šele v novejši dobi je kraj z razvojem pomorstva in ladjedelništva pridobil značilnosti obalnega naselja. Nastanjeni smo bili v kampu, poleg katerega je samostan frančiškanov s cerkvijo iz leta 1510 in je dediščina osorske družine Kolana Draža. Veličasten renesančni zvonik je bil viden in slišen daleč naokoli. Zvoki iz njegovih zidov so nas v nedeljo, na Gospodov dan, prebudili v še eno dopustniško vroče jutro. Da bi počastili Gospoda, se zahvalili za uspešno zaključeno šolsko leto in možnost, da lahko uživamo počitnice, smo šli k maši v župnijsko cerkev Marije od zdravja. Župnijska cerkev Gospe zdravja je bila zgrajena leta 1877. Na glavnem oltarju se nahaja slika Marije s sv. Nikolom in sv. Gaudentom, delo je pripisano Palmi mlajšemu. V cerkvi smo se v pisani množici turistov in dopustnikov počutili skoraj kot doma, le jezik je bil ovira, da smo se v molitvah »malo zgubili«. Neponovljiv pa je bil občutek ob petju aleluje, ki je bila čisto »naša«. Teden na morju je seveda kar prehitro mineval, vseeno pa se je našel čas za vzpon na Osorščico (10-kilometrski greben na otoku Lošinju) oziroma na enega izmed njenih vrhov – Sveti Nikolaj ali sveti Mikula, kot ga imenujejo domačini. Dobra ura hoja te pripelje 557 Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

16. 9. 2010

e-zupnijski utrip 15-2010

1


metrov nad morjem, kjer stoji kapelica, deležen pa si tudi prečudovitega razgleda na lošinjsko otočje in osvežilnih vonjav žajblja, bazilike in rožmarina. Ob vrnitvi domov smo bili polni vtisov in dopustniških doživetij, vendar smo občutili, da rek: »Povsod je lepo, doma je najlepše,« še vedno velja. Tanja

Počitnice 2010 Veliko doživetij, spoznavanje novih ljudi, srečevanja s prijatelji in sorodniki – to in še kaj bi lahko opisalo naše družinsko preživljanje poletnih počitnic in dopusta. Julij – mesec novih maš. Tudi našo družino je razveselila nova maša novomašnika minorita p. Tonija, prijatelja iz študentskih in zborovskih let. Navdušenje in veselje ob slovesnosti nove maše je prevevalo vse zbrane ob tem dogodku. Preprostost novomašnika in njegovo novomašno geslo »Bog je zvest« (mimogrede, na novi maši, ki je bila ravno v času nogometnega prvenstva, smo od pridigarja izvedeli, da ima slavni nogometaš Kaka na kopačkah napisane prav te besede) pušča pečat v naših srcih. Bog kliče, od nas pa je odvisno, kako se odzovemo. Zagotovo molitev obrodi sadove. V juliju pa je našo družino doletelo še eno veselje. Odzvali smo se povabilu na srebrno mašo p. Francija, frančiškana, ki je bil pred desetimi leti božja priča ob sklenitvi najinega zakona. V rojstni župniji smo se srečali z mnogimi sorodniki in prijatelji, obujali spomine, se zahvalili Bogu za 25 let duhovništva. Ko pa je imel naš ati malo več strnjenega dopusta, smo se šli malo osvežit še na morje. Zanimiva je bila najprej nedeljska maša v Izoli, kjer smo srečali kar nekaj prijateljev in znancev, celo iz domače župnije. Letošnje »morje« smo obarvali predvsem z raziskovanjem slovenske obale. Navdušil nas je piranski akvarij, ki ponuja res lep pogled na različne vrste morskih živali.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

16. 9. 2010

e-zupnijski utrip 15-2010

2


Kar nekaj vikendov smo porabili za obiske sorodnikov in prijateljev, odzvali pa smo se tudi klicu hribov in gora. Nanos, Uršlja gora, Čaven – to so bili naši letošnji hribovski dosežki. Z najmlajšim v nahrbtniku, sami, s prijatelji ali s sorodniki smo krepili še našo telesno kondicijo. Sklep letošnjega dopusta pa so bile duhovne vaje za zakonce, ki smo se jih udeležili kar vsi člani družine. Otroci so bili v varstvu, midva pa sva namenila ta čas pogovoru, ki ga v vsakdanjem času zelo primanjkuje. Trije dnevi so hitro minili, otroci zadovoljni (spoznali so veliko novih prijateljev), midva pa še bolj. Mir samostana in besede voditelja p. jezuita Andreja so kar vabile k razmišljanju. Kaj nama Bog govori, kaj lahko midva storiva za najin zakon, za najino družino … Duhovne vaje so le začetek tistega, kar želimo v vsakdanjem življenju po Božji besedi živeti in uresničevati. Zbrani zakonci iz vse Slovenije smo bili veseli, da nas je Bog zbral in nas nagovoril. V vsesplošnem hitenju potrebujemo čas in prostor, da se lahko ustavimo in na novo zadihamo. Letošnje počitnice so kar hitro minile. Hvaležni Bogu, da smo veliko lepega doživeli, se ob nedeljah vračamo v domačo župnijsko cerkev (med počitnicah smo slavili Boga povsod po Sloveniji). Tudi jesenski čas prinaša marsikaj lepega. Bog daj, da bi nam vsem zdravje služilo in da bi z Bogom začenjali vsako delo (da bo dober tek imelo). Družina Strah

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

16. 9. 2010

e-zupnijski utrip 15-2010

3


Veselimo in radujmo se … Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: Je čas rojevanja in čas umiranja, čas sajenja in čas ruvanja nasada. Je čas pobijanja in čas zdravljenja, čas podiranja in čas zidanja. Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja. Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov, čas objemanja in čas odtegovanja objemanju. Je čas pridobivanja in čas zapravljanja, čas hranjenja in čas zametavanja. Je čas paranja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja. Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru. (Prd 3,1-8) ... je čas počitnic in čas dela. Zagrabili smo z delom v šoli in službi, saj nas jesen že dolgo opozarja, da je njen čas tu. Spomini na doživetja med poletjem pa se ne hladijo tako kot vreme. »Kam me vodiš sopotnik? Kam te vodim? Mi slediš? Je čas za zbiranje biserov?« Nekaj se jih je res nabralo. Tokrat na južni polobli, kjer je skoraj vse obrnjeno na glavo. Letni čas, promet, ritem življenja, živali, rastline, luna, zvezde … Opazovati božje stvarstvo, to je res čudovito. O, Bog, vse, kar si ustvaril, je res dobro. Mogoče pa je treba imeti dar za čudenje, kajti slišala sem govoriti ljudi, da niso še ničesar lepega videli, pa so bili prav tam. Gore nenavadnih oblik in prepadnih sten, cvetoča puščava, veter in sonce, rudna bogastva, redke živalske vrste in konglomerat človeške družbe. Človek v velemestu je kot čebela v panju. Zdi se, kot da je usmerjen v nagonska opravila, ker njegovo telo hiti, hiti, duša pa ga ne dohiteva. Na veliki šmaren pa sem opazila, da se božja postava res izpolnjuje. Pri maši smo bili pripadniki različnih narodov, ras in kultur. Skromen pogled na levo in desno me je prepričal, da smo Cerkev mladi in stari, obuti v opanke in oblečeni v bunde, vsi z zavednim pogledom h kipu Marije in sklenjenih rok. Indijska katoliška skupnost je

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

16. 9. 2010

e-zupnijski utrip 15-2010

4


sodelovala pri maši v cerkvi v Melduri s slovesno uvodno procesijo, prinašanjem darov, petjem in branjem. Odprti k Svetemu Duhu smo razumeli vse. Šepetali smo: »Peace be with you«. In na koncu nas je kot eno družino povezala pesem Ave Marija. Veseli in radostni smo jo ponavljali. Sledilo je družabno srečanje, čas za klepet in poizkušnjo indijske hrane. Tudi pekoče je bilo. Čeprav mi ni ravno do pekočih stvari, pa lahko v prenesenem pomenu to sprejemam za dobro. Hvaležna sem za vsa spoznanja in doživetja. Jelka

Trije šotori Preprosto pisno povabilo kolega iz šolskih dni in ocena znanca, ki je prišla na moj elektronski naslov, je odločila, kako bom preživel prvo avgustovsko nedeljo. Dolgo že nisem bil na Kureščku. Široka asfaltna cesta me je popeljala prav do središča dogajanja. Sodeč po registrskih tablicah mnogih avtomobilov, je tihi glas, da se na gori nekaj dogaja, mogočno odmeval celo prek meja naše domovine. In tam sem videl tri šotore. Šotor hiše božje z izpostavljenim Svetim rešnjim telesom, molitvijo, mašo, nagovori, pričevanji, ... Šotor božjega usmiljenja in neskončno vrsto čakajočih na spravo in veličastni objem stvarnika v čudovitem sončnem dnevu, lepi naravi in ljudeh, ki so služili. Svežina, pristnost, globina, gorečnost in preprostost. Besede, ki gotovo ne označujejo izraza seminar v pomenu, ki sem si ga do tedaj predstavljal. To je skoraj tradicionalno vsakoletno srečanje z očetom Jamesom, katoliškim duhovnikom iz Indije, predanim evangelizaciji. Nisem še slišal v enem Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

16. 9. 2010

e-zupnijski utrip 15-2010

5


dnevu toliko lepega o Jezusu, evharistiji, duhovnikih, o svetosti, o družini, zakramentih ...

Kaj pa če me je kdo od prisotnih iz domačega okolja opazil? Namreč pel sem in ploskal z rokami nad glavo, držal soseda za ramo, mu položil roko na glavo in molil zanj, čakal v dolgi vrsti za prejem blagoslova … O, da bi se srečala v dolini in dala Duhu krila, da bi zajadral med nas in odpihnil vso navlako tradicionalizma. In prišel je ponedeljek. Navdušenje je uplahnilo in v dolini je v glavnem po starem. Slike in spomini bledijo, a hrepenenje po Gori ostaja. Če želiš okusiti delček takratnega utripa, klikni na http://www.kurescek.org/james2.html in dopusti se vznemiriti in zahrepeneti. Tadej Novice in obvestila Predavanje o zdravilnih zeliščih z mag. Jožetom Kukmanom se bo pričelo v torek, 14. septembra 2010, ob 17. uri v župnišču. Srečevali se bomo vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri. Vabljeni! Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

16. 9. 2010

e-zupnijski utrip 15-2010

6


Iz življenja župnije

Romanje v Rim – bili smo velika družina Priti v Rim je želja marsikaterega katoličana, saj je tu središče krščanstva in prestolnica vidnega poglavarja katoliške Cerkve. Tu so grobovi apostolov in prvih mučencev, so pa tudi zakladi umetnosti in kulture. Moški pevski zbor Prijatelji je že spomladi želel poromati v večno mesto, vendar se je datum zaradi drugih obveznosti premaknil v jesenski čas. S Prijatelji in g. župnikom smo v Rim med 10. in 12. septembrom romali tudi nekateri drugi župljani. 1. dan – petek Polni pričakovanj smo se zbirali pred župniščem že pred četrto uro zjutraj. Ko smo eno uro kasneje le odpeljali iz Stične, sta na avtobusu že vladala dobra volja in smeh. Na Vrhniki se nam je pridružil vodič Simon Purger, ki nas je s svojim pripovedovanjem popeljal po Furlaniji - Julijski krajini, Padski nižini, mimo Bologne, ki je znana po najstarejši univerzi v Evropi, Parme, Firenc do mesta Orvieto. Očarljivo staro mesto, ki so ga zgradili Etruščani, leži na strmo dvigajočem se pobočju iz vulkanskega tufa. Do mesta se običajno povzpneš z vzpenjačo, ker pa je bila ta v času našega obiska pokvarjena, smo se popeljali z mestnim avtobusom. Po kratkem sprehodu skozi mesto, ki se je zaradi pogostih obiskov papežev, ki so si ta grič miru in lepote v zgodovini izbrali za svoje počitnice, zelo dobro razvijalo, se nam je odprl prelep razgled na stolnico v gotskem slogu z znamenitim pročeljem. Posebej je v njej češena relikvija Presvete rešnje krvi, korporal – prt s

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

1


krvjo, ki je spomin na čudež, ki se je zgodil, ko je duhovnik podvomil v Njegovo navzočnost v sveti evharistiji in so se kot dokaz na prtiču pojavile kaplje sveže krvi. Sveto mašo je ta dan župnik daroval v kripti mogočne katedrale. Po kosilu, ki smo ga pripravili kar na parkirišču, smo se odpeljali proti Rimu. Ob sončnem zahodu in čudovitem razgledu smo se mimo mesta odpeljali v Rocca di Papa (papeška skala), 850 m nad morjem, kjer smo večerjali in prenočili. 2. dan – sobota Zjutraj smo se zbudili v prelep sončen dan, takoj po zajtrku smo se odpeljali proti Rimu in skozi novejši del mesta, ki je nastal v času fašizma, prispeli do bazilike svetega Pavla zunaj obzidja, ki stoji na mestu, kjer je pokopan sv. Pavel. Poznana je po medaljonih s slikami vseh 266 papežev in kot vse štiri glavne bazilike v Rimu po svetoletnih vratih. Sveta vrata ob začetku in koncu svetega leta odpre in zapre papež, na njih pa je poudarjena glavna tema vsakega svetega leta – sprava človeka z Bogom in z ljudmi. Po ogledu bazilike smo se zbrali pri maši v eni izmed kapel. Iskreno in mogočno je spet zadonela slovenska pesem. Dan smo nato nadaljevali z raziskovanjem Vatikana. Najprej smo si ogledali vatikanske grobnice – kripte, kjer so grobovi večine papežev. Našo pozornost je pritegnil zlasti grob papeža Janeza Pavla II. in seveda grob sv. Petra, ki je točno pod Sedežem sv. Petra, duhovnega središča bazilike. Po ogledu notranjosti bazilike svetega

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

2


Petra in znamenitosti na trgu pred baziliko (obelisk, obzidje, vodnjak, …) so se nekateri povzpeli na kupolo, od koder je krasen razgled po Rimu in njegovi okolici. Po odmoru za kosilo smo se preko trga Navona mimo Angelskega gradu odpravili proti Panteonu, ki je bil skozi zgodovino svetišče, posvečeno različnim bogovom, zdaj pa je posvečen Mariji, kraljici mučencev, in je najbolje ohranjena antična stavba v Rimu. Zgrajena je bila leta 36 pred Kristusom in iz tistega časa so se ohranila vrata in stebri v preddverju. Po vstopu v cerkev nas je presenetila kupola – večja od tiste na baziliki sv. Petra – na vrhu ima odprtino z 9-metrskim premerom. Skozi stoletja so zgradbo oropali vsega okrasja. Pred popolnim uničenjem jo je rešil papež Bonifacij IV. leta 609. Vanjo so nato prepeljali relikvije iz rimskih katakomb, kasneje pa so jih razposlali po vsem svetu. Cerkev svete Marije nad Minervo je edina ohranjena gotska cerkev v Rimu. Pod glavnim oltarjem je pokopana sv. Katarina Sienska, 6 papežev in 60 kardinalov. Znano je, da se je v njej zagovarjal Galileo Galilei, ko je moral preklicati izjavo, da je Zemlja okrogla. Fontana di Trevi – ena izmed najbolj poznanih znamenitosti v mestu. V vodnjak smo z levo roko čez desno ramo vrgli kovanec, kar pomeni, da se bomo v Rim še vrnili. Utrip hitrega mesta pa smo začutili tudi na rimskem metroju, podzemni železnici, kjer vsak hiti v svojo smer, vrata se odpirajo in zapirajo, vlak pa drvi, vendar nas to ni motilo. »Prav lepa je šentviška fara« se je razlegala od postaje do postaje. Vrnitev z avtobusom v Rocca di Papa, hotel Polentone, kjer smo med večerjo in po njej prepevali, izmenjaje z rezijanskimi romarji. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

3


3. dan – nedelja Zadnji dan našega romanja nas je pot vodila do katakomb sv. Callista, kjer so pokopavali prve kristjane. V okolici Rima je 60 katakomb z grobovi več kot treh milijonov kristjanov. Na teh krajih so se zbirali, molili, objokovali svoje pokojne, tu so našli svoj mir. Katakombe sv. Callista so dobile ime po papežu, ki je tam pokopan, in se raztezajo po 20 km dolgih hodnikih, 4 nadstropja v globino, kar je omogočala kamnina vulkanski tuf. Umrle so zavili v rjuho, jih položili v grob v steni, ki so ga zazidali in s tem so skušali posnemati Jezusov grob. Kratek sprehod skozi katakombe nas je pripeljal mimo groba, kjer je bila sprva pokopana sv. Cecilija, zavetnica pevcev, in njej v spomin smo tam, kjer je začetek krščanstva, zapeli »Čast bodi Očetu.« Med mašo, ki jo je župnik daroval v kripti, eni izmed grobnic v katakombah, smo tiho premišljevali o skrivnosti, v katero so pred 2000 leti verjeli in zanjo umirali, tudi mučeniške smrti, in v katero verjamemo še sedaj. Naš naslednji cilj je bil Castel Gandolfo, mesto na hribu nad Albanskim jezerom, kjer je papeževa poletna rezidenca. Tam med svojimi počitnicami sveti oče vsako nedeljo opoldne z molitvijo pozdravi vernike in jih nato nagovori v različnih jezikih. V angleškem jeziku je pozdravil »cerkveni pevski zbor iz Slovenije«, vendar je protokol prehitro potekal, da bi se mu lahko zahvalili s pevskim pozdravom, kar

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

4


pa smo seveda kasneje nadomestili z navdušenim petjem pod njegovim balkonom. Videti papeža tako od blizu in biti del tiste mogočne množice, ki ga je pozdravljala, je spomin, ki bo ostal globoko v naših srcih. Škofijska cerkev v Rimu je poznobaročna bazilika sv. Janeza Lateranskega. Je ena izmed štirih bazilik, ki imajo sveta vrata, v notranjosti pa jo med drugim krasijo kipi 12 apostolov, mozaična tla, najstarejša podoba Kristusa v Rimu, baldahin nad oltarjem pa skriva relikvije v srebrnih posodah – glavi sv. Petra in Pavla. Lateran je bil do 13. stoletja domovanje papežev, zdaj je v palači del vatikanskih muzejev. Najpomembnejša Marijina cerkev v Rimu je cerkev sv. Marije Velike ali sv. Marije Snežne. Po legendi naj bi se rimskemu plemiču v mesecu avgustu v sanjah prikazala Marija in mu naročila, naj na mestu, kjer bo zjutraj našel kup snega, sezida cerkev. Iz zgodovine je ta cerkev poznana po tem, da sta v njej brata sv. Ciril in Metod darovala prvo mašo v slovanskem jeziku. Krasijo jo čudovita mozaična tla, delo družine Kuzmatov, pod oltarjem pa so shranjene relikvije – ostanek jasli, v katerih se je rodil Jezus. Kot zadnja izmed štirih glavnih bazilik Rima, ki smo jih obiskali, ima tudi ta sveta vrata, ki se odpirajo samo v svetem letu. Po poti proti Koloseju smo si ogledali še cerkev sv. Petra v verigah, kjer so pod glavnim oltarjem shranjene verige, v katere je bil vklenjen sv. Peter, mogočen je kip Mojzesa, Michelangelovo delo.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

5


Kolosej ali flavijski amfiteater je bil prizorišče gladiatorskih iger in je sprejel 50.000 obiskovalcev. Odprli so ga leta 80 po Kristusu. Za igre v Koloseju so bili pogosto določeni tisti, ki so bili obsojeni na smrt, zato niso bili redki primeri, da so bili med njimi tudi kristjani. V srednjem veku so pričeli iz Koloseja odvažati gradbeni material in šele v 18. stoletju so podprli ostanke mogočne stavbe s podpornimi zidovi in preprečili, da bi se zrušila. Ogled starega Rima smo zaključili s sprehodom mimo Foruma Romanum, starega antičnega mesta, Mamertinskih ječ, kjer sta bila v zadnjih urah svojega življenja zaprta sv. Peter in Pavel, do Beneškega trga, kjer se bohoti mogočni spomenik moderni Italiji, zgrajen l. 1900, s prižganim ognjem in častno stražo.

Ni nam žal … ♥ Na pevskih vajah moškega pevskega zbora Prijatelji so pevci predlagali, da gremo na izlet, ker samo pojemo, druženja pa je premalo. Med pobudami je prišel tudi predlog za romanje v Rim, za katerega smo se navdušili v večini. Prevzel sem organizacijo in zbiranje prijav ter pridobival ponudbe agencij, kako najceneje in za najboljše aranžmaje vidimo največ lepot Rima in Vatikana. Odločili smo se za termin od 10 do 13. 9. 2010. Z g. župnikom, go. Anico in agencijo sem se dogovarjal o izbiri vodiča. Število udeležencev se je večalo in na koncu se nas je zbralo za 60-sedežni avtobus. Prišel je dan, ko smo odpotovali, med udeleženci romanja se je čutilo, da so vsi v pričakovanju, kaj bomo videli v večnem mestu. Z obilo dobre volje smo se odpeljali proti Italiji. Lepot našega romanja ne nameravam opisovati, ker jih je bilo preveč in jih je lahko doživel le vsak Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

6


izmed nas. Naš vodič g. Simon, zgodovinar in izredno dober poznavalec večnega mesta, je kar nekaj let živel v Rimu in študiral njegovo zgodovino, zato smo videli in spoznali mnogo več znamenitosti, kot smo jih imeli v programu. Posebej se moramo zahvaliti gospodu župniku, ker si je vzel dragoceni čas in daroval prečudovite maše za dušo, še posebno v Kalistovih katakombah. Zahvala tudi ge. Anici za malico in našim pevcem za pripravo pijače, ki smo se je v popoldanskem času po ogledu Oriveta zelo razveselili. Trije dnevi uživanja v vseh lepotah in znamenitosti mesta so minili zelo hitro in že smo se morali posloviti in odpeljati proti domu. Ob prihodu v Šentvid smo se poslovili in vsak izmed nas je nesel domov svoja nova spoznanja, nove, še nevidene skrivnosti in božjega blagoslova. Sam sem se ob prihodu oddahnil, saj smo srečno in varno prispeli domov, brez vsakih nevšečnosti, za kar se zahvaljujem prav vsakemu posamezniku. V veliko veselje mi je bilo poromati s tako prijetnimi ljudmi iz naše fare … Lojze

♥ Za izredno doživeto romanje v Rim in Vatikan nedvomno gre prva zasluga Alojzu Pečku, ki je izredno dobro organiziral romanje in našel pravo agencijo, Appio, in njenega vodiča Simona, ki nam je razkazoval znamenitosti Rima in Vatikana ter nas obogatil s svojo pripovedjo z zgodovinskim ozadjem, prav tako pa nam je predstavil Rim in Vatikan danes, skratka oba v svoji veličini. Kdor poje, dvakrat moli. Naš šentviški moški zbor Prijatelji je na romanju pel tako, da je molil 10-kratno. Petje Prijateljev v rimskih in vatikanskih cerkvah je bilo tako doživeto, da smo skupaj z romarji tudi iz drugih držav podoživeli vsako njihovo melodijo in njihovo sporočilo: »Verujemo v vsemogočnega Boga in prosimo Marijo, našo Mater Božjo, za milosti.« Sledil je – vedno znova - le še aplavz hvaležnosti ... Prav tako so nas Prijatelji pri sobotni večerji s petjem povezali z gosti Italijani izza sosednjih miz in dokazali, da kdor poje, slabo ne misli. Kar naenkrat smo imeli toliko skupnega, nenazadnje lurško Ave Marija, ki smo jo peli na koncu skupaj z Rezijani. »Vse, kar se nam je zgodilo na romanju v Rim, se je vedno obrnilo nam v prid«. In v prihodnje, dragi Šentvidčani, se splača iti na romanje s Prijatelji kar z vlakom ... Drago in Majda

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

7


♥ Kar nekaj časa je v meni tlela misel: »Grem ali ne grem v Rim?« Nazadnje je prevladala prva. Romanje se je začelo v veselem razpoloženju, saj sem se že zjutraj do solz nasmejala. Čeprav je pot dolga, je zelo hitro minila ob prepevanju, molitvi in izčrpnem pripovedovanju našega vodiča Simona. O vtisih, umetniški vrednosti, zgodovinski ... Skoraj da ni besed ... »Osupljivo«. Vendar Slovenci pač znamo biti Slovenci, saj smo skoraj povsod prepevali svoje pesmi, tako v cerkvah, na Španskih stopnicah, podzemnem vlaku, ... Z navdušenjem sem pričakovala srečanje s papežem. Na nabito polnem dvorišču smo ga videli zelo od blizu. Ker med pozdravom ni bilo možnosti zapeti pesmi, smo ob odhodu zapeli kar tri. Najbolj me je prevzel obisk katakomb in pristni maši našega župnika. Da! Splačalo se je obiskati Rim. Helena Adamlje ♥ V Rimu sem se imela enkratno. K temu je precej pripomogla zabavna družba, sončno vreme in pogled na čudovito arhitekturo. Upam, da mi bo kovanček, ki sem ga odvrgla v vodnjak želja, omogočil ponoven obisk Rima. A. Š. ♥ Res smo bili kot velika družina, skrbne mame, razumevajoči očetje in razigrani otroci. Naš smeh in petje sta odmevala po Rimu, avtobusu, hotelu, … Ker pa ima Bog veselega človeka rad, nam verjetno ni zameril. Vsak na svoj način smo ga pozdravljali in doživljali. Spomini, ki nam bodo ostali v večnem spominu, so pa prav gotovi tisti iz Castel Gandolfa in rimskih katakomb. Občutka, da lahko slovenske pesmi poješ na Španskih stopnicah, metroju, na papeževem dvorišču, pred grobom sv. Cecilije, v mogočnih bazilikah se z besedami prav gotovo ne da opisati. Hvala vsem romarjem za vašo družbo in povezanost. Spoštovanje pa izrekam romarjem, ki so morda zaradi svojih let težje premagovali vse sprehode in dolgo vožnjo. Bili ste mi zgled. Tanja

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

8


♥ Zelo sem vesela, da sem se lahko s šentviškimi farani in pevci udeležila romanja v Rim in Vatikan. S to zabavno in nadvse prijetno družbo ter najboljšim, vsevednim vodičem sem si namreč ogledala številne prelepe znamenitosti in o njih izvedela veliko novega. Ko sem že mislila, da kaj veličastnejšega že ni mogoče več videti, smo se povzpeli še na kupolo bazilike sv. Petra, kjer sem osupla onemela zaradi prelepega razgleda na trg sv. Petra ter širšo okolico Vatikana in Rima. Naslednji dan pa me je, kot pika na i, razvnelo še doživetje, ko nas je vse zbrane Slovence pozdravil celo sam papež Benedikt XVI. Spominjam se, da takrat navdušenja res ni mogel prikriti nihče. Zanimivo in že tako pestro romanje smo si sami še dodatno polepšali s prepevanjem slovenskih pesmi, s katerimi smo navdušili celo tujce, ki so nas z veseljem poslušali, slikali in celo nagradili z aplavzom, kar me je navdalo z občutki nepopisnega zadovoljstva, ki bodo za vedno ostali v mojem spominu. Menim, da z besedami ni mogoče opisati našega romanja, ker teh besed ne morete dojemati tako, kot jih dojemam sama, dokler jih osebno ne doživite. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so mi omogočili to romanje, in tistim, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji in izvedbi tega, zame nepozabnega doživetja; v imenu dekliškega zbora tudi g. župniku za pomoč. Tistim pa, ki si Rima in Vatikana še niste ogledali, predlagam, da to storite, ko se vam ponudi prva možnost. Zagotavljam vam, ne bo vam žal! Andreja Linec ♥ Najbolj mi bo ostal v spominu obisk katakomb, Vatikan, okolica vulkanskega jezera ter seveda prijetna družba. M. Š. ♥ Rim in romanje … Zelo mogočno, veličastno, meni dostikrat nerazumljivo – kako so to večno, sončno mesto zgradili pred tolikimi leti, kako, kako? Bilo je res enkratno, pevci Prijatelji niso kar tako, pa tudi vsi drugi romarji smo »pasali« zraven. Bilo je res nepozabno. Ani T.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

9


♥ Vsak obisk večnega mesta je nov izziv. Ne za telo, čeprav ga enkrat doživljam »k nogam«, drugič iz avtobusa, tretjič drvim iz enega navdušenja proti drugemu prav po bliskovito skozi labirinte podzemnih železniških tirov. Na novo se me dotakne, drugače poboža. Zidovi so še vedno isti – prav nič se jim ne pozna tistih nekaj let od prejšnjega srečanja z menoj. Le očala mojega življenjskega zorenja in vedno novih izkušenj odsevajo drugače. Vse štiri bazilike so še enake? Ne, v eni je drugače. Zapolnjen je novi ovalni medaljon visoko pod stropom bazilike sv. Pavla. Svetloba razkriva nov obraz – že pet let. Slovanskemu papežu, ob katerem sem se priklonila tam spodaj pod Sedežem sv. Petra, sledi germanski. Oba sta tudi »moja« – oba cenim, spoštujem, obema sem zrla v oči; mojo mladost pa je napolnjevalo navdušenje nad Janezom Dobrim. Sveti oče, katerikoli po vrsti že, Tvoja molitev nas spremlja. Tokrat z balkona v prečudoviti rezidenci ob jezeru Albano. Tako blizu si nam bil. Dobesedno. Vem, da je naša slovenska Marija skozi življenje segla ne le do ušes, ampak do srca, ko smo jo zapeli pod balkonom, da bi Ti s pesmijo povedali, da smo tam, da smo hvaležni in Te imamo radi. Iz srca so privrele pesmi. Ne le tiste v Kastel Gandolfu. Prav tako tiste tam v Kalistovih katakombah – nekaj nivojem pod skorjo matere Zemlje. Kot klic večnosti se je dvignila ob podobi zavetnice cerkvenega petja. Doživeti daritev svete maše v prostoru, kjer so našli svoj mir kristjani pred tisoč in stoletji – stati, moliti in peti pri koreninah svoje vere, biti povezan z njimi na tem prostoru molitve. Še nekaj se moremo naučiti – stara ljudstva, visoko civilizirana ali po barbarsko neuka so spoštovala mir pokojnih – vojaška noga na prostor, kjer so počivali pokojni, ni smela. Tudi Rimljani so to spoštovali, zato so lahko tudi kristjani v miru molili in darovali svete daritve na grobovih svojih prednikov. Morda pa bi se mogli tudi Slovenci tukaj česa naučiti? Pokojni imajo pravico do groba – in do miru! Tudi sovražniki, ki so jih nekoč znali spoštljivo pokopati, in »sovražniki«. Le kje naj napolnim svoje baterije bolje? Vsi ti, sedaj prazni grobovi, ker so vse še preostale kosti spoštljivo prekopane v skupno grobnico, so priče silne Ljubezni, ki nas vodi in napolnjuje tudi danes. Verujem! Tako so klicale Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

10


molitve na tistem kraju pred skoraj 2000 leti in se glasijo v mavrici svetovnih jezikov danes. In pela in molila so tudi naša srca. Mogočno – pesem molitve, ljubezni, spoštovanja, zahvale, prošnje, … V Rim sta slovansko besedo prinesla sveta brata Ciril in Metod. Hvaležen spomin jima namenimo. Noge meljejo prah, drsijo po izlizanem tlaku stoletij. Utrujenost? Srce je prepolno, oči prezaposlene, misli lačne novih in novih podatkov, sporočil, zapisov, … Simon, Bog naj Ti poplača vse tisto prečudovito, s čimer si polnil naše romarske popotne malhe. Dodobra lepega smo prinesli domov. Vključno s to Tvojo pesmijo, ki si nam jo, pridnim in veselim romarjem, kot svoje darilo »odrepal« na busu – na tisti naši varni vesoljski ladji, ki sta jo tako vešče in varno krmarila prijazna šoferja. Bog vaju blagoslavljaj in varno vodi na vajinih dolgih poteh. Ne, časa in prostora za utrujenost res ni bilo. Smo imeli s seboj zvrhano mero pravega leka – pesem se imenuje. Delimo jih z drugimi. Pokažejo, da so razumeli sporočilo tega blagega, toplega slovenskega jezika. Tudi domov smo jo prinesli. Pesem namreč. Dovolj je bo še za naslednja desetletja. Prav take, kot v rimskih spominih odmeva v naših srcih. Bogu hvala za dragoceno priložnost sobivanja in skupnega doživljanja predragocenih trenutkov. A.D. 2010 AD ♥ Človek je večni iskalec in večni nezadovoljnež. Vedno hoče priti stvari do dna. To je gonilo človeške narave, da se ne zadovolji s trenutnim vedenjem, ampak hoče vedno več. Človek vere želi svojo vero postaviti na trdna tla, zato vedno išče in se sprašuje, ali je to tisto, kar me lahko pomiri. Kot je zapisal sveti pisatelj, da se moja duša umiri, ko se spočije v Bogu. Zato človek išče in se zna podati tudi na dolgo pot. Tako smo se podali na dolgo pot tudi mi. Naš cilj je bil Rim, kamor so romali že naši predniki, pa ne samo v Rim, romali so tudi v Kompostelo in v Kelmorajn, da bi utrdili svojo vero, da bi poglobili vero ali se pokorili za svoje grehe. Prepričan sem, da smo poromali zato, da utrdimo svojo vero pri koreninah krščanstva. Ko smo romali od Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

11


cerkve do cerkve, kjer so že prvi kristjani pogumno izpovedovali svojo vero in zanjo žrtvovali tudi svoja življenja, smo utrjevali svojo vero, odkrivali pogum prvih kristjanov in hvaležnost ljudi skozi stoletja, ko so gradili čudovite bazilike, katedrale in preproste cerkvice na krajih, kjer so mnogi kristjani izpričali svojo vero. Vendar bi bilo to premalo, če bi se samo navduševali. Potrebno je, da smo odprli svoja srca milosti na teh milostnih krajih in dovolili, da se je Božja milost dotaknila naših src. Ob premišljevanju božje besede, ob sodelovanju pri mašah na teh krajih smo lahko podoživljali vero prvih kristjanov, ki so se znali potruditi, da so lahko bili deležni milosti, ki so jo prejemali po sveti evharistiji, po poslušanju Božje besede, po občuteni medsebojni ljubezni, ki je žarela iz njihovega življenja. Slovenska pesem je napolnjevala mogočne cerkve in ozke hodnike katakomb. Pesem odpira srca Bogu, s pesmijo smo sposobni dvakrat moliti. In če pomislim na našo pesem, potem lahko rečem, da je bilo to naše romanje ena sama molitev. Hvala vsem, ki ste se potrudili, da je to romanje bilo resnično krona prizadevanja za poglobitev vere in zaupanja Bogu. Hvala »Prijateljem«, zlasti g. Lojzetu Pečku za organizacijo, hvala agenciji Via Appia, ki je pripravila tako odličen program, predvsem tudi zato, da nam je dodelila vodiča Simona, ki nam je znal s svojim izjemno bogatim zgodovinskim, geografskim in teološkim znanjem ter osebnim pričevanjem pokazati mnoge čudovite kraje, ogleda vredne v Rimu. Hvala tudi šoferjema, ki sta nas varno vozila na dolgi poti tja in nazaj. Hvala vsem romarjem, bili ste čudoviti. Ponesite ta žar v življenje in ga ohranjajte za vedno. Vaš župnik Jože ♥ Bilo je fenomenalno, pika na i so bili pa naši pevci. Sobotnega prepevanja po večerji z Italijani, mislim, da ne bo pozabil nihče. Tina ♥ Presenečena sem bila nad lepoto obiskanih cerkva. Ani K. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

12


♥ Naš vodič Simon je tudi pesnik. Za slovo nam je podaril svojo duhovno bogato izpoved. Pesem je zapisana kot »rep pesem«. (Josephu, mojmu frendu) REF1: Včasih moram povedat ne razumem! Včasih moram zakričat ne zastopm! Naj me sliši tisti, k' razume. Naj me vidi On, k' pokaže. Hod'm po cesti, razmišljam o sebi, starci pr' maš, kva pa jst – bi al' ne bi? Že dolg cajta gruntam, kva dogaja utspredi kva u bistvu pomenjo ti čudni obredi. Stare mamce mrmrajo, otroc se bojijo, jst mam pa filing, da mladi bežijo. Tipson t'm zgori razglabla v tri krasne k't da še sam pojme nima tri jasne. Misl'm kva je ta scena, da miljoni norijo okol po vsem svetu na čudno gostijo? Je res kej na tem, k'r o Jezusu pravmo, ne vem, kva nej misl'm, kam nej s to travmo. REF1: Včasih moram povedat … Pol se pa spounem, da dobr je prašat, tist'ga Boga, se mu mal še oglašat. »Ejga, Stari, povej, a si t'm al' je tema res vse, k'r u glavi non stop mi slema. A res si tok nor, da si safr ubodu,

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

13


da lajf Tvoj na križu nekdo je nabodu? Zakva nis' razmišlu mal b'l po božansko pol neb' Ti b'lo treba trpet tok strašansko? In kva je ta scena, da grob si odpru, pol k' so misl'l, da for gut si umru? Kje je ta Tvoja pozitivna energija? jst je ne čut'm, dolgcajt me zvija! REF1: Včasih moram povedat … … efekti … »Js sm tvoj brat, ne razumeš, jst te mam rad, ne zaštekaš? (2x) »Če si fajn al' pa nisi, jst te vedno razumem, edino t'kole razpet, vse travme doumem. Zate umrl sem, za vse, da spoznali bi kaj je lubezen, lajf svoj bi dali za cerku k jo vid'š u meni na križu za tistga k najrajš ob men bi zamižu K' ste vsi skupi v cerkvi pr' mizi pa razmisl'te mal, da ne dogaja na izi. Ampak jst v's mam rad in kva to pomeni boš enkrat začutu, k' boš pr meni. Če mi zaupaš, se vedno spočiješ, baterije nafilaš, žive vode napiješ.«

REF 2.: »Js sm tvoj brat, ne razumeš, jst te mam rad, ne zaštekaš?« (2x) pa nč bat, ker sam dobr ti hočm zame s' zaklad, s tabo tut jočem. Js sm tvoj brat, ne razumeš, jst te mam rad, ne zaštekaš?

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

14


REF1: Včasih moram povedat … Sonce sem vidu, sence so zginle moje težave naenkrat so minle pol sm začel drgač mal razmišlat zadevo o cerkvi počas si osmišlat Jst mor'm povedat, da čut'm zdej žejo, poslušat Boga, poteg'nt si mejo med tem da počnem sam tist kr men sede in tem, da dojamem Njegove besede Lajf ni kr neki, lajf je prložnost, da vidmo Boga v njegovi obleki, v njegovem veselju in živem obedu k spet bo med nas pr maši prsedu.

REF1: Včasih moram povedat … ejga stari, sej vem: vsi delamo štale, včasih morimo pol pa po glav jo vedno dobimo zdej vem da na poti smo celo živlenje ampak treba je ujet ta pravo vrvenje k prau mi: da beli in črni, stari in mladi, v Božjih očeh vsi smo zakladi skulirani, kulski, pa hudi težaki vsi mormo bit frendi, ne pa bedaki sej vsi smo enaki, vsi enkrat zaspimo da pol se na fešti skupi dobimo. pozabmo zdej fajte pozabmo razlike vsak izkoristi nej svoje odlike. dej no posluš: Če iščeš, boš našu, s strahovi pometi, pa to ne pozab': če trkaš, odpre ti!

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

15


Včasih moraš povedat ne razumem! (tišje, odzadi)-js sm tvoj brat, zdej razumeš? Včasih moraš zakričat ne zastopm! (tišje, odzadi)-jst te mam rad, zdej zaštekaš? Sej te sliši Tisti, k' razume. (tišje, odzadi)-pa nč bat, ker sam dobr ti hočm Sej te vidi On, k' pokaže. (tišje, odzadi)- zame s' zaklad, s tabo tut jočem…(2x) (melodija, ozadje REF 1.b rec.?) jst sm tvoj brat, zdej razumeš? jst te mam rad, zdej zaštekaš? pa nč bat, ker sam dobr ti hočm zame s' zaklad, s tabo tut jočem … jst sm tvoj brat, zdej razumeš? jst te mam rad, zdej zaštekaš? Simon Purger, vodič na romanju v Rim

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24.9.2010

e-zupnijski utrip 16-2010

16


Uvodnik

Big Brother ali Rožni Venec Začel se je mesec oktober, mesec, ki je v zgodovini slovenskega vernega ljudstva predstavljal čas pobiranja pridelkov, dolgih večerov in molitve rožnega venca. Nekdaj ni bilo hiše brez bogkovega kota in rožnega venca, ki je visel na vidnem mestu. Tudi v sodobnem času se v oktobru polnijo naše kašče in shrambe, a večeri niso več tako dolgi. Delavnik običajnega človeka ne pozna letnih časov in delo je mogoče opravljati tudi doma, tudi pozno v noč. Namesto bogkovega kota in rožnega venca v domovih kraljujejo televizije in računalniki. V času, ko nas nagovarjata spomin na običaje naših prednikov in hrepenenje po večnosti, ki ga v nas polaga fenomen minevanja časa, v naše domove vstopa fenomen umetnega življenja, imenovan Big Brother. Množice mladih in starih bodo iskale in našle čas, da bodo spremljale dogajanje v navidezno realnem življenju deseterice slavnih. Še več, o njih se bo pisalo in bralo, v dnevnih novicah komercialnih televizij bodo poročali o dogajanju v »Hiši«, po pisarnah in kavarnah se bo govorilo, razpravljalo, kritiziralo, se zgražalo … Napetost se bo stopnjevala ob notranjih konfliktih, zrežiranih solzah in pričakovanju mejnih odzivov, ki burijo duhove. Mnogi bodo tudi med delovnim časom za hip skočili na priljubljeno spletno stran, se priklopili in se na hitro pozanimali, kaj se dogaja med stanovalci. Nihče ne bo gledal na uro in se izgovarjal na čas. To se bo štelo v sprostitev po napornem dnevu … Kaj pa če bi se raje priklopili na najbolj preprosto stvar na tem svetu? Vzeli v roke molek, zaprli oči in med ponavljanjem molitev pregledali svoj dan in prosili, da Bog odtisne vanj pečat svojega odpuščanja? Pa če bi povabili k molitvi vse družinske člane in bi namesto poslušanja praznih sporočil namišljenega velikega brata raje prebrali kako polno sporočilo resničnega, Večnega Očeta? Morda bi odkrili presenetljiv izvir moči in optimizma, ki sta bila tako značilna za rodove naših prednikov. Tudi njim ni bila tuja skrb za vsakdanji kruh, tudi njihova življenja so se kalila v ognju odpovedi in trdega dela. A ko so zvečer kleče prebirali jagode rožne venca, je sam Bog sprejel nase njihova bremena in mirna vest jim je mehko postlala vzglavje. Pa zdaj? Ko se ugasne bleščeča, sunkovita svetloba elektronskih naprav, so možgani utrujeni od vtisov, srce pa prazno in nesrečno. In ker ni krepčilnega spanca, je jutro samo podaljšek včerajšnje agonije in stresa. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

8. 10. 2010

e-zupnijski utrip 17-2010

1


Zato te prosim Vsemogočni. Ti namesto mene skleni moje roke, pritisni na gumb, ki ugasne nepotrebni svet in mi pomagaj ponovno odkriti skrivnostno vez s Kraljestvom, ki ne mine. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. Dragica

Tukaj sem

Bog kliče v misijone Novica, da Tina odhaja v misijone, je marsikoga prijetno presenetila. Skromnost in preprostost, s katero predstavlja svojo odločitev, da se daje kot orodje v Božje roke v služenje tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, nikogar ne pusti ravnodušnega. Ob vabilu na podelitev misijonskega križa in odhodu v misijone nas Tina nagovarja z besedami: ♥ Dragi župljani! Res je že čas, da vam kaj napišem, ker gre zdaj pa zares. Najprej vam bom napisala, kako potekajo sploh priprave za laičnega misijonarja, ker se mi zdi, da se premalo govori o tem. Za misijonsko delo pripravljata mlado in staro Misijonsko središče Slovenije in Lamis. Priprave tistih, ki so v misijonih pripravljeni delovati tri leta, trajajo dve leti. V tem času kandidat spozna, ali je njegova odločitev prava ali ne. Priprave, ki trajajo deset vikendov, od septembra do junija, se zaključijo s srečanjem z misijonarji. Naša srečanja so zelo pestra, ker smo zelo različni, imamo tako različne zgodbe, pa vendar enake cilje. Starostna razlika med najmlajšimi in najstarejšimi je tudi 35 let. Vedno imamo zanimive goste, takšne, ki že imajo izkušnje iz misijonov in so vedno okupirani z našimi vprašanji. Imamo tri voditelje: duhovnika, redovnico in laika. Teme naših srečanj so vedno zanimive, te so: temelji krščanske vere, misijoni včeraj, danes, jutri, sprejemanje drugačnosti, sprejemanje trpljenja, bolezni, smrti, življenje v skupnosti, Sveto pismo ... Med vsem tem pa se najde čas še za izdelovanje voščilnic za misijonarje ob praznikih, pogovore in še marsikaj. V tem času, kar sem v skupini Sled, sem spoznala veliko krasnih ljudi in njihovih zgodb ter posledično odnesla ogromno novih spoznanj in potrditev. Najbolj pa mi je všeč, da si v skupino sprejet

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

8. 10. 2010

e-zupnijski utrip 17-2010

2


tak, kakršen si, in da te nihče ne skuša spreminjati in nisi deležen nikakršnega obsojanja. Osnovni pogoj, da je kandidat sprejet v skupino Sled, je njegovo dosedanje delovanje v župnijskem občestvu ali kakšnem cerkvenem gibanju. In tu se je začel moj problem. V župniji nisem bila aktivna, delno je za to kriva moja služba. Z velikim cmokom v grlu sem šla do našega g. župnika, ki je imel veliko razumevanja zame. In še z večjim cmokom sem začela brati berila. Vendar je bil ves strah odveč in v veliko tolažbo mi je bil stavek: »Če te Bog res kliče v misijone, ti bo pomagal, da boš vse ovire na svoji poti premagala!« Vse dobro. Kakšno popotnico bo Tini pripravila njena domača župnija? Kaj bomo položili v njeno popotno torbo? Ob odhodu v Angolo bo prejela misijonski križ, ki je zunanje znamenje njene odločitve. Pripnimo nanj tudi naše molitve, darove in iskreno obljubo podpore. Ko torej napovedujemo ta izjemni dogodek za župnijo svetega Vida, kličemo in vabimo k velikodušnosti, radodarnosti, predvsem pa k tistemu, na kar nas vse skupaj vabi Tina: Delite ta dan veselje z mano. Pripravila ekipa ŽU

88 let organistke Mari 3. septembra 2010 je naša dolgoletna organistka Mari praznovala svoj 88. rojstni dan. Njenemu osebnemu praznovanju smo se pridružili tudi člani ŽPS, pevci, zborovodje in duhovniki, saj smo jo na ta dan povabili medse k sveti maši kar na kor, kjer je prepevala skupaj s svojimi dolgoletnimi pevci. Po maši pa so jo presenetili še Prijatelji in peli samo njej v čast. Mari je bila rojena 3. septembra 1922 v Šentvidu. Imela je še dva brata in sestro. Oče je bil »tišler«, mama pa gospodinja. Šolo je obiskovala v Šentvidu.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

8. 10. 2010

e-zupnijski utrip 17-2010

3


Izučila se je za šiviljo kar pri svoji teti, ki je imela takrat obrt, pa še plačati ji ni bilo treba za šolanje. Sama pravi, da ji ta poklic ni bil nikoli všeč, čeprav je dobro šivala. Pri teti je bila tudi nekaj let zaposlena. Kasneje se je zaposlila v Rašici, potem je bila kar nekaj let brezposelna, nato so sledile še službe v Grosadu v Šentvidu in Stični ter služba na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Med vojno je celo pomagala pri »tišlarskem« delu svojemu očetu. Pri 55 letih se je Mari predčasno upokojila s 24 leti delovne dobe. O začetkih svojega orglanja v domači cerkvi pravi: »Porinili so me.« Bila je potreba po organistu. Njen bratranec Lojze Bavdež je bil organist v domači cerkvi in pri njem je že pela v cerkvenem zboru. Lojze je dobil službo in tako pustil prazno mesto organista. Leta 1951 je prevzela cerkveni pevski zbor. Peti so se učili kar »na suho«, po posluhu, ker ni poznala not in tudi na orgle ni znala igrati. Imela je izreden posluh, tako je na orgle počasi začela igrati po posluhu (tipko za tipko), brez not. Za organista so v tistem času prosili Pavleta Žagarja, vendar se ni odločil, da bi prevzel to delo. Še večji zagon in voljo do orgel je dobila, ko je prejela pohvalo in spodbudo Lončarjevega Janeza iz Šentvida, ki je bil izučen organist, vendar takrat ni več živel v Šentvidu. Sama Mari pravi o svojem začetku, da je vse delala z Božjo pomočjo. V Šentvidu je bil takrat župnik g. Bergant in pri maši se je veliko pelo še tudi v latinščini. Po posluhu je igrala pete litanije, vse mašne odpeve … Takrat so pevci znali peti veliko pesmi, vendar vse brez not. Niso imeli not, zato jih je Mari dobila v samostanu v Stični, kjer pa niso imeli svojega zbora. V začetku je njen šentviški zbor štel okrog 20 pevcev in pevk. Spominja se, kako je pri njej kratek čas pel tudi Marjan Lampret, naš faran in sedaj župnik v Šmartnem pri Litiji. Pel je zelo dober bas. Bilo ji je hudo, ko je zapustil zbor. Zatekla se je k Mariji in jo prosila, če je že vzela Marjana, dobrega basista, naj ji pošlje novega basista. Njena prošnja je padla na plodna tla in na koru so zapeli kar trije basisti. Kot organistka je delovala v težkih časih. Oblasti so jo veliko zasliševale in tudi preganjale zaradi njenega delovanja v župniji. Cerkveni zbor je vodila vse od leta 1951 do 2003, ko je zaradi bolezni odnehala in prostor pustila mlajšim. To je kar polnih 52 let. Skoraj do konca je na domače cerkvene orgle igrala pri vseh treh nedeljskih mašah in tudi Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

8. 10. 2010

e-zupnijski utrip 17-2010

4


popoldne, če se je kaj dogajalo v cerkvi. Pa vendar še ni čisto odnehala. Nekaj let se je potem še trudila in sobotne večerne maše so bile njene, vse do letos, ko ji je, kot sama reče: »Bog je vedel, da je enkrat treba nehati in mi je zato zmešal prste.« Tako je Mari v domači cerkvi igrala na orgle 57 let. Poleg cerkvenega petja je še vodila ženski pevski zbor Rašica iz Šentvida, nekaj let pevski zbor v Temenici, nekaj časa pa je celo nadomeščala učitelja glasbe v naši osnovni šoli. Danes Mari živi skromno v svoji majhni hišici, kjer ji družbo delajo njene muce in kjer zanjo po svojih močeh skrbijo sorodniki. Še vedno rada obišče domačo cerkev, čeprav ne more več igrati na orgle in je odvisna od dobrih ljudi, ki ji ponudijo prevoz. Ob njenem visokem jubileju je bilo zapisano: 88 – dve osmici – 2-krat oo oo – neskončno Neskončna ljubezen do glasbe Vas na našem koru spremlja že krepko čez 50 let – vsaj 57 let so jih našteli, verjetno jih bo že več. Morda moči res pojemajo, ta ljubezen ostaja v Vašem srcu. V naših pa hvaležnost za vsa Vaša bogatenja svetih daritev. Vaša glasba je dvigovala naša srca k Bogu. Radi smo prisluhnili vašemu glasu in zapeli v Božjo čast in slavo. Vašemu jubileju se pridružujemo tudi člani ŽPS, pevci, zborovodje in duhovniki. Izrekamo vam iskren Bog plačaj za vse, kar ste v dolgih letih dobrega storili za našo župnijo. Tatjana Napovedujemo ♥ 15. oktobra bo v avli OŠ Ferda Vesela dobrodelni koncert za pomoč Domu

starejših občanov sv. Terezije Videm Dobrepolje. Na koncertu, ki se bo začel ob 19. uri bodo poleg župnijskih cerkvenih zborov in učencev šentviške osnovne šole, nastopila mnoga znana glasbena imena. K organizaciji koncerta so pristopile vse naše krajevne skupnosti, društvo upokojencev , Rdeči križ Šentvid in Župnijska karitas. Pristopimo tudi mi – z odprtim srcem in rokami.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

8. 10. 2010

e-zupnijski utrip 17-2010

5


Utrip podružnic

Kapelica - varuh naše vasi Sredi polja, ob cesti proti cestnini, stoji obnovljena Krištanova kapelica, ki je nekoč stala na križpotju glavnih poti. Starost kapelice se ocenjuje na več stoletij. Letošnje leto je doživela poškodbo in mladi Krištanov gospodar iz Doba – Janez Vidic – se je odločil, da bo na tem mestu postavil novo kapelico, ki bo enaka stari. K tej odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da je stara kapelica stala v kotanji in se je v njej nabirala voda. Pri gradnji nove kapelice se je nivo dvignil za dobrega pol metra. Glavno breme organizacije in dela je prevzel in nosil prav Janez sam, pomagali pa so mu tudi sosedje in okoličani, vsak po svojih zmožnostih in sposobnostih. Vsa dela na kapelici so se opravila brezplačno. Blagoslovil jo je g. Janez Petek v soboto, 18. septembra. Kljub dežju se je pri blagoslovu zbralo veliko ljudi. Bog ve, v kakšen namen so naši predniki postavili to kapelo – morda v zahvalo ali v priprošnjo. Zato ne bodimo brezbrižni, ko gremo mimo nabožnih znamenj, morda nam želijo kaj sporočiti. Kapelica je bila prvotno, kot vse kaže, Marijina, čeprav je bil zadnja leta v njej križ. Sedaj je križu dodan tudi Marijin kip. Stoji sredi polja kot varuh naše vasi, večino dni v letu ji družbo delajo le kozolci. V teh dneh po blagoslovu pa naša nova kapelica izgleda prav imenitno. Zahvala za opravljeno delo gre vsem, ki so kakor koli sodelovali pri obnovi, še posebej pa Janezu, da je prevzel to nalogo in jo tudi odlično dokončal. Kapelici pa zaželimo, da bi še dolga stoletja opozarjala mimoidoče, da tod žive marljivi in bogaboječi ljudje. Vaščani Doba Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

8. 10. 2010

e-zupnijski utrip 17-2010

6


Žegnanje v Šentpavlu Prva nedelja v septembru – angelska nedelja je dan, ko obhajamo žegnanje v podružnični cerkvi sv. Pavla v Šentpavlu. Veliko ljudi se je potrudilo, da je bilo tudi letos žegnanje res doživeto. Vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri obhajanju praznika, so vse zelo lepo pripravili. Že v tednu prej so zvonili telefoni, pošiljali so se sms-i, vrstila so se osebna povabila – vse to in še kaj za lep praznik. Ko smo se prvič udeležili žegnanjske maše v Šentpavlu, smo lahko samo opazovali, kako je vse potekalo. Za nas maša kot maša na podružnici, za vse druge praznično. No, naslednje leto je že bilo drugače. Osebno nagovorjeni, ko smo že spoznali nekaj več ljudi, smo se lahko tudi sami udeležili priprav in tudi samo sv. mašo smo že doživljali drugače. Prav poseben uvod – kot vsako leto – pripravi Jana Žurga. Na krasen način objame dogajanje od prejšnjega žegnanja. Nekaj letošnjih misli: "…Tale naš Šentpavel (tudi šentpavelski voz) je že tradicija za vse, kar je lepo, kar dobro dene duši in telesu./…Vsi si želimo, da bi lahko še dolgo prihajali sem, kakorkoli sodelovali, častili Boga, se spoznavali in delali načrte za naprej./… Naše želje so zvonovi./… Svet ponuja veliko zabave, mi pa smo srečni, da lahko pridemo sem, čutimo drug drugega ob sebi, se lahko po maši pogovarjamo s sosedom, ker se drugače niti ne srečamo ali pa ni časa./… V cerkev se lahko sedaj pride po asfaltu, kar bo omogočalo lažji dostop tudi bolnikom in starejšim …" Janin uvodni pozdrav je čudovito zaokrožil tudi g. župnik Jože, ki je vse navzoče povabil tudi k notranjemu čiščenju srca. Ne le za zunanjost cerkve, poskrbeti moramo tudi za čistost naših src. Sodelovanje pri maši daje poseben pečat dnevu, tednu. Hvala Bogu se lahko na ta klic odzovemo. Radi kot nova družina sodelujemo, se spoznavamo, se učimo od drugih in prispevamo tudi nekaj svojega. Vsi, ki spadamo pod šentpavelski zvon, smo vedno znova nagovorjeni, da skrbimo za to cerkev, občestvo in za lepe dogodke v cerkvi. Vse v slavo in čast Božjo. Darja

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

8. 10. 2010

e-zupnijski utrip 17-2010

7


Iz življenja župnije

Glej, prihajam, da izpolnim Tvojo voljo, Gospod. Župnijska cerkev svetega Vida v Šentvidu pri Stični je v svoji bogati zgodovini doživela že marsikaj. Izmenjali so se mnogi rodovi, pele so se nove maše, delili zakramenti… Nedelja, 17. oktobra, pa se bo v zgodovinski spomin zapisala kot dan, ko smo na pot pospremili našo prvo laiško misijonarko - Tino Zajec. Nedeljska slovesnost je dodobra napolnila župnijsko cerkev, potrkala na velikodušnost župljanov in Tini pripravila popotnico za delovanje v glavnem mestu Angole. Tam bo kot laiška misijonarka svoje slaščičarsko znanje delila z dekleti in ženami, ki z veliko mero truda in požrtvovalnosti skrbijo za svoje družine. Misijonski križ, ki ji ga je podelil škof Anton Jamnik, bo znamenje njene vere v Vstalega Kristusa, pa tudi znamenje njenega poslanstva, ki je služenje bližnjemu. Takšno je namreč tudi njeno misijonsko geslo: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim.« Za našo župnijo je bil to Dan, ki ga je naredil Gospod. Globoke misli, ki so bogatile sveto mašo, naj tudi v zapisani besedi vabijo k povezanosti in podpori. Predstavitev, ki jo je prebral Tinin sodelavec Silvo Kastelic ♥ Tina Zajec, rojena 6.10.1978 in živi v Podborštu. Mnogi jo poznate

kot Pustovo Tino. Po končani osnovni šoli se odloči za slaščičarski poklic. Pri 17-ih letih se zaposli in njena služba so bile: torte, piškoti, štrudlji, minjoni in vse, kar je sladkega. Poleg vseh sladic je bilo gotovo več kot 600 tort na leto, vendar je bila vsaka nekaj posebnega. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

1


Mislim, da ni oblike, ki se je ne bi lotila. Ena zadnjih so bile celo šentviške orgle, za okroglo obletnico organistke Mari. Pred dvema letoma pa je spoznala, da želi nekaj več, želi za Njim, ki jo kliče. Dobila je klic, od Njega, ki je nad nami in ki nas vodi. Ko se je odločala, me je spraševala med malico: »A misliš, da v misijonih rabijo cukrpekarco?« Jaz sem ji samo rekel: »Poklič, pa vpraš, saj nimaš kaj zgubit.« Po prvem srečanju s sestro Hermino 18.2.2009 ji je bilo takoj vse jasno. V tistem trenutku je vedela, da gre za Njim, ki jo vodi. V službi smo vedeli, če se je tako odločila, je ni stvari, ki bi jo ustavila. Po srečanjih v skupini SLED je bil govor samo še o misijonu. Na lepem nas preseneti s portugalščino. »Kje se jo pa učiš?« jo vprašamo: Pravi: »Doma za računalnikom.« Za poglobitev znanja jezika gre še isto leto sama na dopust na Portugalsko, kjer obišče tudi Fatimo. Ves ta čas pa ostaja zvesta slovenskim goram. Ob polnoči odhajamo iz službe, a od nje že ob treh popoldne sporočilo: »Lep pozdrav s Triglava.« Današnji dan je dan, ki se ga Tina veseli že od tistega trenutka, ko se je odločila da gre za Njim, kamor jo bo vodil. Lahko smo ponosni, da jo poznamo in da smo z njo na njen dan. Tina, pojdi in naj bo tvoj moto vedno s Teboj: »Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim.« Predstavniki skupine SLED, kjer se bodoči laiški misijonarji pripravljajo na svoje poslanstvo, so pred darovanjem na oltar prinesli globus, svečo, sveto pismo, rožni venec in igračo. ♥ "Jezus je rekel: »Kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde

vanj.« Tako naj tudi misijonarji, ki opravljajo zelo resno in zahtevno delo, v sebi vedno nosijo nekaj otroške razigranosti. Predvsem pa naj vedno brezpogojno zaupajo v Boga, kakor vsak otrok zaupa svojim staršem. Na oltar prinašamo igračo za našo Tino, da bi vedno znala prebujati otroka v sebi." Iz pozdrava miru ♥ »Zato naj bo ta stisk roke tudi želja - da bi ohranila vedrino, veselje in navdušenje.

Da bi s svojim zgledom oznanjala živega Boga in prinašala svetlobo vere in upanja. Tebe in vse nas pa naj vedno in povsod spremlja Gospodova roka, ki vodi, tolaži, opogumlja in daje tisti mir, ki ga svet ne more dati."

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

2


Iz nagovora sovaščanke Melite ♥ »Do sedaj smo te vsi poznali predvsem kot odlično slaščičarko, ki

si s svojimi dobrotami razvajala naše želodčke, in kot dekle z izrednim talentom za risanje. Od slej pa bomo vsem s ponosom povedali, da si predvsem misijonarka. Tina, vedi, da se zavedamo tvoje žrtve in žrtve tvojih staršev in da smo neskončno ponosni nate, da ti je to uspelo.«

Tinino sporočilo po slovesnosti ♥ Dragi farani!

Polna sem še vtisov s podelitve misijonskega križa. Kar ne morem verjeti, da je res. Koliko pozitivnega odziva, dobrih misli in želja, sproščenosti in navdušenja. Moja običajna trema in živčnost pred javnim nastopanjem sta bili svetlobna leta stran od mene. Med vami sem se počutila kot otrok, ki čaka na svojo veliko čokolado z lešniki. Kaj naj vam rečem drugega kot Boglonaj in vam dam obljubo, da bom vsak cent pametno porabila. V tem denarju je veliko vaših delovnih ur in žuljev. Ker ne morem iz svoje kože, sem hitro izračunala, da bi sama morala hoditi v službo skoraj vse leto, da bi spravila to vsoto skupaj. Skupaj lahko veliko naredimo, brez vas pa bi bilo težje. Ko se boste spomnili name, pa le zmolite kakšen očenaš, da bom izpolnila svojo nalogo tako, kot je treba, in da bom lažje premagovala ovire na svoji poti. Vse dobro,Tina

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

3


Naš utrip

Šopek za Tino V nadaljevanju smo zbrali nekaj vtisov, s katerimi bomo pospremili Tino na njeno pot v Angolo. Naše misli so kakor cvetovi v pisanem šopku, ki nikoli ne izgubi svoje svežine. Naj bodo Tini žlahten spomin, nam pa spodbuda k molitvi in dobrodelnosti. Danes smo na poseben način doživeli Božjo bližino, Božjo skrb in ljubezen do vsakega človeka na tem planetu. Misijonski in vsak drugi poklic je Božji dar. Če pa nam je nekaj podarjeno, smo poslani, da s tem darom obdarimo svoje bližnje (naš misijonski poklic doma, ki ga imamo vsi kot kristjani) doma ali v misijonskih deželah. Tini se zahvaljujemo za njen pogum, moč in vero, da je s takšnim žarom odgovorila na božje povabilo. Tina je "zrcalo večnosti" vsem, s katerimi se bo v Angoli srečevala. V pogovoru z ljudmi sem začutil, da jih je ta živi zgled zelo globoko nagovoril in spodbudil, da tudi mi v svojem domačem okolju odkrivamo znamenja Božjega delovanja. Teh je neskončno veliko, odpirajo nam novo svobodo in radost bivanja. Potruditi pa se moramo, da jih v odprtosti Svetemu Duhu odkrijemo. Škof Anton Jamnik

♥ Moje misli ob slovesnosti podelitve misijonskega križa, 17.10.2010

Doživeli smo veliki dan, ko je naša župljanka Tina Zajec sprejela misijonski križ. Kaj takega se ne dogaja tako pogosto v naši Cerkvi na Slovenskem. Dogaja pa se in te milosti smo bili deležni tudi v naši župniji. Kaj sem doživljal ob tej slovesnosti? Škof Anton Jamnik nas je prisrčno nagovoril in spodbujal, da ta dogodek ni bil samo enkratno srečanje, ampak je to spodbuda, da moramo složno, z roko v roki sodelovati, da mladi začutijo klic, in tudi mladi po srcu na njega odgovorijo in se podajo na odgovorno pot misijonarskega poklica. Misijonska vnema naj se poživi tudi v naši župniji. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

4


Stopili smo skupaj, zavladalo je pravo vzdušje, ki navdušuje in spodbuja ljudi za delo v misijonih. Vsi smo poklicani, da smo misijonarji, posamezniki pa odidejo v misijone in tam neposredno izvršujejo Jezusovo naročilo: »Pojdite po vsem svetu, učite vse narode, …« To povabilo je slišala naša Tina in pošiljamo jo z veliko mero molitve in podpore tja daleč na jug zemeljske oble, da bo tamkajšnjim ljudem prinašala spoznanje, da lahko tudi oni poskrbijo za sebe in svoje družine, če se naučijo delati in skrbeti za danes in jutri. Tako se uresničuje tudi tisti pregovor, ki pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.« Da bodo zmogli pomagati sami sebi, jih mora nekdo naučiti in to poslanstvo je sprejela Tina, da bo tamkajšnje ljudi naučila pomagati sebi in z Božjo pomočjo bodo sposobni pomagati tudi drugim. Prepričan sem, da ta slovesnost ni šla mimo nas le kot en velik dogodek, ki se ga lahko hitro pozabi, ampak je bil to dogodek, ki nas obvezuje, da bomo še naprej Tino podpirali z molitvijo, pa tudi materialno. Ne samo njo, podpirajmo radi tudi druge slovenske misijonarje, da bodo mogli tudi z našo pomočjo narediti čim več dobrega tistim, med katere so poslani. Draga Tina, spoštujemo in cenimo Tvojo veliko življenjsko odločitev. Bog naj blagoslavlja Tvoje poti, Tvoje delo in Te varuje tam daleč v svetu, da boš mogla v moči Njegove ljubezni narediti veliko dobrega. Ostajamo povezani z najmočnejšo vezjo – vezjo molitve – drug za drugega bomo radi vzeli v roke najmočnejše orodje, ki premaga še takšne razdalje – rožni venec. Spoštovani, Bog naj blagoslavlja tudi vse Vas, ki ste v teh dneh pokazali, kako močni smo, kadar delujemo v Božjem imenu in z roko v roki, povezani ne glede na vsakdanje razlike, zmoremo velika dela. Kot soseska sv. Petra in KS Dob ter kot župnija smo dokazali, da nas razlike bogatijo – ne siromašijo. Zgledno ste pripravili Tini nepozabno praznovanje ob sprejemu misijonskega križa in čudovito druženje po slovesnosti. Tina odhaja v misijone, obdana z Vašo pozornostjo, dobroto, bogatejša za spoznanje, da cenite in spoštujete njeno življenjsko odločitev. In to je velika in lepa popotnica, ki jo bo grela tudi takrat, ko bodo na njeni poti preizkušnje. Da jih bo čim manj, se povežimo v molitveno navezo zanjo in z njo. Jože Grebenc, župnik Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

5


♥ Molim s Tino

Psalm 121

Moja pomoč prihaja od Gospoda. Moje srce je dolgo iskalo, čeprav je vedelo za pot. Moja Luč, pošlji žarek svoje Ljubezni, da najdem, da sprejmem, da rečem: Da. Svoje oči dvigam k Nebu. Tukaj sem, izberi mene. Trkaš. Tudi vrata mojega srca imajo kljuko samo na notranji strani. Ne želiš vstopiti brez mojega vabila. Moj korak pa je še tako negotov. Bom zmogla? Sama? Moja pomoč prihaja od Gospoda. Pogled se jasni, sledi žarku. Srce se nalahno, omahujoče odpira. Ali res izbiraš mene? Ali sem vredna? Prav jaz? Na pot mi pošiljaš ljudi kot plamenice so ob moji poti. Vsak sije drugače; oddajajo toplino, razumevanje. Spremljajo me molitve, dvom počasi izgublja svojo moč. Moja pomoč prihaja od Gospoda. Tukaj sem. Izberi mene. Gospod, Ti si moj varuh; stojiš ob moji desnici. Samo jaz morem odgovoriti na Tvoj klic.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

6


Vem. Srce sprejema Tvoj mir. Varoval me boš hudega, varoval boš mojo dušo. Blagoslovil boš moje odhajanje in vodil moje prihajanje. Ne boš dal, da bi moja noga omahovala. Ti boš moja moč. Napajal me boš s svojo Ljubeznijo. Hočem jo deliti ljudem. Dal si mi roke, ki bodo ustvarjale in jo prinašale MOJIM tam doli, kamor me pošiljaš. Že sedaj so v mojem srcu. Ti si jih poklical vanj. Moja moč prihaja od Gospoda. Blagoslavljaš moje odhajanje; v srcu gredo z menoj moji dragi, vsi dobri ljudje ob moji poti. Varuj jih, kakor boš bdel nad menoj. Bodi jim varuh, skrij jih v svojo senco. Moje srce si ustvaril za ljubezen. Naj Te po meni spoznajo tisti, h katerim me pošiljaš. Moja pomoč prihaja od Gospoda. Izbral si me, Gospod. Gospod. Ti si moj varuh. Ti boš moja moč. Blagoslovi moje odhajanje in vodi moje prihajanje. Moja pomoč prihaja od Gospoda. A.D.

17.10.2010

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

7


♥ Z veseljem smo se udeležili slovesnosti podelitve

misijonskega križa. V pozdravnih govorih je bilo slišati "naša Tina", res je - ti si naša. S tako korajžo, kot jo imaš ti, boš uspela premagati vse te kilometre, ki bodo med nami. V tvojem pozdravu in stisku roke je bilo zaznati veselje in srečo, kajti če si srečna ti, smo lahko srečni tudi mi. Vedi, da je nad nami Nekdo, ki nas ima rad. Novakovi ♥ Draga MISIJONARKA Tina, moram tT priznati, da občudujem Tebe, Tvojo

odločnost, vztrajnost, tvoj pogum in velikodušnost ter tvojo neprestano dobro voljo. Ni veliko tistih, ki so za tri leta pripravljeni zapustiti dom in oditi v tujino z namenom pomagati ljudem, se z njimi družiti in jih poučiti v korist njihovemu nadaljnjemu življenju. Marsikdo rad priskoči sočloveku na pomoč, pa se vendarle ne odloči za tako velik življenjski podvig, za kakršnega si se odločila Ti. Vedi, da si v zgled in ponos vsem faranom! Želim Ti veliko lepih trenutkov in prijetnih življenjskih izkušenj. Naj bo dobra volja stalno Tvoja sopotnica in naj Te povsod spremlja božji blagoslov!! Tina, SREČNO!!! ..in ne pozabi na nas – šentviške farane … Andreja Linec ♥ Tina Zajec, misijonarka

Bilo je lepo kot v pravljici, kjer vedno zmaga dobro. Vendar ni bila pravljica, pač pa živa resničnost.Tina z misijonskim križem in mi ob njej. Ona s triletno obljubo, mi kot priče izpovedi. Ker smo bili priče, ne bomo mogli več stati ob strani; zavezali smo se misijonskemu poslanstvu. Premalo bi bilo, da bi samo čakali poročila od Tine. Vodilo letošnje misijonske nedelje nam pravi: "Dejavna župnija je misijonska župnija!" Molili bomo, tako smo tudi obljubili. Tudi darovali smo in prav gotovo še bomo. Življenje pa od nas terja še nekaj več: vsakdanjo odločitev za prave vrednote. Kristjani bi naj bili kot luč na podstavku: "Vi ste luč sveta" (Mt 5,14), nam pravi Jezus. Tini sem na njeno misijonsko pot v Angolo zaželel obilje Božjega blagoslova, da bi premagala vse morebitne težave in bi bila tam znamenje Božje dobrote in ljubezni, predvsem otrokom in mladim, revnim in na rob družbe odrinjenim ljudem. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

8


Ne enih ne drugih ne manjka tudi pri nas. Mnogi med nami (kot nas spominja Ivan Cankar) s kanglico v roki beračijo za kapljico ljubezni. Vsi smo lačni in žejni dobrote in ljubezni, sprave in potrpežljivosti, velikodušnosti in pozornosti. Bodimo čuteči ljudje in se odzovimo na potrebe ljudi. Naj v nas nedeljsko misijonsko navdušenje ne zamre. Spodbujamo drug druge k dobremu, kot nas je svojo določitvijo spodbudila Tina. Stopimo skupaj, pa se bo ta naš svet zelo hitro začel spreminjati na boljše. Tina, hvala za tvojo pogumno odločitev! Tone Ciglar SDB ♥ Tina, sprejela si božji klic in naredila velik korak za nas

vse. Ko sem te gledala, me je tvoje veselje, pogum in dobra volja, ki si jo ta dan trosila med nas, popolnoma prevzela. Tina, naj Te ta Tvoj dober značaj in trden korak spremljata tudi na tvoji poti. Jaz pa se bom v molitvi spomnila nate. Klavdija ♥ Spoštovana Tina!

Kar si človek tako s srcem želi, kot ti Tina, ne more biti nobena stvar težka. Hvala Ti za pozitivne misli ob prejemu misijonskega križa. Naj Te na poti spremlja Božja previdnost. Tadeja

♥ Tini na pot

Milost klica v misijone je zastonjska in ne vključuje nobenih "quid pro quo" uslug, katere so značilnost trgovine - službene, žal pa često tudi medosebne. Pravo prijateljstvo vsebuje samo čista dejanja iz ljubezni, brez skritih pogodb tipa "dam ti zato, da boš ti dal meni". Zato Bog za ta svoj dar ničesar ne pričakuje v zameno. In ravno zato človeka Njegov dar osvobodi, ve namreč, da Bog ničesar ne pričakuje v zameno, in pa, da mu daru nihče ne more odvzeti. Napolni te še z mirom in milostjo, četudi v navidezni nemoči pred poslanstvom (misijonom), kajti samo v tem, da nič nimaš in nič ne zmoreš, je kristjanovo jamstvo uspeha : "Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar."(Jn 15,5) In še: "Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč." (Flp 4,13)

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

9


Potrošniška družba je trnje, ki zaduši mnoga semena (Lk 8,7), toda vedno bo obstajalo tudi drugo seme, ki bo obrodilo stoteren sad (Lk 8,8). Prepričan sem, da bo Bog, ki daje rast (1 Kor 3,7) in je pri Tini dobro delo začel, to delo tudi dopolnil (Flp 1,6) na način, da bo obrodilo veliko sadov za Božje kraljestvo. Tina, naj Te Bog obilno blagoslavlja pri Tvojem poslanstvu v Angoli in vsakega od nas na polju, kamor nas je poklical! Petja Mihelič ♥ Kdor pozna Tino, tako kot naša družina, ve, da je bil to

dan, za katerega je živela ves ta čas, odkar se je odločila, da bo odgovorila na Njegov klic. Da se odločiš, da daruješ življenje za druge, moraš imeti predvsem rad vse, kar je okoli tebe, in to se vidi v njenem veselju do obiskovanja gora in narave. Veseli nas, da bo ljudi naučila loviti ribe, na pa da jim jih podari. Silvo, Tadeja in Jakob ♥ Tina je pri maši prejela misijonski križ. Odšla bo v

Afriko, kjer bo ženske učila peči piškote. Prodajale jih bodo, da si bodo prislužile nekaj denarja. Na oltar so med mašo prinesli globus, Sveto pismo, rožni venec in igračko – da bi bila Tina blagoslovljena in zmeraj tako živahna kot otrok. (Mirjam, 6 let) ♥ Meni je bilo všeč, da smo se sladkali z dobrimi piškotki in Tininimi tortami.

(Neža, 7 let) ♥ Najbolj mi je ostalo v spominu, ki je škof Tini podelil

misijonski križ, saj tega še nikoli nisem videla. Tina odhaja v Angolo. Sestavine za peko slaščic bo dobila kar tam, zato bo morala biti zelo domiselna. Po treh letih pa se zopet srečamo ... (Katarina, 9 let) ♥ Tina je v nedeljo kar žarela od odločnosti in veselja, da

bo pomagala ubogim. (Ana, 13 let) ♥ Ko, mi je bilo rečeno, da bi za Tinino slovesno podelitev nekaj napisala, sem

najprej pomislila, da ne morem, ker jo poznam samo 10 let. Potem sem Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

10


ugotovila, da zato, da ji povemo, da se zavedamo veličine in teže njene odločitve, je pač ni treba poznati v dno duše in vedeti za vse njene skrivnosti,… In tako je nastalo nekaj misli, ki upam, da so se je dotaknile predvsem v smislu, da se ZAVEDAMO kako velik in mogočen je njen korak. Da bi mi mogoče tudi, ampak ne zmoremo, ker ne nimamo poguma, moči, dovolj velike želje,… Obred podelitve misijonskega križa je bil meni osebno zelo lep in doživet in mi bo ostal v trajnem spominu tudi zaradi Tine, ki jo sicer poznam predvsem kot odlično slaščičarko, talentirano slikarko, odlično sogovornico na »pohodih« in jo bom pogrešala kot človeka. Zavedam pa se, da je, bo s svojim korakom naredila tudi veliko dobrega za nas, saj bo gotovo s sabo v srcu nesla tudi delček nas. Želim ji, da bi v življenju našla tisto, kar išče, videla in prepoznala in doživela veliko srečo. Da bi to dobila in OHRANILA. Melita ♥ Na našem zadnjem »zakonskem srečanju« smo imeli

temo z naslovom »OKTOBER – mesec rožnega venca – misijonski mesec«, kjer smo se pogovarjali predvsem o misijonih in misijonarjih. Na vprašanje: Kaj bi rekla Tini ob odhodu v misijone, sem odgovorila »da je Tina korajžna, da sem ponosna nanjo in da jo podpiram v vsej njeni odločitvi. Morda še toliko bolj, ker je iz naše podružnice. Njena odločitev je luč – pa naj bo še tako majhna luč, sredi velike teme. Njena želja, da pomaga ubogim, je pravo nasprotje trendov današnjega časa.« Danes pa še dodajam, naj jo zavetnik misijonarjev sv. Frančišek Ksaverij spremlja na vsej njeni zastavljeni poti. Tina, srečno. Tatjana in Silvo ♥ Zvečer "na hitro in na skrivaj" pogledava Velikega brata, tam samo jokajo in

se smilijo sami sebi, in to sredi Ljubljane. Ti pa greš tako zelo daleč, in si v nedeljo prišla pred oltar, povedala prošnjo in zahvalo s tako mogočnim glasom, da je kar donelo. Videlo in slišalo se je, da si tja želiš in biti Nekomu v pomoč. Pri maši je bilo zelo lepo, po njej pa zelo veselo. Hvala. Želiva ti miren let. Ž.Ž.N.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

11


♥ Tina, jaz srčno upam, da boš dostojno

opravila svoje poslanstvo, saj bova vsak dan povezani v molitvi. Mati Vera ♥ Tina!

Nikdar ne pozabi na dom, domovino, očeta in mater, brata, na sosede in prijatelje in na vse, ki so ti kdaj koli stali ob strani. Ostanimo povezani v mislih in v molitvi. Tina! Zbogom in srečno, naj te spremlja Božji blagoslov. Oče Ferdinand

Zbrala ekipa ŽU

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

12


Slika govori

Približujemo

Zgodba o misijonskem križu za Tino Tinin misijonski križ je nastajal postopoma, osnovne poteze so se izoblikovale kot odgovor na preprosto prošnjo – »Ali bi mi naredil misijonski križ« Njegove linije in simboliko je zaznamoval dialog –»Vstopi v skupno iskanje in pripraviva tvoj misijonski križ.« Njegova največja odlika pa je prvina pristnega zaupanja: »Jaz pa verjamem, da če ti rečem, če boš naredil misijonski križ in ti rečeš DA, da bo tisti križ res pravi zame, ker bo imel Bog prste zraven in bo vodil tvoje misli.« Tina, tvoj misijonski križ je izdelan v treh plasteh, kar naj ti na simboličen način predstavlja tri smernice tvojega misijonskega poslanstva. Križ –kot klic k edinosti Tvoj križ vsebuje mnogo različnih elementov. Zliti so v celoto, ki deluje nerazdružljivo Vsak košček opravlja svoje poslanstvo in vsi služijo celoti. Naj bo tudi tvoje misijonsko poslanstvo v močni edinosti z vesoljno in krajevno Cerkvijo.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

13


Križ – kot povabilo na pot dialoga. Na pot odhajaš z namenom služiti, pomagati, oznanjati. Vstopaš v skrivnostni svet odkrivanja drugačnega sveta in dialog naj bo tvoja vsakdanja izkušnja. Za dialog sta potrebna dva in dvojnost se skriva tudi v simboliki tvojega misijonskega križa. Na njem sta križani in Vstali Kristus – znamenje, da bo tvoja pot iskanje odrešenja, tudi čez trnje in trpljenje dvomov. Križ ti kaže pot kvišku, vabi te k iskanju resnice in k odkrivanju Božjega v vseh odtenkih življenja. Hkrati pa ti kaže tudi zemeljsko razsežnost in te vabi, da razširjaš roke v objem, tolažbo in brezpogojno ljubezen. Dvojnost je tudi v lesu iz katerega je tvoj križ. Odhajaš na pot in zapuščaš varno zavetje doma. Les domače drevesne vrste naj ti bo žlahten spomin na domovino, les tuje dežele pa naj vseskozi ohranja v tebi bistvo misijonskega poslanstva. Tudi napisa sta dva. Simbolična in globoko pomenljiva. Napis na križu, ki te opozarja na pomembnost slehernega trenutka in napis pod Vstalim, ki naj bo vedno tvoj začetek in konec. In nenazadnje je tudi oblika križa svojevrstno oznanilo - Vse prihaja od Boga in ima izvor v njem. Križ – kot znamenje pripadnosti Tri plasti križa, ki so vidno ločene a hkrati sestavljene v nedeljivo celoto so simbol Troedinega Boga. Naj te pri tvojem delu vodi Očetova ljubezen, Sinov pogum in modrost Svetega Duha. Tri plasti pa spominjajo tudi na trobojnico – na simbol, ki budi duha domoljubnosti in daje trdno zavezo pripadnosti. Ko boš zvečer z molitvijo in rokami objela svoj križ, objemi svoj narod, svoj dom, domačijo in domače. Pripadnost je svetost in svetost je od Boga. Zato naj bo tvoj križ tudi znamenje, da smo vsi del božjega naroda. Križ – bodi znamenje, ki nagovarja, osvobaja in zavezuje – bodi znamenje na obe strani – njej, ki te bo nosila in njim, ki jih bo srečevala Dragica in Tadej Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 10. 2010

e-zupnijski utrip 18-2010

14


Uvodnik

Znam biti hvaležen? Za nami je praznik spomina na rajne, pripravljamo pa se že na zahvalno nedeljo. Če se osredotočimo na pomen obeh, pridemo do zaključka, da imata praznika veliko skupnega – biti hvaležen za vse, kar so mi nudili pokojni, in se zahvaljevati za vse, kar dobivam od sočloveka, ter se zavedati, da brez božje opore ne gre. Mogoče bi bilo dobro, da se res za trenutek ustavimo in natančno analiziramo, kaj drug drugemu dajemo in v kolikšni meri dojemamo, da veliko več prejemamo. Ali se dovolj zavedamo, da smo velikokrat odvisni od drugega, ki se za nas razdaja do onemoglosti, mi pa znamo le zagodrnjati, če nam ni kaj po volji? Če pogledamo narode, kjer tudi Slovenci misijonarimo, vidimo, kakšne obrede imajo v zahvalo za dež, za sonce, za hrano, ozdravljenje ... Kaj pa mi, ki imamo vsega v izobilju? Vse se nam zdi samo po sebi umevno, v čustveni hladnosti ostanemo nedostopni, togi, mrki, brez miline na obrazu. Prijazni in dobri ljudje nas pogosto razburjajo, jih odklanjamo, ker nam »gredo na živce«. O kakšni hvaležnosti do njih ni govora. Če pa Bog pošlje preizkušnjo nad nas, se nanj hudujemo. Prazniki so določeni z namenom. Ali ne bi bilo veliko lepše, da bi praznovali duhovno, da vsaj enkrat na leto izpolnimo nalogo, ki jo praznik nalaga. V prvih dneh novembra se spominjamo vseh umrlih, katerih sadove uživamo mi. Sam Bog jih je postavil visoko, marsikateri pokojni prijatelji, starši, otroci so že v nebesih, med svetniki in angeli. Ali so bili ti ljudje na zemlji za nas kaj posebnega? Smo jih cenili, smo jim bili kdaj hvaležni, so bili naš vzgled? Redko. Bodimo na letošnjo zahvalno nedeljo drugačni! Naj okolica opazi nasmeh, radost in hvaležnost. Veselimo se in bodimo hvaležni za vsak nov dan, za vse preizkušnje, ki nam jih Bog pošilja, in za vse ljudi, ki nam jih Bog dodeli na našo življenjsko pot. Zavedajmo se, da je hvaležnost ključ, ki vodi v najgloblje predele srca; da je beseda hvala temelj komunikacije in da je zahvalna nedelja dan, ko poravnamo račune in naredimo bilanco dajanja in prejemanja. Brez pozitivne bilance nismo pred Bogom nič. Se zavedamo tega? Meti

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 11. 2010

e-zupnijski utrip 19-2010

1


Novice in obvestila ♥ V nedeljo, 14. novembra, ste k maši ob 10. uri vabljeni zakonci, ki obhajate okroglo obletnico zakonske obljube. ♥

Župnijska Karitas Šentvid pri Stični vabi na

3. dobrodelni koncert domačih pevskih zborov

”Odpri srce in oči“ ki bo v petek, 19. novembra 2010, po večerni sveti maši ob 18.00 v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Stični. Vsi prostovoljni prispevki, zbrani na ta večer, in sredstva, zbrana od adventnih venčkov, se bodo porabila za potrebe Župnijske Karitas, ki ima svoja vrata odprta vsak drugi petek od 17. do 18. ure in tako lajša stiske preko 20-tim družinam in posameznikom iz naše župnije. S svojo prisotnostjo boste pokazali, da vam ni vseeno za človeka v stiski. ≈ Prisrčno vabljeni ≈ ♥ Župnijska Karitas in ŽPS vabita, da se nam pridružite pri izdelavi adventnih venčkov v torek, 23. novembra 2010, ob 18. uri v prostorih župnišča. Če boste s seboj prinesli kakšen material, ki ste ga nabrali v naravi ali v svojem vrtu, bo naše delo še lepše steklo. Dobrodošle tudi nove ideje. Venčki se bodo prodajali na 1. adventno nedeljo v župnijski cerkvi kot že nekaj let do sedaj. Vabljeni v našo družbo. ♥ Dragi veroučenci! Prav gotovo radi prepevate! Prisrčno vabljeni, da svoje talente združimo in skupaj zapojemo v otroškem pevskem zboru. Vadili bomo ob nedeljah med drugo in tretjo mašo (od 9. do 10. ure) v veroučni učilnici. Prav vsakega novega pevca bomo veseli!

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 11. 2010

e-zupnijski utrip 19-2010

2


Slika govori

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

7. 11. 2010

e-zupnijski utrip 19-2010

3


Naš utrip

Odmev zahvalne nedelje Obhajali smo zahvalno nedeljo, kar pomeni, da smo se Bogu zahvalili za vse, kar smo v tem letu pridelali na naših poljih, vrtovih in gozdovih. Že stara navada je, da to nedeljo cerkev okrasimo s pridelki in izdelki naših rok. Tako nas že sama okrasitev spodbuja k hvaležnosti, saj se ti v srcu zbudi občutek hvaležnosti. Velik pomen ima naša pridnost in iznajdljivost, če pa se zavedamo, da nam je vse to podaril dobri Bog, sem resnično lahko hvaležen za čudoviti dar, ki nam pomaga, da smo vse to pridelali in zdelali, da moremo z vsem tem preživeti sebe in svoje družine in pomagati tudi drugim, ki nimajo teh možnosti in sposobnosti. Naša dolžnost je, da pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. Hvaležnost je velik dar, ki se ga žal mnogi ne zavedajo. Mogoče je prav zahvalna nedelja taka priložnost, ko ljudje vidijo okrasitev, da se spomnijo in se tudi sami Bogu zahvalijo za vse prejete milosti, dobrote in sposobnosti, s katerimi jih je obdaril dobri Bog. Naj se iskreno izvije iz našega srca vzklik hvaležnosti. ♥ V nedeljo smo lahko opazovali našo čudovito okrašeno cerkev. Žene in fanta iz prvega dela Doba so se resnično potrudili. Prinesli so mnogo pridelkov, s katerimi so domiselno okrasili prezbiterij in tako vsem nam omogočili, da smo ob občudovanju raznih pridelkov tudi sami izrekli Bogu iskren hvala za vse, kar nam je uspelo pridelati in pospraviti v svoje shrambe, obenem pa izreči tudi prošnjo za Božji blagoslov. Naj bo skupna skrb za lepoto našega skupnega doma vsem nam spodbuda, da bomo radi prihajali v cerkev in tam pred Bogom izražali svojo vero, zvestobo in pripadnost

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

1


župniji. Zato izrekam prisrčno zahvalo vsem, ki se trudite, da je naša cerkev lepo okrašena in počiščena. Naj bo vedno pred nami skrb za lepoto bogoslužnega prostora, da se bomo vedno dobro počutili in mogli s čistim srcem častiti Boga. Zahvaljujem se tudi vsem bogoslužnim sodelavcem: obema duhovnikoma in diakonu, ministrantom, bralcem, obhajalcem, organistom in pevcem, pritrkovalcem, članom ŽPS; zakonskim skupinam ter ključarjem in mežnarjem, ki vestno opravljate svojo službo, naj vam bo Bog bogat plačnik zdaj in v večnosti. Župnik Jože Grebenc

♥ Nič ni samoumevno, vse je vredno svojega truda in za ta trud si moramo izkazovati hvaležnost. Želim si, da bi se hvaležnost v meni razraščala – predvsem hvaležnost do Najvišjega, ki mi omogoča dostojno življenje, ki mi daje milost, da sem ljubljena in da lahko ljubim. Ki mi daje milost, da se veselim svojih potomcev, da v njih gledam svojo prihodnost. Saša

♥ Ob praznovanju obletnice poroke se zahvaljujeva Bogu, da sva se našla in okronala najin odnos z zakramentom, iz katerega vsakodnevno črpava moč za premagovanje težav, za otroke, ki naju razveseljujejo. Hvala za moža, ženo, ki me sprejema tako/takega, kot sem, in me ima iz vsega srca rad/-a. Darja in Edo

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

2


♥ Hvala Bogu za topel dom, za starše, ki hodita v službo, za brata, s katerima se lahko igram. Ana ♥ Hvala vsem našim dobrotnikom, ki nas skozi vse leto zalagate s svojimi pridelki, da jih lahko velikodušno razdelimo našim faranom v potrebi, ki so nam za vsak dar še kako hvaležni. Župnijska Karitas ♥ Hvala naši zborovodkinji Simoni in organistu Robiju, ker žrtvujeta svoj čas, da lahko skupaj pojemo Bogu v čast in nam v veselje. Mešani cerkveni zbor ♥ Zahvalna nedelja ni le zahvala za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove: za svobodo, dom, čas, vero, družino in letos hvala tudi za e-Župnijski utrip. Hvala. Anica ♥ Hvala Tadeju za spodbudo in prvi korak pri izidu eŽupnijskega utripa. Vsak začetek je težak, vendar v slogi je moč. Čeprav včasih njegovo nagovarjanje za prispevke naleti na gluha ušesa, vedno vztraja pri načelu »od vseh za vse«. Tatjana ♥ Naj bo zahvalna nedelja tudi priložnost, da se zahvalimo našemu župniku Jožetu Grebencu, ki nas vsak mesec sprejme v župnišče, z nami prebira in razglablja o besedah iz Svetega pisma, nam nudi duhovno podporo, se z nami veseli, nam deli nasvete, skratka je del naše družine. Naj mu dobri Bog še naprej daje moči, da nas bo lahko sprejemal medse. I. zakonska skupina ♥ Hvala moči Duha, ki vsakič znova in vedno na novo sodeluje pri nastajanju e-Župnijskega utripa. Tadej ♥ Dobri Bog – središče naših življenj, hvala ti za odpuščanje s katerim nas vedno znova blagoslavljaš in nam daješ vedeti, da smo tvoji ljubljeni otroci. Dragica

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

3


♥ HVALA Gospod, danes naj bi se Ti zahvalil! Res? Zakaj prav danes? Zakaj samo danes? Si me morda vprašal: Kje je ostalih devet? Res, bilo nas je deset. Samo eden je ostal. Sem mar med tistimi devetimi? Sem med njimi, Gospod? Hvala, Gospod, hvala. Hvala za vse darove, ki si mi jih danes podaril, hvala za vse, kar sem videl, slišal, prejel. Hvala za vodo, ki me je razdramila, za milo, ki daje prijetno počutje, za zobno pasto, ki osveži usta. Hvala za obleko, ki me ščiti, za njeno barvo in njen kroj. Hvala za časopis ob redni vsakdanji uri, za novice v njem, za nasmeh jutra, za resnobne sestanke, ki se vlečejo, za izkazano pravico in za dobljeno tekmo. Hvala za avtomobil, ki pobira smeti, in za može, ki ga spremljajo, za njihove klice v jutro in za hrup ulice, ki se prebuja. Hvala za moje delo, hvala, da ga imam. Hvala za kovino v mojih rokah, za njeno dolgo cviljenje pod ostrino, ki jo grize, za zadovoljni pogled nadzornika in za voziček z izgotovljenimi izdelki. Hvala za Jakoba, ki mi je posodil pilo, za Danijela, ki mi je ponudil cigareto, za Karla, ki mi je pridržal vrata. Hvala za prijazno cesto, ki me je nosila, za izložbe trgovin, za avtomobile, za pešce, za vse življenje, ki je teklo s tako naglico med temi preluknjanimi zidovi hiš. Hvala, Gospod, za šoferja avtobusa, ki je danes tako prisebno reagiral in preprečil hudo trčenje; hvala, da sta hitri voznik in otrok v drugem avtomobilu ostala nepoškodovana. Hvala za hrano, ki me je držala pokonci, za kozarec vode, ki me je odžejala. Hvala za motor, ki me je poslušno ponesel, kamor sem želel, za bencin, ki ga je poganjal, za veter, ki mi je božal obraz, in za drevesa, ki so me pozdravljala ob poti. Hvala za dečka, ki sem ga opazoval pri igri na pločniku onstran ceste, Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

4


hvala za njegove kotalke in za smešen izraz njegovega obraza, ko je padel. Hvala za pozdrave, ki so mi voščili dober dan, za vse roke, ki sem jih stisnil, za nasmehe, ki sem jih bil deležen. Hvala za mamo, ki me je doma sprejela, za njeno obzirno ljubezen, za njeno tiho navzočnost. Hvala za očeta in njegovo modrost, s katero me vodi v življenje. Hvala za streho, ki me varuje, za luč, ki mi sveti, za radio, ki igra in me zjutraj s prijaznimi besedami zbuja in me z duhovno mislijo in kotičkom za jeziček pospremi v nov dan. Hvala za radijski dnevnik, za Bachovo glasbo in za vedno nove pesmi. Hvala za šopek cvetja, malo mojstrovino na moji mizi. Hvala za vse dobre ljudi, ki prečkajo mojo pot ali stopajo z menoj v novo brazdo. Hvala za mirno noč. Hvala za zvezde. Hvala za tišino. Hvala za čas, ki si mi ga dal. Hvala za življenje. Hvala za milost. Hvala za našo misijonarko Tino, ki je ponesla Slovenijo tja daleč v tisti črni kotiček sveta, kjer bose noge teptajo prah rdeče zemlje; tja, kjer bo slovensko srce gorelo za njihove drobne sreče, za njihove iščoče oči, za njihove prazne dlani. Daj tudi nam poguma, da bomo znali skozi pridne roke naših misijonarjev pobožati umazana črna, rumena, rdeča in bela lička in priklicati nasmeh na lačna usteca. Naj tudi sami spoznamo v odvrženem koščku kruha priložnost za pomoč in velik dar za brata. Gospod, hvala za naše misijonarje, ki nam pomagajo biti manj sebični. Hvala, da si tam, Gospod. Hvala, da me poslušaš in resno jemlješ, da sprejemaš v svoje roke snop mojih darov in jih daruješ Očetu. Hvala, Gospod, hvala. Prir. po M. Quistu: AD

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

5


Iz življenja župnije

Da zakonska obljuba ne bi zastarala Zakonska obljuba, kronana z zakramentom svetega zakona, je danes čedalje redkejša izbira. Tik tak se obračajo leta v zakonu, štejejo pa se tudi že leta, odkar se v naši župniji enkrat letno srečujejo in Bogu zahvaljujejo tisti, ki obhajajo okroglo obletnico poročnega dne. Bogu hvala za skupna leta v zakonu je šest parov, ki se je odzvalo povabilu k praznovanju z župnijskim občestvom, izreklo v nedeljo, 14. 11. 2010. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči. Tako so obletnice zakonov čas, ko se lahko kot zakonca ozreva nazaj, ko se lahko zahvaliva Bogu za skupna leta v zakonu, ko lahko prosiva za pomoč še naprej. Pred 10, 25, 40 ali 50 leti sva si drug drugemu rekla DA, v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju. Povabila sva Jezusa, da naju spremlja, nama pomaga, se veseli z nama. V teh letih nama je Bog naklonil tudi otroke. Marsikoga so doletele razne preizkušnje, težave z zdravjem, brez ljubezni do drugega in vere v Boga bi ne obstala skupaj. Medsebojna ljubezen, pogovori, potrpežljivost, zaupanje so stebri dolgega in dobrega zakonu. V zakonu je vsega po malem: sonce, dež, megla, nevihte, tudi grmi in poka včasih. Če se imava rada in znava potrpeti, gre. Sprejemava vsakdan in si želiva, da bi le težje ne bilo. Tudi vaška sloga izhaja iz razumevanja zakoncev. Potrpežljivost in razreševanje težav s pogovori naju vleče naprej. Otroci so Božji dar.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

6


Od naju je odvisno, kako bova kot zakonca in kristjana pričevala v svetu za dober zakon, za Božjo ljubezen do naju. Trudiva se, da bi bila Božja pričevalca, da bi najin zgled dosegel tudi tiste, ki si morda nočejo, ne upajo, ne zmorejo v svojo sredo povabiti Jezusa v zakramentu zakonu. Zato hvala za priložnost, da smo lahko tudi z župnijskim občestvom praznovali svoje okrogle obletnice. Morda se naslednje leto (v nedeljo pa zahvalni nedelji) opogumi še več zakonskih parov in pričuje za lepoto zakramenta sv. zakona. Zakonca jubilanta

Misijonski odmev

BON DIA A TODOS! Evo, javljam se iz Angole. Smo srečno priletele. Zelo lepo so nas sprejele – tukaj je pet sester salezijank, imajo vse lepo spedenan. Kuhajo zelo dobro in prijazne so ful. Edin vroče je, pa se bom že navadla. Aja, pa ful rdečo zemljo imajo. Sestre imajo to hišo v najrevnejšem predelu mesta, vendar je ta misijon vseeno zelo urejen. Ko stopiš skozi vrata na ulico, pa te čaka urejen kaos. Sploh mi ni bilo jasno, zakaj je toliko plavih kombijev, nabasanih z ljudmi, in sem zvedela, da je to taksi. Ljudi je povsod polno. Angolci so zelo lepi ljudje, sploh otroci, ženske so zelo urejene. Nisem še srečala človeka, ki bi bil zanemarjen, četudi je reven. V bogatejšem predelu mesta je pa kot v povsem običajnem mestu. Drgač pa začnemo dan z osebno molitvijo ob 5.40 v kapeli, potem letimo k maši, kjer je zelo živahno (ploskanje, petje, ...), pol je fruštek, pomoč v kuhinji (včeraj sm skuhala riž s korenčkovo omako) itd ... Tudi slaščičarno sem že videla, čisto običajna kuhinja z večjo pečjo. Celo stojalo imajo za poročno torto. Tečajnikov je naenkrat približno 15, tečaj traja tri mesece, tako da, ko se ta tečaj, ki teče, konča, začnem jaz. Še ene dva meseca, pa začnem. Zaenkrat imam bolj umirjen urnik. Katarina in Tanja, s katerima smo skupaj pripotovale v Angolo, pa sta že odleteli v Lueno – kakšnih tisoč kilometrov v notranjost države, kjer bosta delovali kot laiški misijonarki. Adeus! Tina

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

7


Približujemo

Žegnanjska nedelja Naša župnija ima poleg župnijske cerkve še 12 podružničnih cerkva in eno malo večjo kapelo, v kateri je tudi možno maševati. Običajno so podružnične cerkve samo blagoslovljene, kar pomeni, da so z blagoslovom izročene v svetno rabo, to je, da se v njih lahko opravljajo verski obredi. Župnijska cerkev ni le blagoslovljena, ampak tudi posvečena, to pa pomeni nekaj podobnega, kot je za človeka krst in birma. Posvečena cerkev je torej tudi birmama ali posvečena na 12 mestih, kar običajno označujejo križi na stenah, velikokrat v višini dosega človeka. Na teh mestih, kjer je znamenje križa, je škof posvečevalec mazilil cerkev s sveto krizmo. Zato imamo običajno žegnanje na podružnicah samo ob godu zavetnika cerkve, razen če so določili za dan žegnanja kak drug bolj primeren čas. Župnijska cerkev pa ima dva praznika. Prvi praznik je ob godu zavetnika, kar se imenuje patrocinij – patron je zavetnik cerkve (sv. Vid), in pa obletnica posvečenja cerkve, to pa je ob obletnici ali v njegovi bližini. Kjer se za posvetitev cerkve ve, se drži tisti datum za žegnanje, kjer tega ne vedo, pa se obhaja zadnjo nedeljo v oktobru, ko je tako imenovana žegnanjska nedelja. Naša cerkev je bila posvečena 15. novembra 1795, zato obhajamo žegnanjski dan v nedeljo v bližini tega dne. So pa tudi podružnične cerkve lahko posvečene, zlasti če so bile pomembne, običajno so to romarske cerkve ali kako drugače pomembne cerkve. Župnik Jože Grebenc

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

21. 11. 2010

e-zupnijski utrip 20-2010

8


Naš utrip

Dragi Miklavž! ♥ Zadnje dni si pogosto v naših mislih. Seznami naših želja se spreminjajo, dopolnjujejo, črtajo in pišejo znova. Hrepenenje po darilu, ki je obljubljena nagrada za pridnost, in hlepenje po kopičenju nepotrebnih reči sta si pravzaprav nevarno blizu skupaj. Množice reklamnih sporočil, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku, nas prepričujejo, brez česa nikakor ne moremo živeti, kaj je trenutno v modi in s čim vse bi se lahko pohvalili pred sosedi, sodelavci in znanci. Naš seznam je na trenutke spominjal na tovrstna sporočila. Velike otroške oči, predvsem nas odraslih, so v preveliki vnemi skoraj pozabile na skromnost in celo na osnovno idejo dobrega moža – svetega Nikolaja. »Napiši tri stvari,« smo torej rekli našemu prvorojencu, ki se šele loteva prvih črk in je s ponosom zapisal tudi želje mlajšega bratca in sestrice. Da je njune želje malce prikrojil po lastnem premisleku, je seveda odveč razlagati. Vem, dragi Miklavž, da si se nasmehnil ob njegovi iznajdljivosti in ob stavku: »Če bom jaz dobil to, potem bi bilo fino, če bratec dobi tisto.« In verjamem, da ti je bilo toplo pri srcu, ko si prebral njegov zadnji stavek: »Pa hvala za vse, kar si mi že prinesel in mi še boš.« Tako, dragi Miklavž, hvala, ker se v viharju časov nisi užaljeno umaknil, ko sta se za tvoje mesto začela potegovati še Dedek Mraz in Božiček. Hvala, ker imaš tudi za nas odrasle vedno kakšno prijazno presenečenje, ker v naše pehare polagaš vonj po nekem času, ki ga več ni. Ker ne pozabiš na škreblne in fige in ker vedno znova v nas budiš tisto prvobitno željo po prižiganju iskric veselja v očeh in srcih naših bližnjih. Štehovi

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

1


Pričakovanje obiska sv. Miklavža ♥ »Miklavž prinese darila le pridnim otrokom,« sem v teh prazničnih dneh velikokrat slišala. In ker sta mi oči in mamica povedala, da je ta dobri mož že zelo star, vem, da ne more poznati čisto vseh otroških želja. Zato mu je potrebno napisati pismo. Prav to smo naredile tudi jaz in moji sestrici. Pisanje pisma je zelo pomembno, saj ne smemo pozabiti sv. Miklavža spomniti na to, da smo bili otroci zelo pridni, da smo pomagali staršem, da smo zjutraj vedno postlali svojo posteljo, … Potrebno je napisati tudi, da smo redno obiskovali nedeljsko sveto mašo in molili. Pomoč staršev pri pisanju je tudi dobrodošla, saj moramo biti otroci v svojih željah bolj skromni. Oči in mamica sta mi namreč razložila, da sv. Miklavž obdaruje zelo veliko otrok. Pismo sem skrbno in lepo napisala na list papirja, na katerega smo nalepile tudi slikice naših želja. Narisale smo še tri risbice, katerih bo sv. Miklavž gotovo vesel. Pismo smo položile na okensko polico našega balkona. Dodale smo še sok in mandarinco, da se bo dobri mož lahko malce okrepčal, ko bo bral. Kdaj sv. Miklavž vzame pismo, je prav posebno odvisno od naše pridnosti. Če pa je slučajno prišel parkelj in poropotal s svojo verigo, smo otroci hitro začeli moliti … In že ga ni bilo več! No, sv. Miklavž je po dveh dneh le vzel pismo. Spil je tudi sok in pojedel mandarinco. Takrat sem vedela, da moramo biti s sestricama še bolj pridne, saj hodijo sv. Miklavž in njegovi angelčki včasih malce preverit svoje zapiske o naši pridnosti. Zato smo zvečer na okensko polico tokrat nastavili piškot in skodelico čaja, ki naj sv. Miklavža vsaj malo pogreje. Naslednje jutro je bila skodelica prazna, od piškota pa so ostale le še drobtinice … Torej, upajmo, da bo. Špela

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

2


Spoštovani Miklavž ♥ Smo ena od skupin, ki delujejo v fari svetega Vida iz Šentvida pri Stični, in smo se poimenovali kot ekipa Župnijskega utripa. Gotovo nas poznaš, saj smo v letošnjem letu izdali kar nekaj številk in tako približali del župnijskega življenja ostalim. Vedno smo se trudili, da bi v naše aktivnosti vključili čim več župljanov, če smo pa bili morda preveč samovšečni ali pa premalo odločni, nam ne štej preveč v hudo. Tako kot ti si tudi mi prizadevamo, da bi se dobrota širila, da bi vse, kar je dobro, krožilo med nami in nas vzpodbujalo k novemu dobremu. Naš način dela in vizije prav gotovo poznaš. Radi zapišemo, da je naše delo »od vseh za vse«. Veličino in svoboda podarjanja naj postaneta sol in kvas za naš individualistični svet. Žene nas entuziazem in zdi se nam, da je ta način dela tako zelo primeren za življenje župnije, ki nas najbolj pripravlja, da nekoč tudi mi zaživimo kot člani nebeške skupnosti. Kot majhni otroci te s tem pismom prosimo za nekaj stvari. Najbolj nas zanimajo naslovi vseh iz naše župnije, ki se v teh dneh obračajo nate. To so gotovo odprte osebe, ki bi nas z veseljem prebirale in tudi sodelovale z nami. Tega si zelo želimo. Malce smo sramežljivi, včasih štorasti, zmanjka nam moči ali pa preprosto mislimo, da bo naš glas kar sprejet in tako ugotavljamo, da se število naših sodelujočih le počasi veča. Ker so to osebni podatki, ne bi radi izzivali raznih zemeljskih inštitucij, pa ti z nebeško močjo poskrbi za pravi odmev Župnijskega utripa. Ker nimamo klasičnih naročnikov, je vsakdo, ki nas prejema, tudi naš sodelavec. Po zmožnostih je povabljen, da sodeluje pri nastajanju »utripa« tam, kjer živi in deluje. Veseli smo, ko se kakšen utrinek ali vtis vrne na naš elektronski naslov. Morda bi se naša prepoznavnost povečala tudi z domačo stranjo župnije, katere srce želimo biti. Ker si gotovo nebeški strokovnjak za logistiko in strežnike, nam pomagaj, da bodo tudi naši tovrstni projekti čim prej ugledali luč sveta. Kot vsi majhni otroci tudi mi sanjamo o velikih stvareh. Prav bi nam prišel kakšen dober fotoaparat za beleženje foto utrinkov bogatega župnijskega življenja. Pa diktafon – saj veš, to je tista naprava, s katero bi kdaj zabeležili kakšen glas, pa bi bila v pomoč, da bi bolj pristno prenesli izrečene misli. Verjetno si opazil, da izjave, ki jih začnemo s srčkom, povedo ali zapišejo razni naši farani. Naše zapise, tiskane na papirju, objavljamo tudi na oglasni deski naše župnijske cerkve, da so lahko na razpolago vsem v župniji. Letos smo na 138 Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

3


listih spremljali dogodke in življenje župnije v 20 številkah. Pošlji nam za vzpodbudo en paket papirja. Morda tudi zato, da bo pot do čim več faranov odprta tudi prek zapisa na papirju. Prepričani smo, da sveže, nove ideje in novi pristopi spreminjajo tok zgodovine in nam lepšajo bivanje. Teh nam v ekipi Župnijskega utripa ne manjka, zato te letos zanje ne prosimo. Zato pa te prosimo, da svoj zgled in dobroto razširiš povsod, kamor te zanese pot. Tvoji iz ekipe Župnijskega utripa

Sveti zakon je dar ♥ Darinka in Brane nam sporočata nekaj misli ob minulem praznovanju zakonskih jubilantov: Drug drugemu prvo ljubezen sta dala pred mnogimi leti, ko sta se spoznala. Ko v vajinih srcih se ogenj je vnel, z vsakim dnem novim je bolj plamenel. Poletna vročina je že popustila, a vajina čustva se niso ohladila. Ljubezen še z žarom močnejšim gori, ognjišča si varnega ves čas želi. Nikoli njen vir naj se ne izsuši, naj vsak jubilej ji nov žar podeli! Življenje ni preprosto. Zgodi se nam veliko stvari, ki so težke in neprijetne. Velikokrat nismo dovolj močni, da bi jih lahko spremenili. Zato je pomembno, da zberemo voljo, moč in energijo ter spremenimo svoje lastne občutke in prepričanja. Tako bomo v svojem srcu postali bolj srečni in zadovoljni. Obletnica skupnega zakona je čas, ko se zakonci ozremo nazaj in se Bogu

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

4


pred cerkvenim občestvom zahvalimo za vse lepe trenutke v zakonu in ga prosimo za blagoslov. Leta, ki smo jih zakonci preživeli skupaj, se nam zdijo kot vrt, poln svežine. V tem vrtu pa dvoje src živi drugo za drugo in vselej skupaj z Bogom, ki nam daje zavetje. Pomemben je pogovor med nama in o najinem notranjem svetu, le tako bo najin zakon rasel in si bova vedno bliže. Bogu se morava zahvaliti za dar svetega zakona, za milost in ljubezen, ki naju je spremljala na tej skupni življenjski poti. Slavje smo nadaljevali v župnišču ob prigrizku in pijači, za kar sta poskrbela gospod župnik in Anica. Bilo je prijetno razpoloženje in druženje. Tadej je priskrbel enkraten spominek na ta dogodek, gospod župnik pa je z jubilanti nazdravil »še na mnoga leta.« Hvala za lepo doživetje!

Iz življenja župnije

Decembrska seja ŽPS Tokratno sejo Župnijskega pastoralnega sveta je seveda zaznamovalo župnijsko dogajanje v mesecu decembru. Dotaknili smo se lepih dogodkov, ki se v tem mesecu kar vrstijo. Prizadevali si bomo za vestno in srčno pripravo na božične praznike, skupaj z mladinci poskrbeli za izdelavo župnijskih jaslic, se udeleževali božične devetdnevnice … Še vedno ostaja naša želja izvedba Trikraljevske akcije in pa tudi skrb za ljudi, ki živijo v stiski in pomanjkanju. V letu dobrodelnosti si želimo naše oči in srca čim bolj naravnati k sočutju, pomoči in prizadevnosti in k tem nas je nagovorila tudi obravnavana tema. Sklep seje je bil tokrat obarvan s praznovanjem okrogle obletnice našega člana Tadeja. Dogodek smo počastili z lepimi željami, dobrimi mislimi in okusno torto. V imenu ekipe Župnijskega utripa Tadeju tudi tukaj voščimo zdravja in klenega duha, ki bo s svojim navdušenjem še naprej klical in vabil k širjenju Božjega kraljestva med nami.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

5


Misijonski odmev Miklavž nam prinaša še eno lepo darilo – Tinina sporočila iz njenega novega doma oziroma dveh, ki sta drug od drugega oddaljena samo okrog 1000 km. Nadaljujemo zapis iz prejšnje številke v njenem podborškem slogu, ker smo ji obljubili, da je ne bomo popravljali. 20. november Evo, se vam moram pohvalit, da sem v četrtek že vodila dva tečaja, enga zjutraj in enega popoldne. Delali smo piškote in kokosove rezine. Seveda sem imela tolmačico. Jest sm ji po svoje razložila, ona je pa pol orng razložila učencem. Včeraj sem sla samo tako zraven, ko so delali tri torte, in sem jim pokazala, kako se delajo figurice in rože iz sladkorne mase. Pa kako se piše na torte. V glavnem moram izpilit portugalščino. Vse recepte si moram pretvarjat iz kg, dag in g v čajne šalce, v kofetove šalce, v jušne in čajne žlice. Tradicionalna jed je "funji" (fundzi), je bele barve tak kot pire krompir in malo je limasto, tako da mora bit zraven kakšna omaka. Meso je tak kot pri nas: pišcanc, govedina, svinina, ribe. Drgač imajo pa še fižol, krompir, jajčevce, od sadja mango, banane, jabolka, avokado, kokos ... Tipična roža je "Rosa de porcelana", liste ma podobne k banana, cvet pa ni še ven pogledal, tako da ne vem, kakšen je. Moram vam povedat, da je dva dni nazaj cel dan dež padal. In Luanda ni narejena za dež, ker zemlja ne vpija vode. Ne vprašajte, kakšno je po mestu. Sama marmelada na cesti. Pa zdaj se približuje konec šolskega leta, tak da je bila včeraj fešta. Zahvalna. Bogu se zahvalijo za šolo, učitelje, sestre, ... Sprašujete, kako so me sprejeli. Lepo. Kličejo me Irma (sestra), v šoli me kličejo pa proffesora. Kej tacga.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

6


23. november Včeraj sem spet vodila tečaj in smo naredili TORTO (Sacher) v obliki cveta (imajo model), jabolčno pito in kokosove rogljičke. Vsak drug dan uporabljamo moje recepte, vsak drug dan pa od profesorce oziroma moje tolmačice. Sej kar laufa glede na to, da mam na voljo bolj malo sestavin. Dobi se vse, kar ti srce poželi (mislim roba), samo moram upoštevati, da so ta dekleta revna in da doma nimajo hladilnika, tako da moram delat sladice, ki ne rabijo hladilnika. In da ne smem uporabljat stvari, ki so drage. Tako mam na voljo moko, sladkor (ne v prahu), mleko v prahu, čokolado v prahu, kvas v prahu, pecilni, koruzo, kokos, maslo, margarina, sadje, jajca (čist navadne stvari). Mislim, da sem vse naštela, kakšna malenkost bi se še najdla. Pa avto sem tud že vozila po Luandi, je kar podvig, k je taka gužva po cesti. To glih slučajno, ker je edina šoferka pri hiši zbolela. Lepo se imejte pa smo povezani prek molitve. 28. november Tina je že okrog 1000 km južneje – ob obali navzdol – v svoji drugi misijonski postojanki Cacuaco, kjer bo tudi vodila tečaje. Lep pozdrav iz Cacuaca. A, kar sneg imate al kaj. Tukaj pa 40 stopinj. Tukaj v Cacuacu je glih tak, kot da bi prišel iz mesta na vas. Tudi misijon zgleda kot ena vasica. Vsaka učilnica je hišica zase. Morda boste rekli, da sem čudna, ampak tukaj se je vžgal ogenj ne samo iskrica. Sej zastopte. Tukaj imajo sestre v špajzi veliko več stvari kot v Luandi, pravo veselje je tukaj pečt. Naredile smo torto, pa Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

7


štrudel, pa listnato testo sem jih učila delat, čista uživancija. V Luandi sem zelo omejena s sestavinami, tukaj pa ne. Še portugalščina mi je kar orng zalaufala, mogoče zato, ker je tukaj, kot bi prišel domov. S Portugalko Ano se pogovarjam v portugalščini, ona mi govori pa v angleščini (čudna kombinacija). Sestre so zakon. Moram vam povedat, da so že NUCALE VAŠE MOLITVE. Ko sem bila se v Luandi, sem vozila avto z mednarodnim vozniškim dovoljenjem. In dva dni kasneje mi je sestra superiora (prednica) povedala, da če bi me ustavili policaji, bi me zaprli, ker nisem imela pri sebi potnega lista. Imam ga na uradu, ker mi rihtajo vizo. Ne vem, kako da mi tega niso povedal, ampak če bi me zaprli, bi lahko sam še spakirala kufre. Zelo velika verjetnost je, da me ustavijo, ker zelo izstopam. Sej policaji ob cesti so me ful gledal, sam niso mel cajta se ukvarjat z ustavljanjem, ker so v bližini goreli avtomobili. Urejali so promet. To, da molite zame, full nuca. Sej jest pa za vas. Lep pozdrav, Tina

Slika govori

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

5. 12. 2010

e-zupnijski utrip 21-2010

8


Iz življenja župnije

Dobrota se predstavi - Miklavž med nami

Tokratno uvodno besedo prepuščamo dobremu možu, ki je v začetku decembra obiskal naše male in velike otroke. Dragi moji otroci, prav lepo pozdravljeni. Prav tako tudi vi, spoštovani starši, gospod župnik in vsi, ki ste danes zbrani tukaj v tej prelepi farni cerkvi svetega Vida. Leto je naokoli in spet sem tukaj med vami, kot sem vam lansko leto obljubil. Otroci, vse leto sem vas nenehno opazoval, pa vendar moram reči, da ste bili kar pridni. Zato sem vam pripravil lepe darove. Ker vsak dan z nebes opazujem vašo prelepo slovensko deželo, vidim, kako ste včasih preveč zamorjeni, ko govorite samo o recesiji, kako se nič ne splača, pa vendar ni tako. Že pesnik je zapisal, da je svet za vse dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat. Dragi starši, vzemite si čas za svoje otroke, to bo najbolj izkoriščen čas v vašem življenju, kajti današnji tempo življenja je vsekakor prehiter in ga ne dohajate več. Tako žalostno ugotavljam, da vaši otroci nenehoma, skoraj bi lahko rekel, da nekateri noč in dan sedijo za svojimi računalniki in igrajo in igrajo, kaj jaz vem kaj, ker se na to prav dobro ne spoznam. Vse premalo pa posvečate svoj čas pogovorom, dejansko se med seboj odtujujete. Veste, res je kriza, res je recesija, toda Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

1


zapomnite si, da postaja kriza vse večja kriza in da ni vse v denarju. Tudi tisti, ki imajo ogromno denarja, niso srečni, kajti sreče zagotovo ne prinašata ne bogastvo in ne denar. Res je, da mora biti, vendar koliko je starejših ljudi, ki ne trpijo pomanjkanja v denarju, ampak mogoče pogrešajo le topel nasmeh, prijazno besedo, pa je ne dobijo. Zato, dragi starši, si zapomnite, da kar ste sejali, to boste tudi želi. Prav žalosten sem, ko opazujem, kako malo otrok vidim ob nedeljah tukaj pri nedeljski maši. Za vse drugo se najde čas, pa vendar Bog nas je ustvaril po svoji podobi in želi, da bi za vero poskrbeli konkretno. Vem, da nestrpno že čakate, da vam razdelim darila, ki sem vam jih pripravil. Vem, da so za majhen denar skromna tako kot vi. Velikokrat bi bile lahko skromne tudi vaše želje, nikar ne mislite, da morate imeti obleke najboljše znamke. Nikar se ne zgledujte po lepotnih tekmovalkah. Glejte pa, da boste imeli čisto dušo, lepo srce, smeh na obrazu, da boste znali dati prijazno besedo vsakemu, ki jo potrebuje. Naj vam povem kratko zgodbico, ko so se iz malega Tončka sošolci norčevali, češ da ima grdo mamo. In ko je nekega dne ta mali Tonček prišel domov iz šole, je svojo mamo na skrivaj opazoval in ugotovil ter rekel: "Res je, grda je!" In ko je mama videla žalosten Tončkov obraz, ga je vzela v naročje in ga toliko časa spraševala, da ji je povedal, kaj se v šoli dogaja. Ko je mama to slišala, je rekla svojemu Tončku: "Res je Tonček, grda sem. Toda nekoč sem bila zelo lepa. Ko si ti še nebogljen otrok spal v zibelki in sem jaz delala na polju, se je naša hiša naenkrat znašla v plamenih. Nič nisem pomišljala, planila sem v gorečo hišo, kjer si ti spal v zibelki, te privila na prsi in se nekako prebila iz hiše. Toda ognjeni zublji so bili tako močni, da so mi zdravniki komaj rešili življenje. Ti pa si na srečo ostal nepoškodovan." Takrat je Tonček objel svojo mamo in rekel: "Ti si najlepša mama na svetu." Zato tudi vi otroci spoštujte svoje starše, imejte jih radi, kakor tudi vi starši svoje otroke. Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

2


Začuda pa je tokrat v naš predal prispelo tudi pismo Miklavževega spremljevalca, parkeljna.

Pozdrav iz pekla! Ja, sem le prispel nazaj domov. Tako zahtevno in naporno je bilo letošnje delo! Ob vsej zasedenosti in natrpanem urniku spreobračanja ljudi od lepih navad se mi zgodi še to, da dobim vabilo s površja Zemlje, iz Šentvida tam nekje pri Stični, če bi se lahko pridružil povorki z Miklavžem. Seveda, ni problema! Za take stvari imam vedno čas! Projekt »Klic dolžnosti« sem tako izpustil iz rok in se napotil proti tej že omenjeni fari. In kaj je bilo tam? Najraje bi se obrnil in se vrnil domov! Pridem v tako imenovano zakristijo, kjer me je že nestrpno pričakoval Miklavž, stari kolega, ki ga že tako dobro poznam, da lahko iz njegovih oči razberem vse, kar mi želi povedati, ne da bi odprl usta. Hja … Tako se pač stvari obrnejo, če z nekom sodeluješ pri projektu že skoraj 2000 let! No, ampak to pač ni tista stvar, ki me je tako pretresla. Stopim skozi vrata in tam polno otrok. Sem si sam pri sebi mislil, kako lahka naloga. Malo se zapodim med njih, začne se jok in ko Miklavž razdeli darila, se odpravim domov, nazaj na svoje delo. Hja, pa kaj še! Neka Anica je vsem dajala navodila, kdaj in kako morajo nastopiti, in vsi so jo pridno ubogali!! Nisem mogel verjeti! Vsako leto so otroci bolj pridni! Kam gre ta svet … V rahlem razočaranju sem se potuhnil tam v zakristiji v kot in počakal do začetka. Raaaavno, ko se mi je začelo prijetno sanjati o tem, kako super bo spet malo strašiti, se je od nikoder pojavil angelček. Ja, čisto pravi, tisti iz nebes!! Okrog pasu mi je zapel zlato verigo, nanjo pa navezal še dodatno verigo. Pred mano se prav tako kot angelček od nikoder pojavi Anica: »Dragi moj, letos bo repertoar malo drugačen.« In se mi smehlja v obraz. Kaj!? Kako malo drugače? Tole je precej drugače! Da bi

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

3


si premislil, ni pomagal niti moj najbolj osladen nasmešek, kar ga premorem … Pač sem se vdal v usodo. Prav! Bo pa letos drugače ... Otroci so tako odigrali igrico o pridnih - njih samih, jih zelo dobro poznam, saj smo dobri prijatelji, in zelo dobro vem, da so težko igrali tole igrico. In takrat sem prišel na vrsto jaz. Tokrat nisem mogel begati po cerkvi in se predstaviti malčkom od blizu. Ne. Pridno se moral slediti Miklavžu in tisti angelček me je vsakokrat, ko sem hotel kaj ušpičiti, potegnil nazaj … »Prav, no,« sem se vdal. Miklavž je povedal svojo pridigo, eno samo, ki jo ima že, odkar obstaja: »Dragi otroci, letos ste bili tako pridni ...« Tralalala. Pa ja, sem si mislil. In potem se zgodi najhujše. Pravijo, da darila dobijo le najbolj pridni otroci. Tukaj so jih dobili vsi! Vsi! Čisto vsak! Še po imenu so jih klicali!? In ko sem začutil, da oko angelčka počiva na teh pridnih otrocih, sem izkoristil priložnost in se šel malo poigrat. Ko je Miklavž pridno razdeljeval svoje darove, sem šel … Počasi do vsakega od njih in jih potrepljal po rami. Niti trznili niso! Še roko so mi dali in se hoteli z mano fotografirati. Kaj?! Kaj se zdaj to dogaja?! Od kdaj so otroci tako pridni?! Toliko prenovljenih računalnikov in najnovejših igric sem dal narediti, da bi otroci ostali na pravi poti. Ampak ne! Oni so iz leta v leto le še bolj pridni! Edino Anica se me je bala. No, ne ravno, je pa kar nekajkrat med dogajanjem jasno in glasno povedala, kako grd sem. Pa dobro, saj to vem sam … Mi povedo vsako leto. Celo Miklavž, kolega stari, ki me pozna že 2000 let, mi vsako leto znova reče: »Ti, tako si grd, da bi se te še jaz ustrašil, če te ne bi poznal.« Pa dobro, kaj je s temi ljudmi? Ne zna nihče več nobene »molitvice« in »litanij«, ki sem jih učil v svojih najboljših letih?

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

4


Tako sem predčasno zapustil dogajanje, saj se mi je zdelo nevredno vztrajati. Začuda sem prizorišče lahko zapustil brez angelčka. In tako zelo vesel sem bil, ko sem se končno vrnil domov, saj so me tam pričakali vsi tisti najbolj »pridni«. Kolikor so pač lahko pridni v moji soseski. Zdaj vsaj vem, zakaj je moje delo vsako leto bolj težavno. V pričakovanju, da bi se kdo spreobrnil, pišem tole pismo in prihodnje leto pričakujem ne tako pridne otroke. No, lahko so malo pridni in se ne spuščajo v dolgove, ampak vrnejo klofuto in brco. Vendar bolj pridni kot zdaj … Raje ne. Od skrbi za prihodnje leto me že zdaj boli glava! Lep pozdrav iz tople globine! Vedno samo in le Vaš ~ Grdo Parkeljc

Miklavž se je letos kar nekaj časa zadržal v naši župniji in je obiskal tudi otroke v Sobračah, Temenici in Dobu.

Miklavž, ki se spozna na vse Prisrčen program – sami so napisali in odigrali igrico o družini, ki pričakuje Miklavža - in sprejem so mu pripravili naši ministranti in otroški pevski zbor. Seveda sveti Miklavž ni prinesel samo daril, otrokom je zelo natančno povedal, kaj vse delajo med letom in jih v dobri veri poučil, da vse le ni tako dobro, kot si mislijo. Premalo molijo, premalo se učijo, med seboj se ne družijo in so preveč za računalnikom ... Zanimivo, da se že sveti Miklavž spozna na sodobno tehniko. Na koncu se je pa celo pridružil otroškemu pevskemu zboru in jim pomagal peti. Oj, hudiček pa. Verjetno ga še danes boli glava od molitve in lepih pesmi, pa pridnih otrok …

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

5


Sobraški Miklavž ima mobitel V soboto, 4. 12. 2010, je v sobraški gasilski dom prišel moderen Miklavž, saj so ga poklicali kar po mobitelu. Moderne gozdne živali v vlogah medveda, zajca, volka, gozdnega možica in Rdeče kapice so zaigrale uvodno igro z naslovom V pravljičnem gozdu. Rdeča kapica je v igri kar z mobitelom poklicala bolno babico in ne nazadnje tudi Miklavža. Otroci in odrasli so igro z navdušenjem sprejeli, še bolj veseli pa so bili daril, ki jih je prinesel dobri mož. Angeli z glasbili pa so poskrbeli za glasbeno spremljavo. Družabni dogodek je organizirala krajevna skupnost Sobrače, največja zahvala pa gre domačim mamicam za velikodušno pripravo igre in njeno odlično izvedbo. Katja Adamlje

Tudi v Temenici je sveti Miklavž obdaril otroke Ob stoterih vprašanjih in mislih, ki se otrokom vsak dan porajajo, še vedno odzvanja tudi obdarovanje svetega Miklavža. Tudi v Temenici se je zgodilo. Četrtega decembra so se zbrali otroci in starši krajevne skupnosti, da bi se z njim srečali, da bi videli, kako pridni so bili, ali so si zaslužili darove. Najprej so si otroci ogledali lutkovno predstavo Zajček išče mamo, ki so jo uprizorili člani Kulturnega društva Temenica ob pomoči podružnične šole Temenica. Poučna zgodbica nas je nagovorila in poučila o tem, kako naivni smo lahko in preveč zaupljivi, da ne moreš postati nekdo drug in moraš ostati zvest samemu sebi. Če slediš

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

6


dobremu v sebi, se bo zgodilo najlepše, uresničile se bodo marsikatere sanje, Nekdo bo slišal tvoj klic. Miklavž nas budno opazuje ves čas in za vsakega najde primerno darilo. On nas resnično pozna in nas zna poučiti o smislu vsega. Otroci v Temenici so se trudili z dobrimi deli skozi vse preteklo leto, zato so se lahko srečali z Miklavžem. Njegova dobrota nas nagovarja, njegova radodarnost presega vse meje, njegova bližina najde pot do vsakega srca. Bodimo podobni našemu dobrotniku. Bodimo dobri drug do drugega vsak dan in mogoče nas bo obiskal tudi prihodnje leto. Saša

Miklavž je prišel s kočijo Kot že vrsto let zapored nas je tudi letos v soboto 4. 12. v gasilnem domu v Dobu obiskal sveti Miklavž v spremstvu angelčkov. Pripeljal se je kar s kočijo, za njim pa sta se podila razposajena peklenščka. Svetega moža so otroci navdušeno, najmlajši pa boječe pozdravili, on pa nas je obdaril z zelo ganljivo zgodbo o Tončkovi mami, ki je bila zanj najlepša na svetu, ko je izvedel, da je bila opečena po obrazu, ker ga je rešila iz goreče hiše. Poučil nas je tudi, da ni dobro, če samo sprejemamo, znati je treba tudi dajati, pa čeprav le v obliki pomoči staršem in drugim. Tudi otroci s pomočjo ga. Branke so pripravili pester program pesmic in zgodbic. Sveti Miklavž je obdaril naše najmlajše in obljubil, da se prihodnje leto vrne, če bomo pridni. Lidija Naš utrip ♥ Pisanje pisem, večerne molitve, obljube, prošnje in zahvale so bile tudi letos uslišane. Obiskal nas je sveti Miklavž. Zanimivo, prinesel nam je vsem, od velikih do najmlajšega. V peharju so se znašle pomaranče, nogavice, »škrebeljni«, nekaj stvari za šolo in za naš dom. Seveda, najmlajšemu pa je pustil tudi posebno darilo, saj Miklavž ve, da on takrat praznuje rojstni dan.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

7


Joj, skoraj bi pozabili, tudi palica je bila položena tam zraven, pa ne vemo, komu je namenjena. Vsi se bomo trudili, da bomo svoje napake popravili, saj je sedaj pravi čas za to, blagoslovljeni adventni čas. N. ♥ Hvala lepa sv. Miklavž, da si me obiskal in mi prinesel darilo. Prosim te, da bi prihajajoče leto minilo čim lepše in da se ob letu osorej spet vidiva. B. V. ♥ Miklavž … težko smo te čakali in dočakali polne peharje darov in dobrot. Sanke, knjige, sladkarije in … tvoje pismo. Tudi mi te imamo radi in ti obljubljamo, da se bomo do našega prihodnjega snidenja še bolj potrudili v dobroti in hvaležnosti. ♥ Tudi za letošnji sprejem Miklavža smo otroški pevski zbor in ministrantje pripravili igrico. Štirinajst dni pred pomembno nedeljo smo dobili besedila. Vaje je bilo kar težko usklajevati z različnimi zaključki pouka, vendar nam je uspelo. Na koncu smo bili vsi veseli, da je igrica uspela. M. P. ♥ Otroci, ki smo bili vse leto pridni, pa smo dobili skoraj vse, kar smo naročili. Dotaknile pa so se nas tudi Miklavževe besede. E. P. ♥ Tudi starši smo bili obdarovani z lepimi nauki. Sedaj se moramo potruditi in jih upoštevati. Morda nas bo ob naslednjem obisku Miklavž vprašal, kako nam uspeva … I. P. Skupine predstavljajo

Župnijska Karitas v času pričakovanja V času pričakovanja Novorojenega je župnijska Karitas že nekaj let zapored zelo aktivna. ♥ Tako smo še pred začetkom adventnega časa pripravili dobrodelni koncert z naslovom »Odpri srce in oči«, ki je bil letos že tretji zapovrstjo in na katerem so sodelovali vsi cerkveni zbori iz župnije, mladi pritrkovalci in instrumentalistke, Šentviški slavčki, MePZ DU Sončni žarek ter prof. Tone Potočnik, ki je iz naših orgel izvabil čudovite melodije. Na svojih citrah pa nas že ves čas spremlja tudi mlada in obetavna Eva Medved - letos nam je spletla venček Cvetja v jeseni. Vsi sodelujoči so se našemu vabilu z veseljem odzvali. Posebnemu povabilu pa se je odzval tudi naš gost, g. Jože Rovtar, tajnik škofijske Karitas, ki je spregovoril o potrebi po Karitas za vsako župnijo, o stiski, ki jo danes čutimo že domala po vsej domovini, o potrebi po prostovoljcih, o tem, kako danes ljudje potrebujejo tudi samo pogovor, včasih pa morda celo samo poslušalca. Tudi takim prisluhnemo v Šentvidu.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

8


Na koncertu je tako prepevalo in obogatilo večer kar sedem pevskih zborov. Tako so pevci še na poseben način počastili zavetnico cerkvenega petja sv. Cecilijo, ki goduje 22. novembra in katere grob so obiskali na letošnjem romanju v Rim. Mladi pritrkovalci so dokazali, kako lahko jim je obvladovati najtežje glasbene instrumente - zvonove v zvoniku, mlade instrumentalistke pa so ponosno spremljale zbor svojih staršev. Največji pevski zbor, sestavljen iz vseh nastopajočih zborov, ki šteje kar okrog 100 pevcev, pa je večer zaključil s skupno pesmijo, ki je postala že himna dobrodelnega večera. Zbor je vodil g. Stanislav Fuchs, na orglah pa je pevce spremljal Robert Markovič. Naša srca je ogrela zgodba Ivana Sivca Kruh ponoči spi, ki se je prepletala skozi program, dobrosrčnost vseh nastopajočih in posluh naših poslušalcev ter dobrotnikov, ki so zopet pokazali, da jim, kakor tudi nam, ki smo koncert pripravili, ni vseeno za človeka, ki potrebuje tudi naš košček kruha. Na svoje domove smo odšli bogatejši za spoznanje, da s koščkom kruha lahko nekomu polepšamo dan, pa čeprav samo en dan. ♥ Člani župnijske Karitas smo v sodelovanju z ŽPS in drugimi ljudmi dobrega srca letos že tretjič izdelovali tudi adventne venčke, ki krasijo kar nekaj naših domov. Udeležba pri izdelavi venčkov je presegla vsa naša pričakovanja. Kar 29 (nekaj je bilo tudi otrok) nas je ob izdelovanju venčkov preživelo lep večer, v pričakovanju Novorojenega, v prisrčnem pogovoru in iznajdljivosti udeležencev. Izdelali smo kar 65 venčkov. Hvala vam za ta večer. Hvala za vaše darove, ki so namenjeni pomoči potrebnim v naši župniji.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

9


V venček pa je bila zapisana tudi misel: ♥ V želji, da sveče na adventnem venčku prinesejo svetlobo Jezusa v naše domove, sem se tudi jaz pridružila skupini, ki jih je izdelovala. Vzdušje je bilo izjemno prijetno, predvsem pa mi je bilo v zadovoljstvo dejstvo, da delamo nekaj dobrega za soljudi, ki so v stiski. Olga ♥ Obiskal nas je tudi sveti Miklavž s svojim spremstvom. Pomagali smo mu napolniti koš, razveselil je veliko otrok iz naše župnije. Še posebej pa so ga bili veseli otroci iz družin, ki so prejemniki naše pomoči. ♥ Do božično-novoletnih praznikov bomo člani župnijske Karitas starejšim od 70 let poslali voščilo in starejše od 80 let tudi osebno obiskali na domu. Letos bomo obisk izvedli prvič, upamo, da čim bolj uspešno, saj je velika težava to, da imamo nepopoln seznam starejših faranov. Mogoče bomo kakšnemu z našim obiskom polepšali dan ali celo praznike. Ob tej priložnosti pa bomo starejšim tudi izročili izvod »e-Župnijskega utripa od svet'ga Vida«. ♥ Župnijska Karitas pripravlja predavanja o zdravi prehrani, ki ga vodi ga. Marija Merljak, strokovnjakinja in svetovalka za zdravo prehrano. »Domače je zdravo,« rada poudarja. Veliko ljudi jo pozna iz TV oddaj, ki jih vodi na 1. programu TV Slovenija v oddaji Dobro jutro in na Radiu Ognjišče. Njena preprostost, dobra volja, poznavanje hrane in njen smeh, ne nazadnje tudi njen poseben naglas, nas tako spravljajo v dobro voljo enkrat na mesec. ♥ Novorojeni že trka, da mu odpremo vrata in mu nudimo toplo zavetje. Želimo Vam, da bi novorojeni Jezus v vsak dom prinesel veselje in radost ter vse lepo v letu 2011. Tatjana ŠKRABEC, Župnijska Karitas Šentvid pri Stični

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

10


Revija pevskih zborov dekanije Grosuplje V nedeljo, 12. 12. 2010, popoldne se je v župnijski cerkvi na Škofljici kar trlo pevcev. Dve leti je minilo in spet je prišla na vrsto pevska revija grosupeljske dekanije. To je dogodek, ko pevci v prvi vrsti počastimo Boga s svojim pevskim talentom, sopevcem iz drugih zborov pokažemo, česa smo se naučili in predvsem, kako ubrano pojemo (oz. kako "ubogamo" zborovodjo), in ne nazadnje se nehote tudi primerjamo z drugimi zbori. Letos se je revije udeležilo deset zborov iz skoraj vseh župnij grosupeljske dekanije. Iz naše župnije smo se pevske revije udeležili pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Simone Zvonar. Mimogrede, zbor se je letošnjo jesen obogatil z tremi novimi pevci. Predstavili smo se s pesmima: Tiho, kot rosa (Stebbins Gačnik) in Psalmom 84 (Vendelin Špendov). Revijo je z obiskom obogatil prof. dr. Edo Škulj, župnik v Škocjanu pri Turjaku, sicer pa znan cerkveni glasbenik in muzikolog. V svojem nagovoru je poudaril pomembno vlogo organista pri oblikovanju bogoslužja. S pravo izbiro pesmi lahko namreč zelo poudari in polepša dogajanje pri bogoslužju.

Posebno noto je reviji dodal skupni nastop vseh zborov. Še posebej mogočno sta zazveneli himna slovenskega evharističnega kongresa Jezus, božji kruh si za

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

11


življenje (Aleš Makovac) in adventna Kedaj, zveličar prišel boš (Angelik Hribernik). Po zaključni pesmi so nas prijazno pogostili s prigrizkom, toplim čajem in pecivom domači pevci in g. župnik Jože Tominc. Po prijetnem druženju v avli škofljiške cerkve smo se razkropili v mrzel nedeljski večer. Edo Napovedujemo ♥ Šentviški slavčki bodo tudi letos nastopili na vsakoletnem božičnem koncertu v domači župnijski cerkvi. Na Božič ob 18. uri ste lepo povabljeni, da skupaj z nami podoživite radost Božjega rojstva in tako na poseben način počastite Dete v jaslicah. Gost večera bo Ivan Hudnik. ♥ Soseska svetega Pavla vabi 27. 12. 2010 ob 18. uri na deveti božični koncert v šentpavelsko cerkev. Sodelujejo citrarka Cita Galič, Jože Galič, Stiški kvartet in moški pevski zbor Prijatelji z gosti.

Naj ljubezen objame ves svet, da igrivejši bo otroški pogled. Prihajajoča praznična lepota, naj ne dovoli, da obdaja nas samota. Želji Špele Zupančič, (5.razred) se ob bližajočih praznikih pridružuje tudi ekipa Župnijskega utripa.

Izdaja ekipa Župnijskega utripa v župniji Šentvid pri Stični. E-naslov: zupnijski.utrip@siol.net

24. 12. 2010

e-zupnijski utrip 22-2010

12

e-Župnijski utrip od svet´ga Vida v letu 2010  

Zbirka izdanih e-Župnijskih utripov v letu 2010

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you