integrator
postorijo v dobro naše družbe, hkrati pa so izpostavile svoje zmogljivosti in zmožnosti za družbeni razvoj in premagovanje krize.
V EU se s prostovoljstvom ukvarja na milijone ljudi vseh starosti, ki veliko naredijo za družbo s tem, da del prostega časa namenijo organizacijam civilne družbe, mladinskim klubom, bolnišnicam, šolam in drugim organizacijam.
Po zbranih podatkih in ocenah samo enajst nevladnih organizacij, ki so se predstavile na omenjenem dogodku*, v enem letu opravi za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela v korist širše javnosti, vrednost katerega ob upoštevanju najnižjih urnih postavk presega 250 milijonov evrov. Ob tem je treba poudariti, da je prepoznavanje pomena in vrednosti kapitala, ki ga predstavlja prostovoljstvo, na strani države, institucij in kapitalskega sektorja podlaga za njihovo podporo prostovoljstvu, o čemer je na dogodku spregovorila dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije. Tesno sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja namreč poraja sinergične učinke, ki presegajo seštevek enega in drugega delovanja. Prav tako pa je prostovoljno delo v nevladnih organizacijah velikanski prispevek h kakovosti življenja in k blaginji države, zaradi česar ga je treba še bolj poudarjati in sistematično spremljati. Na to je opozoril Mirko Vaupotič iz ZDOS-a, ki je predsedoval dogodku in ob koncu predstavil tri pobude:
Predlagani so štirje cilji: vzpostavljanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v EU, okrepitev pristojnosti prostovoljskih organizacij in izboljšanje kakovosti prostovoljnega dela, nagrajevanje in priznavanje prostovoljnih dejavnosti ter krepitev ozaveščenosti o koristih in pomembnosti prostovoljstva. Vlada RS ustanavlja odbor, ki bo v Sloveniji usklajeval delo v sklopu evropskega leta prostovoljstva, v njem pa naj bi sodelovalo tudi sedem predstavnikov nevladnih organizacij.
Predstavitev prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah in podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem
• Vlada naj zagotovi statistično spremljanje in vrednotenje prostovoljnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljajo v korist širše javnosti. • Opravljeno prostovoljno delo naj se šteje kot prispevek k bruto družbenemu prihodku ter tudi k razvoju in blaginji države. • Vrednost opravljenega prostovoljnega dela naj se šteje kot lastni delež organizacij ob prijavah na javne razpise, pri katerih je zahtevan tudi lastni delež.
V petek, 4. 12. 2009, smo v Zvezi društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva v prostorih Državnega sveta RS organizirali predstavitev prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah. Kljub dolgoletni navzočnosti prostovoljstva v naši družbi njegov pomen ni poznan v vsej svoji širini, kar je brez dvoma treba spremeniti. Večina ljudi prostovoljstvo povezuje s humanitarnimi organizacijami, redki pa se zavedajo, da veliko nevladnih organizacij opravi še marsikatero drugo vrsto prostovoljnega dela, ki je številni s tem delom niti ne povezujejo; v prvih septembrskih dneh prostovoljci spremljajo naše prvošolčke čez cesto, prostovoljci skrbijo za kakovost naših voda, med drugim tudi rešujejo naše hiše, kadar zagori, in še bi lahko naštevali. Zato ker se obsega družbeno koristnih storitev, ki jih opravijo prostovoljci v nevladnem sektorju, le redko zares zavedamo, smo v ZDOS-u v sodelovanju s Slovensko filantropijo in z Državnim svetom RS pripravili dogodek, na katerem so članice ZDOS-a predstavnikom Državnega zbora in Državnega sveta, javne uprave in ministrstev, županom ter medijem predstavile, kaj vse njihove članice in njihovi člani prostovoljno
Jožef Školč, foto: arhiv DS *
Predstavile so se naslednje članice ZDOS-a: Avto-moto zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Zveza kulturnih društev Slovenije.
integrator
15