Page 1

De

integrator Časopis projekta ZDOS — integrator društvenega sektorja v Sloveniji

De

februar 2010 Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007­–2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. Zveza društvenih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana t: 01 25 13 727 e: info@zdos.si www.zdos.si


2

integrator

integrator

Časopis projekta ZDOS — integrator društvenega sektorja v Sloveniji

Uvodnik Pred vami je prva številka tiskanega časopisa Zveze društvenih organizacij Slovenije, ki ga bomo poslali na več kot 20.000 naslovov društvenih organizacij v Sloveniji in je nastal v sklopu projekta, poimenovanega ZDOS – integrator društvenega sektorja v Sloveniji. Ime Integrator smo mu nadeli zato, ker naj bi poleg spletnega časopisa z istim imenom v besedi in sliki združeval in prinašal različne novice iz društvenega sektorja ter opozarjal na široko razvejanost dejavnosti društev v Sloveniji. Zagotovo se bo tudi vam, spoštovane bralke in cenjeni bralci, ob branju naših prispevkov utrnila kakšna misel, ki bi nam jo radi zaupali in objavili tudi javno. Želimo si, da bi kot posamezniki ali v sklopu društev dejavno pomagali pri razvoju nevladnega sektorja in našega časopisa, zato vas ob tej priložnosti prosimo, da si vzamete nekaj trenutkov in spoznate, kako bogato in raznovrstno področje je društveni sektor v Sloveniji. Fotografija na naslovnici: Spletna agencija Klaro, arhiv Izdaja: Zveza društvenih organizacij Slovenije Glavni in odgovorni urednik: Miha Premelč Oblikovanje in prelom: Kristina Keržan, Spletna agencija Klaro Lektoriranje: Jelka J. Makoter Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1000 Ljubljana

integrator

V prvi številki Integratorja vam predstavljamo predvsem delovanje Zveze društvenih organizacij Slovenije in njenih dvanajstih članic ter raznovrstne dogodke in dejavnosti, ki so jih pripravile različne nevladne organizacije v Sloveniji. Prav tako boste v časopisu našli opis aktivnosti nevladnih organizacij na področju civilnega dialoga z državo. Prijetno branje!


integrator

Zveza društvenih organizacij Slovenije — ZDOS Že leta 1994 se je 16 osrednjih društvenih organizacij neformalno povezalo v Svet društvenih organizacij Slovenije, cilja povezave pa sta bila medsebojno dogovarjanje in zavzemanje stališč za dialog z državnimi institucijami. Spomladi leta 2003 je prevladala ugotovitev, da je treba takšno koordinacijo formalizirati ter ustanoviti mrežo osrednjih društvenih organizacij, ki bo zagotovila reprezentativnost in večjo učinkovitost pri nadaljnjem razvoju nevladnih organizacij ter dogovarjanjih in partnerstvu z državo. V ZDOS je ta čas včlanjenih 12 osrednjih društvenih organizacij – zvez društev: • Avto-moto zveza Slovenije • Gasilska zveza Slovenije • Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez • Planinska zveza Slovenije • Ribiška zveza Slovenije • Slovenska inženirska zveza • Turistična zveza Slovenije • Zveza društev upokojencev Slovenije • Zveza kulturnih društev Slovenije • Zveza prijateljev mladine Slovenije • Zveza za tehnično kulturo Slovenije • Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Naštete organizacije skupaj združujejo približno 12.000 društev in okoli milijon članov in članic.

Namen in cilji ZDOS-a so predvsem: • povezovanje NVO-jev, predvsem društvenih organizacij, za zagotavljanje ugodnejšega položaja društev in zvez društev v Republiki Slovenji, • zavzemanje za priznavanje pomena dejavnosti društev in društvenih organizacij oziroma nevladnih organizacij kot tretjega sektorja v družbi, • predstavljanje skupnih interesov članic pred vladnimi in drugimi organizacijami na območju Republike Slovenije, • zavzemanje za ustrezno (so)financiranje delovanja ter iskanje trajnih legitimnih finančnih virov za delovanje in razvoj, • priprava in usposabljanje organizacij in njihovih vodstev za spopadanje z novimi izzivi v družbi ter bolj učinkovito in kakovostno delovanje, • povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami in mrežami tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru, zato da bi se povečala blaginja. Temeljno načelo ZDOS-a je, da so vse članice samostojne in enakopravne. Razlog za to je dejstvo, da je poglavitni namen ZDOS-a prepoznavanje skupnih problemov, želja in interesov članic ter zastopanje njihovih interesov v dialogu z državo in institucijami, prek katerih je mogoče navezovati stike in sodelovati z Evropsko unijo. ZDOS ne posega v specifične vsebinske, organizacijske, finančne, strokovne in druge probleme ter medsebojne odnose članic, razen če te potrebujejo pomoč, pa naj gre za svetovanje ali pravno pomoč glede njihovega delovanja ter uveljavljanja njihovega statusa. Izražanje skupnih interesov čim večjega števila organizacij je pomemben prispevek h krepitvi civilne družbe, ki mora dobiti v naši državi občutno večji pomen, kot ga ima zdaj. Podobno, kot velja za razvite demokracije, je treba tudi v Sloveniji priznati nevladnemu sektorju pomembno vlogo pri krepitvi in zagotavljanju demokracije, pluralizma ter blaginje v družbi. V društvenih organizacijah, povezanih v ZDOS, smo prepričani, da smo že do zdaj veliko storili za to, v prihodnje pa bomo še več. Zato pa od

integrator

3


4

integrator

države pričakujemo, da bo poleg priznanja pomena nevladnega sektorja zagotovila sistemske in druge možnosti za hitrejši in učinkovitejši razvoj društvenih pa tudi drugih nevladnih organizacij ter njihovo še bolj strokovno in učinkovito delovanje. ZDOS-u je še posebej veliko do sodelovanja z najširšim krogom društvenih organizacij v Sloveniji. Za nas je pomembno tudi, da se vse osrednje društvene organizacije v Sloveniji, ustanovljene na temelju Zakona o društvih, vključijo v ZDOS oziroma sodelujejo pri njegovih dejavnostih, saj jim bo to le v prid.

Tako želimo z dejavnostmi projekta prispevati k učinkovitejšemu delovanju in vodenju društev, boljši usposobljenosti za pripravo in izvedbo projektov, boljši informiranosti, učinkovitejšemu povezovanju z drugimi nevladnimi organizacijami, učinkovitejši uporabi sodobnih tehnologij ter boljši prepoznavnosti v družbi in drugih sektorjih, predvsem gospodarstvu, šolstvu in medijih.

Društva – izkoristite priložnosti, ki vam jih ponujamo!

Najpomembnejša dejavnost ZDOS-a v zadnjem času je projekt, poimenovan ZDOS – integrator društvenega sektorja v Sloveniji. Nastal je zaradi nujnosti povezovanja NVO sektorja, zato da bi bilo sodelovanje v njem učinkovitejše in bolj kompetentno; tako v civilnem in socialnem dialogu kot tudi v dialogu z državo.

V ta namen v sklopu projekta izvajamo aktivnosti, ki jih lahko društva v času trajanja projekta brezplačno koristijo. Izpostavljamo dve aktivnosti:

Z dejavnostmi projekta bodo postavljeni temelji za učinkovitejšo vodenje NVO-jev, bolj usposobljeno delovanje, sposobnost sprejemanja in realizacijo večjih projektov, boljšo obveščenost, povezovanje z drugimi NVO-ji, boljšo informacijsko-komunikacijsko strukturo in večjo prepoznavnost pri drugih ciljnih skupinah (gospodarstvo, mediji …).

• Finance in računovodstvo • Optimalna uporaba sodobnih tehnologij (računalništvo, internet …) • Pravno svetovanje • Javni razpisi • Projektno vodenje

Projekt ZDOS – integrator društvenega sektorja v Sloveniji Zveza društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) je na javnem razpisu za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih NVO in regionalnih NVO stičišč prejela finančna sredstva za izvedbo projekta ZDOS – integrator društvenega sektorja v Sloveniji. Projekt traja od 1. februarja 2009 do 31. oktobra 2010. Za sofinanciranje upravičenih javnih izdatkov EU prispeva 85 % javnih sredstev, preostalih 15 % pa Republika Slovenija.

Osnovni namen projekta izhaja iz osnovnega poslanstva ZDOS: S svojim delovanjem se zavzemamo in prispevamo k zagotavljanju boljših pogojev za delovanje in razvoj društvenih organizacij, ki prispevajo k celotnemu družbenemu razvoju in blaginji ljudi.

integrator

Svetovanje po specifičnih področjih:

Ali se pri vašem delu srečujete s težavami in problemi, ki jih sami ne zmorete razrešiti, pomoči strokovnjaka pa si ne morete privoščiti? Bi želeli delovati bolj učinkovito? Zagotovili vam bomo strokovnjaka, ki vam bo svetoval, mi pa bomo iz sredstev projekta plačali stroške zanj. Vaše težave ali želje nam sporočite s pomočjo prijavnice, ki je sestavni del tega letaka. V njej poleg enega od zgoraj naštetih področij obvezno navedite tudi konkretnejši problem (vprašanje, dilemo …), za katerega želite svetovanje. Po prejemu izpolnjene prijavnice vas bomo poklicali ter skupaj poiskali najboljšo pot za izvedbo svetovanja. Več na http://www.zdos.si/svetovanje/.

Izobraževanje na področjih: • • • •

Vodenje in neprofitno upravljanje organizacij Projektni management Računalniško opismenjevanje Komuniciranje z javnostmi

Ponujamo vam tudi brezplačna izobraževanja za vaša vodstva in člane. Večina izobraževanj poteka v obliki enodnevnih delavnic, razen za področje računalništva, kjer gre največkrat za dvodnevne delavnice. Na priloženi prijavnici označite, če se želite udeležiti katerega od


integrator

zgoraj razpisanih izobraževanj. Glede na število prijav se bomo vašim željam lokacijsko in časovno kar se da prilagodili. Vsekakor vas bomo v primeru izraženega interesa (prijavnica) poklicali.

Z veseljem jih bomo poklicali in ob njihovi ustreznosti in soglasjem tudi vpisali v bazo.

Bazo znanja

Več na http://www.zdos.si/izobrazevanja/.

Pripravljamo tudi... Na naši spletni strani www.zdos.si boste našli tudi:

Bazo strokovnjakov

Baza znanja nastaja kot zbirka strokovnih člankov s področja nevladnega sektorja. Zbrana bodo številna dela, ki so društvom lahko v pomoč pri delovanju na različnih področjih. Tudi pri tej storitvi si želimo vaših predlogov in vas prosimo, da nam sporočite naslov članka ali knjige (glej prijavnico), ki se vam zdi koristna za delovanje društev.

Register društev

Z evidentiranjem strokovnjakov, ki delujejo znotraj društvenega sektorja, ter zunanjih strokovnjakov, ki imajo znanja in veščine za področje delovanja društvenega sektorja (vodenje in upravljanje organizacije, projektno vodenje, javni razpisi, zakonodaja, finance in računovodstvo, davki, zbiranje sredstev, odnosi z javnostmi itd.), nastaja uporabniku prijazna Baza strokovnjakov. Baza bo namenjena vsem društvom ter drugim nevladnim in ostalim (tudi vladnim) organizacijam za iskanje strokovnjakov ter komuniciranje z njimi v primeru potrebe. Ker baza nastaja v sodelovanju s celotnim društvenim sektorjem, vas ob tem pozivamo, da nam v priloženi prijavnici navedete strokovnjake iz vaše organizacije ali izven le-te, ki bi lahko svetovali, usposabljali oziroma nudili druge koristne storitve za nevladne organizacije.

Gre za nabor vseh trenutno delujočih društev v Sloveniji, ki bo do julija 2010 postregel s podatki o dejanskih področjih delovanja društev in bo lahko posodobljen s strani društev samih. Register bo namenjen večji preglednosti društvenega sektorja ter lažjemu in bolj učinkovitemu povezovanju.

Info točko Gre za spletno aplikacijo, kjer bodo zbrane novice in informacije o nevladnem sektorju po vsebinskih področjih.

PRIJAVNICA Društvo

naziv društva (obvezno polje) tel. številka (obvezno polje)

, ,

naslov društva (obvezno polje) elektronski naslov

se v sklopu projekta ZDOS – integrator društvenega sektorja v Sloveniji prijavlja na naslednje aktivnosti: Svetovanje s področja: Finance in računovodstvo Pravno svetovanje Optimalna uporaba sodobnih tehnologij Javni razpisi Projektno vodenje Na kratko navedite vaš konkreten problem (vprašanja, nejasnosti …) v zvezi z izbranim/i področjem/i svetovanja.

integrator

5


6

integrator

Kdo vse je vključen v izvedbo projekta? Zahtevnost in obseg projekta sta tolikšna, da zahtevata veliko število sodelavcev, njihove zadolžitve pa so razdeljene predvsem po posameznih vsebinah projekta. Člani širše projektne skupine prihajajo iz vrst vseh 12 članic ZDOS in v sklopu projekta skrbijo za njegovo izvajanje in razvoj, zagotavljajo pretok informacij z vsebinskega področja zveze na ZDOS in obratno, v nekaterih primerih prevzemajo tudi vlogo svetovalnega telesa.

Dodatne informacije o projektu dobite v projektni pisarni, ki se nahaja na naslovu ZDOS, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Na vaša morebitna vprašanja ali predloge bo odgovorila vodja pisarne Tjaša Toni, ki jo lahko pokličete na tel. št. 01/25 13 727 ali ji pišete preko elektronske pošte tjasa.toni@zdos.si. Pričakujemo vašo prijavnico in z veseljem se bomo odzvali na vaše želje in predloge za pomoč pri zagotavljanju bolj učinkovitega delovanja vašega društva in boljše prepoznavnosti.

Izobraževanje s področja: Vodenje in neprofitno upravljanje organizacij Projektni management Komuniciranje z javnostmi Računalniško opismenjevanje

(navedite želeno vsebino)

Predlog strokovnjaka za vpis v Bazo strokovnjakov: Ime in priimek: Področje: Organizacija: Kontakt (el. pošta ali GSM): Predlog članka za vpis v Bazo znanja: Naziv članka:

Naziv članka:

Avtor:

Avtor:

Kontakt avtorja:

Kontakt avtorja:

Prijavnico pošljite na naslov: ZDOS, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana

integrator


integrator

Izobraževanja v sklopu projekta ZDOS – integrator društvenega sektorja v Sloveniji V sklopu projekta smo predvideli brezplačna izobraževanja s področij projektnega vodenja, vodenja nevladnih organizacij, komuniciranja z javnostmi in uporabe spletnih orodij oziroma drugih standardnih računalniških orodij. Vsa izobraževanja v sklopu projekta so bila in bodo namenjena predstavnikom nevladnih organizacij, prvenstveno društvenim. Tako sta že bila izvedena dva seminarja s področja projektnega vodenja z naslovom Osnove priprave in kontroliranja projekta (22. oktober in 26. november 2009 v Ljubljani, predavatelj mag. Aljaž Stare), en seminar z naslovom Vodenje in upravljanje neprofitnih organizacij (29. oktober 2009 v Ljubljani, predavatelj dr. Edi Kolar) ter štiri računalniške delavnice, izmed katerih sta bili dve namenjeni predvsem predstavnikom članic ZDOS (uporaba spletnih orodij ter implementacija na novo razvitih spletnih aplikacij), dve pa predvsem starejšim predstavnikom društev, ki so spoznavali in nadgrajevali svoje znanje premišljene uporabe interneta in elektronske pošte (oktober 2009 v Ljubljani in december 2009 v Celju).

Sicer pa lahko dinamiko izobraževanj spremljate na naši spletni strani www.zdos.si, pod menijsko postavko Izobraževanja.

vir: ZDOS, arhiv

vir: ZDOS, arhiv

Do oktobra 2010 nameravamo izvesti še najmanj dva seminarja s področja projektnega vodenja, en seminar s področja vodenja neprofitnih organizacij in najmanj osem računalniških delavnic, s katerimi bomo obiskali tudi druge kraje po Sloveniji. Organizirali pa bomo tudi izobraževanja s področja komuniciranja z javnostmi, če se bo pokazalo, da je to potrebno. Zato bomo še posebej veseli, če bomo lahko vaše želje in potrebe po predmetnih izobraževanjih spremljali prek prijavnice na straneh 5 in 6 tega časopisa.

integrator

7


8

integrator

Iz aktivnosti NVO, v katerih sodeluje ZDOS Še vedno gluha ušesa Boj z mlini na veter v dialogu med vlado in nevladnim organizacijami Ni lahko vleči črte pod leta, ki se glede reševanja odprtih problemov na področju razvoja slovenskega nevladnega sektorja začnejo tako obetavno, kot se je začelo leto 2009. Kot po nekem zagonetnem pravilu so namreč takšna leta po navadi polna neprijetnih presenečenj in trdnih pristankov in tudi lansko ni bilo v tem pogledu nikakršna izjema. V minulem letu smo veliko pričakovali predvsem zaradi danih vladinih obljub ter srečanja s predsednikom vlade in ministri v zadnjih dneh leta 2008. Na njem smo se namreč dogovorili za poglobljeno sodelovanje, saj smo družno ugotavljali, kako bogata je mreža dejavnosti, storitev, projektov in programov nevladnih organizacij in kako nepogrešljivo je njihovo delovanje v sodobni družbi. Prav tako smo se dogovorili, da bomo nevladne organizacije vladi posredovale predloge ukrepov, s katerimi bi se okrepila položaj in vloga nevladnega sektorja ter sčasoma dosegla njegova primerljivost s tistimi v državah z razvitim nevladnim sektorjem, vlada pa je za koordinacijo svojih ravnanj obljubila tudi ustanovitev vladnega urada za nevladne organizacije. Predlogi, v katerih smo nevladne organizacije strnile svoja pričakovanja glede prihodnjih vladnih ravnanj, so bili pod imenom Memorandum slovenskih nevladnih organizacij vladi predani na začetku februarja. Predsednik vlade je njen odgovor obljubil za april. A bolj so minevali meseci, bolj so začetni obeti plahneli. Vlada je za pripravo svojega odgovora sicer ustanovila medresorsko skupino, ki pa se do konca leta ni niti enkrat sestala. Odgovora na memorandum tako ni bilo pa tudi nobenih drugih vladinih korakov v smeri boljšega sodelovanja z nevladnimi organizacijami ne. Na odgovor smo predsednika vlade še večkrat pisno spomnili, o nujnosti našega sodelovanja pa smo spregovorili tudi na vladnih razvojnih konferencah v aprilu in juliju.

integrator

Ko tudi jesen kljub trdnim zagotovilom vlade ni prinesla ničesar novega, je bilo vse jasnejše spoznanje, da vlada na memorandum ne bo odgovorila in da se bo kolo reševanja naših problemov tudi pod aktualno vlado vrtelo enako počasi, ko se je leta poprej. Da bi povečale svoj pritisk na vlado in dosegle njeno odzivnost, smo oktobra nevladne organizacije vnovič strnile svoje vrste in ustanovile Koordinacijo nevladnih organizacij, odprto koordinacijsko telo, namenjeno obravnavi in reševanju vprašanj razvoja nevladnega sektorja. Njegovo prvo dejanje je bilo javno pismo predsedniku vlade, v katerem smo mu postavili tri kratka, a odločna vprašanja: kdo je odgovoren za sistemski razvoj in sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kakšna pooblastila ima in kakšen je njegov program za prihodnje leto ter katere sklepe je vlada sprejela glede memoranduma. Ker odgovora tudi konec decembra še vedno nismo prejeli, smo od predsednika vlade zahtevali delovno srečanje z eno samo točko dnevnega reda – ustanovitev vladnega urada za nevladne organizacije. Glede na dogajanja minulega leta, podobna predvsem igri mačke z mišjo, se je namreč nemogoče izogniti sklepu, da je šepavost dialoga med vlado in nevladnimi organizacijami zlasti posledica neorganiziranosti vlade in zato tudi njene nepripravljenosti na takšen dialog. Vlada je namreč po eni strani imenovala državnega sekretarja za nevladne organizacije, ki je brez formalnih pristojnosti za ukrepanje, po drugi pa vse pristojnosti glede sistemskega dialoga z nevladnimi organizacijami še vedno administrativno prihranila za Ministrstvo za javno upravo. In minulo leto, leto mrtvega teka, prepričljivo priča o nesprejemljivosti takšne ureditve! Goran Forbici, koordinator KOORDINACIJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ


integrator

Memorandum slovenskih nevladnih organizacij1 Slovenske nevladne organizacije aktualno krizo razumemo kot globalno in kot takšno, ki na novo določa obstoječe oblike proizvodnje in distribucije družbenega bogastva. Verjamemo, da je odgovor na krizo tudi okrepljeno zavedanje, da se mora hkrati z večanjem gospodarskega kapitala večati tudi socialni, saj njegova akumulacija poglablja družbene vezi in veča družbeno kohezijo. Nevladni sektor je nepogrešljiv akter ustvarjanja in ohranjanja socialnega kapitala ter hkrati tudi ključni dejavnik uresničevanja ustavnih pravic prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Njegovo delovanje je eden temeljnih pogojev uveljavljanja načel pluralnosti in demokracije kot tudi trajnostno naravnanega družbenega razvoja, povečanja družbene blaginje, dviganja kakovosti življenja in zagotavljanja socialne varnosti. Nevladne organizacije ta memorandum razumemo kot del kontinuiranega dialoga z vladno stranjo. Svojo vlogo in svoj pomen smo nevladne organizacije že večkrat opredelile, predvsem v Strategiji sistemskega razvoja nevladnih organizacij za obdobje 2003–2008 pa tudi v Osnutku Sporazuma o sodelovanju med nevladnimi organizacijami in Vlado Republike Slovenije za obdobje 2005–2008. Vlada pa je svojo vizijo sodelovanja z nevladnimi organizacijami opisala v Strategiji Vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. 1 Za nevladno organizacijo velja vsaka organizacija, ustanovljena kot društvo, zavod, ustanova ali v drugi pravnoorganizacijski obliki na podlagi zakona, če izpolnjuje določene značilnosti, in sicer: a.so njeni ustanovitelji domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo), b.ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja), c.je ustanovljena prostovoljno, sodelovanje v njej je prostovoljno in praviloma vključuje prostovoljno delo (prostovoljnost), d.njen ustanovitveni akt določa, da so nameni in cilji njenega delovanja nepridobitni (nepridobitnost), e.je svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje, ki so omejeni le z zahtevo, da so v skladu s pravnim redom (zakonitost), f.deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov, zlasti od državnih organov, političnih strank in gospodarskih subjektov (neodvisnost) in g.je njeno delovanje javno in odprto (javnost in odprtost). 2

Našteti ukrepi niso napisani po prioritetah ali pomembnosti.

Memorandum nastaja v času globalne krize, katere posledice je vse resneje moč čutiti tudi v Republiki Sloveniji. V njem želimo slovenske nevladne organizacije podati predloge ukrepov za njeno učinkovito premostitev, pri čemer namenjamo posebno pozornost tistim, pri katerih lahko izdatno sodelujemo tudi same. Prepričane smo namreč, da lahko nevladni sektor pomembno pripomore pri izvajanju številnih ključnih ukrepov, s katerimi bo mogoče krizo omiliti in nazadnje tudi premostiti, in sicer še zlasti pri:2 1. usposabljanju visoko učinkovite delovne sile, ki se zmore odzivati na nenehno spreminjajoče se delovno okolje, • saj izvajamo številne uspešne programe neformalnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja; • saj delujemo kot inkubator za usposabljanje kadrov, ki pridobljeno znanje pozneje pogosto prenašajo v zasebni in javni sektor; 2. racionalizaciji javne porabe, • saj imamo različna strokovna ter druga znanja in lahko ob prenosu izvajanja nekaterih storitev iz javne uprave na nevladne organizacije te opravimo fleksibilneje, učinkoviteje in bolj ekonomično, predvsem pa jih lahko približamo dejanskim potrebam državljanov; • saj lahko s sodelovanjem v strokovnih in nadzornih komisijah, ki odločajo o dodelitvi javnih sredstev na podlagi razpisov in javnih naročil, zagotavljamo transparentnejšo, predvsem pa učinkovitejšo porabo javnih sredstev; 3. zmanjševanju brezposelnosti, vzdrževanju aktivnosti in večji socialni vključenosti iskalcev zaposlitve, • saj ponujamo različne oblike zaposlitve (od kratkotrajne, premostitvene, do dolgoročne); • saj v primerjavi z evropskim povprečjem zaposlitveni potenciali tega sektorja še zdaleč niso izkoriščeni (v državah EU je v nevladnem sektorju v povprečju zaposlenih 8,1 % vseh zaposlenih, v Republiki Sloveniji pa je po podatkih za leto 2004, ki so se do danes kvečjemu minimalno spremenili, ta delež le 0,74 %); 4. oblikovanju in posredovanju idej med vlado in državljani, iskanju rešitev in zbiranju odzivov nanje, doseganju širokega družbenega konsenza glede potrebnih in sprejemljivih ukrepov za premagovanje krize in urejanje družbenih zadev nasploh, kar je tudi sicer v skladu z načeli odprte in vključujoče 'javne uprave', • saj redno in hitro obveščamo ljudi ter jim prek različnih dejavnosti, skozi katere argumentirano predstavljamo različne mogoče vidike, dajemo potrebna pooblastila; • saj smo v tesnem stiku z ljudmi, spremljamo in se odzivamo na aktualne razmere, hkrati pa prav zaradi tega oblikujemo tudi svoje lastne poglede, ki

integrator

9


10

integrator

vsebujejo inovativne in alternativne rešitve;

(AD zaposlovalna politika)

5. spodbujanju solidarnosti (družbene, medgeneracijske idr.), ki je ključnega pomena v okoliščinah, v katerih država zaradi neugodnih gospodarskih razmer ne zmore več v celoti zagotavljati potrebne socialne varnosti, • saj spodbujamo in izvajamo prostovoljno delo, ki med ljudmi krepi zavest o pomenu prevzemanja lastnega dela odgovornosti za reševanje aktualnih družbenih problemov, ne nazadnje pa posredno tudi veča vrednost slovenskega BDP-ja.

• sprejme ukrepe za ohranitev obstoječih zaposlitev in povečanje zaposlovanja v nevladnem sektorju; in sicer tako, da:

Ker pa se nevladne organizacije pri izvajanju omenjenih dejavnosti srečujemo s številnimi problemi, ki nam v veliki meri preprečujejo dosegati želene rezultate v celoti, državi - predvsem z namenom, da bi lahko še učinkoviteje pomagale pri obvladovanju krize in omilitvi njenih posledic – predlagamo, da:3 (AD vključevanje nevladnih organizacij)

1. v vseh razpisih upošteva realno ceno zaposlitve, enako primerljivi zaposlitvi v javnem sektorju; 2. razširi seznam upravičencev do subvencioniranega zaposlovanja tako na strani delodajalcev kot na strani brezposelnih in v obdobju do leta 2013 na leto predvidi subvencioniranje (70 % upravičenih stroškov) 1000 novih zaposlitev v nevladnih organizacijah; 3. zakonsko uredi status samostojnega neprofitnega delavca in pridobitev tega statusa in na tej podlagi Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007-2013 dopolni z ukrepom, da bo do leta 2013 na leto subvencionirala samozaposlitev 500 samostojnih neprofitnih delavcev;

• pospeši prenos državnih funkcij in pooblastil na nevladne organizacije na vseh tistih področjih in ravneh, na katerih so te lahko uspešnejše in učinkovitejše; • predpiše vključevanje javnosti v oblikovanje javnih politik in predpisov (v skladu z načeli iz Priročnika za načrtovanje, vodenje in vrednotenje procesov sodelovanja javnosti, MJU, 2008); • sprejme ukrepe za spodbujanje redne izmenjave izkušenj in dobrih praks med javnim sektorjem, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami (izvajanje t. i. job shadowinga ipd.); • vključi nevladne organizacije v Ekonomsko-socialni svet RS (ESS) po vzoru Evropskega ekonomskosocialnega odbora (EESO), vendar ob zadržanju slovenske dobre prakse - sodelovanja vlade pri delu ESS; • institucionalizira vključevanje predstavnikov javnosti v komisije, ki odločajo o dodelitvi javnih sredstev na podlagi razpisov in javnih naročil; • optimizira protokole in mehanizme obveščanja javnosti;

• sprejme ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva v skladu s smernicami programa LEED (Local Economic and Employment Development Programme) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in priporočili iz Poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o socialni ekonomiji v Evropski uniji;

(AD prostovoljstvo)

• Sklad naj deluje tudi kot 'vstopna razpisna točka' digitalna informacijska baza vseh razpisov, objav, obrazcev, namenjenih nevladnim organizacijam - in 'centralna razpisna služba', ministrstva pa naj ohranijo pristojnosti glede vsebin samih razpisov. Sklad naj se primarno financira iz naslova nerazporejenih sredstev oz. sredstev 'podvojitve' od dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb, dodatni viri pa so lahko tudi sredstva, pridobljena z loterijo, s turističnimi in z okoljskimi davki, davki na cigarete in alkohol, odstotkom kupnine od prodaje državnega premoženja ipd. Pri tem je pomembno, da se hkrati določi namenska sredstva za projekte in programe, namenjene promociji instrumenta namenitve dela dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb za

• sprejme ukrepe za spodbujanje prostovoljskega dela in predstavitve tega dela: • naj bo prostovoljsko delo v razpisih ovrednoteno kot lastni vložek prijavitelja, • omogoči izplačevanje neobdavčenih nadomestil prostovoljcem - kot pavšal za stroške, nastale ob izvajanju prostovoljskega dela; • omogoči zagotavljanje pravic iz socialnega zavarovanja za prostovoljce (ukrepi naj se uveljavijo skozi sprejem Zakona o prostovoljstvu in v obliki, kakršno so predlagale nevladne organizacije v svojem predlogu Zakona o prostovoljstvu); 3 Našteti predlogi niso našteti po prioritetah ali pomembnosti.

integrator

(AD financiranje in davki) • ustanovi Sklad za razvoj nevladnih organizacij, katerega poglavitni namen naj bo spodbujanje razvoja nevladnega sektorja v RS, zagotavlja pa naj tudi dopolnilna sredstva za sofinanciranje EU-projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije (evropski denar namreč ostaja neizkoriščen, saj NVO nimajo lastnih sredstev za sofinanciranje projektov, EU pa pričakuje sofinanciranje v višini od 15 do 40 % vrednosti posameznega projekta). Sklad naj finančno podpira programe, ki spodbujajo trajnost nevladnega sektorja, medsektorsko sodelovanje in prostovoljstvo.


integrator

donacije.

jekte organizacij civilne družbe, ki so namenjeni odpravljanju ali blaženju krize. Za podarjeni znesek naj se zavezancem v celoti zniža davčna obveznost (tudi v primeru preseganja 1 %, predvidenega v zgornjih točkah).

Glede prioritetnih področij financiranja je Sklad za razvoj nevladnih organizacij vezan na mnenje Sveta Vlade RS za razvoj nevladnih organizacij.4 • spremeni predpise na področju davčne zakonodaje, da bi tako ustvarila spodbudnejše okolje za delovanje nevladnih organizacij. Spremembe naj se nanašajo na predpise, ki urejajo: 1. davek od dohodka pravnih oseb – uvedba instrumenta namenitve 1-% davka od dohodka pravnih oseb za donacije (po zgledu Zakona o dohodnini); država naj hkrati nameni sredstva v Sklad za razvoj nevladnih organizacij po načelu kombinacije sistemov »podvojitve« in »razlike«: če je doniranih sredstev manj kot polovica od 1 %, država donira manjkajoči del (sistem »razlika do 1 %«) v Sklad za razvoj nevladnih organizacij, če pa je doniranih sredstev več kot 50 %, država v Sklad donira v enakem znesku kot državljani upravičencem (sistem »podvojitve«); 2. opredelitev pridobitne in nepridobitne dejavnosti - Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti se spremeni tako, da se upošteva opredelitev za javnost koristne dejavnosti nevladnih organizacij in se namenska sredstva za izvajanje te dejavnosti izvzamejo iz kroga pridobitnih dejavnosti; ob spremembi se tudi natančno pregleda posledice pravilnika na delovanje nevladnih organizacij (plačilo DDV ipd.) in najde ustrezne rešitve; 3. dohodnino – Zakon o dohodnini se dopolni tako, da se delež dohodnine, ki jo lahko rezidenti namenijo za donacije, zviša na 1%, in tako, da država nameni sredstva v Sklad za razvoj nevladnih organizacij po načelu kombinacije sistemov »podvojitve« in »razlike«: če je doniranih sredstev manj kot polovica od 1 %, država v Sklad donira manjkajoči del (sistem »razlika do 1 %«), če pa je doniranih sredstev več kot 50 %, pa država v Sklad donira v enakem znesku kot državljani upravičencem (sistem »podvojitve«); 4. davek na nepremičnine; davek na darila in dediščine; prispevke od plač; carine - država v sodelovanju z nevladnim sektorjem preuči možnost uvedbe različnih ugodnosti oziroma bonitet za dodatno spodbujanje delovanja za javnost koristnih nevladnih organizacij; 5. DDV - oprostitev plačila DDV za promet blaga in storitev, ki ga opravijo za javnost koristne nevladne organizacije, in sicer na način, da se jim vrne plačani vstopni DDV; 6. namenitev dela dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb za »programe za odpravljanje ali blaženje krize«. Po vzoru nekaterih tujih praks (npr. ZDA) bi kazalo v času krize uvesti možnost začasnega sistema, po katerem lahko davčni zavezanci namenijo del dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb za javno koristne programe in pro-

• po vzoru dobrih tujih praks podpre začeta prizadevanja nevladnih organizacij pri dogovarjanju z bankami in zavarovalnicami za oblikovanje produktov, ki bi pod posebnimi pogoji ponujali nevladnim organizacijam pridobitev finančnih sredstev za oblikovanje in izvajanje za javnost koristnih programov. Takšen primer so lahko npr. namenski mikro in drugi krediti za določene dejavnosti, zlasti tudi v delu, ko so te povezane s poznejšo samoodplačno dejavnostjo nevladnih organizacij (npr. socialno podjetništvo). Enako velja tudi glede presojanja poslovne bonitete in garancij za tako najeta namenska posojila; • z uvedbo davčnih olajšav za tovrstna partnerstva spodbuja sodelovanje med gospodarstvom in nevladnim sektorjem; • sprejme ukrepe za poenostavitev črpanja EU-sredstev, uvede učinkovito tehnično pomoč za izpolnitev razpisne dokumentacije in pravilno poročanje ter zagotovi dopolnilna sredstva za sofinanciranje projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije; • upošteva DDV kot upravičeni strošek pri črpanju sredstev iz Evropskega socialnega sklada; • poveča delež programskega financiranja nevladnih organizacij, dinamiko nakazovanja dodeljenih sredstev pa prilagodi tako, da se njihov 30-% delež upravičencem nakaže ob sklenitvi pogodbe; • uvede posebne davčne olajšave za tiste dejavnosti nevladnih organizacij, ki so koristne za celotno javnost; (AD zakonodajni okvir) • skupaj z nevladnimi organizacijami uskladi opredelitev nevladne organizacije in uporabo le-te poenoti v predpisih; • skupaj z nevladnimi organizacijami prepozna pomanjkljivosti statusne (Zakon o društvih, Zakon o ustanovah, Zakon o zavodih) in področne zakonodaje ter jih odpravi; • enotno za vse nevladne organizacije opredeli delovanje v javnem interesu/v javno korist in njegova področja4, zato da bi odpravila razlike med različnimi statusnimi oblikami in področji delovanja, predstavila javne koristi, zagotovila pravne, finančne in druge podporne ukrepe za povečanje možnosti za opravljanje delovanja v korist javnosti, zagotavljanje podpornega okolja za takšno delovanje s priznavanjem pravic, ugodnosti in olajšav ter ureditev mehanizmov za zagotavljanje učinkovitega, za javnost koristnega delovanja; 4

Glej spodaj – AD presečni ukrepi.

integrator

11


12

integrator

(AD presečni ukrepi) • ustanovi Svet Vlade RS za razvoj nevladnih organizacij z nalogami: analiza javnih politik, ki se nanašajo na razvoj nevladnega sektorja v RS, svetovanje Vladi RS glede predpisov in politik, ki vplivajo na razvoj NVO-jev; določanje prednostnih področij za financiranja iz Sklada za razvoj NVO-jev. Svet naj bo sestavljen iz predstavnikov vlade, nevladnih organizacij in strokovnjakov za področje civilne družbe; • ustanovi Urad Vlade RS za nevladne organizacije, ki naj opravlja strokovne naloge z delovnega področja Vlade RS v zvezi z ustvarjanjem možnosti za sodelovanje z nevladnimi organizacijami v RS. Urad naj med drugim: 1. usmerja, podpira, informira, promovira, vrednoti, svetuje vladi, državnim organom in nevladnim organizacijam o zadevah, ki se nanašajo na nevladne organizacije; 2. sodeluje pri pripravi, izvajanju in vrednotenju politik, predpisov in ukrepov, ki urejajo oz. vplivajo na delovanje nevladnih organizacij, in skrbi za izvajanje načela vključevanja nevladnih organizacij; 3. prevzame odgovornost za zagotavljanje primernega pravnega in finančnega okolja za razvoj nevladnih organizacij; 4. sodeluje pri določanju in utrjevanju standardov ter meril vključevanja zainteresirane javnosti v postopke sprejemanja zakonov in drugih predpisov ter aktov državnih organov, s katerimi se oblikujejo javne politike v RS; 5. skrbi za izobraževanje zaposlenih v državni upravi in lokalni samoupravi z namenom realizacije partnerskega sodelovanja z nevladnim sektorjem; 6. koordinira delo vladnih resorjev glede izvajanja in krepitve sodelovanja z nevladnim sektorjem v RS. 7. Pri opravljanju svojih nalog naj se Urad ravna po mnenju Sveta za razvoj nevladnih organizacij, ki ga lahko Svet poda na lastno pobudo. Nevladne organizacije pričakujemo, da bo Vlada RS na predloge, podane v tem memorandumu, odgovorila v tridesetih dneh.

Ljubljana, 2. 2. 2009

integrator

Nevladne organizacije se predstavijo V sredo, 23. 9. 2009, je v ljubljanskem mestnem jedru potekal Sejem nevladnih organizacij LUPA. Kar nekaj mimoidočih je spraševalo: »Kaj točno vi počnete?« Na stojnicah pa se je pogosto slišalo: »Kaj res vse to delate vi?« To sta dve vprašanji, ki bi morali biti nam, t. i. nevladnikom, za motivacijo. Zakaj?

Marsikdo, ki ni del nevladnega sektorja ali ni z njim na neki način povezan, se ne zaveda, kaj vse v nevladnih organizacijah opravimo v javno dobro. Veliko je takih, ki se ne zavedajo, koliko družbeno koristnih storitev opravimo predstavniki društev, predvsem pa se tudi sami pogosto ne zavedamo, da moramo širšo javnost obveščati o svojih dejavnostih, saj le-ta o njih premalo ve. Javnost mora (iz)vedeti, da nevladne organizacije skrbimo za čistejše okolje, čistejše reke in čistejša jezera, pomagamo bolnim in ostarelim, organiziramo marsikatero šolsko tekmovanje iz znanja, letovanja in zimovanja za mlade, skrbimo za varno pot v gore, za varnost naših otrok na poti v šolo v prvih septembrskih dneh in še in še.


integrator

Prav tako pa je treba širšo javnost ozavestiti, da sta prostovoljstvo in prostovoljno delo temelja, na katerih sloni nevladni sektor, saj naj bi po zadnjih uradnih podatkih glede na celotno delovno prebivalstvo v Sloveniji odstotek zaposlenih v nevladnih organizacijah znašal le približno 0,74 % – vsi preostali predstavniki nevladnega sektorja pa s(m)o prostovoljci, ki svoj prosti čas namenjamo v dobrobit naše družbe. In prav promociji nevladnega sektorja in delovanju nevladnih organizacij oziroma društev je bil namenjen Sejem nevladnih organizacij LUPA, ki ga je letos že osmo leto organiziral Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), pri tem pa smo se mu letos med drugimi pridružili tudi v ZDOS-u.

Utrinki s sejma; foto: ZDOS, arhiv

Dogodek, na katerem se je širši javnosti predstavilo več kot 100 nevladnih organizacij, je bil uspešen, a še vedno ne dovolj. Če samo pomislimo na številko 22.000, okoli katere se vrti število vseh društev v Sloveniji, se je na sejmu predstavila le peščica. A prireditev, ki je namenjena obveščanju širše javnosti o delovanju nevladnega sektorja, ki nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku, bi morali predstavniki tega sektorja imeti za zelo pomemben dogodek. Obveščanje širše javnosti o našem delovanju in namenu je namreč izredno pomembna naloga, pomembna prav toliko, kot so pomembne naše poglavitne dejavnosti. Širša javnost se namreč pogosto ne zaveda, da je njen vsakdan prepleten z marsikatero dejavnostjo ali storitvijo, za katero smo ‘krivi’ prav mi – nevladniki. A to moramo spremeniti. In prireditve, kakršna je bila ta, so prava priložnost, da predstavimo svoje organizacije, povemo ljudem, da smo tukaj, kaj počnemo in kaj jim ponujamo. Zato je takšne priložnosti treba dodobra izkoristiti. Le s skupnimi močmi bomo namreč pokazali, kaj zmoremo in kolikšen delež družbeno koristnih storitev dejansko opravimo.

integrator

13


14

integrator

Prostovoljstvo Verjetno le malo reči v tolikšni meri povezuje nevladne organizacije kot prostovoljstvo, saj bi le težko našli organizacijo, v kateri njeni člani ali zunanji sodelavci ne opravljajo prostovoljnega dela. Le-to velja za pomembno vrednoto in združuje ljudi, ki brez materialne koristi in brezplačno delujejo v korist sočloveka, skupine ali širše skupnosti. V dvanajstih organizacijah, povezanih v Zvezo društvenih organizacij Slovenije, je prostovoljstvo še posebej živo. V vseh organizacijah delujejo številni prostovoljci in prostovoljke, ki opravljajo veliko prostovoljnega dela in to na številnih področjih, med katerimi so: skrb za otroke in starejše, varstvo okolja, prometna varnost, zaščita in reševanje, izobraževanje in usposabljanje, kultura, zdravje in šport, turizem in še kaj. Če ima prostovoljstvo v nevladnih organizacijah v Sloveniji tako velik pomen in pomembno vlogo v njihovem delovanju, pa moramo na drugi strani žal ugotoviti, da kot področje še zdaleč ni zadovoljivo urejeno. Ni ustrezne zakonodaje, ni sistematičnega zbiranja informacij o tem, koliko prostovoljnega dela se dejansko opravi in kolikšna je vrednost le-tega, prav tako pa tega dela država ne priznava v zadostni meri, ne upošteva ga dovolj kot prispevek h kakovosti življenja in k blaginji države, niti opravljenega prostovoljnega dela ne šteje kot lastni prispevek organizacije ob prijavah na javne razpise. V zadnjem času se po Sloveniji vrstijo številna prizadevanja za ureditev tega področja, vendar tudi tokrat večinoma le na nevladni strani. Pripravljen je predlog zakona o prostovoljstvu, vzpostavila se je mreža prostovoljskih organizacij, vse močneje so izražene pobude in zahteve za sistematično spremljanje in vrednotenje prostovoljnega dela, ki je v korist širše javnosti, itd. Vsekakor velja poudariti tudi pomembno vlogo predsednika države dr. Danila Türka ki je že velikokrat poudaril, da podpira delovanje nevladnih organizacij in prostovoljstvo, vlado in njene službe pa redno poziva k ustreznemu urejanju tega področja. Le upati je, da bo vlada vendarle v večji meri začela slediti tem pozivom in dodala tudi svoj prispevek k dokončni ustrezni ureditvi prostovoljstva v Sloveniji. Morebiti pa bo k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je Evropska unija leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva.

integrator

Leto 2011 bo evropsko leto prostovoljstva Evropski parlament je na predlog Evropske komisije leto 2011 razglasil za evropsko leto prostovoljstva (www.eyv2011.eu). V Bruslju pričakujejo, da bodo z evropskim letom prostovoljstva okrepili to dejavnost in v javnosti povečali ozaveščenost o dodani vrednosti tega početja. Prostovoljstvo je bistveni izraz državljanske participacije in demokracije ter instrument za uresničevanje evropskih vrednot, kot sta solidarnost in nediskriminacija. Komisija že nekaj časa preučuje večjo vlogo, ki bi jo Evropa lahko imela na področju prostovoljstva. Evropska prostovoljna služba je bila ustanovljena leta 1996. Od leta 2002 je prostovoljstvo ključni vidik mladinske politike in eden izmed dogovorjenih skupnih ciljev odprte metode koordinacije zanjo. Prostovoljstvo je tudi ključni del več programov EU, ki spodbujajo predvsem mobilnost prostovoljcev – takšni so program Mladi v akciji, zlasti prek Evropske prostovoljne službe, ter program Vseživljenjskega učenja in program Evropa za državljane. Države članice, regionalne in lokalne skupnosti v EU naj bi ob pomoči leta 2011 kot leta prostovoljstva vzpostavile ali poenostavile pogoje oziroma okolje za prostovoljstvo, okrepile organizacije, v sklopu katerih delujejo prostovoljci, izboljšale kakovost prostovoljstva, priznavale in nagrajevale prostovoljce in povečale ozaveščenost javnosti o pomenu prostovoljstva.   Kot menijo v Bruslju, ima prostovoljstvo velike, a do zdaj še ne dovolj izkoriščene zmogljivosti za socialni in gospodarski razvoj Evrope.   Evropska komisija poudarja, da je prostovoljstvo aktiven izraz participacije v civilni družbi, ki krepi skupne evropske vrednote, kot je solidarnost, in socialno kohezijo. Prostovoljstvo je tudi pomembna priložnost za učenje in nabiranje izkušenj, ljudje pa si na ta način povečajo možnosti za zaposlitev, kar je v času gospodarske krize še posebej pomembno. Na predlog Evropske komisije bo za evropsko leto prostovoljstva namenjenih šest milijonov evrov, za pripravljalne dejavnosti, ki se bodo začele že letos, pa bosta na voljo dva milijona evrov.


integrator

postorijo v dobro naše družbe, hkrati pa so izpostavile svoje zmogljivosti in zmožnosti za družbeni razvoj in premagovanje krize.

V EU se s prostovoljstvom ukvarja na milijone ljudi vseh starosti, ki veliko naredijo za družbo s tem, da del prostega časa namenijo organizacijam civilne družbe, mladinskim klubom, bolnišnicam, šolam in drugim organizacijam.

Po zbranih podatkih in ocenah samo enajst nevladnih organizacij, ki so se predstavile na omenjenem dogodku*, v enem letu opravi za več kot 25 milijonov ur prostovoljnega dela v korist širše javnosti, vrednost katerega ob upoštevanju najnižjih urnih postavk presega 250 milijonov evrov. Ob tem je treba poudariti, da je prepoznavanje pomena in vrednosti kapitala, ki ga predstavlja prostovoljstvo, na strani države, institucij in kapitalskega sektorja podlaga za njihovo podporo prostovoljstvu, o čemer je na dogodku spregovorila dr. Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije. Tesno sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja namreč poraja sinergične učinke, ki presegajo seštevek enega in drugega delovanja. Prav tako pa je prostovoljno delo v nevladnih organizacijah velikanski prispevek h kakovosti življenja in k blaginji države, zaradi česar ga je treba še bolj poudarjati in sistematično spremljati. Na to je opozoril Mirko Vaupotič iz ZDOS-a, ki je predsedoval dogodku in ob koncu predstavil tri pobude:

Predlagani so štirje cilji: vzpostavljanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v EU, okrepitev pristojnosti prostovoljskih organizacij in izboljšanje kakovosti prostovoljnega dela, nagrajevanje in priznavanje prostovoljnih dejavnosti ter krepitev ozaveščenosti o koristih in pomembnosti prostovoljstva. Vlada RS ustanavlja odbor, ki bo v Sloveniji usklajeval delo v sklopu evropskega leta prostovoljstva, v njem pa naj bi sodelovalo tudi sedem predstavnikov nevladnih organizacij.

Predstavitev prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah in podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem

• Vlada naj zagotovi statistično spremljanje in vrednotenje prostovoljnega dela, ki ga nevladne organizacije opravljajo v korist širše javnosti. • Opravljeno prostovoljno delo naj se šteje kot prispevek k bruto družbenemu prihodku ter tudi k razvoju in blaginji države. • Vrednost opravljenega prostovoljnega dela naj se šteje kot lastni delež organizacij ob prijavah na javne razpise, pri katerih je zahtevan tudi lastni delež.

V petek, 4. 12. 2009, smo v Zvezi društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva v prostorih Državnega sveta RS organizirali predstavitev prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah. Kljub dolgoletni navzočnosti prostovoljstva v naši družbi njegov pomen ni poznan v vsej svoji širini, kar je brez dvoma treba spremeniti. Večina ljudi prostovoljstvo povezuje s humanitarnimi organizacijami, redki pa se zavedajo, da veliko nevladnih organizacij opravi še marsikatero drugo vrsto prostovoljnega dela, ki je številni s tem delom niti ne povezujejo; v prvih septembrskih dneh prostovoljci spremljajo naše prvošolčke čez cesto, prostovoljci skrbijo za kakovost naših voda, med drugim tudi rešujejo naše hiše, kadar zagori, in še bi lahko naštevali. Zato ker se obsega družbeno koristnih storitev, ki jih opravijo prostovoljci v nevladnem sektorju, le redko zares zavedamo, smo v ZDOS-u v sodelovanju s Slovensko filantropijo in z Državnim svetom RS pripravili dogodek, na katerem so članice ZDOS-a predstavnikom Državnega zbora in Državnega sveta, javne uprave in ministrstev, županom ter medijem predstavile, kaj vse njihove članice in njihovi člani prostovoljno

Jožef Školč, foto: arhiv DS *

Predstavile so se naslednje članice ZDOS-a: Avto-moto zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije in Zveza kulturnih društev Slovenije.

integrator

15


16

integrator

V imenu predsednika Vlade RS Boruta Pahorja, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, je zbrane pozdravil in nagovoril tudi Jožef Školč, državni sekretar za nevladne organizacije. Poudaril je pomen nevladnih organizacij in še posebej prostovoljnega dela ter izpostavil potrebo po priznavanju in upoštevanju tega dela ter vzpostavljanju bolj ugodnih pogojev s strani države in pristojnih institucij. Podprl je tudi pobudo po sistematičnem spremljanju in vrednotenju prostovoljnega dela ter vključevanju prostovoljnega dela v bruto družbeni proizvod. Po vsebinskem dogodku je sledila svečana podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2009. Letos je plaketo prejelo 14 najbolj zaslužnih prostovoljk in prostovoljcev z različnih področij. Prejemnike priznanj in preostale udeležence sta nagovorila predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič in podpredsednik ZDOS Rado Stojanovič. Fotografijo in seznam prejemnikov plakete za leto 2009 si oglejte na zadnji strani časopisa. Plakete najzaslužnejšim društvenim delavcem – prostovoljcem z različnih področij delovanja že tradicionalno podeljuje predsednik Državnega sveta RS na pobudo ZDOS in Državnega sveta RS ob Mednarodnem dnevu prostovoljstva.

Prostovoljno delo v nevladnih organizacijah danes Duh prostovoljstva, medčloveške in solidarnostne pomoči, je lasten človeškemu rodu in mu omogoča preživetje in razvoj. Predstavlja vzajemno pomoč, zagotavljanje varnosti skupine, skupnosti in zagotavljanje osebne varnosti. Civilna družba prevzema vlogo socialnega agensa in korektorja družbenih disfunkcij, izvirajočih iz delovanja države ali kapitala. Nevladne organizacije so temeljne tvorbe civilne družbe. Njihovo delovanje je neločljivo povezano s prostovoljstvom. Prostovoljno delo v nevladnih organizacijah pomeni dvoje: Prizadevanja prostovoljcev, ki delajo za uresničenje poslanstva in programov svoje organizacije, so oblika dela, ki jo poznamo že stoletja. Društva, zveze, ki se pred dvema desetletjema pri nas še niso imenovale »nevladne«, so uresničevale svoja poslanstva, opravljale delo “na etični pogon«, kot smo to nekoč imenovali. Izraz “društveno prostovoljstvo” v veliki meri prekriva to zvrst prostovoljstva. Nekatere nevladne organizacije pa prevzemajo nalogo “dobaviteljev” prostovoljcev za druge organizacije, zavode, institucije, za občasne akcije. Novačijo prostovoljce, jih izobražujejo, organizirajo njihovo delovanje

integrator

v koristi ljudi v stiski ali v korist in za blaginjo širše skupnosti, pri čemer prostovoljci ne delujejo v sklopu teh NVO-jev, pač pa v drugih formacijah – zavodih, institucijah, na primer šolah, bolnišnicah, drugih nevladnih organizacijah, recimo športnih. V Evropi imajo takšno vlogo »prostovoljski centri«. Verjetno je v našem prostoru najbližja temu tipu NVO-ja Slovenska filantropija. Vprašanje, zakaj v Sloveniji nismo želeli ali nismo potrebovali ali nismo uspeli ustvariti prostovoljskega centra, podobnega onim v drugih evropskih državah, je lahko zanimiva tema razprave glede razmišljanja o povezavi med prostovoljstvom in nevladnimi organizacijami. Seveda obe vlogi NVO-jev pri razvijanju in vzdrževanju prostovoljstva nista nepropustno ločeni. Funkcije se stikajo, prekrivajo in prepletajo. V vseh NVO-jih se zavedamo, da je polje organiziranega prostovoljstva široko in da pokrivamo le del tega prostora. Prostovoljstvo je dejavnost civilne družbe, ki prodira tudi v institucionalne sisteme. Veliko prostovoljcev deluje v sklopu zavodov in institucij, ki same zberejo prostovoljce, organizirajo njihovo delo, mentorstvo in jih usposabljajo. Zelo veliko prostovoljcev deluje v sklopu verskih organizacij. V zahodnem svetu je vse več podjetij, ki organizirajo prostovoljno delo svojih uslužbencev in delavcev. In ne na zadnje, poleg organiziranega prostovoljnega dela je, hvala bogu, še veliko več spontanega prostovoljstva – pomoči človeka človeku kar tako, brez organizacijskih okvirjev in pravil. Prav tako ne vemo, koliko ljudi to morje dobrodelnosti in solidarnosti doseže, kolikim pomaga. Rečemo lahko le to, da je v današnjem času vse več pomoči potrebnih. Ne vemo, kakšen je vpliv socialnih tokov, denimo večanja revščine, na prostovoljno delo. Nevladne organizacije imajo veliko možnosti, da se skozi prostovoljsko delovanje na različne načine odzovejo na neugodne socialne okoliščine in krizne situacije. Pri tem niso omejene le na aktiviranje ljudi za pomoč trpečemu in prikrajšanemu. Njihovo prostovoljsko delovanje vključuje tudi socialni aktivizem – opozarjanje, zagovorništvo, protestiranje, pritiske na odločevalce. Številni prostovoljci vidijo svojo vlogo v takšni širši družbeni dejavnosti, drugi se bodo našli v vlogi pomočnikov. Besednjak, ki ga uporabljamo za pomoč drugim, se širi in nadgrajuje. Govorili smo o dobrodelnosti, karitativnosti, altruizmu, solidarnosti, danes smo obogatili besednjak z novimi označevalci, kot so skupnostno delo, državljanska participacija, prevzemanje odgovornosti za sočloveka in za lastno skupnost; aktiviranje človeških virov, razvoj socialnega kapitala, socialni aktivizem.


integrator

Prostovoljstvo ne pojmujemo več zgolj kot zadevo srca, pač pa tudi kot državljansko ozaveščenost in ekonomsko kategorijo. To zadnje zato, ker ima prostovoljstvo tudi ekonomsko merljive učinke. Na voljo so že številni načini izračunavanja finančne vrednosti prostovoljnega dela. Obstajajo pomembni ne karitativni motivi prostovoljstva – želja po socialni akciji, ki vodi k socialnim spremembam. Prostovoljski aktivizem je pravzaprav politična dejavnost, ki jo ljudje izvajajo zunaj političnih strank. V tem smislu je prostovoljstvo možnost za uresničevanje civilnih pobud širšega družbenega značaja v manj zavezujočih in omejujočih okvirjih, kot bi to bilo v sklopu neke stranke. Neredko je mogoče zaznati antagonizem med prostovoljskim socialnim aktivizmom in prostovoljnim delom, namenjenim pomoči posamezniku. Prvo očita drugemu, da le blaži disfunkcije države, tržnega gospodarstva in institucij in s tem odvezuje tiste, ki so odgovorni zanje (država, kapital, institucije ...), obveznosti, da spremenijo svoje ravnanje in uslišijo potrebe ljudi v stiski. Tisti, ki delujejo karitativno, odgovarjajo, da oni blažijo stisko konkretnih ljudi tukaj in zdaj. Med enimi in drugimi skupinami se pogosto pojavljajo napetosti in škodljivo pomanjkanje spoštovanja. Če sem zares v hudi stiski – bolna, brez pomoči sočloveka, nesrečna, brez osebe, s katero bi se lahko pogovorila, če potrebujem osebno pomoč – me manj ali pa sploh ne zanimajo socialnopolitična prizadevanja prostovoljskih skupin. V širših socialnih razsežnostih in na drugih ravneh pa je prostovoljski socialni aktivizem agens civilne družbe za izboljšanje okoliščin življenja prikrajšanih. V stvarnosti delovanja prostovoljskih organizacij največkrat obstaja povezava med prostovoljstvom, namenjenim posameznikom ali skupini, in socialnim aktivizmom, ki opozarja na potrebe skupine ali izvaja bolj ali manj militantne družbene akcije. Različne nevladne organizacije, ki razvijajo prostovoljstvo, in različne skupine prostovoljcev bodo imele pri svojem delovanju različne poudarke in usmeritve. Danes si razpravo o prostovoljstvu le težko predstavljamo brez vsebinskega dodatka, za katerega uporabljamo naziv »socialni kapital«. Socialni kapital je proizvod socialnega tkiva skupnosti, izhaja iz kakovosti odnosov, sinergij, ki razvijajo človeške potenciale. Je nevidno lepilo, podlaga, ki fermentira socialne energije in procese in aktivira potenciale skupnosti. Izhaja iz vezi in kohezivnih sil med člani družine, člani skupine ali skupnosti ali člani različnih skupnosti. Prostovoljstvo je eden izmed pomembnih stebrov socialnega kapitala. Prostovoljno delo prinaša pomembne koristi posamezniku in skupnosti, je socialno tkivo, iz katerega raste občutek vzajemnega zaupanja in povezanosti znotraj manjših in večjih skupin. Prostovoljno delo je ogromen rezervoar človeških energij, znanj in veščin za pomoč

posamezniku, za neposredno pomoč skupinam v stiski pa tudi za pomoč vladam, da na sistemski ravni rešujejo socialne, ekonomske, okoljske in druge probleme, Ko govorimo o prostovoljstvu kot o ekonomski kategoriji, mislimo na to, da bi morala delo, ki ga prostovoljci opravijo s svojo skrbjo za prikrajšane, plačevati država ali zasebni kapital. Prostovoljstvo zapolnjuje vrzeli na področjih izobraževanja, pravne pomoči, zdravstvenega varstva, socialne zaščite in blaginje itd., ki jih državne tvorbe in državni viri ne pokrivajo, in s tem zmanjšuje obremenitve državnega proračuna. V evropskih dokumentih je posebna pozornost namenjena prispevkom prostovoljstva k socialni integraciji, zmanjševanju posledic revščine in povečevanju zaposlovanja. Prostovoljstvo krepi vplivnost ljudi iz skupin z majhno socialno močjo, iz marginalnih ali ogroženih skupin. Omogoča na primer starim »aktivno« staranje, omogoča mladim, da še pred polnoletnostjo delujejo kot aktivni državljani za blagor skupnosti. V perspektivi širše družbene koristnosti prostovoljstvo pomaga pri razvijanju kohezivnosti v skupnostih, razvija norme solidarnosti in vzajemnosti, ki so bistvene za stabilnost in dobrobit skupnosti. Na območjih, kjer prevladuje revščina, v skupinah, ki so obrobne in izolirane, je obstoj prostovoljskih dejavnosti pomembna podporna in varnostna mreža. Pravijo, da prostovoljstvo pokriva potrebe, ki jih država ne pokriva več, ker zaradi ekonomskih kriz, vojn ali drugih kriz krči vire, ki zagotavljajo kakovost življenja ljudi; to se je zgodilo v postsocialističnih državah pa tudi v kapitalističnih državah, ki so slovele kot socialne države. Hkrati pa pokriva tudi potrebe, ki jih država še ne pokriva zaradi ekonomskih razlogov, neustrezne politične in razvojne usmerjenosti, ali ker še nima izdelanih strategij in modelov za pokrivanje novih potreb; ob zadnjem velja izpostaviti dejstvo, da so nevladne organizacije veliko hitrejše in bolj prožne pri odzivanju na nove potrebe, ker delujejo, vsaj na začetku, na mikro ravni in ne na vsedržavni ravni in ker je inovacijo veliko laže spraviti v življenje v sklopu NVO kot pa v okviru kolosalnega, previdnega in večinoma rigidnega državnega sistema. Zato pravijo, da so NVO-ji valilnica novih strategij in modelov. Prostovoljstvo je eden izmed dejavnikov sprememb, to pa je v sodobni, hitro spreminjajoči se družbi zelo pomembno. Hitrost in prožnost odzivanja nevladnega sektorja in prostovoljstva na nove okoliščine in potrebe omogočata razvijanje in izvajanje inovativnih prijemov. Vse opisane funkcije prostovoljstva zahtevajo organizacijo in legitimiteto. Oboje pa lahko prostovoljskemu delovanju zagotovijo prav nevladne organizacije.

integrator

17


18

integrator

V perspektivi širše družbene koristnosti ima posebno mesto prostovoljno delo otrok in mladih kot oblika vzgoje mladih za odgovorno državljansko vlogo. Gre za proces socialnega učenja, povezanega z akcijo po načelu »učenje skozi delovanje«. Mladi, ki delujejo kot prostovoljci, se skozi opažanja, izkušnje in refleksijo ozaveščajo o socialnih dogajanjih in potrebah v svojih okoljih, prepoznavajo možnosti, kje in kako lahko državljani pripomorejo k pozitivnim spremembam v korist posameznikom v stiski, prikrajšanim skupinam in skupnosti. Nadvse pomembno za mlade je tudi učenje strategij socialne akcije, bodisi se ta dogaja v diadi pomoči potrebna oseba – pomočnik ali v sklopu širših socialnih akcij, kot so ozaveščanje, lobiranje, zagovorništvo itd. Vključevanje prostovoljnega dela mladih v proces vzgoje za participativno in odgovorno državljansko vzgojo je danes poudarjeno v usmeritvah in ciljih Evropske unije.

no delitev dela na skupnih področjih. To je še posebej pogosto takrat, ko je državnega denarja malo in si je treba »priboriti svoj prostor pod soncem«. Pogost ugovor prostovoljstvu je, da zmanjšuje pritiske na državo glede izpolnjevanja njenih obveznosti, da podpira neoliberalizem, ob ugotovitvi, da vlade vse preveč rade prepuščajo dejavnosti in odgovornost neprofitnemu sektorju; prostovoljski sektor vse prehitro vstopi v prostor, katerega potrebe bi morala pokrivati država ali celo kapital. Sindikati, v nekaterih okoliščinah, nasprotujejo prostovoljstvu, saj v njem vidijo grožnjo za zapiranje delovnih mest.

»Proizvode« prostovoljstva lahko razvrstimo tudi takole:

Pozornosti vredna je kritična presoja, da je prostovoljstvo dokaj poljubna, ljubiteljska in naključna dejavnost, odvisna od dobre volje, interesov, usmerjenosti pobudnikov, organizatorjev in izvajalcev.

• fizični kapital: konkretni produkti, ki jih dobi prejemnik pomoči ali skupnost (na primer število posajenih dreves ali število hiš, ki so jih pred požarom rešili prostovoljci);

Večkrat je mogoče slišati, da so NVO-ji in prostovoljske dejavnosti manj pregledne in transparentne od državnih, manjša je možnost socialne kontrole, manj vemo o njihovih učinkih.

• človeški kapital: pridobitev znanj, veščin, osebnostni razvoj, telesno zdravje, mentalno zdravje;

Za sklep: Prepoznavanje pomena in vrednosti kapitala, ki ga pomenijo NVO-ji in prostovoljstvo na ravni države, v institucijah in kapitalskem sektorju je podlaga za podporo le-teh prostovoljstvu. Tesno sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja poraja sinergične učinke, ki presegajo seštevek enega in drugega delovanja. Pričakovati je, da se bo temu partnerstvu, v skladu s socialno odgovornostjo, pridružil tudi profitni sektor. Znotraj širokega prostora prostovoljstva sta prav tako potrebna sodelovanje in sinergija. Zagotavljanje transparentnosti delovanja nevladnih organizacij na področju prostovoljstva in kritični pogled na prostovoljski sektor sta varovalki etične in socialno odgovorne kakovosti dela in posledično podpore iz vrst državljanov, skupnosti, države in drugih mogočih podpornikov in partnerjev.

• ekonomski kapital: specifični finančni in ekonomski učinki, ki izhajajo iz prostovoljstva (na primer število ur, ki jih opravijo prostovoljci v bolnišnici ali v šoli in njihova vrednost v denarju); • socialni kapital: okrepitev kohezivnosti v skupnosti skozi vzpostavljanje odnosov, mrež in zaupnih vezi med ljudmi, povečanje socialnega sodelovanja, prispevek k solidarnosti in stabilnosti; ta kapital je najteže izmeriti; • kulturni kapital: razvoj skupne kulturne, etnične ali religiozne identitete, povezovanje v skupine z enako identiteto, izvajanje kulturnih dejavnosti. Obstojajo tudi specifične težave in razmisleka vredni kritični pogledi na nevladne organizacije in organizirano prostovoljstvo. Prostovoljsko delovanje v sklopu NVOjev pogosto, še posebej preden ti uveljavijo in dokažejo svojo koristnost, spremljajo nezaupanje, kritični pogledi ali celo ovire iz vrst zavodov in institucij, delujočih na istem področju. Po navadi dolgo traja, da država prepozna vrednost delovanja nevladnih prostovoljskih organizacij in jim dodeli podporo. Dokaj pogost pojav med prostovoljskimi NVO-ji je tekmovalnost, ki ovira plodno sodelovanje in premišlje-

integrator

Anica Mikuš Kos Predsednica Slovenske filantropije


integrator

Slovesni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča ob svečani podelitvi plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2009 Spoštovane prostovoljke in cenjeni prostovoljci, dragi gostje, cenjeni gospe in gospodje! Dovolite mi, da vas prav lepo pozdravim v Državnem svetu Republike Slovenije na današnjem že jubilejnem svečanem dogodku – podelitvi priznanj najzaslužnejšim društvenim delavcem v letu 2009. V Državnem svetu Republike Slovenije vseskozi na vso moč podpiramo sodelovanje z društvenimi organizacijami, s prostovoljkami in prostovoljci, saj je Državni svet v svojem pomembnem delu tudi zastopnik interesov civilne družbe. Plodno sodelovanje s civilno-družbenimi organizacijami in društvi je zlasti v obliki številnih posvetov, ki se dogajajo v naši dvorani, zaznamovalo tudi leto 2009. Naj ta slovesni dogodek izkoristim kot priložnost, da se vam, prostovoljkam in prostovoljcem, še posebej pa najzaslužnejšim med vami, zahvalim za nesebično in požrtvovalno delo. S plemenitim delom prenašate širokosrčnost, požrtvovalnost in plemenitost v širše okolje, na ta način pa veliko naredite za razvoj bolj plemenite, humane in enakopravne slovenske družbe. Takšen odnos je v časih, ki niso posebej naklonjeni altruizmu, saj so ljudje obremenjeni z vsakodnevnimi skrbmi, še kako potreben. Predvsem danes, morda še bolj kot kadarkoli prej, potrebujemo več sočutja in solidarnosti do vseh ljudi, ki so se iz različnih razlogov znašli v težavah, stiski in nesreči. Prostovoljstvo je jasen dokaz, da obstaja več načinov in poti do pomoči potrebnega človeka. Za zadovoljevanje potreb ljudi je potrebno oboje – plačano in prostovoljsko delo. Obe področji morata prepoznavati prispevek in vrednost druga druge za dobrobit celotne skupnosti. Prostovoljci in plačano osebje pripomorejo vsak iz svojega položaja in v okviru svojih možnosti k blaginji družbe. Vzajemno spoštovanje je podlaga za dobro sodelovanje. V obravnavo in odločanje o posamičnih socialnih problemih v skupnostih, v katerih sodelujejo prostovoljci, morajo biti vključeni tudi predstavniki leteh. Prostovoljstvo povezuje tiste, ki želijo pomagati in so pri tem samoiniciativni, ne hlepijo po materialnem poplačilu, so odprti in sprejemajo vse, in na drugi strani tiste, ki pomoč potrebujejo. Zato je družbeni prispevek prostovoljstva občutno večji, kot je to videti na prvi pogled. Gre za brezmejni človeški socialni kapital, solidarnost, ki ni merljiva s številkami, saj je njena vrednost neprecenljiva. Meri se lahko le z zahvalami, s srečnimi in

hvaležnimi pogledi tistih, ki jih je pomoč odrešila hudih življenjskih bremen in preizkušenj. Pri tem pa niso pomembne socialne, nacionalne, verske, rasne, spolne, poklicne, starostne in drugačne determinante pomoči potrebnih. Prostovoljstvo ni plačano z denarjem, pač pa z občutkom koristnosti in lastnega prispevka k bolj kakovostnemu življenju soljudi pa tudi z osmišljanjem lastnega življenja. Prostovoljci skozi prostovoljstvo, kot višjo obliko vključenosti v družbena dogajanja, izpolnjujete svoj občutek družbene odgovornosti ter pridobivate izkušnje, ki vas osebno bogatijo. Darujete svoj čas, svojo energijo, dobro voljo in svoje ideje drugim in zato vam hvala! Prostovoljstvo se najbolj učinkovito uresničuje, ko je vpeto v socialno omrežje in pri uresničevanju interesov uporablja kot vzvode različne civilnodružbene in nevladne organizacije. Mreženje pobud je pomembna podlaga za povezovanje posameznikov pri doseganju skupnih ciljev, to je vrednot prijateljstva, pomoči, solidarnosti in strpnosti ter dialoga; posebej naj izpostavim pomen krepitve medkulturnega in medgeneracijskega dialoga ter vzgoje za mir in nenasilje v najširšem smislu. Občutljivost, ki se razvija na teh osnovah, je temelj demokracije, saj pri odločitvah sodelujejo vsi, pa naj gre za nivo soseske, krajevne skupnosti, občine, države ali globaliziranega sveta. Ali kot pravi Univerzalna deklaracija o prostovoljstvu iz leta 2001: prostovoljstvo je eden temeljnih kamnov civilne družbe, ki oživlja najplemenitejša stremljenja človeštva – prizadevanja za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi. Prostovoljno delo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in deluje na različnih področjih – socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in še na številnih drugih področjih. Veljavna zakonodaja najbolj izstopajoče priznava prostovoljsko delo v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o gasilstvu, Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakonu o vojaški dolžnosti. Tudi na področju šolstva je bil z oblikovanjem nacionalne mreže prostovoljskega dela šolske mladine narejen velik korak. Vendar pa prostovoljstvo zakonsko še vedno ni opredeljeno celovito, niti niso določeni osnovni okviri pravic. Sprejem ustreznega zakonodajnega okvira je nujen zaradi samega prepoznavanja pomena prostovoljskega dela pa tudi zaradi njegovega nadaljnjega negovanja in ustreznega vrednotenja. Spoštovani! Današnji nominiranci prihajate z različnih področij in iz različnih okolij, vsem pa je skupen velik prispevek k razvoju in ugledu prostovoljnih društvenih dejavnosti. Vsem sta skupna entuziazem in nesebična predanost za delo v dobrobit drugih.

integrator

19


20

integrator

Naj letošnjim nagrajencem še enkrat iskreno čestitam za odlično opravljeno delo! Pred jutrišnjim svetovnim dnevom prostovoljstva pa naj se za vsa dozdajšnja in prihodnja plemenita prizadevanja javno zahvalim tudi vsem navzočim. Hvala.

Zakon o prostovoljnem delu Pobudo za pripravo zakona o prostovoljskem delu je v Slovenijo prineslo pristopanje k Evropi. Namen so bile vzpodbuda in podpora nevladnim organizacijam ter pomoč pri vzpostavitvi organizirane in učinkovite civilne družbe. Od leta 2001 pa do leta 2003, ko je bil osnutek zakona o prostovoljskem delu predstavljen in obravnavan na 4. Slovenskem kongresu prostovoljstva v Novem mestu, je potekal proces formuliranja členov in pregledovanja drugih evropskih zakonodaj ter dogovarjanja znotraj nevladnih in drugih civilnodružbenih organizacij o tem, kaj je najpomembnejše za prostovoljske organizacije in vključevanje prostovoljcev.

Ker se je izkazalo, da zakon še nekaj časa ne bo sprejet in ker je bil njegov namen tudi postaviti poglavitne normative za organizirano prostovoljstvo, se je v sklopu Slovenske filantropije izoblikovala pobuda za pripravo Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva v pomoč organizatorjem prostovoljskega dela pri vključevanju različnih akterjev v proces prostovoljskega dela. Skupina strokovnjakov je v kratkem času sestavila besedilo in ga uskladila s prostovoljskimi organizacijami, kar je bilo takrat že zelo široko razpršeno početje, saj je Slovenska mreža prostovoljskih organizacij v sklopu Slovenske filantropije že delovala in je bil način komuniciranja z zainteresiranimi prostovoljskimi organizacijami občutno lažji kot prej. Na 5. Slovenskem kongresu prostovoljstva v Sežani smo na skupni obravnavi Predlog etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva dopolnili in ga z veliko večino podprli. Od takrat predstavlja poglavitne norme kakovostnega prostovoljskega dela in je postal podlaga za pridobitev simbola kakovosti dela na področju prostovoljstva, ki ga Slovenska filantropija podeljuje organizacijam, podpisnicam Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. Takih organizacij je že 366.

Proces priprave zakona je vodil Pravno-informacijski center NVO (PIC), Slovenska filantropija, kot krovna, nacionalna organizacija na področju prostovoljstva, pa je skrbela za javno obravnavo zakona ter predstavitev in potrditev na kongresu. V tistem času smo bili ena prvih držav v fazi pristopanja k Evropski uniji, ki je imela pripravljeno podlago za zakon, oblikovan na strani nevladnih organizacij. Zakon je bil, po izraženi veliki podpori na 4. Slovenskem kongresu prostovoljstva, poslan Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in pričakovali smo, da se bo v letu 2004 začel proces vladnega ukvarjanja z osnutkom zakona. Posamezni vladni uradniki, s katerimi smo prišli v stik na kongresu in drugih skupnih dogodkih, so bili ureditvi tega področja naklonjeni. Toda pri tem je tudi ostalo. Kljub številnim vprašanjem, pobudam in dopisom, kaj se z osnutkom zakona dogaja in kdaj ga bo vlada obravnavala, se stvar ni nikamor premaknila. Ves čas je bilo mogoče podajati komentarje na osnutek zakona, ki je bil za vse, ki jih to zanima, dostopen na spletnih straneh PIC-a in Slovenske filantropije, po letu 2004 pa tudi na spletnem portalu www.prostovoljstvo.org. Posamezne zveze in druga krovna združenja so v tem času tudi še zbirala dodatne ideje za izboljšavo osnutka zakona.

integrator

vir: ZDOS, arhiv


integrator

Ko smo na 6. Slovenskem kongresu prostovoljstva na Bledu vnovič spregovorili o sistemski ureditvi prostovoljstva, smo si priznali, da se zgodba z Zakonom o prostovoljskem delu in umeščanjem prostovoljstva v slovenski pravni prostor vleče kot jara kača, in ustanovili delovno skupino zainteresiranih predstavnikov različnih prostovoljskih organizacij, namenjeno pripravi podlag in vzpostavljanju dialoga z vlado na področju sistemskega urejanja prostovoljstva.

V dogovoru z MJU smo nevladne organizacije izvolile dve predstavnici, ki naj bi zastopali interese prostovoljskih organizacij pri pripravi končnega besedila zakona in pri tem je tudi ostalo. Medresorska skupina v letu 2009 ni bila sklicana. Konec leta 2009 nam je MJU predstavilo Službo za nevladne organizacije, ki je zdaj prevzela to pobudo, in po informacijah, ki smo jih dobili decembra 2009, bo medresorska skupina sklicana na začetku leta 2010, potem pa bo tudi začela delati. 4. in 5. februarja 2010 bo 7. Slovenski kongres prostovoljstva in pričakujemo, da nam bo vlada posredovala časovni plan priprave in sprejema končnega besedila Zakona o prostovoljskem delu. Če ne zaradi nuje, ki jo zaznavamo prostovoljske organizacije, pa vnovič zaradi Evrope, saj je ta leto 2011 razglasila za leto prostovoljstva. Kaj takega pa, v nasprotju z izraženimi potrebami svojih državljanov, slišijo tudi slovenski politični vrhovi. Tereza Novak Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva

vir: ZDOS, arhiv

Skupina se je od februarja leta 2008 sestajala enkrat na mesec in se še vedno sestaja, odprta pa je za vse, ki se jim zdi, da lahko kaj prispevajo k izboljševanju razmer za izvajanje prostovoljnega dela v Sloveniji. V prvem letu smo vnovič pregledali obstoječi Predlog zakona o prostovoljskem delu, še enkrat razmislili o njem in pripravili novo, dopolnjeno verzijo. To pa ni bila edina naloga, ki jo je delovna skupina prevzela. Ukvarjali smo se še z razvidom prostovoljskih dejavnosti, z mogočimi bonitetami za prostovoljce in se odzivali na aktualne teme, pomembne za prostovoljstvo. Vse predloge smo v obravnavo in komentarje poslali tudi drugim prosto V tem času je vlada oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) umestila zakonsko ureditev prostovoljstva v Strategijo socialnega varstva do leta 2010, je pa po že vzpostavljenih relacijah s predstavniki MDDSZ in predstavniki delovne skupine za sistemsko ureditev prostovoljstva to delo prevzelo Ministrstvo za javno upravo (MJU). Kljub temu da je predsednik vlade na sestanku s predstavniki nevladnih organizacij na začetku leta 2009 povedal, da je sprejetje Zakona o prostovoljskem delu ena izmed prednostnih nalog vlade, se v letu 2009 ni na tem področju premaknilo prav nič.

integrator

21


22

integrator

Članice ZDOS se predstavijo Avto-moto zveza Slovenije Dunajska cesta 128 1000 Ljubljana tel.: 01 5305 200 faks: 01 5305 410 info.center@amzs.si www.amzs.si

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je bila ustanovljena pred 100 leti, torej le štiri leta po nastanku angleške zveze in v letu, ko je bila v Parizu prva konferenca avtomobilskih zvez. V »rojstnem listu« Kranjskega avtomobilnega kluba je zapisan datum 16. julij 1909, ko se je v Ljubljani na pobudo barona Friderika Borna zbralo 16 elitnih botrov in ponosnih lastnikov avtomobilov. Korenine današnje organiziranosti segajo v leto 1948, ko je 10 avto-moto društev s 1850 člani ustanovilo Avto-moto zvezo Slovenije, in sicer zato, da bi zastopala interese članov na področjih avtomobilizma in motociklizma, prometnotehnične kulture, preventive v cestnem prometu, moto športa in kartinga, ekologije in turizma. Danes Avto-moto zveza Slovenije združuje 83 avto-moto društev in avto-moto touring klubov s približno 140.000 člani. Člani lahko izbirajo med osnovnim članstvom – storitve v Sloveniji – in članstvom PLUS, namenjenim voznikom, ki se veliko vozijo in potujejo v tujino. Za izvajanje storitev članom je bila leta 1996 ustanovljena hčerinska družba AMZS, d. d. Tehnične storitve se izvajajo v 18 poslovnih enotah po Sloveniji in zagotavljajo dobro pokritost, dostopnost ter učinkovito in hitro odzivnost na klice za pomoč na cesti, ki jih 24 ur na dan sprejema Klicni center AMZS. Leta 2008 je AMZS odprla zelo sodoben in po evropskih standardih zgrajen Center varne vožnje na Vranskem, kjer na velikem in premišljeno načrtovanem poligonu voznice in vozniki spoznavajo zahtevne in nevarne vozne situacije. AMZS ima svoj glas v pomembnih mednarodnih organizacijah, smo aktivni člani FIE-mednarodne organizacije za področje avtomobilizma, FIMAmednarodne organizacija za področje motociklizma, in ARC Europe, več kot 100-milijonske družine voznikov, ki jih povezujejo mobilnost, ljubezen do avto-moto športa ter hkrati z njima tudi dejavna vloga pri krepitvi varnosti v

integrator

prometu in ekološke ozaveščenosti sodobnega državljana sveta. V Sloveniji se vozimo z več kot milijon osebnimi vozili in 1.285.191 državljanov ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila, srečujemo se tudi z novimi izzivi in vedenjem, da mobilnost v prihodnjih stotih letih ne bo več taka, kot je bila, da pa bomo še naprej skrbeli za tisto, k čemur nas zavezujejo korenine, to pa so pomoč na cesti, informacije, ozaveščanje udeležencev v prometu, mobilnost, ekologija in šport. Šport, pospeševanje turizma, pojasnjevanje pomena avtomobilizma, poučevanje voznikov in nepolitično delovanje kluba so bili temeljna načela ustanovne listine. Kljub vizionarstvu pa se tedanji člani verjetno niso zavedali, da postavljajo temelj stoletju množične motorne mobilnosti v naši deželi.


integrator

Članice ZDOS se predstavijo Gasilska zveza Slovenije Tržaška 221 1000 Ljubljana tel.: 01 2419 750 faks: 01 2419 764 gasilska.zveza-slo@siol.net www.gasilec.net

Gasilska zveza Slovenije (GSZ) skupaj z drugimi človekoljubnimi organizacijami sestavlja pomemben del socialnih mrež, v katerih ljudje iščejo oporo in pomoč pri obvladovanju razmer ob naravnih in drugih nesrečah. Gasilska društva so nastala kot pomoč občanom zaradi nenehno grozečih požarov, potresov, poplav, vojn in drugih nevarnosti.   Gasilstvo in varstvo pred požari v Republiki Sloveniji temeljita na 140-letni tradiciji, pravna podlaga za njuno delovanje pa je sestavljena iz krovnega Zakona varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94), Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93). Gasilstvo je del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organizirano kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Gasilske enote so organizirane kot:  • poklicne gasilske enote • prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih • gasilske enote v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah.

Prostovoljno gasilstvo na Slovenskem je lani praznovalo 140-letnico organiziranega delovanja, 60-letnico Gasilske zveze Slovenije in 40-letnico Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki. Ljudje so se združevali v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare, ta društva pa so pomenila veliko več kot samo gašenje. V njih so ljudje našli socialno oporo in solidarno, nesebično podporo ob vsakršni nesreči. Povezanost ljudi je bila pomembna tudi z vidika oblikovanja kulturne enotnosti. Skozi gasilska društva so, predvsem podeželski, ljudje izkazovali pripadnost slovenskemu narodu in obstoj te zavesti. Še dandanes so gasilska društva ponekod skupni imenovalec vasi ali določenih območij s skupnimi interesi.   Lokalno gasilsko službo izvajajo praviloma gasilska društva in njihove zveze, vzdržujejo pa jo lokalne skupnosti v skladu z drugima temeljnima zakonoma, Zakonom o varstvu pred požarom in Zakonom o gasilstvu. Ta služba je namenjena gašenju in reševanju ob požarih, opravljanju splošnih nalog zaščite in reševanja, reševanju na vodah ter izvajanju določenih reševalnih nalog ob drugih nesrečah v skladu z načrti zaščite in reševanja. Država in tudi lokalne skupnosti zagotavljajo celovit sistem varstva pred požarom s sprejemanjem predpisov, z načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, nadzorom, s politiko financiranja in z drugimi ukrepi. Sicer gasilskim društvom na Slovenskem ne kaže slabo. Če je bilo leta 1954 uradno »vodenih« približno 44 tisoč krotilcev ognja, jih je letos več kot 133 tisoč. Operativnih gasilcev je približno 70.000. Med člani se je skokovito povečalo število žensk, ki so se strokovno usposobile za gasilke, pa tudi mladih. Danes je vključenih več kot 28 tisoč članic, v operativnih enotah pa jih je razporejenih skoraj 9500. Veseli nas, da bo v letu 2010 v tretji triadi osnovnih šol zaživel predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, s poudarkom na požarni varstvi in gasilstvu, saj nam bo to dalo nove možnosti za širjenje preventive pa tudi za privabljanje mladih v gasilske vrste.

integrator

23


24

integrator

Članice ZDOS se predstavijo Olimpijski komite Slovenije — Združenje športnih zvez Celovška 24 1000 Ljubljana tel.: 01 230 60 00 faks: 01 230 60 20 info@olympic.si www.olympic.si

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je bil ustanovljen 15. oktobra 1991 s podpisom Olimpijske listine. Ustanovna skupščina je bila dobra dva meseca pozneje, 17. decembra 1991, na njej pa je bil za predsednika izvoljen mag. Janez Kocijančič, za podpredsednika pa nosilec treh olimpijskih odličij Miroslav Cerar. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je OKS začasno priznal 17. januarja 1992, s čimer so slovenski športniki dobili možnost in pravico, da na olimpijskih igrah nastopijo kot samostojna reprezentanca. Olimpijski komite Slovenije je bil v MOK polnopravno vključen 5. februarja 1992. Današnja združena organizacija z nazivom Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS – ZŠZ) je bila ustanovljena s sklepom o združitvi, ki so ga članice Olimpijskega komiteja Slovenije in takratne Športne zveze Slovenije sprejele na ločenih sejah svojih skupščin 22. decembra 1994. OKS-ZŠZ je osrednja športna organizacija v Sloveniji in krovna organizacija velikega dela društvene organiziranosti športa. Prav društvena organiziranost športa, v katero je vključeno 84.807 registriranih športnikov in približno 400.000 slovenskih državljanov (vir: SPIC Informator, 2005), je najpomembnejši nosilec športne dejavnosti v Sloveniji. OKS-ZŠZ v svoji strukturi združuje 84 športnih zvez občin, 65 nacionalnih panožnih športnih zvez ter prek njih večino športnih društev. V Sloveniji je registriranih 7400 športnih društev (vir: AJPES, 2008). Cilj delovanja OKS-ZŠZ, slovenske krovne nevladne športne organizacije, je skupaj s svojimi članicami, nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami in športnimi zvezami občin ter klubi in društvi, ki jih zveze združujejo, zagotavljati kar najboljše razmere za delovanje in razvoj slovenskega športa v vseh njegovih pojavnih oblikah. Poslanstvo OKS-ZŠZ se kaže v delovanju na treh temeljnih področjih športa: športu za vse, športu na lokalni ravni in vrhunskem športu.

integrator

Slovenska krovna športna organizacija udejanja interese svojih članic, nacionalnih panožnih športnih zvez in športnih zvez občin ter njihovih osnovnih organizacij – klubov in društev. V svoji celoviti dejavnosti ima razvejane programe, ki pomagajo ustvarjati razmere za delovanje in razvoj na področju strokovnih kadrov v športu, športne infrastrukture in kakovostne organiziranosti športnih organizacij, ter si prizadeva za obstoj in razvoj prostovoljnega dela v športnih društvih. Svojo programsko pozornost usmerja tudi v aktivnosti športnikov invalidov, tako za programe vrhunskega športa kakor tudi športa za vse. Ne nazadnje je pomembno področje njenega delovanja usmerjeno k uveljavljanju slovenskega športa v mednarodnem prostoru ter širjenju in razvijanju ideje olimpizma, ki izhaja iz Olimpijske listine. Po njej je mogoče s povezovanjem športa, kulture in vzgoje ustvariti način življenja, ki temelji na veselju, izvirajočem iz napora, na vzgojni vrednosti dobrega zgleda in na spoštovanju splošnih osnovnih etičnih načel. Bogata zgodovina dosežkov slovenskih vrhunskih športnikov je poleg prebujanja nacionalnega ponosa opredelila tudi odgovornost za nadaljnji razvoj slovenskega vrhunskega športa od ravni klubov in društev do ravni krovne organizacije. Udejanjanje možnosti in razmer za razmah perspektivnega in vrhunskega športa na Slovenskem je umeščeno v pomembni del programske vsebine krovne organizacije.


integrator

Članice ZDOS se predstavijo Planinska zveza Slovenije Dvoržakova 9 (p.p. 214) 1001 Ljubljana tel.: 01 43 45 680 faks: 01 43 45 691 planinska-zveza@pzs.si www.pzs.si

PZS se je dejavno vključila v uresničevanje ekoloških in razvojnih načrtov, sodeluje pri ohranjanju območij Natura 2000, skupaj z državnimi institucijami in drugimi nevladnimi organizacijami, in pri uresničevanju protokolov Alpske konvencije, vključena je v Mednarodno komisijo za reševanje v gorah IKAR-CISA in Klub Arc Alpin - CAA (Združenje planinskih zvez alpskega loka), doma pa v Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez in Zvezo društvenih organizacij Slovenije.

Planinska zveza Slovenije (PZS) je ena izmed najbolj množičnih nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji, z 58.184 člani v 260 društvih, kar predstavlja 2,9 % vsega slovenskega prebivalstva. Je naslednica nekdanjega Slovenskega planinskega društva (SPD), ustanovljenega že leta 1893, pod zdajšnjim imenom pa je leta 2008 praznovala 60 let. Za čim bolj učinkovito povezovanje in odločanje v krovni organizaciji se vse njene članice združujejo v meddruštvene odbore planinskih društev, ki jih je po vsej Sloveniji kar 12. V teh odborih se društva usklajujejo glede vseh skupnih interesov, še posebej pa glede pomembnejših prireditev, skupnega delovanja pri delu z mladimi, skupnih akcij usposabljanja, varovanja narave, razdelitve vplivnih območij na planinskih poteh in glede drugih planinskih aktivnosti.

Posebej prepoznavni tako doma kot v svetu pa so vrhunski dosežki alpinistov (leta 2009 smo praznovali že 30 let od prvega slovenskega vzpona na streho sveta), ekstremnih smučarjev in športnih plezalcev. PZS s svojo že več kot 116-letno tradicijo uspešnega dela prenaša do narave prijazna sporočila in prav take pobude vsem obiskovalcem gorskega sveta, ne le članom planinske organizacije. Zaradi vsega naštetega ni naključje, da je PZS za svoje delo dobila že številna mednarodna priznanja. Za izjemne zasluge in dosežke pri organiziranju in razvoju planinstva ter za stoletni prispevek k svobodni naravnanosti Slovenije smo prejeli tudi Zlati častni znak Republike Slovenije, na katerega smo slovenski planinci še posebej ponosni. Republika Slovenija je Planinski zvezi Sloveniji podelila tudi status organizacije, ki deluje v javnem interesu, tako na področju športa kot na področju ohranjanja narave, zaradi številnih ljudem prijaznih in humanitarnih dejavnosti pa ima tudi status humanitarne organizacije.

Znotraj PZS so združene številne dejavnosti, ki sicer potekajo tudi v njenih članicah (planinskih društvih, alpinističnih in plezalnih klubih ter postajah za reševanje v gorah), med pomembnejšimi pa so delo z mladimi, varovanje gorske narave, vodenje v gorah, alpinistična, plezalna, turnokolesarska, gorskoreševalna in humanitarna dejavnost, izobraževanje ter usposabljanje strokovnih kadrov, skrb za planinske poti in planinske koče, torej gospodarska dejavnost, pa založništvo oziroma izdajanje strokovne, vzgojne, vodniške in druge planinske literature. Že 114 let izdajamo tudi priljubljeno revijo Planinski vestnik.

integrator

25


26

integrator

Članice ZDOS se predstavijo Ribiška zveza Slovenije Tržaška cesta 134 1000 Ljubljana tel.: 01 256 12 94 faks: 01 256 12 95 info.rzs@ribiska-zveza.si www.ribiska-zveza.si

Ribiška zveza Slovenije (RZS) je sestavljena iz devetih zvez ribiških družin (ZRD) in 64 ribiških družin (RD). RD in Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) upravljajo vodni živelj, saj na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu skrbijo zanj za državo in v njenem imenu. Na temelju zahtev, ki jih opredeljuje zakon, so vse RD in njihove zveze leta 2000 prejele ugotovitveno odločbo o delovanju v korist javnosti. Najpomembnejše naloge RD so: • gospodarjenje z vodnim življem (ekstenzivno in intenzivno ribogojstvo, vlaganja in odlovi rib, čuvajska služba, načrtovanje, zbiranje podatkov za statistična poročila, priprava poročil ipd.), • sodelovanje s podjetji, ki posegajo v vodni prostor, • nadzor nad onesnaževalci in tesno sodelovanje z ustreznimi inšpekcijskimi službami (nujno ukrepanje ob poginih, opozarjanje na nevarnost zastrupitev, zbiranje dokaznega materiala pri zastrupitvah, dostava dokaznega materiala do strokovnih laboratorijev ipd.), • športna tekmovanja (kasting, lov rib s plovcem in lov rib z umetno muho). RD upravljajo vodni živelj v približno 90 odstotkih sladkovodnega prostora, 10 % pa je t. i. izločenih voda. Za vodni živelj v njih skrbijo ZZRS, protokol Vlade RS in ribogojska podjetja. ZRD predvsem usklajujejo delovanje RD v ribiškem območju (rajonu). Za člane ribiških družin s svojega območja organizirajo in izvajajo predvsem osnovno ribiško izobraževanje, ki ga mora najpozneje v dveh letih po včlanitvi opraviti vsak član organizacije, urejajo pa tudi druge skupne zadeve. Nekatere izmed ZRD imajo tudi pomembna ribogojstva. Za preprostejše izvajanje svojih nalog se ZRD lahko delijo na conske odbore, v katerih delujejo RD iz zaokroženega povodja (Sora, Ljubljanica).

integrator

RZS je skupni koordinator akcij, pomembnih za večino ali celo za vse RD. S svojimi komisijami skrbi predvsem za varstvo vodnega življa in življenjskega okolja sladkovodnih živali, pospeševalno dejavnost, pravni red in pripravo vzorcev za akte, ki jih potrebujejo RD in ZRD, izobraževanje članstva na višji ravni (od leta 1980 naprej: za gospodarje v RD, za ribiške čuvaje in za izvajalce elektro ribolova, od leta 1991 naprej pa tudi za mentorje mladoletnemu članstvu ter za sodnike na ribiških tekmovanjih v lovu rib s plovcem in v kastingu), publicistično dejavnost (izdajanje glasila RIBIČ v nakladi 15.000 izvodov na mesec, strokovna in poljudna literatura, prospekti), ohranjanje zgodovinskih dokumentov, mejnikov v sladkovodnem ribištvu (sodelovanje s Tehniškim muzejem Slovenije, urejanje pomembnega gradiva). RZS organizira tudi vsakoletni tabor mladih ribičev ribiških družin Slovenije, zamejstva in tudi gostov iz tujine, razpisuje natečaj na temo VODA JE VIR ŽIVLJENJA, namenjen učencem sedmih razredov osnovnih šol, vsako leto prireja natečaj za najboljšo umetno muho, ki je iz slovenskega in nato jugoslovanskega hitro prerasel prek območja Alpe-Jadran v mednarodnega, sodeluje zlasti z zamejskimi ribiškimi klubi ter s sorodnimi organizacijami v sosednjih in drugih državah, skrbi za sejemsko predstavljanje ribištva, dosežkov sladkovodnega ribištva in ribiškega turizma ter za udeleževanje tekmovalnih reprezentanc na mednarodni ravni v kastingu, lovu rib s plovcem in lovu rib z umetno muho.


integrator

Članice ZDOS se predstavijo Slovenska inženirska zveza Karlovška cesta 3 1000 Ljubljana tel.: 01 252 21 43, 01 252 71 29 faks: 01 252 71 30 zveza.ing@siol.net www.siz.si

Slovenska inženirska zveza (SIZ) je zveza inženirskih organizacij in združuje 19 panožnih in območnih zvez oziroma društev, ki so predstavljena v nadaljevanju. Vse do leta 2002 je inženirsko dejavnost pri nas združevala Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije (ZITS). Bila je enovita organizacija in je združevala branžne in področne inženirske zveze, druge take organizacije takrat ni bilo. Leta 2002 se je ZITS razdelila na IZS – Inženirsko zbornico Slovenije, ki deluje ločeno po takrat sprejetem zakonu, in na SIZ – Slovensko inženirsko zvezo. SIZ ima status društva iz leta 2002. Na 28. rednem občnem zboru SIZ, 27. 6. 2007, so bile sprejete z novim zakonom predpisane dopolnitve v Pravilih SIZ-a. Nato je bila z Odločbo MNZ-UE0144 Slovenska inženirska zveza, s sedežem v Ljubljani, na Karlovški cesti 3, vpisana tudi s spremembami v temeljnem aktu.

SIZ sodeluje v raznih mednarodnih inženirskih organizacijah, npr. v Svetovni zvezi inženirskih organizacij (WFEO), v kateri nas zastopa IZS, in vsakodnevno deluje po programih Federacije evropskih asociacij nacionalnih inženirskih organizacij (FEANI). SIZ je krovna, nacionalna, strokovna, nevladna organizacija Nacionalnega komiteja NCSI FEANI. FEANI je pred časom akreditiral študijske programe 12 fakultet na univerzah v Sloveniji, po prenovi bolonjskih programov, zdaj pa bo ta dejavnost spet zelo pogosta. Cilji SIZ so sodelovanje z domačimi in tujimi inženirskimi organizacijami, povezovanje gospodarstva med seboj in z drugimi organizacijami za uveljavljanje inženirstva v strokah in družbi, sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju strategije programskih usmeritev gospodarskega razvoja RS, spodbujanje inovacijske in inventivne dejavnosti, sodelovanje pri dejavnostih, povezanih z varstvom okolja, spodbujanje sonaravnega gospodarskega razvoja in še drugi cilji.

SIZ deluje na območju RS kot nacionalna mreža nevladnih organizacij slovenske tehniške inteligence. Za priznanje tega statusa je bilo potrebnih več sestankov na Ministrstvu za javno upravo, udeleževali smo se tudi koordinacijskih sestankov za nastajanje mrež CNVOS (Center nevladnih organizacij Slovenije) in ZDOS (Zveza društvenih organizacij Slovenije), da bi inženirski stroki zagotovili večji vpliv v družbi. Lahko trdimo, da je njen vpliv danes veliko premajhen. Pričakujemo, da bomo finančna sredstva za konkretno delo dobili iz evropskih virov.

integrator

27


28

integrator

Članice ZDOS se predstavijo Turistična zveza Slovenije Miklošičeva 38/VI 1000 Ljubljana tel.: 01 43 41 670 fax: 01 43 41 680 info@turisticna-zveza.si www.turisticna-zveza.si

Turistična zveza Slovenije (TZS), ustanovljena leta 1905 kot Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, se je skozi čas profilirala v nacionalno turistično društveno organizacijo, ki danes združuje 678 turističnih društev. Njena poglavitna namen in cilj ter njena poglavitna aktivnost so skozi vsa leta usmerjeni v uresničevanje njenega primarnega poslanstva, to pa sta skrb za uveljavitev zavesti o urejenem kraju kot motivu za prihod turistov in promocija Slovenije, predvsem doma, ob dejstvu, da je v turizmu na prvem mestu človek. Prav zato TZS krepi slogan »Turizem smo ljudje« in človeka med tremi stebri turizma (narava, človek, zgodba) izpostavlja kot ključni dejavnik kakovostnega turizma. Člani TZS s svojim prostovoljnim delom in pravim zanosom, naravnanim v korist turizma kot ekonomske kategorije in vidne gospodarske panoge, zgolj na bazi ljubiteljstva, sestavljajo armado več kot 60.000 prostovoljcev. Ti pa glede na ocene vrednosti prostovoljnih ur opravijo delo, vredno 24.000.000 EUR. TZS je svojevrsten fenomen na področju negovanja naše dežele kot zaželenega območja za življenje domačinov in obiske tujcev. Perpetuum mobile slovenske turistične dežele, skozi desetletja zapisan isti ideji o čistem okolju in prijaznih ljudeh kot temeljnem aksiomu turizma, neustavljivo nagovarja in vabi k soustvarjanju prijaznega ambienta. Za dobro počutje v negovanem okolju in večji ekonomski dobiček smo skupaj s številnimi ministri in z državnim aparatom, celo pod pokroviteljstvom predsednika države, začeli številne aktivnosti in spodbudili pravo armado posameznikov, vrtcev, šol, društev, občin, krajevnih skupnosti, podjetij in drugih, da so začeli razmišljati drugače (danes se temu reče zeleno) in skrbeti za naravo in okolje – našo dediščino. Zgolj ozaveščeni ljudje lahko poskrbijo za to, da bo naše gospodarstvo v prihodnje čim bolj uspešno, ga negujejo, vodijo in usmerjajo. Gospodarstvo in sodobna družba sta pred pomembno odločitvijo, kako naprej. Zato se je TZS s svojim delovanjem pridružil skupni skrbi za planet, naše delovanje pa je v skladu s skrbmi in z opozorili, ki jih je vse pogosteje slišati iz kabinetov znanstvenikov, politikov, klimatologov in drugih, in sicer da moramo zares temeljito in odgovorno do svojih potomcev razmisliti o svojih korakih v

integrator

prihodnost! Da bodo ti premišljeni in stopinje zelene, je jasno. In jasno je tudi, da moramo trezno ovrednotiti podnebne spremembe in temu prilagoditi razvoj novih tehnologij, to pa vključuje trajnostno rabo naravnih virov in izrabo alternativnih virov energije, zlasti sonca in vetra. Inovacije bodo samo še zelene inovacije, blaginja pa bo temeljila na znanju in znova prepoznanem sistemu vrednot. Zaživeti bo morala trajnostna proizvodnja, pri čemer bo moral vsak izdelek imeti “več življenj”, vsak odpadek pa bo nova surovina oziroma sestavni del novega izdelka. Vsa ta dejstva nas vodijo pri oblikovanju naših kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Ob tem spoznanju se kaže naša vloga v pravi, sonaravni in zeleni luči, ko s svojimi vzpodbudami, akcijami in projekti, ob nenehnem spodbujanju za razvoj zelene misli in nagrajevanju tistih, ki sledijo zeleni sledi turizma, podpiramo razmišljanja in delovanja, predvsem mladih, naravnana v zavezujočo in odgovorno prihodnost, ter vzpodbujamo ustvarjalne in z naravo prijazne rešitve projektov in storitev. Z velikim ponosom pa govorimo o svojih najpomembnejših projektih: • Moja dežela – lepa in gostoljubna; tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Od leta 2006 je Turistična zveza Slovenije s svojim projektom »Moja dežela – lepa in gostoljubna« članica svetovnega projekta »Clean Up the World« – Očistimo svet. • Turizem in vrtec; projekt, namenjen najmlajšim v vrtcih, ki svoje delo predstavijo v obliki razstave »Slovenija v otroških očeh«. • Turizmu pomaga lastna glava; projekt, ki je namenjen učencem osnovnih šol, vsebina pa je povezana z raziskovanjem turizma v domačem kraju. • Več znanja za več turizma; mednarodni projekt za srednje šole je nadaljevanje projekta za osnovne šole »Turizmu pomaga lastna glava« in predstavlja povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah.


integrator

Članice ZDOS se predstavijo Zveza društev upokojencev Slovenije Kebetova ul. 9 (p. p. 2339) 1000 Ljubljana faks: 01 515 29 57 zdus@siol.net www.zdus-zveza.si

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je samostojno, prostovoljno, interesno, nepridobitno in humanitarno združenje upokojencev, organiziranih v društvih, klubih in drugih organizacijah upokojencev, registriranih po Zakonu o društvih. Njena temeljna skrb so kakovostno življenje starejših v Sloveniji in medgeneracijsko sožitje ter ohranjanje solidarnosti med prebivalci Slovenije. Po zatišju minulega desetletja, v katerem se je moč našega gospodarstva večala, smo prebivalci Slovenije, zlasti upokojenci, tiho privolili v to, da nam pokojninska reforma polagoma zmanjšuje pokojnine. Pričakovali smo, da se bo toliko opevana slovenska zgodba o uspehu prej ko slej poznala tudi v naših žepih. Inflacija, ki je udarila sredi leta 2008, pa je grobo in jasno pokazala, da slovenska država varčuje predvsem na žepih najrevnejših, med katere poleg brezposelnih sodijo prav najstarejši prebivalci Slovenije. Več kot polovica vseh slovenskih upokojencev se je znašla na robu revščine. Takšno stanje je spremljalo prve korake nove ekipe Zveze upokojencev, ki se vse od prevzema vodstva bojuje za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev.

Cilji ZDUS-a so skrb za uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, izboljšanje gmotnega in socialnega položaja vseh članov, drugih upokojencev in starejših, izboljšanje kakovosti življenja vseh omenjenih v vseh okoljih, izboljšanje medgeneracijskega sožitja, preprečevanje družbene izključenosti svojih članov, drugih upokojencev in starejših, preprečevanje vseh oblik nasilja in diskriminacije starejših, sodelovanje z vsemi organi in organizacijami, ki lahko pripomorejo k večji kakovosti življenja starejših ljudi, aktivno državljanstvo starejših in njihovo vključevanje v vse oblike družbenega dialoga, odločanja in soodločanja, ki naj v čim večji meri izkorišča njihove delovne in življenjske izkušnje ter njihovo znanje, spodbujanje medsebojne pomoči starejših, skrb za čim boljše zdravje starejših, skrb za mednarodno povezovanje. Med najpomembnejšimi nalogami, ki naj bi pripomogle k uspešnemu doseganju namena in ciljev ZDUS-a, so skrb za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja upokojencev v sodelovanju z organizacijami upokojencev in drugimi nevladnimi organizacijami, pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic in interesov ter lajšanje psihosocialnih stisk starejših, sodelovanje pri izpopolnjevanju in izboljšanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva, krepitev zdravja, zdravo staranje v domačem okolju in spreminjanje nezdravega sloga življenja, zagotavljanje kakovostne oskrbe in nege na domu ter v institucionalnem varstvu, pridobivanje in organiziranje prostovoljcev ter njihovo izobraževanje in urjenje za prostovoljsko delo pri uresničevanju posebnih programov pomoči starejših za starejše, razvijanje solidarnosti med generacijami in v okviru starejše generacije, zavzemanje za vseživljenjsko učenje starejših ...

integrator

29


30

integrator

Članice ZDOS se predstavijo Zveza kulturnih društev Slovenije Štefanova ulica 5 1000 Ljubljana tel.: 01 2410 500 faks: 01 2410 510 info@zveza-kds.si www.zveza-kds.si

Zveza kulturnih društev Slovenije (ZDKS) je naslednica Zveze kulturnih organizacij Slovenije in pred njo stoletne tradicije povezovanja kulturnih društev na nacionalni ravni, ki sega v čas kulturnega prebujanja slovenstva. Njen cilj sta spodbujanje množične kulturne dejavnosti v društvih in uveljavljanje najbolj kakovostnih dosežkov te dejavnosti doma in v tujini. Pri tem se ne ozira na politične ali svetovnonazorske delitve in je odprta za vse usmeritve in zvrsti kulturne ustvarjalnosti. ZKDS si prizadeva za kulturno povezanost slovenskih društev v matici in zunaj njenih meja ter za možnosti delovanja kulturnih društev drugih nacionalnosti v Sloveniji. Tako na lokalni kot na državni ravni si bo ZKDS prizadevala za reprezentativnost z vključevanjem kar največjega števila društev in njihovim verodostojnim zastopanjem pred lokalnimi in državnimi oblastmi. ZKDS je samostojna, prostovoljna, nevladna in nepridobitna organizacija, ki povezuje občinske ali območne zveze kulturnih društev ter združenja društev in njihovih skupin na podlagi zvrsti kulturne dejavnosti ter izjemoma tudi posamezna kulturna društva, če se nimajo možnosti povezati v lokalne zveze. Temeljni namen ZKDS-a je bogatitev kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, povezovanjem kulturnih društev in njihovih združenj s področja prostočasnih kulturnih dejavnosti, s kulturno vzgojo in z izobraževanjem ter s posredovanjem in z varovanjem kulturnih vrednot. Svoj poglavitni namen ZKDS uresničuje: • z usklajevanjem in povezovanjem delovanja ljubiteljskih kulturnih društev, zvez in združenj, • z zastopanjem interesov kulturnih društev in njihovih zvez in združenj pred lokalnimi in državnimi oblastmi in v javnosti, • z organiziranjem kulturnih prireditev, • z izdajanjem publikacij v skladu s predpisi,

integrator

• z izvajanjem kulturno-izobraževalnih in vzgojnih programov za člane in za zainteresirano javnost, • s strokovno pomočjo in obveščanjem članic, • s spodbujanjem novih oblik in vsebin kulturnega delovanja, • s sodelovanjem s kulturnimi organizacijami in društvi Slovencev v zamejstvu in po svetu, • s sodelovanjem s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, • s podeljevanjem priznanj za dosežke na področju kulture, • z opravljanjem drugih nalog na podlagi sklepov svojih organov.


integrator

Članice ZDOS se predstavijo Zveza prijateljev mladine Slovenije Miklošičeva 16 1000 Ljubljana tel.: 01 239 67 20 faks: 01 239 67 22 info@zpms.si www.zpms.si

Temeljna načela delovanja organizacije

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija, katere temeljni cilji so dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov in potreb ter zaščita njihovih pravic. Deluje že od leta 1953 in postaja v sodobno organizirani civilni družbi vedno bolj nepogrešljiva. Odziva se na aktualna družbena vprašanja in ustvarjalno pomaga pri oblikovanju pozitivnih vrednot življenja, otrok, mladostnikov in družin. Delovanje Zveze prijateljev mladine Slovenije temelji na razvijanju vrednot prostovoljnega dela in negovanju dobrih medčloveških odnosov.

Vizija organizacije ZPMS bo s svojim delovanje krepila glas otrok in mladostnikov ter prispevala svoj delež k oblikovanju otrokom, mladostnikom in družinam naklonjenega javnega mnenja. Postala bo nepogrešljiv sogovornik države pri sprejemanju sistemskih rešitev v korist otrok, mladostnikov in družin. Ciljne skupine: • otroci do 14. leta starosti, • mladostniki do 18. leta starosti, • družine.

• Dostopnost programov: vsem mladim, ne glede na kraj bivanja ali socialni izvor ter finančne zmogljivosti staršev. V ta namen ZPM širi mrežo svojih sodelavcev, društev prijateljev mladine in ponuja mladim programe, ne glede na to, kje bivajo. • Kakovost ponujenih programov: ZPM skrbno izbira programe ter izvajalce in animatorje, pripravlja pa tudi ustrezne okoliščine za izvedbo programov. • Prilagojenost različnim starostnim obdobjem: programi ZPM so namenjeni predšolskim otrokom, osnovnošolcem in mladostnikom, prav tako pa tudi družinam. • Svoboda izbire: je pomembno načelo, ki ga lahko uresničimo tudi z dostopnostjo podatkov o pripravljenih programih, tako prek medijev kot tudi prek sodobnih oblik komunikacij. Za uresničitev tega načela je pomembno, da se programi izvajajo v večini okolij, v katerih otroci živijo. • Soudeležba mladih pri oblikovanju programov: ZPM omogoča mladim udeležencem v programih različne oblike sodelovanja pri načrtovanju dejavnosti in programov. Prav tako mreža ZPM mladim omogoča sodelovanje pri odločitvah, ki jih kakorkoli zadevajo. • Prostovoljno delo: programe ZPM izvajajo ustrezno strokovno usposobljeni člani in drugi sodelavci.

integrator

31


32

integrator

Članice ZDOS se predstavijo Zveza za tehnično kulturo Slovenije Lepi pot 6 1000 Ljubljana tel.: 01 25 13 743 faks: 01 25 22 487 info@zotks.si www.zotks.si

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je skupnost društev in njihovih združenj. Ustanovili so jo zveze društev in društva s področja tehnične kulture in drugih področij, ki se vključujejo v program. S položajem pravne osebe zasebnega prava in od leta 1997 s statusom društva deluje v prid javnosti. Naloge zveze so predvsem skupno oblikovanje, usklajevanje in usmerjanje dejavnosti pri uvajanju mladih v raziskovalne dejavnosti na vseh področjih, s poudarkom na področju tehnične in naravoslovne kulture. Celovita Zveza za tehnično kulturo pripomore k uresničevanju interesov in ciljev vseh njenih članic, to pa je koristno predvsem pri izvajanju raziskovalnih programov. Dejavnosti ZOTKS so zasnovane predvsem na lastnih programskih usmeritvah, te pa velikokrat prerastejo v nacionalne programe za promoviranje, uvajanje in pospeševanje raziskovalne dejavnosti med mladimi, v uvajanje mladine v znanost. Predstavljanje znanosti in raziskovalnega dela ter dvig tehnične kulture nasploh v družbi, s posebnim poudarkom na mladih, je temelj poslanstva in delovanje ZOTKS.

Poglavitni programi ZOTKS so: Gibanje znanost mladini, sestavljeno iz več projektov: • Mladinsko raziskovalno delo, ki ga sestavlja 19 znanstvenih področij, na leto v njem sodeluje več kot 650 avtorjev nalog in 450 mentorjev iz osnovnih in srednjih šol. • Tekmovanja iz znanja na državni in mednarodni ravni potekajo v kemiji, biologiji, logiki, računalništvu in tehniki. Najboljši se udeležijo mednarodnih olimpijad iz znanja kemije, biologije, lingvistike in računalništva ter mednarodnih srečanj tehnikov Milset. Tekmovanja so namenjena otrokom od petih let naprej do mladcev ob koncu fakultetnega izobraževanja. Vanje se na leto vključi več kot 35000 mladih. • S projektom Mladini prijazna znanost na leto na več

integrator

kot 30 poletnih raziskovalnih taborih, delavnicah in poletnih šolah gosti do 1000 mladih iz osnovnih in srednjih šol ter študentov. • Raziskovalne dejavnosti mladih v regionalnih centrih – poleg vseh državnih programov v regionalnih centrih na leto izpeljejo več kot 20 dogodkov, ki so regionalnega pomena. Tehnično-športne dejavnosti, ki zajemajo vse zvrsti modelarstva, tekmovanja modelarjev in konstruiranje modelov. Poleg domačih modelarskih tekmovanj v ladijskem, letalskem, raketnem in avtomobilskem modelarstvu je zelo pomembno mednarodno delovanje naših najboljših tekmovalcev, ki vse pogosteje posegajo po najvišjih naslovih v svojih panogah. Izobraževalno promocijske in sejemske prireditve, ki so namenjene predvsem predstavitvi dela članic, partnerjev in programov ZOTKS. Poleg sejemskih dogodkov predstavitve partnerjev in ZOTKS potekajo tudi ob nekaterih drugih dejavnostih, predvsem na tekmovanjih, in sicer v obliki razstav, predstavitev ali okroglih miz z aktualnimi temami. Kmetijstvo zajema tradicionalno, več kot 50-letno tekmovanje v oranju in izobraževanje. Poglavitni nameni delovanja ZOTKS so predstavljanje in razvijanje ter nenehno izpopolnjevanje aktivnosti na najširšem področju raziskovalne dejavnosti in tehnične kulture, in to v skladu z vlogo teh aktivnosti v družbenem in gospodarskem razvoju Slovenije. V šestdesetletni zgodovini ZOTKS smo razvili – in jih uspešno izvajamo – različne oblike dejavnosti, ki v najširšem smislu skrbijo za predstavljanje znanosti in raziskovalnega dela. Še posebej je pomembno predstavljanje mladim, saj jih s tem pritegujemo k vključitvi vanje (več kot 40000 na leto).


integrator

Članice ZDOS se predstavijo Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Letališka 16 1000 Ljubljana tel.: 01 524 03 15 faks: 01 585 23 37 info@zveza-zsam.si www.zveza-zsam.si

varnosti in kulture v cestnem prometu in je enakopravno in aktivno vključena v izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 ter v pripravo nacionalnega programa varnosti za obdobje 2012–2020. Pri svojem delovanju se še posebej veliko ukvarja z najmlajšimi udeleženci v cestnem prometu.

Vse močnejša organizacija, ki povezuje Zveza ZŠAM Slovenije je tradicionalna stanovska organizacija voznikov, avtomehanikov ter prevoznikov in njihovih simpatizerjev. Ustanovljena je bila leta 1922, torej je v tem letu dopolnila že 87 let. Danes jo sestavlja 52 združenj po vsej Sloveniji, v njih pa deluje več kot 7500 članov. V sestavu te organizacije so tudi uniformirane enote, v katere je vključena tretjina članstva.

Poslanstvo Zveze ZŠAM Slovenije

Zveza ZŠAM Slovenije organizira vsako leto odprto prvenstvo poklicnih voznikov, ki tekmujejo v poznavanju vsebin iz svojega poklica in cestnoprometnih predpisov ter spretnostni vožnji z vozili vseh kategorij. Na vsaki dve leti pa sestavi tudi državno reprezentanco, s katero se udeleži svetovnega prvenstva poklicnih voznikov. Zveza ZŠAM Slovenije izdaja revijo Prometni vestnik, ki izhaja že vse od leta 1953, obrazce in strokovno literaturo za prevoznike ter preventivna gradiva. Kot stanovska organizacija poklicnih voznikov in avtomehanikov je Zveza ZŠAM Slovenije vključena tudi v mednarodna združenja, in sicer v Svetovno združenje poklicnih voznikov (UICR) in Evropsko združenje poklicnih voznikov (IAGHS).

Poklica voznik in avtomehanik sta, kar se prometa tiče, seveda »ta glavna«. Kljub temu pa jima zadnja leta niso bila kaj prida naklonjena, zaradi česar se je njuna vrednost na lestvici poklicev zelo zmanjšala. Naloga Zveze ZŠAM Slovenije je skrb za pravilno in pravično opredeljevanje in vrednotenje teh dveh poklicev, to pa bo lahko dosegla kot vezni člen v prevozništvu v cestnem prometu, med delodajalci in sindikalnimi organizacijami zaposlenih delavcev. Poslanstvo organizacije je usmerjeno na dve področji: Zveza ZŠAM Slovenije si prizadeva za izboljšanje položaja in vloge tako voznikov kot avtomehanikov, to pa ji bo uspelo edino v sodelovanju z vsemi področji in dejavniki cestnega prometa, pri čemer ima Zveza ZŠAM Slovenije vlogo veznega člena med vsemi. Že desetletja namenjamo posebno pozornost izboljšanju

integrator

33


34

integrator

Novice NVO Pri predsedniku Republike Slovenije V petek, 11. decembra 2009, je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk sprejel tričlansko delegacijo Koordinacije nevladnih organizacij. V delegaciji je sodeloval tudi Mirko Vaupotič, predstavnik Zveze društvenih organizacij Slovenije. Preostala člana delegacije sta bila Goran Forbici (CNVOS) in Tomaž Bole (Združenje slovenskih ustanov). Na srečanju smo predstavniki NVO predsednika informirali o trenutnih prizadevanjih na nevladni strani za urejanje horizontalnih vprašanj sodelovanja med vlado in nevladnimi organizacijami, ki zadevajo predvsem ustrezno pravno in politično okolje za delovanje NVO ter vzpostavitev civilnega dialoga. Predsednika smo obvestili tudi o problemu ustanovitve vladnega urada za nevladne organizacije, ki se že nekaj časa na vladni strani ne premakne z mrtve točke, in sicer zaradi težav pri koalicijskem usklajevanju. Predsednik Türk je izrazil podporo delovanju nevladnih organizacij ter poudaril, da bo še v naprej vlado in ministre pozival k ustreznemu obravnavanju NVO ter k urejanju statusnih vprašanj. Poleg navedenega smo se med drugim pogovarjali tudi o prenosu javnih pooblastil na NVO, zakonskih ureditvah tega področja, prostovoljnem delu v NVO ter urejanju statusa prostovoljstva.

Pri predsedniku Republike Slovenije; Mirko Vaupotič (ZDOS), predsednik RS dr. Danilo Türk, Goran Forbici (CNVOS) in Tomaž Bole (ZSU).

Dr. Danilo Türk: Na področju nevladnih organizacij (NVO) je treba birokratske ovire poenostaviti, zmanjšati, odpravljati. Predsednik države dr. Danilo Türk je v intervjuju za Studio 12 poudaril, da potrebujemo precej močnejši nevladni sektor, če se hočemo dobro razvijati. Poleg tega je opozoril na številne birokratske ovire pri ustanavljanju društev ter na preveč zapletene in dolgotrajne postopke za pridobivanje finančnih sredstev. Transkript pogovora (http://www.s12.si/druzba/ razno-ostali-prispevki/844-dr-turk-za-studio-12-ocenanevladnega-sektorja): Ocena predsednika, dr. Danila Türka, o stanju nevladnega sektorja v Sloveniji. V Sloveniji mogoče premalo razumemo, da imamo prešibko razvit nevladni sektor. Imamo državne institucije, imamo javni sektor, imamo zasebni tržni sektor, nimamo pa tega civilnodružbenega nevladnega sektorja, ki bi bil razvit v zadostni meri. Če pogledamo samo vprašanje, koliko ljudi je v službi v katerem izmed teh sektorjev, vidimo, da smo v Sloveniji v precejšnjem zaostanku pri nevladnih organizacijah in to v primerjavi z državami – na primer z Italijo in Avstrijo – ki so v našem sosedstvu in s katerimi se radi primerjamo in bi lahko bili z njimi tudi popolnoma primerljivi. Zato mislim, da bi morali imeti tako s stališča razvojne pomoči kot s stališča civilnodružbenih tem – tako je tudi vprašanje svobode izražanja medijev – močnejšo civilno družbo. Ampak ta civilna družba ne more biti povsem ljubiteljska. Civilna družba danes zahteva tudi profesionalnost. Zahteva priložnosti, da ljudje v civilnodružbenih organizacijah profesionalno delajo in tu bi morali odpreti možnosti. Mi, recimo, imamo že dalj časa v predalih v vladi zakon o prostovoljstvu, ki bi moral odpreti te možnosti. Jaz izkoristim vsako javno priložnost za to, da nekaj povem o tem, kako je potrebno ta zakon dati v razpravo in doseči, da bo sprejet, ter okrepiti nevladni sektor. Zaradi potreb, ki jih imamo, zaradi večje kritičnosti, ki jo potrebujemo, in tudi zato, da bi lahko številnim mladim ljudem dali nove možnosti za produktivno delo in tudi

integrator


integrator

zaposlovanje pa tudi za angažiranje v mednarodni razvojni pomoči, ki mora biti v določeni meri nevladna. Tu mi manjka en pomemben vidik našega razvoja, za katerega se ves čas zavzemam; in ker ste mi dali možnost, da postavim še eno vprašanje oziroma še nekaj povem, sem to tudi izkoristil. V nevladnem sektorju se spopadamo s precejšnjo birokracijo, ki hromi normalno delovanje NVO-jev. Kaj je po vaši oceni razlog za to in kako takšno stanje preseči? Poglejte, v Sloveniji imamo veliko blokad, ki smo si jih naredili sami, in to se vidi na vseh področjih. Tudi na gospodarskem področju smo si postavili številne blokade, nismo napisali oziroma sprejeli nekaterih mednarodnih pogodb, ki so pomembne za mednarodno poslovanje. In to pomanjkanje dela pri teh projektih vidim kot blokado. Mi smo si kar sami odvzeli možnost boljšega dostopa na tuje trge, ker nismo uredili sistema na tak način, ki bi to spodbujal, ki bi naše gospodarske subjekte »ponesel« v tujino. To je en primer s povsem drugega področja. Na področju, o katerem govoriva, ki ga vi omenjate, se pravi NVO, je seveda vprašanje birokratskih ovir izredno resno – te je treba poenostaviti, zmanjšati, odpravljati. Ko sem se pred leti vrnil iz New Yorka in sem hotel na novo postaviti na noge Društvo za mednarodno pravo v Sloveniji, sem v dveh dneh obupal, ko sem videl, kaj se pravi ustanoviti društvo. Pri nas se zahteva ogromno nekih potrdil, nekih uradnih aktov in pečatov … pa čeprav gre za organizacijo, ki združuje nekaj deset entuziastov, ki so strokovnjaki na svojem področju, ki ne ustvarjajo nobenega finančnega prometa relevantnih razsežnosti, ampak minimalno finančno delo, zato da lahko društvo organizira sestanke. Celo pri taki preprosti zadevi se je stvar ustavila v uradniških kanalih in zaradi tega sem bil zelo razočaran. Zdelo se mi je, da se je na tem področju, v pogledu formalnih postopkov za ustanavljanje nevladnih organizacij, pri nas sistem poslabšal v zadnjih dvajsetih letih. In zdaj mislim, da je prišel čas, ko je treba te reči radikalno postaviti na dnevni red in odpreti možnosti, da se ljudje organizirajo sami, da si ustvarjajo nove možnosti, nove pogoje za produktivno smiselno delo in tudi za zaposlovanje.

Mislim, da so tukaj področja različna, da je treba pogledati stvari po področjih, ampak skupni imenovalec bi bil poenostaviti postopke, jih skrajšati, tudi prestaviti finančne kontrole na poznejši čas. Da bi ne bila več finančna kontrola prva stvar, s katero se je treba ukvarjati. Poleg tega pa prek nje po navadi na samem začetku itak niti ne pridete, ker nimate nobenih kapacitet, nobenih znanj in vas potem pri ustanavljanju neke organizacije že to zaduši. Skratka, naj se kontrole vzpostavijo potem, ko neko delo že obstaja in ko se lahko nekaj kontrolira. Pri nas je pogosto tako, da kontrola, še preden se sploh lahko kaj kontrolira, že vse skupaj ustavi. To dajem kot primer, ne bi želel preveč poenostavljati stvari. Ampak tisto, kar je resnično pomembno, je, da mi potrebujemo precej močnejši nevladni sektor, če se hočemo dobro razvijati. Nekaj izkušenj že imamo, saj smo že pet let v EU, in mislim, da bi bilo dobro enkrat sklicati sestanek ljudi, ki imajo izkušnje iz EU in s projekti iz tega okvira, ljudi, ki bi se pogovorili o svojih izkušnjah, o težavah, ki so jih morali premagati. Tu je kar precej ljudi, ki so bili uspešni pri premagovanju teh težav, in treba bi jim bilo dati možnost, da dajo tudi kakšne nove predloge. Rad bi se oprl na ljudi z izkušnjami. Sam teh izkušenj nimam, nikoli nisem delal pri nobenem takem projektu, ko pa se pogovarjam z ljudmi, ki so delali pri takih projektih, vidim, da so nekatere skupne značilnosti in da imamo izkušnje, ki so nekaj vredne. Te ljudi bi bilo treba enkrat zbrati, ljudi, ki so delali po občinah recimo pri projektih, ki jih sofinancira EU. In potem videti, kaj oni zaznavajo kot probleme in kje bi bilo treba stvari spreminjati. Lahko pri tem računamo tudi na vašo podporo? Svojo podporo sem že pravkar izrekel, to pa bi zagotovo lahko bilo še jasneje povedano ob prilikah, ki bodo. Ampak živimo v delu sveta, kjer si s svojimi omejitvami delamo več težav, kot bi bilo potrebno. Tu moramo najti pametnejšo, fleksibilnejšo, bolj razvojno orientirano naravnanost.

Ustrezni kriteriji za pridobitev sredstev, namenjenih za projekte nevladnih organizacij, so nuja. Je pa sistem prevelikega nadzora lahko tudi ovira. Kako omogočiti, da bi nevladne organizacije laže dostopale do tako zelo potrebnih sredstev?

integrator

35


36

integrator

Zveza ZŠAM Slovenije pričakuje glede Končana največja preventivna akcija zagotavljanja varnosti v prometu od za varnost v cestnem prometu Zalarja, Vlačiča in Kresalove veliko Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije je v sporočilu za javnost sporočila, da pozdravlja dogovor notranje ministrice Katarine Kresal ter ministrov za pravosodje in za promet, Aleša Zalarja in Patricka Vlačiča, da bodo za varnost v cestnem prometu naredili nekaj več. Igor Pipan; predsednik Zveze ZŠAM Slovenije, vir: arhiv Zveze ZŠAM Slovenije

Kot stanovska organizacija poklicnih voznikov, ki že tradicionalno zelo dejavno deluje pri vzgoji in preventivi v cestnem prometu, od te odločitve ministrov tudi veliko pričakujejo. Zato se je predsednik zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan odločil ministrom pri teh aktivnostih ponuditi sodelovanje in pomoč organizacije. V zvezi se strinjajo, da je takojšnje ukrepanje za doseganje ciljev nujno. Hkrati pa ne pozabijo omeniti, da so že pred časom opozarjali na nujnost odločnejšega ukrepanja na nekaterih področjih in na to, da naj bi kratkoročni ukrepi vendarle postali del dolgoročnih ukrepov. V zvezi poudarjajo, da je prometna varnost še najbolj odvisna od prometne kulture vseh udeležencev, ta pa je posledica vzgoje in preventivnih dejavnosti, na kar pa v Sloveniji ne moremo biti najbolj ponosni. Zato imajo v Zvezi ZŠAM Slovenije, organizaciji z več kot 7000 člani, že dolgo geslo: “S svojim obnašanjem v prometu bodimo zgled vsem drugim udeležencem v cestnem prometu!” S pismom podpore želijo ministrico in ministra podpreti v njihovih prizadevanjih in jim ponuditi pomoč tudi na izvedbeni ravni. “Vsi ukrepi na deklarativni ravni potrebujejo tudi ukrepe v praksi,” menijo v zvezi in dodajajo, da naj dobremu zgledu sledijo tako otroci kot odrasli. Izvajanju prometne vzgoje v šolah mora slediti tudi množično preventivno delovanje na lokalni ravni. Ker so prepričani, da so skupaj najmočnejši in da tako povezani vse dosežejo laže in hitreje, predlagajo, da si omenjeni ministra in ministrica čim prej vzamejo čas in jih povabijo na sestanek, na katerem se bodo dogovorili o skupnem doseganju, kot so še zapisali “naših ciljev in vaše vizije”.

integrator

Zveza ZŠAM Slovenije namenja poseben pomen dejavnostim na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Med najpomembnejšimi je vsakoletno, že desetletja ponavljajoče se varovanje otrok na šolskih poteh. Poglavitni namen preventivnih dejavnosti prostovoljcev ZŠAM-ov Slovenije pri tem je zagotavljanje varnega vključevanja učencev osnovnih šol v cestni promet, opozarjanje na pomen prometne varnosti in s tem zagotavljanje njihove osebne varnosti na poti v šolo in domov, peš, s kolesom ali v motornem vozilu ter zagotavljanje pravilne in varne uporabe kolesa pri vključevanju učencev osnovnih šol v cestni promet, uporabe varnostnega pasu in druge zaščitne opreme pa tudi opozarjanje na pomen prometne varnosti na sploh. Program so v letu 2009 izvajali člani 49 ZŠAM-ov iz vse Slovenije, pri čemer so posamezna združenja pokrivala občine, v katerih imajo svoj sedež, ter druge občine na teritoriju svojega delovanja. Pripravo, organizacijo, dokumentacijo, obrazce, gradiva in koordinacijo vseh aktivnosti po tem programu je vodila strokovna služba Zveze ZŠAM Slovenije. Skupne številke o sodelujočih in obsegu opravljenega dela so: • Sodelovalo je 48 ZŠAM-ov iz vse Slovenije. • Na terenu je za varnost otrok skrbelo skupaj 512 prostovoljcev, ki so pri tem opravili 8.366,65 neto prostovoljnih delovnih ur, za prihod na kraj varovanja in odhod z njega pa so ti prostovoljci z lastnimi prevoznimi sredstvi prevozili skupaj 35.186 km. • Za pripravo, organizacijo in nemoten potek te dejavnosti sta poleg omenjenih ves čas skrbela še najmanj po dva predstavnika posameznega združenja (predsednik in poveljnik), torej najmanj 96 prostovoljcev, ki so s tem namenom opravili (ocena strokovne službe – ni konkretnih podatkov) približno 960 dodatnih delovnih ur in 8–10.000 kilometrov (to v projektu ni upoštevano). • Strokovna služba Zveze ZŠAM Slovenije je omogočala vso podporo in evidentiranje v skladu z dogovorjenim.


integrator

Mreža in podpora nevladnim organizacijam na področju športa in rekreacije Zveza za šport otrok in mladine Slovenije je na novinarski konferenci predstavila projekt, poimenovan Mreža in podpora nevladnim organizacijam na področju športa in rekreacije. Prednostne naloge projekta so obveščanje, mreženje, sodelovanje in povezovanje nevladnih organizacij, predvsem z vidika zakonodaje in predpisov, ki urejajo področje športa in rekreacije. Projekt poteka v sklopu operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju od leta 2007 do 2013, začel se je 15. aprila 2009, trajal pa bo do 10. oktobra 2010. Njegova vrednost je 161.875 evrov, sofinancira pa ga Evropska unija iz evropskega socialnega sklada, in to v vrednosti 159.550 evrov. Vrednost vseh projektov, teh je letos 12, lani pa se jih je končalo osem, je za obdobje med letoma 2007 in 2015 kar 12,6 milijona evrov. Poglavitne naloge projekta so med drugimi tudi povezovanje športnih zvez in društev in prek tega zagotavljanje večjega vpliva nevladnega sektorja ter močno in učinkovito zastopanje športnih NVO-jev. Strokovna usposabljanja in izobraževanja za športne NVO so v prvi vrsti namenjena krepitvi človeških virov za kakovostno opravljanje različnih nalog na področju športa in rekreacije. Cilj je predvsem usposobiti športne nevladne organizacije, da se bodo lahko vključevale v civilni dialog, opravljale in prevzemale naloge, prenesene iz javnega v nevladni sektor ter pripomogle k trajnostnemu razvoju celotnega vsebinskega sektorja. Dejavnost “V športu zmoremo veliko sami” je za projekt ključnega pomena, saj je nevladni sektor na področju športa močan in zmožen opravljanja različnih nalog. Z nekaj dodatne energije, namenjene usposabljanju in razvoju, se zveze in društva lahko pripravijo na prevzem številnih nalog, to pa pomeni, da bo treba vplivati na spremembe ključnih dokumentov, ki urejajo področje športa, na primer na Zakon o športu, Nacionalni program športa, pravila krovne nevladne športne organizacije in še na druge dokumente. Pomembna dejavnost v sklopu projekta je promocija športnih NVOjev in vsebinskih vprašanj mreže športnih NVO-jev, s čimer se pri različnih skupinah dosegajo cilji s področja ozaveščanja in obveščanja o vsebinskih zadevah športa in rekreacije.

“Ena naših prednostnih nalog v okviru tega projekta je okrepiti vlogo društev, ki zagotavljajo vadbo,” je ob tem dejala Maja Bučar Pajek, predsednica ZŠOMS-a, vodja projekta Jakob Bednarik pa je izpostavil vlogo širše civilne javnosti pri projektu. Dejal je: “Vključiti želimo tudi društva upokojencev in različna turistična društva, prav tako pa potekajo pogovori z društvi zunaj naših meja. Naš namen je prenesti javne naloge na sektor NVO-jev ter usposobiti društva in zveze za opravljanje nalog in jim zagotoviti konkurenčnost.”

Fair play Prometna varnost je vse bolj prava vrednota današnjega mobilnega življenja. Številne žrtve in številni poškodovani so prav zares previsok davek za družbo, družino in posameznika. Prepletenost ceste, vozila in voznika zahteva od vseh udeleženih kar najbolj zavzeto upoštevanje prometne varnosti. Od družbe in sistema pa lahko in moramo pričakovati primerno infrastrukturo, regulativo in standardizacijo na ravni cest, vozil in izobraževalnih programov za voznike ter druge udeležence v cestnem prometu. Kakovost svojega življenja brez dvoma merimo tudi z vrednotami, ki se vsakodnevno izražajo na naših cestah. Šport, še posebej njegova srčika fair play, pa v svojem jedru nosi sporočilo, ki ga v simbiozi in prepletanju z našimi vsakodnevnimi dejavnostmi v cestnem prometu prenašamo kot zlato nit vrednot. Vse za večjo varnost nas samih in drugih udeležencev v prometu. Slovenske vrhunske športnike in inštruktorje varne vožnje pri tem vodi skupni imenovalec. Za doseganje cilja so potrebni pozitiven odnos, motiv, trening in odgovornost. S projektom želimo še druge športnike in njihove trenerje, športne funkcionarje ter sponzorje vozil spodbuditi k ravnanju, ki prinaša čim večjo prometno varnosti; želimo, da bi se zares zavedli pomembnosti obvladovanja spretnosti vožnje in primernega ravnanja v prometu ter prenesli športni duh tudi na slovenske ceste in tako postali vzor drugim udeležencem v prometu. Skupaj s slovenskimi vrhunskimi športnicami in športniki ter inštruktorji varne vožnje AMZS do večje varnosti in odgovornosti na naših cestah!

integrator

37


38

integrator

10 temeljnih načel za večjo varnost na cestah: • DA - lastni odgovornosti, strpnosti in medsebojnemu razumevanju! • DA - spoštovanju predpisov na cestah! • NE - hitrosti in agresiji! • NE - alkoholu, drogam in psihoaktivnim substancam! • DA - uporabi varnostnega pasu in otroških varnostnih sedežev! • DA - varnostni čeladi na motorju in kolesu! • DA - uporabi odsevnih teles pri pešcih in kolesarjih! • DA - izobraževanju v družinah, vrtcih in šolah! • DA - hitremu in učinkovitemu sankcioniranju neprimernemu – hujšim prekrškom - ravnanju v prometu! Idejo je v osnovi oblikoval dr. Stanislav Pinter, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play Republike Slovenije. Že leta 2002 je predlagal, da bi se področje STRPNOSTI IN FAIR PLAYA v športu lahko učinkovito preneslo tudi v vsakdanjik slovenskega cestnega prometa. Svoje razmišljanje je nato predstavil Robertu Štabi, sekretarju Komisije za vzgojo in varnost AMZS. Porodila se je zamisel o primerno vsebinsko in medijsko naravnani dejavnosti – glavno vlogo v njej imajo slovenski vrhunski športniki in športnice ter njihovi trenerji (v sodelovanju s slovensko krovno športno organizacijo OKS-ZŠZ) na eni ter izkušeni inštruktorji varne vožnje AMZS in posamezni strokovnjaki s področja prometne varnosti na drugi strani – s katero bi na svoj lastni in za širšo javnost koristni način pripomogli k izboljšanju ŠPORTNE in PROMETNE KULTURE v Sloveniji. Nobena dejavnost pa ne doseže zastavljenega cilja, če njenega temeljnega sporočila in namena ne posredujemo širši javnosti. Zaradi tega sta sodelovanje sedme sile in njeno poročanje v duhu fair playa še toliko pomembnejši. Sodelovanje pri projektu se bo razvijalo in razširilo tudi na druge organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s preventivno dejavnostjo v cestnem prometu, pristojne vladne organizacije ter družbeno odgovorna podjetja, zlasti uvoznike, predstavnike oziroma prodajalce vozil. Odgovor na temeljno vprašanje, kako bi lahko športniki kot udeleženci prometa s svojim dobrim zgledom spodbudili k večji srčnosti, odgovornosti in strpnosti predvsem tiste, za katere so s svojim športnim načinom življenja vzorniki ali pa vsaj zaželene osebe v slovenski družbi, je: »S formulo zmagovalcev!«

integrator

vir: www.amzs.si


integrator

Teden otroka

Festival za tretje življenjsko obdobje v letu 2010 z mednarodno udeležbo

vir: www.bohinj-park-hotel.si

vir: ZDUS, arhiv

Teden otroka je vsakoletni projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ki se začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja sedem dni. Njegov temelj je Svetovni dan otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za počastitev tega dne.

S pohvalnimi besedami predsednika republike dr. Danila Türka pobudnikom festivala, organizatorjem in nastopajočim je lani oktobra zaprl vrata že 9. Festival za tretje življenjsko obdobje. Predsednik republike je v nagovoru med drugim dejal, da je vlado že opozoril in jo bo še opozarjal, naj čim prej pripravi osnutek zakona o prostovoljstvu in ga pošlje v potrditev državnemu zboru.

V Tednu otroka pripravijo v vseh večjih krajih Slovenije različne prostočasne in razvedrilne programe za otroke, v javnost pa prek medijev prispejo sporočila otrok, ki jih ZPMS pripravi na podlagi sklepov Nacionalnega otroškega parlamenta in povzetkov ugotovitev analize klicev na TOM-telefon, telefon za otroke in mladostnike.

Za prostovoljstvo je predsednik Türk tudi sicer našel same pohvalne besede. Ni pa mu prav, da nekatere politične sile in nekateri posamezniki z nastopi in pisanjem v medijih rušijo ustvarjalno sožitje generacij, ki ga prizadevno tke mreža sodelavcev raznih organizacij civilne družbe, tudi Zveza društev upokojencev.

Ob tem pa smo na Statističnem uradu RS našli nekaj zanimivih podatkov: • Jugovzhodna Slovenija ima med statističnimi regijami v povprečju najmlajše prebivalstvo in torej največ otrok, 18,5 %, Obalno-kraška regija pa najmanj, 14,7 %. Med občinami ima najmanj otrok Osilnica (9 %), največ pa Gorenja vas – Poljane (25 %). • Po opredelitvi konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah se med otroke prištevajo osebe, stare manj kot 18 let, razen če zakon v posamezni državi ne določa, da je polnoletnost dosežena že prej. • V Sloveniji je mlajši od 18 let vsak šesti prebivalec. • V vrtce je vključenih osem izmed desetih otrok. • Dve tretjini učencev sta vključeni v podaljšano bivanje.

Po besedah nekdanjega podpredsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Alda Ternovca ki je bil slovesni govornik iz vrst ZDUS-a, je festival prerasel tako vsebinske kot krajevne okvire. Napovedal je, da se bo festival preimenoval v Festival za sožitje generacij, nanj pa bodo povabili tudi evropske goste. Škoda bi namreč bilo, da bi ostajalo bogastvo tolikšnega števila zamisli in izkušenj pri delu za sožitje generacij zaprto v domače okvire. Vsebinsko je festival, na katerem se je zvrstilo več kot 200 različnih dogodkov, predavanj in okroglih miz, gostom na sklepni slovesnosti ob zaprtju vrat lankoletnega Festivala za tretje življenjsko obdobje predstavila članica ZDUS, novinarka Lada Zei.

integrator

39


40

integrator

Slovenija izvoljena za predsedujočo komisiji za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji Na zasedanju Komisije za Evropo v sklopu generalne skupščine Svetovne turistične organizacije (UNWTO), ki je bila v mestu Astana v Kazahstanu, 2. oktobra 2009, je bila Slovenija izvoljena za predsedujočo Komisiji za Evropo (Commission for Europe – CEU) za obdobje 2009–2011. Komisija na najširši evropski ravni povezuje države, članice UNWTO, ki se redno vsakoletno srečujejo. Slovenija je podala predloge in vizije za prihodnje delovanje Komisije za Evropo. Zavzemamo se za dejavnosti, ki bi povečale konkurenčnost evropskega turizma in mu prinesle boljši položaj. Med najpomembnejšimi dejavnostmi pa smo posebej poudarili določitev prednostnih nalog na področju turizma za vseh 45 držav članic evropske regije in prizadevanje, da bi turizem prepoznali kot prednostni sektor in mu pripisali pomen, ustrezen njegovemu deležu v bruto družbenem proizvodu držav. V programu dela je Slovenija izpostavila prenos znanja in praks med članicami, tesnejše sodelovanje med UNWTO in Evropsko komisijo, izboljšanje sodelovanja med zasebnim sektorjem in UNWTO ter povečanje ugleda te organizacije. Ob izvolitvi Slovenije za predsedujočo Komisiji za Evropo je minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, dejal: »Zagotovo bo predsedovanje Komisiji za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji pomembna naloga. Verjamem, da jo bomo odlično opravili. Izvolitev na tako funkcijo je po eni strani potrditev, da je Slovenija v zadnjih letih na področju turizma naredila velik korak naprej, po drugi strani pa je to tudi priložnost za nadaljnji razvoj, za uspešno vključevanje slovenskega turizma na mednarodne trge ter s tem za večjo prepoznavnost Slovenije v svetu.«

Mednarodno sodelovanje ZOTKS Na področju mednarodnega sodelovanja je Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) polnopravna članica v različnih mednarodnih organizacijah in redno sodeluje na olimpijadah iz znanja biologije, lingvistike, računalništva in kemije, na evropskih in svetovnih srečanjih ter tekmovanjih mladih raziskovalcev in tehnikov, na svetovnem tekmovanju oračev in na mednarodnih tekmovanjih modelarjev. Nekaj vtisov z letošnjih prireditev in srečanj: • Na 20. Mednarodni biološki olimpijadi (IBO), ki je potekala med 12. in 19. 7. 2009 v Tsukubi na Japonskem, je sodelovalo 56 državnih ekip s skupaj 221 tekmovalci. Slovenija se je tekmovanja udeležila že devetič. • Mednarodna lingvistična olimpijada (IOL) je tekmovanje, katerega udeleženci morajo čim bolje obvladati sklepanje o značilnostih določenega jezika iz podanih primerov. Tokrat je tekmovanje potekalo sedmič, in sicer v Vroclavu na Poljskem. Slovenija je sodelovala drugič in to z ekipo, ki so jo sestavljali najboljši z državnega tekmovanja v logiki – Irena Kuhar, Manca Mrvar, Katja Klobas, Klemen Stegu in vodja ekipe Hiacinta Klemenčič. • 41. Mednarodna kemijska olimpijada je bila julija v Veliki Britaniji. Slovensko ekipo so sestavljali štirje tekmovalci, in sicer Marija Malgaj, Jernej Repas, Nika Anžiček, Luka Andrejčič in dva spremljevalca. Po več letih se tokrat ni uspelo nikomur prebiti med dobitnike kolajn. • Na 21. Mednarodni računalniški olimpijadi v Plovdivu v Bolgariji so se z reševanjem zahtevnih problemov spopadali Nace Hudobivnik, Žiga Ham, Matjaž Leonardis in Matej Aleksandrov, vsi iz Zavoda za računalniško izobraževanje. Vodja ekipe je bil dr. Roman Dorn, spremljevalec mentor pa dr. Jelko Urbančič. Medalje tokrat ni bilo, so pa fantje dobili veliko novih prijateljev in navezali veliko novih znanstev. Zelo dobro se je ekipa iz Slovenije odrezala na še enem svetovnem srečanju ESI (Expo Sciences International 2009), srečanju mladih znanstvenikov in tehnikov, ki ga organizira Milset. Dijaki Srednje šole za gradbeništvo Šolskega centra Celje, Matic Čoh, Matic Naraločnik in Gašper Plaskan, so se pod mentorstvom profesorja Arnolda Ledla predstavili z raziskovalno nalogo z naslovom Pasivne hiše. V domovino so se vrnili s čudovitimi vtisi ter s priznanjem in medaljo predsednika Milseta Roberta Hidalga in predsednika AJST Hassena Akrouta.

integrator


integrator

NVO ne počivajo In vendar se vrti Premiki na področju povezovanja nevladnih podpornih organizacij Nevladne podporne organizacije so se marca 2009 združile v Svet nevladnih podpornih organizacij – SNPO. SNPO je koordinacijsko telo vseh tistih nevladnih organizacij, regionalnih stičišč in nacionalnih mrež, katerih delovanje je namenjeno  podpori in krepitvi delovanja nevladnih organizacij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Združile so se organizacije, ki s svetovanjem, delavnicami, promocijo in različnimi akcijami pomagajo drugim nevladnim organizacijam ne glede na področje njihovega delovanja (kultura, zdravje, šport itd.). Za prvega predsednika je bil imenovan Goran Forbici iz CNVOS-a. SNPO se sestaja na mesečnih sestankih, na katerih obravnava aktualna vprašanja v sektorju NVO-jev ali vsakodnevne probleme, s katerimi se srečujejo NVO-ji. Za lažje delo so bile ustanovljene tudi posebne delovne skupine. Delovna skupina za strukturo sektorja je obravnavala regionalno povezanost nevladnih organizacij in opredelila poglavitne prvine regionalnih mrež nevladnih organizacij. Regionalne mreže nevladnih organizacij, torej društev, zavodov in ustanov, ki bodo ustanovljene leta 2010, bodo prostovoljna in odprta združenja vseh zainteresiranih organizacij. Mreže bodo oblikovale in zagovarjale interese nevladnega sektorja v razmerju do vseh ravni oblasti in javnosti. Na ta način želimo pripomoči k boljšemu medsebojnemu poznavanju, sodelovanju, pomoči, solidarnosti in učinkovitemu oblikovanju potreb in zahtev nevladnega sektorja v posamezni regiji.

Delovna skupina za zaposlovanje je izdelala modul za izobraževanje NVO-menedžerjev – želimo si namreč, da bi bili tisti, ki organizacije vodijo, opremljeni z vsem potrebnim znanjem za vsakodnevno delo in razvoj organizacije. Tako bodo vodje projektov, predsedniki društev in ustanov ter direktorji zavodov prek izobraževanja o pravni ureditvi NVO-jev, strateškem komuniciranju, pridobivanju sredstev ipd. pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo. Delovna skupina dobre prakse spremlja dejavnosti članic SNPO-ja, predvsem regionalnih stičišč, da se izmenjavajo izkušnje, izboljšujejo storitve za NVO-je, hkrati pa se oblikuje tudi model regionalnega stičišča, ki bi kar najbolj zadovoljil vse potrebe NVO-jev v regiji. V letu 2010 se bo delovna skupina ukvarjala tudi s prenosom dobrih praks posameznih organizacij med regijami (npr. Turistično društvo Ljutomer bi lahko predstavilo svoje aktivnosti v Kranju, s čimer bi Turističnemu društvu Kranj omogočilo, da se loti podobnih aktivnosti ali da skupaj izvajata kakšne projekte). SNPO bo v letu 2010 veliko pozornosti namenil tudi srečanjem z vsebinskimi mrežami (mreže na področju kulture, zdravja, prostovoljstva, izobraževanja …), saj je zelo pomembno, da si mreže izmenjujejo informacije, potrebe in probleme. Veliko dilem lahko skupaj bolje in hitreje razrešimo, prav temu pa so namenjene nevladne podporne organizacije. Tina Divjak, CNVOS, koordinatorka SNPO

Delovna skupina za pretok informacij se je ukvarjala s čim bolj učinkovitim širjenjem informacij med nacionalnim in regionalnim nivojem – kako preprečiti podvajanje informacij, kako lokalnim NVO-jem omogočiti čim hitrejši dostop do pravih informacij ipd.

integrator

41


42

integrator

Odzivanje nevladnih organizacij na žgoče probleme v sektorju Ustanovitev nevladnih delovnih skupin

skupaj z regionalnimi stičišči organizirala posvete z društvi o posledicah, ki jih občutijo, in njihovih predlogih za spremembe. Na podlagi tega in drugih opažanj bodo oblikovane spremembe zakona, ki bodo na začetku leta 2010 dane v nadaljnjo javno razpravo.

Februarja 2009 smo predstavniki nevladnih organizacij predsedniku vlade predali memorandum z opisom, kako lahko nevladne organizacije pripomorejo k reševanju gospodarske krize, hkrati pa smo izrazili tudi svoje potrebe in svoja pričakovanja glede razvoja sektorja NVO. Posledično je vlada ustanovila Medresorsko delovno skupino za usklajevanje odprtih vprašanj na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami, v katero smo nevladne organizacije imenovale eno predstavnico, hkrati pa še po dva predstavnika za vsako izmed naslednjih področij: civilni dialog, sistemsko-pravni okvir, zaposlovanje v NVO, financiranje NVO in prostovoljstvo. Medresorska delovna skupina se sicer v letu 2009 ni sestala, aktivno pa so delovale nevladne delovne skupine na vseh petih področjih, ki jih tehnično in administrativno podpira CNVOS. Nevladne delovne skupine (NDS) so odprte, v njih lahko osebno na sestankih ali prek spletnega foruma http://civilni-dialog.net/index.php?option=com_ wrapper&view=wrapper&Itemid=53 sodeluje vsakdo, ki ga posamezno področje zanima. Delovne skupine so namenjene podpori predstavnikom NVO, saj ti ne nastopajo v svojem imenu, pač pa v imenu celotnega sektorja NVO. Zato je njihova dolžnost, da aktivno poročajo o sestankih in pobudah, spremljajo novosti na svojem področju, zbirajo stališča NVO do posameznih vprašanj in jih sporočajo naprej. Stališča se oblikujejo na sestankih ali med razpravami na forumu. NDS za civilni dialog se je v letu 2009 ukvarjala z Resolucijo o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor, postavlja pa minimalne standarde posvetovanja z javnostjo v postopku priprave predpisov. Resolucija je prvi dokument, ki določno, čeprav zgolj s priporočili, opredeljuje časovni okvir in dolžnosti pripravljavcev predpisov pri obravnavanju komentarjev civilne družbe. Skupina je veliko pozornosti namenila tudi ustanovitvi Urada za nevladne organizacije. NDS za sistemsko-pravni okvir pripravlja spremembe Zakona o društvih. Po treh letih veljavnosti novega zakona se že jasno kažejo nekatere posledice nove ureditve (nerazumevanje določb o odgovornosti predsednika društva, razdrobljeno in neenako podeljevanje statusa v javnem interesu idr.), zato je delovna skupina

integrator

vir: ZDOS, arhiv

NDS za prostovoljstvo se že vse od januarja 2008 intenzivno ukvarja z zakonom o prostovoljstvu in razvidom prostovoljnega dela, ki bi naj skupaj omogočila večjo socialno varnost prostovoljcev in s tem možnosti za sistemski razvoj prostovoljnega dela. Osnutek predloga zakona je bil po dolgotrajni javni razpravi v sektorju predan Ministrstvu za javno upravo, ki obljublja, da bo končni predlog oblikovalo v intenzivnem sodelovanju z nevladnimi organizacijami in ga predalo vladi v sprejem jeseni 2010. NDS za zaposlovanje v stiku z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve razmišlja o novih programih, namenjenih zaposlitvam v sektorju NVO, po zaslugi NDS za financiranje pa so prostovoljci kljub prejeti nagradi za prostovoljno delo lahko vzdrževani družinski člani po Zakonu o dohodnini. Če se bo medresorska delovna skupina letos vendarle začela sestajati, bodo nevladne delovne skupine delale predvsem na teh gradivih, vendar kljub temu ne bodo pozabile na druge aktualne zadeve. Skupinam se lahko pridružite na spletnem forumu ali na kateremkoli sestanku, vabila nanje so namreč vedno javno objavljena. Tina Divjak, CNVOS NVO predstavnica v medresorski delovni skupini


integrator

Zakon o društvih Zdaj veljavni Zakon o društvih je začel veljati leta 2006 in je do danes doživel nekatere manjše spremembe. Zaradi nezadovoljstva številnih društev z nekaterimi določbami tega zakona poteka v društvenem sektorju razprava o predlogih, kako bi ga spremenili. Na koncu razprave bodo predlogi posredovani Ministrstvu za notranje zadeve in to skupaj s pobudo za začetek postopka za spremembo zakona. Najpomembnejše vsebine v dozdajšnji razpravi so predvsem: ureditev javnega interesa, vrednotenje prostovoljnega dela, ureditev področja pridobitne dejavnosti, odgovornost odgovornih oseb v društvih ipd. Razprava se bo še nadaljevala, zaradi česar vsa društva pozivamo, naj nam sporočijo svoje morebitne pripombe na ta čas veljavni Zakon o društvih ter predloge za spremembe. Pripombe in predloge lahko pošljete na elektronski naslov: info@zdos.si. Veljavni zakon o društvih najdete na spletnem naslovu: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/ r02/predpis_ZAKO4242.html.

vir: ZDOS, arhiv

integrator

43


44

integrator

NVO v očeh resorjev vlade RS Aktivnosti Ministrstva za javno upravo na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami – načrti za leto 2010

Ena izmed pomembnih nalog Službe pa je zagotavljanje sofinanciranja za projekte mrežnih nevladnih organizacij, in sicer tako s sredstvi proračuna RS kot tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Ministrstvo je namreč vključeno v izvajanje t. i. kohezijske politike in izvaja ukrepe prednostne usmeritve, poimenovane Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. Indikativno je za projekte nevladnih organizacij v sklopu te prednostne usmeritve v obdobju od 2007 do 2013 namenjenih 12,6 milijonov evrov.

Ministrstvo za javno upravo je na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami zadolženo za reševanje horizontalnih vprašanj nevladnih organizacij. To zajema predvsem pripravo in uresničevanje ukrepov za krepitev civilnega dialoga, tj. krepitev sodelovanja nevladnih organizacij v procesih priprave in izvajanja javnih politik ter vzpostavljanje sistemskih pogojev za njihov razvoj. Zato da bi pospešili urejanje položaja nevladnih organizacij, je bila na Ministrstvu za javno upravo septembra 2009 ustanovljena samostojna notranja organizacijska enota: Služba za nevladne organizacije, ki je neposredno odgovorna ministrici (v nadaljevanju Služba).

Na Ministrstvu predvidevamo, da bomo s temi sredstvi podprli vzpostavitev regionalnih NVO stičišč v vseh slovenskih regijah2, podprli projekte vsebinskih in horizontalnih mrež NVO-jev in s tem okrepili zmogljivost nevladnih organizacij za sodelovanje pri oblikovanju ter izvajanju javnih politik in javnih služb. Pričakujemo, da se bodo regionalna NVO stičišča vzpostavila kot stične točke nevladnih organizacij na lokalni oziroma regionalni ravni in bodo z zagotavljanjem podpornih storitev predvsem manjšim nevladnim organizacijam pomagala pri njihovem delovanju (npr. iskanje finančnih virov, zagotavljanje dodatnih usposabljanj ipd.).

Za leto 2010 smo si v Službi za NVO-je zastavili smele načrte. Tako bomo posebno pozornost namenili pripravi Zakona o prostovoljnem delu, da bo le-ta sprejet še pred evropskim letom prostovoljstva 2011. Pri tem bomo izhajali iz osnutka zakona, ki ste ga pripravile nevladne organizacije, in skušali uveljaviti vzpodbuden pravni okvir za nadaljnji razvoj prostovoljnega dela. Zavedamo se, da kakovostnega zakona o prostovoljnem delu ni mogoče pripraviti brez aktivnega sodelovanja nevladnih organizacij, zaradi česar bomo predstavnike le-teh v njegovo pripravo vključili že takoj na začetku. Na predlog Ministrstva za javno upravo je bila leta 2009 ustanovljena tudi Stalna medresorska delovna skupina za usklajevanje odprtih vprašanj na področju sodelovanja Vlade RS z nevladnimi organizacijami. Medresorska skupina pokriva pet vsebinskih področij, ki ste jih tudi nevladne organizacije kot posebej pomembna izpostavile v Memorandumu1, tj. civilni dialog, sistemsko pravni okvir, zaposlovanje v nevladnih organizacijah, financiranje v nevladnih organizacijah in ureditev položaja prostovoljstva. Služba za nevladne organizacije zagotavlja organizacijske, administrativne ter tehnične naloge in potrebno strokovno podporo delu medresorske delovne skupine. Letos si bomo še posebej prizadevali, da v sklopu te skupine, v kateri s svojimi predstavniki sodelujete tudi nevladne organizacije, odpremo čim več vprašanj, dilem, problemov in seveda vsaj nekatere izmed njih tudi rešimo. Vsaj za prostovoljstvo si to upamo trditi. 1

Memorandum slovenskih nevladnih organizacij

integrator

vir: ZDOS, arhiv

2

Govorimo o t. i. statističnih regijah na ravni NUTS III.


integrator

Vlogo vsebinskih mrež nevladnih organizacij poleg krepitve civilnega dialoga vidimo predvsem v soustvarjanju razmer za prenos javnih nalog v izvajanje NVO-jev, horizontalne NVO mreže pa se morajo oblikovati kot ključni spodbujevalci vzpostavljanja sistemskega podpornega okolja za nevladne organizacije. Po dveh letih izvajanja ukrepov prednostne usmeritve ocenjujemo, da je to početje pomembno pripomoglo k intenzivnejšemu povezovanju in institucionalni krepitvi nevladnega sektorja. Zato da bomo dosegli trajnost rezultatov, pa si bomo v Službi prizadevali za zagotovitev dodatnih finančnih virov tudi po tem, ko bodo sredstva strukturnih skladov izčrpana. Ker se zavedamo, da udejanjanje t. i. vključujočega upravljanja oziroma aktiven civilni dialog zahteva usposobljene partnerje tudi na strani državne uprave, bomo v letu 2010 začeli usposabljati uradnike za izvajanje posvetovalnih procesov ter povečanje ozaveščenosti javne uprave o pozitivnih vplivih vključevanja javnosti v pripravo politik. S temi usposabljanji bomo podprli izvajanje Resolucije o normativni dejavnosti ter poskrbeli za dejansko uveljavitev učinkovitega in trajnega civilnega dialoga. Dodatno pa želimo v tem letu z različnimi dogodki (sestanki, konferencami ipd.) intenzivirati proces dogovarjanja z nevladnimi organizacijami o prihodnjem razvoju sektorja, ki je v minulem letu nekoliko zastal, in s tem utrditi partnerski odnos z nevladnimi organizacijami. Več informacij o našem delovanju lahko najdete na spletni strani http://www.mju.gov.si/si/za_nevladne_organizacije/, veseli pa bomo tudi vaših pobud, predlogov in idej. Vanda Remškar Pirc, vodja službe za nevladne organizacije

integrator

45


46

integrator

BeleĹžnica ÄŒesa ne smem pozabiti o nevladnem sektorju v Sloveniji?

integrator


integrator

integrator

47


integrator Časopis projekta ZDOS — integrator društvenega sektorja v Sloveniji

De

vir: Zveza ZŠAM Slovenije, ahiv

Prejemnica/prejemnik plakete (po abecedi)

De

Organizacija predlagateljica

Tjaša Andree Prosenc

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Jože Berlec

Gasilska zveza Slovenije

Franc Bivic

Zveza ZŠAM Slovenije

Anton De Costa

Zveza tabornikov Slovenije, Nacionalna skavtska organizacija

dr. Miha Janc, dr. vet. med., up. prof.

Ribiška zveza Slovenije

prof. dr. Pavle Kornhauser

Zveza prijateljev mladine Slovenije

Janko Kušar

Zveza za tehnično kulturo Slovenije

Marija Lamut

Zveza društev upokojencev Slovenije

Biserka Marolt Meden

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti DS RS

Jože Melanšek

Planinska zveza Slovenije

Marjan Pintarič

Združenje prleških vojnih veteranov, Zavod humanitarnih mladinskih in drugih interesnih dejavnosti Nočni pohodnik in Partnerji, Mladinski center Prlekije - pokrajinski center NVO, Slovensko nacionalno združenje, delujoče v javnem interesu

Aleksander Stančič

Avto-moto zveza Slovenije

Anica Svetina

Rdeči križ Slovenije

Franc Špegel

Turistična zveza Slovenije


Integrator 1  

Informativni časiopis

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you