V Domu upokojencev Boris Kokalj
N
a začetku leta so nas vzgojitelji povabili, da bi v okviru prostovoljstva približno enkrat mesečno hodili v dom upokojencev Janeza Krstnika v Ljubljani, kjer bi se pogovarjali z ostarelimi in jim delali družbo. Majhna skupinica se nas je odpovedala odmorom in šla k ostarelim. Ti so bili veseli vsake družbe, vsake male pozornosti. Že nam je veliko pomenilo osrečiti človeka, se pogovarjati z nekom, ki ima toliko povedati, ob sebi pa nobenega poslušalca. Koliko je moralo to pomeniti šele njim! Mislim, da se bomo tega zavedali šele, ko bomo sami stari in sivi. To je nekakšna življenjska izkušnja, ki bi jo priporočil vsakomur. Le majhna odpoved, drobceno dobro delo, ki pa lahko staremu človeku tako polepša dan. f
202
Glasbeno slovo do prihodnjega leta
Medgeneracijska pomoč