I. Uvod
Dne 10.12.2024 je Zavod PIP v okviru projekta Bodimo prijazni v Institutu informacijskih znanosti Maribor organiziral konferenco »Ugasnimo sovražni govor, prižgimo razum.«
Dogodek je združil strokovnjake s področja ��������������, ����������������������, ����������, �������������� ���� ������������������ ��������������, da bi skupaj raziskali in razvili učinkovite načine za spopadanje s sovražnim govorom. Ta pojav se je postopoma normaliziral v javnem prostoru in prodrl v vse pore družbenega življenja, s čimer povzroča vse več škode v lokalnih skupnostih, šolah in na spletu.
V ospredju konference je potekala razprava o preventivnih ukrepih in podpornih strategijah, s katerimi lahko sovražni govor ustavimo že v kali. Skozi �������������������� in ������������������������ ������������������ so strokovnjaki predstavili najnovejša dognanja in priporočila za krepitev kritičnega odnosa do sovražnih vsebin ter razvijanje odpornosti na digitalnem in družbenem področju.
Del konference smo namenili tudi preventivnim in kurativnim ukrepom za preprečevanje
V uvodnem delu konference je poleg direktorja Zavoda PIP Bojana Golčarja in vodje projekta Bodimo prijazni Vanje Čiček spregovorila tudi svetovalka-analitičarka v Centru za človekove pravice, ki deluje pri Varuhu človekovih pravic, Jerneja Turin. Sledila so strokovna predavanja strokovnjakov s področja kazenskega prava, psihologije, šolstva in zakonodajnih okvirov Svoje izsledke so predstavili:
- Dr. Katja Košir s predavanjem: »Krepitev vključujoče razredne in šolske klime kot ključni vidik preprečevanja sovražnega govora in medvrstniškega nasilja v šoli.« V prispevku je predstavila značilnosti socialne dinamike vrstniških skupin v mladostništvu s poudarkom na dejavnikih tveganja za medvrstniško nasilje oziroma sovražni govor. Naslovila je vlogo pedagoških delavcev in drugih mladostnikom pomembnih odraslih pri podpori vrstniškim odnosom, ki mladostnikom omogočajo pripoznanost v skupini na načine, ki prispevajo k vključujoči klimi v skupini.
- Doc. dr. Tanja Kerševan s predavanjem: »Sovražni govor v medijih in na spletu: evropski okviri in slovenske realnosti«. Predavanje je obravnavalo problematiko sovražnega govora v medijih in na spletu ter analiziralo evropske zakonodajne okvire in standarde. Dr. Kerševan je tudi slovensko ureditev in njene pomanjkljivosti ter vlogo regulatornih organov in samoregulacije pri uveljavljanju pravil. Osvetlila je razpravo o preprečevanju škodljivih praks v javnem diskurzu ob spoštovanju svobode govora.
- Jan, Stajnko, mag. prav. s predavanjem: »Dileme kazenskopravne obravnave sovražnega govora«. Vsebina predavanja je zajela kazenskopravne in prekrškovnopravne odzive na sovražni govor. Predavatelj je pokazal, da izzivi kazenskopravne obravnave sovražnega govora niso omejeni zgolj na problematiko obsega njegove kriminalizacije. Vsaj toliko pomembni so procesnopravni instrumenti, po katerih lahko posežejo sodišča in drugi državni organi, vključno z mestnim redarstvom.
- Dr. Leonida Zalokar s predavanjem: »Pogovoriti se moramo o neznosni lahkotnosti toksike v današnji družbi.« Namen in cilj politike oziroma političnega delovanja naj bi bilo ustrezno
usmerjanje družbe, skrb za višjo dobrobit in zagotavljanje ustreznih pravil, ki naj bi vsaj v najidealnejših razmerah pripeljalo do urejenega stanja določene družbene skupine. Če povzamemo: politika mora težiti k dobremu. Pa je prav, da se politika oziroma njeni neposredni akterji, politiki, na tej poti k dobremu poslužujejo raznovrstnih prijemov, tudi skrajno neprimerne javne komunikacije?
Predavanjem so sledile delavnice, na katerih so udeleženci skupaj z vodji delavnic sooblikovali nova priporočila za preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora.
Vodje delavnic so bili:
- Jana Bedrač in Mojca Bizjak: Kralji ulice (Maribor)
- Mitja Blažič: samostojni svetovalec Zagovornika načel enakosti
- Domen Savič: Zavod Državljan D
II. Bodimo prijazni – rezultati projekta
Tekom konference smo v Zavodu PIP predstavili tudi rezultate projekta Bodimo prijazni. V Zavodu PIP, organizaciji, ki že več kot 20 let ponuja brezplačno pravno pomoč, smo tekom projekta zagnali t. i. točko za podporo ob zaznavi sovražnega govora, v okviru katere smo prejemali prijave sovražnega govora ni z brezplačno pravno pomočjo svetovali žrtvam sovražnega govora (posamezniki ali institucije/organizacije).
Prejeli smo različne prijave, od katerih prednjačijo sovražni komentarji pod medijskimi prispevki na družbenih omrežij ter sistematične, načrtne sovražne objave na omrežju X. V primerih prijav sovražnih komentarjev pod prispevki smo se obrnili na medije in jih poprosili, če lahko sovražne komentarje izbrišejo. Nekaj prejetih objav je bilo tudi primerov sovražnega govora s strani samih medijev, pri čimer so se slednji sklicevali na pravice do svobode govora. Prejeli smo tudi prijavo dveh šol, ki sta se na nas obrnili zaradi medvrstniškega nasilja, ki se je v obeh primerih izvajalo preko omrežja Tiktok. V obeh primerih sta nasilje zoper vrstnike, zaposlene na šoli in celo krajane vršili mladoletni osebi – v enem primeru je bil otrok star komaj 12 let, oče tega otroka pa naj bi profilu na Tiktoku celo sledil. Prav tako smo prejeli prijave, povezane s sovražnimi grafiti. Na nas so se prav tako obrnile osebe, ki so menile, da so bile sovražnega govora obdolžene po krivici, saj so menile, da so na družbenih omrežjih zapisale zgolj resnico (primer: javna obsodba pedofilije na družbenem omrežju Facebook, zaradi katere je bila objava s strani omrežja označena kot sovražni govor).
Dodatne ugotovitve:
- S strani enega medija, ki smo ga pozvali k izbrisu sovražnih komentarjev, so nam pojasnili, da v kolikor brišejo komentarje, jih Facebook »kaznuje« v smislu manjšega dosega do njihovih vsebin. Drugi mediji, na katere smo se obrnili s vprašanjem, ali slednje tudi sami opažajo, zadeve niso potrdili.
- Nezakonite vsebine, ki nastajajo na omrežju X, kljub večkratnim prijavam omrežju tam tudi ostajajo in to kljub temu, da so bile vsebine oz. profil tudi prijavljen Slovenski policiji. Glede
na odgovor policije oni nimajo pooblastil, da bi lahko vplivali na izbris določenih profilov oz. vsebin.
- V Sloveniji obstaja možnost vzpostavitve organizacije, ki bi prevzela odgovornost za moderiranje družbenih omrežij, saj tega trenutno v državi ne opravlja nobena institucija. Predlagana organizacija bi imela status "zaupanja vrednega prijavitelja" (trusted flagger), kar pomeni, da bi neposredno sodelovala s platformami družbenih omrežij pri hitrem odstranjevanju nezakonitih vsebin. Tovrstne organizacije že delujejo v nekaterih državah članicah EU, vendar pri nas še niso vzpostavljene, saj gre za relativno nov mehanizem, ki ga omogoča zakonodaja Evropske unije. Možnost podelitve statusa zaupanja vrednega prijavitelja omogoča Akt o digitalnih storitvah, ki je nastal na pobudo Evropske komisije, katera ima tudi nadzorno funkcijo pri njegovem izvajanju. Zaupanja vredni prijavitelji lahko na podlagi svojega statusa prednostno prijavijo vsebine, za katere obstaja jasen dokaz, da so nezakonite (npr. sovražni govor, teroristična propaganda, dezinformacije). V Sloveniji status zaupanja vrednega prijavitelja podeljuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS).
- Družbena omrežja pogosto dejanskega sovražnega govora ne prepoznajo, saj identifikacija spornih vsebin največkrat poteka v domeni umetne inteligence in ne dejanskih oseb.
- Medijska zakonodaja, ki je trenutno v pripravi, pojavnosti sovražnega govora in lažnih novic ne obravnava oz. sankcionira v dovoljšnji meri, prav tako pa ne predvideva dodatnih virov financiranja za neodvisne medije, ki ne poročajo senzacionalistično in ki zaposlujejo raziskovalne novinarje. Glede slednjega smo se na pristojno Ministrstvo za kulturo obrnili že v preteklosti.
V okviru projekta smo izvedli tudi obsežno raziskavo med 400 dijaki podravskih srednjih šol. V raziskavi so sodelovali dijaki Druge gimnazije, Tretje gimnazije, Izobraževalnega centra Piramida in Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor. Raziskave smo se lotili tako, da smo dijakom tekom pouka ponudili interaktivne, poučne delavnice, pri katerih smo jih poučili o pravno-socioloških vidikih sovražnega govora, o fizičnih manifestacijah sovražnega govora v svetu (v preteklosti je sistematična, usmerjena raba sovražnega govora vodila do najhujših grozodejstev v zgodovini človeštva – genocida), o lažnih novicah in dezinformacijah, ki so tudi podstat sovražnega govora.
Pred in po predavanju/delavnici so dijaki rešili spletno anketo, v kateri smo preverjali:
a) Koliko znanja glede pravnih/socioloških okvirov sovražnega govora so pridobili glede na dano predavanje;
b) V kolikšni meri je že v izhodišču med njimi prisotna nestrpnost;
c) V kolikšni meri so že v izhodišču senzibilizirali sovražni govor oz. znormalizirali sovražno komunikacijo.
Glede na izsledke ankete smo ugotovili, da:
a) Je 75% mladih po predavanju bolje poznalo pravno-sociološke okvire sovražnega govora;
b) Je kar 25% mladih izkazovalo močno nestrpnost do manjšin (migranti, pripradniki LGBTIQ+, Romi), 25% jih je bilo neodločenih, 50% pa je obsodilo rabo sovražnega govora in izražanje nestrpnosti;
c) Je 18% mladih že senzibiliziralo rabo sovražnega govora, kar pomeni, da tovrstne komunikacije ne obsojajo, saj jo dojemajo kot nekaj normalnega.
III. Varuh poziva k doslednejšemu izvajanju zakonodaje
Na konferenci je v uvodnem delu med drugim spregovorila tudi Jerneja Turin, svetovalkaanalitičarka v Centru za človekove pravice, ki deluje pri Varuhu človekovih pravic. Turin je povzela nekatere ugotovitve in priporočila, ki jih je skozi leta podal Varuh človekovih pravic.
Zaradi številnih opozoril mednarodne in domače javnosti, da sovražni govor v Sloveniji praktično ni preganjan, je leta 2019 izvedel analizo tožilske in sodne prakse glede pregona sovražnega govora v Sloveniji. Ugotovil je, da je pregon redek, tarče pa so pogosto LGBTI+ osebe, Romi, migranti in druge ranljive skupine. Zato je pozval in poziva k doslednejšemu izvajanju zakonodaje ter usposabljanju sodnikov in tožilcev za prepoznavanje sovražnega govora.
Poleg tega je relevantnim ministrstvom predlagal, naj pripravijo zakonske podlage za učinkovito preprečevanje sovražnega govora na spletu, vključno z družbenimi omrežji.
Ministrstvu za pravosodje je predlagal tudi spremembo zakonodaje, ki bi omogočila subsidiarni pregon kaznivih dejanj iz 297. člena Kazenskega zakonika za širši krog oškodovanih oseb.
Že več let opozarja na nujnost sprememb Zakona o medijih, ki bi omogočile učinkovitejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in uvedbo sankcij za širjenje sovražnega govora.
IV. ZBRANA PRIPOROČILA PO PODROČJIH
Glede na podane vsebine bomo na tem mestu strnili priporočila, ki so jih strokovnjaki oblikovali tekom predavanj in ki smo jih s skupnimi močmi sooblikovali na delavnicah. Med sodelujočimi pri pripravi priporočil tekom konference so bili tudi udeleženci iz vrst odločevalcev:
1. ZAKONODAJNI OKVIRI
PRIPOROČILO 1: Prevetritev 20. člena ZRJM
Za: Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v Državnem zboru.
Obstoječi 20. člen ZRJM-1 je zastarel, preveč splošen in nezadosten za reševanje sodobnih oblik motenja javnega reda in miru, kot so »digitalni sovražni govor« in grožnje. Posodobitev tega člena bi izboljšala njegovo uporabnost in omogočila učinkovitejše sankcioniranje kršitev. Zaradi pomanjkanja jasnosti obstaja tveganje za subjektivno presojo pri uporabi člena, kar lahko vodi do neenake obravnave storilcev. Člen prav tako ne vsebuje dovolj jasnih ločnic, kdaj gre za prekršek in kdaj za kaznivo dejanje, na primer v primerih, ko motenje reda vključuje elemente sovražnega govora ali groženj. Člen prav tako ni prilagojen dobi uporabe spleta in družabnih omrežij in tako ne obravnava pojavov, kot so sovražni govor na družbenih omrežjih ali drugih digitalnih kanalih, kjer je motenje reda in miru sicer relativno pogosto.
Naši predlogi zajemajo:
- sankcije se zapiše v evrih (namesto v tolarjih);
- člen mora jasno opredeliti, katera dejanja sodijo pod prekršek in katera pod kaznivo dejanje po 297. čl. KZ-1;
- uvesti je treba določbe, ki vključujejo motenje reda in miru na digitalnih platformah;
- potrebno je jasno opredeliti, da se digitalni prostori, kjer je dostop omogočen neomejenemu krogu ljudi, štejejo za javne prostore.
PRIPOROČILO 2: Popolna implementacija določb Akta o digitalnih storitvah v slovenski pravni red
Za: Služba Vlade za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za pravosodje, Državni zbor
Za izvajanje Akta o digitalnih storitvah je Slovenija 13. aprila 2024 sprejela Zakon o izvajanju
Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS). Določbe Akta (DSA) omogočajo pomembne ukrepe za boj proti nezakonitim vsebinam in sovražnemu govoru na spletnih platformah. Vendar je za popolno implementacijo teh določb v praksi potrebno prilagoditi nacionalno zakonodajo, med drugim tudi prilagoditev Zakona o kazenskem postopku:
- Da bi v skladu z DSA izboljšali prepoznavnost in odgovornost uporabnikov na spletu ter zmanjšali problem anonimnih in lažnih profilov, ki onemogočajo učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj na spletu, bi bilo potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo platformam in spletnim storitvam omogočili, da preprečijo anonimno komentiranje in prijavljanje z nepopolnimi ali lažnimi imeni Zakonodaja bi morala vse spletne platforme (družbena omrežja, forumi ipd.) obvezati, da uvedejo postopke za verifikacijo identitete uporabnikov, če želijo komentirati ali objavljati vsebine. To pomeni, da bi morali uporabniki zagotoviti vsaj minimalne identifikacijske podatke (ime, priimek ali e-naslov), preden bi lahko sodelovali v javnem forumu.
- Predlagamo tudi Uvedbo možnosti pregona kaznivih dejanj po uradni dolžnosti (brez potrebe po prijavi žrtev) za kazniva dejanja, ki se trenutno preganjajo na predlog oškodovanca oz. z zasebno tožbo, kot so: grožnje, žaljiva obdolžitev, medvrstniško nasilje, spletno šikaniranje in druge vrste spletnega nasilja. Akt o digitalnih storitvah namreč nalaga spletnim platformam obveznost, da obveščajo pristojne organe o nezakonitih vsebinah. Hkrati bi se s to možnostjo finančno razbremenilo vse tiste, ki so tarča tovrstnega nasilja, a si storitev pravnega zastopanja ne morejo privoščiti, kljub temu da se zoper njih recimo izvajajo grožnje z ogrožanjem življenja
- Predlagamo, da se čimprej implementira jasne zahteve glede uporabe algoritmov, zlasti Pravico do neuporabe personalizacije (člen 38 DSA). Slednja uporabnikom omogoča pravico, da se odločijo, da ne bodo predmet personaliziranega prikaza vsebin S slednjim se lahko prepreči enolično podajanje vsebin, ki vodi do t. i. fenomena »odmevne komore«.
PRIPOROČILO 3: Vzpostavitev postopkov prijave in obravnave preko centralizirane platforme za prijavo spletnega šikaniranja v obliki aplikacije in spletne strani.
Za: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Slovenija naj vzpostavi centralizirano platformo za prijavo spletnega šikaniranja in sovražnega govora, ki bo omogočila enostavno in anonimno prijavo takšnih vsebin, tako za posameznike kot tudi za organizacije. Platforma naj vključuje sistem za hitro obravnavo prijav s strani ustreznih državnih organov (kot so policija, tožilstvo) ter dostop do pravnih svetovanj za žrtve spletnega nasilja. Za večjo dostopnost naj bo platforma prilagojena različnim uporabniškim skupinam, vključno z mladostniki in ranljivimi skupinami, ter vključuje jasne postopke za zaščito zasebnosti prijaviteljev. Platforma bi delovala v sodelovanju s šolami, centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami in policijo.
• Platforma lahko zajema tudi vsa preostala prekrškovna in kazniva dejanja, ki se zgodijo na spletu – medvrstniško nasilje oz. sovražni govor sta lahko le del možnih prijav.
Primer vizije delovanja:
1. Prijava:
Starš ali šola opazi, da je otrok tarča spletnega šikaniranja. Na platformi lahko preko imenskega obrazca odda prijavo z opisom dogodka, vplivu na žrtev in priložijo posnetek zaslona oz. video.
2. Obravnava:
Svetovalec na platformi oceni primer in stopi v stik s staršem ali šolo ter po dogovoru z otrokom. Otroku ponudijo psihološko pomoč in svetovanje (bodisi osebno bodisi preko telefona), starša pa napotijo na izvajalca brezplačne pravne pomoči oz. nevladno organizacijo, ki lahko svetuje o nadaljnjih ukrepih. Tudi šoli pošljejo povratnico z nadaljnjimi ukrepi in ugotovitvami. Svetovalci prav tako družbena omrežja zaprosijo za odstranitev spornih vsebin. Vsi imenovani deležniki so že v izhodišču del platforme – zadeva je tako avtomatizirana in svetovalcu na platformi ni potrebno iskati organizacij ali posameznikov, ki bi lahko pomagali v določenih primerih.
3. Ukrepanje
Če gre za hujši primer (grožnje, ponavljajoče nadlegovanje), platforma obvesti policijo, lahko napotuje tudi do izvajalcev brezplačne pravne pomoči (recimo Zavod PIP).
4. Zaključek
Družina prejme povratne informacije in priporočila za nadaljnje korake, šola pa nasvete, kako preprečiti ponavljanje incidenta (prijava platformi in ugotovitev šikaniranja otroka/mladostnika s strani drugega otroka/mladostnika vodi tudi do določenih sankcij – gl. Priporočilo 4)
Platformo sestavljajo naslednji deležniki:
- Pravniki (za ugotovitev, ali gre za prekrškovna ali kazniva spletna dejanja)
- Psihologi, psihoterapevti (za nudenje hitre psihološke pomoči posamezniku)
- Policija (v primeru, da so ugotovljeni znaki kaznivih dejanj)
- Nevladne organizacije (tukaj ciljamo tudi na t .i. organizacije s statusom Zaupanja vrednega prijavitelja, ki sporne vsebine prioritetno prijavlja družbenim omrežjem. Tovrstne organizacije v Sloveniji sicer še nimamo).
1.2 POLITIKA
PRIPOROČILO 4: Dopolnitev Etičnega kodeksa za poslance in poslanke – kršitve Etičnega kodeksa ne smejo biti le verbalni opomin, ampak naj vključujejo tudi dejanske sankcije.
Za: Urad vlade RS za komuniciranje; Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo, Državni zbor
Neprimerna, nestrpna in sovražna komunikacija politikov v javnem diskurzu je nesprejemljiva in terja ničelno toleranco. Politiki, ki predstavljajo najvišje zakonodajne organe države, imajo ključno vlogo pri oblikovanju javne politike in vzpostavljanju standardov za komunikacijo v družbi. Ko politični predstavniki širijo sovraštvo, nestrpnost ali uporabljajo žaljive in sporne izjave, to ne vpliva zgolj na njihovo osebno integriteto, temveč tudi na ugled institucij, v katerih delujejo. Predvsem pa ima tovrstna komunikacija močan vpliv na družbo, saj jo ljudje To sporočilo je še posebej problematično za mlade, ki so pogosto bolj dovzetni za takšne vplive.
Predlogi za dopolnitev Etičnega kodeksa za poslance:
1. Povečanje odgovornosti za kršitve Etičnega kodeksa:
- V 8. členu Etičnega kodeksa je določeno, da morajo poslanci ravnati spoštljivo, strpno in nediskriminatorno ter ohranjati dostojanstvo Državnega zbora. Predlagamo, da se uvede obveznost sankcioniranja vsake kršitve, ki vključuje sovražne izjave, vključno z uporabo sovražnega govora po 297. čl. KZ-1, kot tudi kaznivih dejanj grožnja, razžalitev, obrekovanje ipd, ki se preganjajo na predlog oškodovanca.
- Kršitve Etičnega kodeksa ne smejo biti le verbalni opomin, ampak naj vključujejo tudi dejanske sankcije, kot so odtegljaj pri plači, javna objava opomina, ali v hujših primerih prenehanje funkcije poslanca ob večkratni kršitvi. Trenutna ureditev po 10. čl. Kodeksa za storilca ob kršitvi kodeksa zahteva le izrek opomina, ki sam po sebi ne pomeni nobene sankcije, razen ustnega opomnika o neprimerni komunikaciji.
2. Sankcije in sistem opominov:
Kršitev Etičnega kodeksa ne sme biti omejena na verbalne opomine, temveč mora vključevati dejanske posledice, ki bodo poslance resnično motivirale k spoštovanju kodeksa. Možne sankcije vključujejo:
▪ Odtegljaj pri plači za določeno obdobje.
▪ Prenehanje funkcije poslanca ob večkratni kršitvi kodeksa.
▪ Javna objava sankcij na spletni strani Državnega zbora.
3. Povezava z zakonodajo in kaznivimi dejanji:
- V primeru, da poslanec s svojim ravnanjem krši zakonodajo (npr. s spodbujanjem sovraštva ali nasilja, kot to določa 297. člen Kazenskega zakonika), mora biti takšno dejanje prijavljeno Slovenski policiji, saj gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
- Obveznost sankcioniranja naj se razširi tudi na komunikacijo preko družbenih omrežij, saj politični predstavniki uporabljajo ta orodja za komunikacijo z javnostjo. Spodbujanje sovraštva, nestrpnosti ali žalitev na teh platformah mora imeti enake posledice kot kršitve med uradno sejo Državnega zbora.
PRIPOROČILO 5: Dopolnitev zakonodaje, ki bi določala izgubo pravice do financiranja iz državnega proračuna za politične stranke, katerih člani so bili pravnomočno obsojeni ali za druga dejanja, ki negativno vplivajo na ugled stranke in države.
Za: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Državni zbor RS, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
Predlog za dopolnitev Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji
V skladu z Zakonom o političnih strankah in Zakonom o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) so politične stranke, ki so dosegle prag 1 % glasov na volitvah v državni zbor, upravičene do financiranja iz državnega proračuna. Hkrati so stranke nosilci javne odgovornosti za ravnanja svojih članov, zlasti tistih, ki zasedajo vidne javne funkcije. Trenutni sistem ne določa sankcij za politične stranke v primeru, ko njihovi člani kršijo zakon, posebej kadar gre za kazniva dejanja, povezana s sovražnim govorom, grožnjami, javnimi žaljivkami ali spodbujanjem nasilja.
Da bi izboljšali odgovornost političnih strank in omejili prostor za sovražni govor v javnem prostoru, predlagamo dopolnitev zakonodaje, ki bi določala izgubo pravice do financiranja iz državnega proračuna za politične stranke, katerih člani so bili pravnomočno obsojeni za katerakoli dejanja, ki vplivajo na ugled stranke in institucij države.
Predlog sprememb:
1. Dodatek k Zakonu o političnih strankah:
Predlagamo nov člen: "Izguba pravice do financiranja", ki se glasi takole:
Politična stranka, ki je bila upravičena do financiranja iz državnega proračuna v skladu z Zakonom o političnih strankah in Zakonom o volilni in referendumski kampanji, izgubi pravico do financiranja, če:
- Pravnomočna sodba potrdi, da je član stranke storil kaznivo dejanje povezano z opravljanjem njegove funkcije in ki vpliva na ugled celotne stranke ter politike nasploh;
- Se hkrati dokaže, da je stranka sistematično omogočala, spodbujala ali podpirala taka dejanja oz. bila z njimi predhodno seznanjena, brez da bi kakorkoli ukrepala.
- Ob prvi kršitvi stranka izgubi 50 % sredstev iz državnega proračuna za obdobje dveh let.
- Ob ponovni kršitvi v istem obdobju stranka izgubi pravico do financiranja iz proračuna za obdobje celotnega mandata Državnega zbora.
Postopki preverjanja in odločanja:
- Pristojno sodišče ali nadzorni organ naj preveri, ali so bila kazniva dejanja storjena sistematično ali z vednostjo vodstva stranke.
Preglednost financiranja:
- Pred vsako dodelitvijo sredstev iz državnega proračuna mora stranka predložiti dokazila o skladnosti z zakonom, vključno z evidencami o kršitvah svojih članov!
PRIPOROČILO 6: Obvezna predložitev potrdil o nekaznovanosti in potrdil, da poslanci niso v kazenskem postopku, in sicer ob vsaki kandidaturi in potem vsako leto znova, da bi zagotovili večjo transparentnost in odgovornost za vse, ki opravljajo najvišje javne funkcije v državi.
Za: Ministrstvo za pravosodje in Državni zbor
Trenutno slovenski poslanci za opravljanje svoje funkcije niso obvezani predložiti potrdila o nekaznovanosti ali dokazila, da niso v kazenskem postopku. To pomeni, da lahko posamezniki, ne glede na svojo kazensko preteklost ali morebitne obtožnice, opravljajo funkcijo poslanca brez dodatnih preverjanj. V nasprotju s tem pa so drugi javni uslužbenci, kot so zaposleni v šolstvu, zdravstvu, policiji in na centrih za socialno delo, dolžni predložiti takšna potrdila ob zaposlitvi. Menimo, da bi bilo treba ta neskladja odpraviti in zagotoviti enako stopnjo odgovornosti in transparentnosti za vse javne funkcije, vključno s poslanci.
Predlog sprememb zakonodaje:
1. Sprememba Zakona o volitvah v Državni zbor in Zakona o poslancih:
Predlagamo dodatek k 7. členu Zakona o volitvah v Državni zbor:
- "Kandidat za poslanca mora ob vložitvi kandidature predložiti potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da ni v kazenskem postopku. Potrdila se morajo obnavljati letno."
- V primeru, da kandidat za poslanca ne predloži teh potrdil, mu ni dovoljena kandidatura.
Predlagamo tudi dodatek k 9. členu Zakona o poslancih:
- "Poslancu mandat preneha, če je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, ali če se izkaže, da je bil v času opravljanja funkcije pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki ni bilo razveljavljeno."
- Če se pri poslancu izkaže, da ni predložil potrdil ali je bil pravnomočno obsojen, mora mandat prenehati brez glasovanja v Državnem zboru.
Zakon o poslancih omogoča, da mandat poslanca preneha v primeru kaznivih dejanj, vendar ta postopek temelji na politični odločitvi Državnega zbora, kar pomeni, da je odločitev o
prenehanju mandata večinoma v rokah samih poslancev. S tem predlogom bi želeli zagotoviti, da bi bila ta odločitev avtomatična, da bi se izognili morebitnim političnim vplivom in neskladju.
2. PRIPOROČILA NA RAVNI OBČIN – ZAVAROVALNIŠTVO
PRIPOROČILO 7: Vzpostavitev obveznega zavarovanja večstanovanjskih stavb in stavb, ki sodijo v register kulturne dediščine, v primeru vandalizma - natančneje, v primeru pojavnosti sovražnih grafitov na pročeljih teh stavb.
Za: Ministrstvo za finance, Agencija za zavarovalni nadzor, Skupnost občin Slovenije, Mestne občine
Obrazložitev: Vandalizem stavb oz. nedovoljeno grafitiranje s pravnega vidika se obravnava po različnih pravnih podlagah. Grafitiranje po objektih, kjer storilec za to ni dobil dovoljenja lastnika, predstavlja element prekrška po 13. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru. V kolikor bi vsebina grafitov imela za posledico vzbujanje narodnostne, rasne, etnične ali politične nestrpnosti, pa bi bili podani elementi prekrška po 20. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru.
Tovrstna ravnanja predstavljajo tudi elemente kaznivih dejanj zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), elemente kaznivih dejanj zoper javni red in mir (npr. javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) ter elemente kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd.
Sovražni grafiti so kaznivo dejanje in že v tem oziru ne bi smeli več mesecev ostajati na pročeljih stavb, ne glede na njihovo lastništvo. Odstranjeni bi morali biti takoj, in sicer po mehanizmu povrnitve finančnih sredstev s strani zavarovalnic.
Če storilec (v tem primeru oseba, ki je naredila grafite) ni bil identificiran, bi bila plačila krita s strani zavarovalnice. Če pa bi bila oseba identificirana, bi imela zavarovalnica pravico, da zahteva povračilo stroškov odstranitve od storilca, če bi ga odkrili.
3. ŠOLSTVO
PRIPOROČILO 8: Nujno usposabljanje in izobraževanje pedagoških delavcev o romski skupnosti
Za: Komisija za integracijo in migracije v Državnem zboru Republike Slovenije, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pedagoški delavci morajo prejeti obvezna, specializirana usposabljanja, ki se osredotočajo na specifične potrebe romskih otrok in kulturne razlike. Usposabljanja naj vključujejo terensko delo in pričevanja romskih skupnosti.
Konkretni ukrepi:
• Vzpostavitev programov, ki jih vodijo strokovnjaki, ki redno delajo z romskimi skupnostmi (npr. terenski delavci, predstavniki romskih organizacij).
• Usposabljanja, ki vključujejo realne primere iz vsakodnevnega življenja romskih otrok in njihovih družin.
• Vključitev predstavnikov romskih organizacij, ki bodo delili svoje izkušnje in spodbujali boljšo razumevanje ter sprejemanje romske kulture.
• Vključevanje v šolski kurikul, kjer bi vsebina o razumevanju različnih etničnih skupin postala del obveznih izobraževalnih vsebin.
PRIPOROČILO 9: Opolnomočenje pedagoških delavcev v primeru ukrepanja (npr. prijavi na CSD, kadar romski otrok ne obiskuje šole) in izdatna podpora pedagoških delavcev s strani odgovornih institucij oziroma organov.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pedagoški delavci v primeru ukrepov, kot je denimo prijava na CSD v primerih, ko opazijo, da otrok osnovne šole ne obiskuje, potrebujejo podporo višjih organov (ravnatelja, CSD, Zavoda za šolstvo ipd.) V primerih, ko romski otrok ne obiskuje šole, si glede na terenske izkušnje razredniki ne upajo podati prijave, saj se bojijo reakcije staršev oz. romske skupnosti. Strokovni sodelavki Kraljev ulice (Maribor) sta na terenu zaznali veliko strahu med pedagoškimi delavci, ki se pri svojem morebitnem ukrepanju čutijo prepuščeni samim sebi, brez podpore ustreznih institucij oz. organov. Tovrstne ukrepe in priporočila je potrebno izvajati v imenu celotne šole in ne zgolj s strani posameznega pedagoškega delavca.
PRIPOROČILO 10: Nujno vključevanje romskih otrok v šolske proslave in dogodke, ki so namenjeni vsem učencem in prekinitev izvajanja pozitivne diskriminacije do prišlekov in Romov s strani šol.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V praksi se dogaja, da osnovna šola organizira dogodek samo za romske starše in njihove otroke, kjer niso prisotni niti vsi strokovni delavci. Prav tako mora biti poenoten standard
znanja za vse otroke. S strani šole je nesprejemljivo, če romskim ali tujejezičnim učencem zatrdi, da je za njihove otroke povsem zadovoljivo, če končajo vsaj sedem razredov osnovne šole. Nujno potrebno je starše spodbujati, da otroci končajo osnovno šolo, saj je izobrazba pomemben dejavnik pri zaposlovanju. Z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo smo praktično nezaposljivi. Rešitev vidimo v spodbudah za nadaljevanje šolanja, v štipendijah, pomoči pri nakupu šolskih potrebščin itn.
PRIPOROČILO 11: Obvezno učenje slovenskega jezika za vse prišleke v Sloveniji, zlasti za otroke, in doseganje B1 stopnje znanja jezika po CEFR pred vstopom v šolo.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov
Država naj vzpostavi obvezno izobraževanje slovenskega jezika za vse prišleke, ki pridejo v Slovenijo, še posebej za otroke, da se zagotovi njihova integracija v slovensko družbo, zagotovi uspešnost v šoli, prepreči jezikovne ovire in zmanjša tveganje za diskriminacijo, sovražni govor ter neprilagajanje kulturi. Takšni tečaji naj bodo obvezni in ne izbirni, saj dosedanje izbirno izobraževanje na osnovi samoiniciative tujcev ali drugih ranljivih skupin ni prineslo zadovoljivih rezultatov Teh tečajev se pogosto nihče ne udeležuje (pogosto se dane skupine vabi v slovenskem jeziku).
Potrebno je slediti zgledu Avstrije, kjer so prišleki dolžni eno leto pred vstopom v šolo obiskovati tečaje jezika. Nujno potrebno bi bilo zagotoviti, da bodo otroci in njihovi starši prišleki pridobili dovolj znanja slovenskega jezika pred vključitvijo v šolski sistem in na trg dela. Na ta način bomo preprečili jezikovne ovire, ki lahko vodijo v socialno izključenost, diskriminacijo in sovražni govor, hkrati pa omogočili prišlekom boljše možnosti za integracijo v slovensko družbo. Problem predstavlja tudi vse večja obremenjenost učiteljev, ki nimajo znanja in izkušenj poučevanja otrok iz različnih jezikovnih skupin, ki slovensko sploh ne razumejo. V Sloveniji po poročanju nekaterih medijev obstajajo številne šole, kjer v določenih razredih prevladujejo učenci, ki ne govorijo ali razumejo slovenskega jezika, učitelj pa je v tem primeru prepuščen samemu sebi.
Obvezni tečaji slovenskega jezika naj vključujejo tudi osnovne informacije o slovenski kulturi, zgodovini in vrednotah, da bi omogočili celostno in trajno vključevanje v družbo. Takšen ukrep bi pripomogel k večji povezanosti med različnimi skupinami v Sloveniji ter zmanjšal tveganje za marginalizacijo in radikalizacijo.
PRIPOROČILO 12: Osnovne šole naj vzpostavijo program šolske vrstniške mediacije za reševanje konfliktov med učenci in učenkami.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo, Zveza ravnateljev in pomočnikov ravnateljev
Za spodbujanje pozitivne razredne klime priporočamo, da osnovne šole vzpostavijo program vrstniške šolske mediacije, za učinkovito reševanje konfliktov med učenci in učenkami. Program naj vključuje redne aktivnosti, ki spodbujajo empatijo, spoštovanje in sodelovanje, že od prvega razreda dalje.
Vlogo vrstniških mediatorjev bi zavzeli izbrani in usposobljeni učenci (npr. starejši učenci ali učenci z ustreznimi komunikacijskimi veščinami), pod nadzorom učitelja in šolskega psihologa. Učence bi predhodno usposobili za vodenje mediacijskih procesov med svojimi vrstniki. To omogoča učencem, da se učijo od svojih sovrstnikov in razvijajo veščine reševanja konfliktov.
PRIPOROČILO 13: Sistematično zgodnje učenje socialnih in čustvenih veščin z vključevanjem igre vlog ter diskusije o odzivanju na konflikte, diskriminacijo in sovražni govor za osnovnošolske otroke.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo
Priporočamo, da se v osnovnih šolah uvedejo sistematični programi za zgodnje učenje socialnih in čustvenih veščin. Ti programi naj vključujejo igre vlog in strukturirane diskusije, kjer se učenci učijo konstruktivnega odzivanja na konflikte, diskriminacijo in sovražni govor. Takšen pristop bo pomagal otrokom razvijati empatijo, razumevanje za različne situacije in sposobnost mirnega reševanja težav. Aktivnosti naj bodo oblikovane tako, da bodo otrokom omogočile varno in podporno okolje za učenje in izražanje svojih občutkov ter veščin, ki jim bodo pomagale v vsakdanjem življenju in v odnosih z drugimi.
PRIPOROČILO 14: Uvedba obširnejših aktivnosti mednarodnih izmenjav oziroma organizacijo programov za spoznavanje drugih kultur, ki prispevajo k razumevanju raznolikosti in zmanjšanju predsodkov.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo
Priporočamo uvedbo obširnejših aktivnosti mednarodnih izmenjav ter programov za spoznavanje drugih kultur v osnovnih in srednjih šolah. Takšni programi prispevajo k razumevanju kulturne raznolikosti, krepitvi medsebojnega spoštovanja in zmanjšanju predsodkov med mladimi. Šole naj spodbujajo sodelovanje z ustanovami iz različnih držav, da učenci pridobijo neposredno izkušnjo z drugimi kulturami, jeziki in običaji. S tem bodo razvili širši pogled na svet in bolje razumeli pomen strpnosti ter medkulturnega dialoga, kar bo pripomoglo k zmanjšanju stereotipov in negativnih predsodkov.
PRIPOROČILO 15: Uvedba aktivnosti za prepoznavanje sovražnega govora in diskriminacije za dijake in izvedba za to posebej namenjenih dogodkov.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo
Ob tem predlagamo:
- Organizacijo rednih delavnic in pogovorov pri razrednih urah, osredotočenih na prepoznavanje in preprečevanje sovražnega govora.
- Spodbujanje samostojnega raziskovanja tematik, kot so diskriminacija, sovražni govor in vrstniško nasilje, prek seminarskih nalog, filmskih projektov in fotografskih razstav.
- Izvedbo dogodkov, kot je Živa knjižnica, kjer učenci spoznavajo osebne zgodbe posameznikov in posameznic z različnimi osebnimi okoliščinami in izkušnjami s posledicami predsodkov, stereotipov, diskriminacije, nadlegovanja in sovražnega govora.
- Ogledi kulturnih vsebin (gledaliških predstav, filmov, razstav) z organizirano diskusijo po dogodku.
PRIPOROČILO 16: Redna usposabljanja in delavnice za pedagoške delavce v osnovnih in srednjih šolah na temo prepoznavanja sovražnega govora in diskriminacije.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo
Slednje zajema:
- Redna usposabljanja in delavnice (npr. pri Zagovorniku načela enakosti, Društvu za nenasilno komunikacijo, Pedagoškem inštitutu) za prepoznavanje sovražnega govora, diskriminacije in nadlegovanja ter metode za odpravljanje njihovih posledic.
- Vključitev tovrstnih vsebin v izobraževalne načrte.
PRIPOROČILO 17: Brezplačne izobraževalne delavnice in predavanja za starše šoloobveznih otrok in dijakov
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo
Starši šoloobveznih otrok in dijakov naj imajo na voljo brezplačne delavnice, kjer se bodo naučili prepoznavati sovražni govor in ukrepati v primeru zaznave takšnega vedenja. Delavnice lahko v večji meri kot doslej sistematično izvajajo tudi nevladne organizacije, ki so specializirane na tem področju (je pa potrebno v ta namen nevladne organizacije kadrovsko okrepiti, pri čimer se navezujemo na Priporočilo 19 – vzpostavitev posebnega razpisnega sklada za nevladne organizacije, ki delujejo na področjih duševnega zdravja mladih, boja proti sovražnemu govoru, medvrstniškemu nasilju ipd.). Hkrati bi bili na delavnico uradno pozvani starši, čigar otroki sistematično izvajajo nasilje (gl. Priporočilo 20).
Konkretni ukrepi:
- Redno organiziranje delavnic za starše, kjer se jih nauči, kako prepoznati in ukrepati v primerih sovražnega govora in medvrstniškega nasilja;
- Uvedba svetovalnih srečanj za starše, ki bi jim pomagala pri komunikaciji z otroki in sodelovanju s šolami in institucijami.
- Organizacija individualnih svetovanj v primeru zaznave sovražnega govora v družinskem ali šolskem okolju.
PRIPOROČILO 18: Država naj zagotovi financiranje dodatnih zaposlitev psihologov, psihoterapevtov in socialnih delavcev v šolah, da bi zagotovili enak dostop do strokovne pomoči za vse otroke in mladostnike.
Za: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
Obenem predlagamo, da se šolam omogoči sofinanciranje najema zasebnih psihoterapevtskih storitev, dokler te ostajajo samoplačniške.
PRIPOROČILO 19: Sankcioniranje spletnega šikaniranja in nadlegovanja med mladimi, prilagojeno starosti storilcev
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod za šolstvo
Mladi, ki so žrtve spletnega nasilja in sovražnega govora, pogosto ostanejo brez ustrezne podpore, saj trenutni šolski sistemi nimajo dovolj strokovnjakov za obravnavo teh težav. Posledično se stiske mladih poglabljajo, kar lahko vodi do hudih duševnih posledic, kot so tesnoba, depresija, samopoškodovanje ali celo samomorilna nagnjenja. Poleg preventivnih je treba poskrbeti tudi za sankcije in psihološko svetovanje otrok in mladostnikov, ki nasilje izvajajo.
Za mladoletnike, ki izvajajo spletno šikaniranje, je treba predvideti vzgojne ukrepe, kot so:
- Obvezno sodelovanje v programih izobraževanja o spletni varnosti in empatiji.
- Vključitev v mediacijske procese med žrtvijo in storilcem.
- Obvezen obisk pri šolskih svetovalcih ali psihologih.
Odgovornost staršev in skrbnikov:
V primerih mladoletnih storilcev je treba vključiti starše in skrbnike, ki morajo sodelovati pri ukrepih za odpravo posledic in preprečevanje nadaljnjega neprimernega vedenja.
Odgovornost šol:
Šole morajo imeti obvezujoče protokole za prijavo in ukrepanje ob zaznanem spletnem šikaniranju, tudi če se to dogaja zunaj šolskega okolja, vendar celotnega bremena obravnave
storilcev/žrtev tudi zaradi kadrovskega primanjkljaja in neznanja ni smiselno prelagati zgolj na šole. Šole lahko tako v primeru opaženega spletnega šikaniranja, žalitev, nadlegovanja prijavo posredujejo centralizirani platformi za prijavo tovrstnih dogodkov (gl. Priporočilo 3).
4. ZDRAVSTVO
PRIPOROČILO 20: Povečanje števila psihologov, pedopsihiatrov in psihoterapevtov (zlasti specializiranih za delo z mladimi) na državni ravni.
Za: Ministrstvo za zdravje, NIJZ, Državni zbor
Duševno zdravje mladih v Sloveniji je v izrazito slabem stanju V Sloveniji ima med 10 % in 20 % otrok in mladostnikov težave z duševnim zdravjem, strokovnjakov zanje pa kronično primanjkuje. Posledično so čakalne dobe izjemno dolge – v večini primerov se na prvo obravnavo strokovnjaka čaka več kot leto dni, kar pomeni, da se duševne težave lahko v tem času še poglobijo, starši, otroci in šole pa so prepuščeni samim sebi. Najhujše stanje glede primanjkljaja strokovnjakov s področja duševnega zdravja mladih beležijo v Podravju in Pomurju.
Državi zato predlagamo::
• Država naj poskrbi za vključevanje psihoterapevtov v javno zdravstvo in v šolstvo preko sistema koncesij Trenutno delo psihoterapevtov v okviru javnega zdravstva opravljajo klinični psihologi, ki jih v državi kronično primanjkuje. Pedopsihiatri pa niso usposobljeni za delo psihoterapevtov, tj. osredotočenost na pogovor, čustveno podporo in dolgoročno spremembo vedenja ali čustvenih stanj, zato teh storitev tudi ne izvajajo. Psihoterapija je v razvitih državah Evrope (Avstrija, Nemčija, skandinavske države) že vključena v sistem javnega zdravstva.
• Država naj regulira poklic psihoterapije, s čimer naj psihoterapevti dobijo enak pravni status kot psihologi ali psihiatri.
• Država naj poskrbi za financiranje javnega študija psihoterapije in/ali sofinanciranje dragih šolnin študentov pri obstoječih zasebnih fakultetah s področja psihoterapije.
• Država naj vzpostavi enotne kriterije za izobraževanje in usposabljanje psihoterapevtov, ki bi temeljili na mednarodnih smernicah in zagotavljali visoko kakovost storitev.
• Povečati je treba število mest za specializacije iz pedopsihiatrije in psihologije ter poskrbeti za štipendiranje na teh področjih, da se dolgoročno reši problem pomanjkanja kadrov.
5. SOCIALA
PRIPOROČILO 21: Državna kampanja s predstavitvijo pozitivnih zgodb romske skupnosti.
Za: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Romska skupnosti je v Sloveniji že dlje časa demonizirana. Olje na ogenj prilivajo tudi mediji s senzacionalističnimi objavami, kjer predstavijo samo negativne plati Romov, zgodb o uspehu, dosežkih pa ne. Romov se nikdar ne prikazuje v luči normalnih konstituentov družbe, temveč vselej povezano z negativnostjo. Da bi se ugled romske skupnosti na nivoju celotne države normaliziral in ne bi vseh članov Romske skupnosti enačili (če je kriminalec eden, so očitno vsi?), da bi se romska skupnost znebila venomer prisotnih stereotipov in predsodkov, državi predlagamo kampanjo, kjer bi predstavljali pozitivne zgodbe Romov, njihove kulture in realnih težav, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju. Zaželjeno je, da država v kampanjo vključi tudi preostale ranljive skupine, ki prebivajo v Sloveniji (verske skupnosti, priseljence drugih držav ipd.) ter tako pripomore k razbijanju stereotipov in predsodkov.
PRIPOROČILO 22: Strokovni delavci Centra za socialno delo se morajo ravnati in delovati v skladu s t. i. diskrecijsko pravico.
Za: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Diskrecijska pravica omogoča, da so odločitve strokovnih delavcev prilagojene posamezniku, kar povečuje učinkovitost in pravičnost ukrepov, vendar se strokovni delavci v Centrih za socialno delo pogosto ne ravnajo v skladu z njo.
V praksi se namreč izkaže, da je večina postopkov odvisna od človeka na drugi strani; od birokrata, ki ureja dane zadeve. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko (npr. Kralji ulice) namreč opažajo, da je preveč odločitev prepuščenih volji enega zaposlenega. Primer iz prakse: na istem Centru za socialno delo lahko en strokovni delavec en primer reši povsem drugače in brez težav, medtem ko drugi delavec zatrjuje, da določene pristojnosti niso v njeni/njegovi domeni ali pa uporabniku za rešitev zadeve nalaga dodatna dokazila ipd.
PRIPOROČILO 23: Anonimna SOS linija za otroke in mladostnike, ki so žrtve medvrstniškega nasilja in sovražnega govora, ki bazira na njihovih osebnih okoliščinah, ter za njihove starše.
Za: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagamo ustanovitev posebne telefonske linije, ki je lahko v domeni države in/ali nevladnih organizacij in kjer psihološko in pravno pomoč v primeru medvrstniškega nasilja, groženj, spletnega šikaniranja in drugih dejanj med otroki in mladostniki izvajajo študentje psihologije/psihoterapije ali nevladne organizacije s tega področja. Država naj poskrbi za ustrezno financiranje tega programa ali poskrbi za nove razpisne možnosti , ki se naj redno obnavljajo (gre za nenehen problem, ki je hkrati akuten zaradi nuje, da otroci do psihološke pomoči pridejo čimprej, in kroničen, saj strokovnjakov s tega področja v Sloveniji močno
primanjkuje). Linija naj bo namenjena tudi staršem, ki pogosto ne vedo, kam in na koga se lahko v teh primerih obrnejo.
6. LOKALNE SKUPNOSTI
Za: Mestne občine, Krajevne skupnosti, Ministrstvo za javno upravo, Skupnost občin Slovenije
PRIPOROČILO 24: Lokalne skupnosti naj organizirajo javne aktivnosti, ki ozaveščajo o strpnosti, spoštovanju, diskriminaciji.
Ob tem predlagamo:
- Organizacijo kulturnih dogodkov (literarnih večerov, filmskih večerov, razstav) s poudarkom na temah strpnosti, spoštovanja in raznolikosti;
- Uvedbo javnih razprav in okroglih miz v parkih, knjižnicah in mladinskih centrih za ozaveščanje o posledicah sovražnega govora, pozivanja k diskriminaciji in nadlegovanja;
- Postavitev plakatov z jasnimi preventivnimi sporočili v javnih prostorih, kot so zdravstveni domovi, šole, večstanovanjski bloki, domovi za starejše.
7. JAVNA UPRAVA
PRIPOROČILO 25: Država (pristojna ministrstva) naj vzpostavi poseben razpisni sklad za nevladne organizacije, namenjen reševanju problematike sovražnega govora na socialnih omrežjih in spletu ter problematike medvrstniškega nasilja.
Za: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za javno upravo, Vlada RS, Urad za mladino, CNVOS, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, z brezplačnim psihološkim svetovanjem, spletnim nasiljem in sovražnim govorom. Takšen razpis je nujno potreben ob upoštevanju pomanjkanja kadrov na področju psihološkega svetovanja, kot so pedopsihiatri in psihologi, ter dolgotrajnih čakalnih dob za obravnavo mladih. V Sloveniji imamo približno 40 pedopsihiatrov specialistov, dejansko pa bi jih potrebovali dvakrat toliko. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo 1. januarja 2024 v Sloveniji zaposlenih 160 specialistov klinične psihologije, v državi pa bi jih potrebovali še enkrat toliko. Stiske mladih, še posebej v primerih medvrstniškega nasilja, se namreč pogosto poglabljajo, zato je nujno zagotoviti hitrejši dostop do ustreznih storitev, ki jim lahko nudijo pomoč, podpirajo njihovo duševno zdravje ter preprečujejo nadaljnje težave.
To priporočilo poudarja nujnost vključitve nevladnih organizacij v pomoč mladim in hitrejše reševanje težav, povezanih z nasiljem in sovražnim govorom, v času, ko so možnosti za strokovno pomoč zaradi kadrovskih in organizacijskih pomanjkljivosti omejene.
PRIPOROČILO 26: Uvedba obveznih predavanj in usposabljanj za vse zaposlene v javnih ustanovah in podjetjih.
Za: Ministrstvo za javno upravo
Slednje prišteva:
- Obvezna predavanja in usposabljanja o prepoznavanju in preprečevanju sovražnega govora, pozivanja k diskriminaciji in nadlegovanja za vse javne ustanove in podjetja (npr. po vzoru varstva pri delu), npr. v izvedbi Zagovornika načela enakosti.
- Razdeljevanje informativnih materialov (letakov, zloženk, plakatov) v lokalnih skupnostih z informacijami o podpornih storitvah in organizacijah
Priporočila razvrščena po pristojnih institucijah:
Ministrstvo za pravosodje: 1, 2, 4, 5, 6, 7
Ministrstvo za notranje zadeve 1, 2, 3, 5, 11
Ministrstvo za javno upravo 3, 4, 25, 26
Ministrstvo za digitalno preobrazbo 2, 21, 25
Državni zbor 1, 2, 4, 5, 6, 8, 20
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
3, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 25
Ministrstvo za zdravje 20
NIJZ 20
Agencija za zavarovalni nadzor 7
Ministrstvo za okolje 7
Ministrstvo za kulturo 7
Skupnost občin Slovenije 24, Urad Vlade RS za komuniciranje 4
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) 5
CNVOS 25
Lokalne skupnosti 24
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 3, 8, 9, 10, 11, 21, 22, 23
Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov 11
Vlada RS vse
Zavod za šolstvo 3, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19
Zveza ravnateljev in podravnateljev Slovenije 3, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19
Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo 8, 9, 10, 12, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 15
