zaposlen/-ljiv Pomurje
pro탑nost + varnost = pro탑na varnost
flexibility + security
= flexicurity
1. UVOD Svetovno gospodarstvo je v zadnjih letih podvrženo korenitim spremembam. Priča smo strmemu vzponu novih velesil v obliki Indije in Kitajske, ki si trgata vse večji delež v svetovnem bruto družbenem proizvodu. Zamajan je dolgoletni svetovni ekonomski red. Z nujnostjo sprememb se sooča tudi Evropska unija, ki si pod pritiski globalizacije prizadeva ohraniti visoko stopnjo konkurenčnosti. Evropska unija si je v začetku novega tisočletja postavila visoke cilje. V skladu z Lizbonsko strategijo želi postati najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno usklajenost. Bistvenega pomena je, da države članice povečajo zaposlenost. Težavo predstavlja prenizka delovna aktivnost starejših od 50 let in mladih, ki nimajo zaposlitve. V skladu z Lizbonsko strategijo bi moralo do leta 2010 imeti službo 70 odstotkov za delo sposobnih ljudi, kar pomeni zagotovitev 22 milijonov novih delovnih mest. Veliko težavo predstavlja tudi staranje evropskega prebivalstva. Demografska slika je neizprosna. V nekaj desetletjih bosta za enega upokojenca delala le še dva zaposlena. Pričakovati je, da bo zaradi pomanjkanja delovne sile padla tudi gospodarska rast, hkrati pa se bo povečal pritisk na pokojninsko in zdravstveno blagajno. Voditelji EU se zavedajo, da mora postati Evropa prijaznejša za naložbe in delo. Znanje in inovacije bosta motor evropske rasti. Oblikovati se mora politika na podlagi katere bodo podjetja ustvarila več boljših delovnih mest. Ključnega pomena je, da se zagotovi visoka stopnja prilagodljivosti, ki bo zagotavljala pospešeno rast produktivnosti in lažje ustvarjanje delovnih mest v hitro rastočih sektorjih.
2. FLEXICURITY V okviru spodbujanja konkurenčnosti in razvoja se je pojavil pojem flexicurity, ki ga pri nas poznamo pod imenom prožna varnost. Gre za usklajevanje zahtev po fleksibilnosti s strani gospodarstva in teženj po varnosti s strani delavcev oz. sindikatov. Tako ta sistem podjetjem omogoča hitro prilagoditev na spremembe razmer na trgu, delavcem pa po izgubi zaposlitve možnost, da hitro najdejo novo zaposlitev, v času iskanja zaposlitve pa imajo zagotovljeno socialno varnost. Flexicurity je kompleksen pojem, ki v sebi združuje tako fleksibilnost (prožnost) kot varnost. Pri fleksibilnosti (prožnosti) razumemo prizadevanje podjetij za hitrejše prilagajanje spremembam v okolju. V ospredju je boj proti nizki produktivnosti in za povečanje učinkovitosti podjetja. To v praksi pomeni različne vrste fleksibilnih ukrepov, ki se kažejo v obliki lažjega najemanja in odpuščanja delavcev oz. prilagajanje števila zaposlenih trenutnim potrebam, spreminjanju oz. prilagajanju delovnega časa, spreminjanju plač zaposlenim glede na razmere na trgu in Danes je jasno, da vsi cilji Lizbonske strategije ne bodo doseženi v začrtanem časovnem okviru. Države članice so dosegle različno stopnjo napredka. Vsekakor pa Lizbonska strategija kaže pozitivni vpliv na večini področij, zato je Evropska unija odločena, da z izvajanjem Lizbonske strategije nadaljuje.
sposobnosti zaposlenih, da znotraj podjetja opravljajo različne naloge. Pri tem so delavcem na voljo različne fleksibilne oblike zaposlitve, in sicer delo na domu, deljen delovni čas in druge, ki so manj toge od tipičnih pogodb o zaposlitvi. Na drugi strani se soočamo s pojmom varnosti (security), ki se kaže v varnosti zaposlitve, zaposljivosti in dohodka. Gre za sistem, kjer se varuje zaposlitev in ne delovno mesto. Kljub izgubi zaposlitve je delavec zaradi dodatnega izobraževanja in prilagodljivosti sposoben zasesti drugo delovno mesto. V času brezposelnosti pa je sistem socialne varnosti nastavljen tako, da delavcu nudi dovolj varnosti. Evropska komisija je izpostavila štiri stebre oziroma ključne točke za vzpostavitev uspešnega sistema prožne varnosti. - države morajo s sodobno zakonodajo omogočiti prožne pogodbe o zaposlitvi za delavce in delodajalce; - država mora izvajati aktivno politiko zaposlovanja, ki ljudem omogoča, da se v kratkem času prekvalificirajo za novo delovno mesto; - država mora poudarjati pomen vseživljenjskega učenja, saj se na ta način delavci s svojim znanjem prilagajajo zahtevam na trgu dela in - sistem socialnega varstva mora osebam, ki so izgubile zaposlitev omogočiti ustrezno denarno nadomestilo ob pogoju, da aktivno iščejo novo službo.
2.1. FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA - zaposlitev za določen čas; je zaposlitev za omejeno časovno obdobje. Osebe s tovrstnimi pogodbami o zaposlitvi pogosto prehajajo iz stanja zaposlenosti v stanje nezaposlenosti. Pogodbe za določen čas so ena izmed najbolj pogostih oblik fleksibilnih oblik zaposlovanja v Sloveniji. - zaposlitev s skrajšanim delovnim časom; gre za krajši delovni čas od normalnega. V Evropski uniji je tovrstna oblika fleksibilnega zaposlovanja značilna predvsem za ženske, kar je mogoče povezati s skrbjo za gospodinjstvo in otroke. - delo na domu; gre za delo, ki ga delavec opravlja doma ali v prostorih, ki se ne nahajajo v prostorih delodajalca. Dobre elektronske oziroma telekomunikacijske povezave so spodbudile tovrstno obliko fleksibilnega zaposlovanja, ki zaposlenim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delodajalcu pa prihranek pri plačevanju potnih stroškov in proizvodnji. - delo v izmenah; pomeni nemoteno delovanje podjetja oziroma proizvodnje ob menjavi delavcev. - samozaposlitev; oseba se zaposli z lastnim delom oziroma pridobi status samostojnega podjetnika.
Vir: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=117&langId=en
2004
2005
2006
2007
2008
Stopnja zaposlenih za določen čas v % EU-27 Španija Poljska Slovenija Litva Estonija
13.3 32.5 22.7 17.8 6.3 2.6
14.0 33.3 25.7 17.4 5.5 2.7
14.4 34.0 27.3 17.3 4.5 2.7
14.5 31.7 28.2 18.5 3.5 2.1
14.0 29.3 27.0 17.4
2.4 2.4
Stopnja zaposlenih za skrajšani delovni čas v % EU-27 Nizozemska Nemčija Slovenija Madžarska Slovaška Vir: Eurostat
17.2 45.5 22.3 9.3 4.7 2.7
17.8 46.1 24.0 9.0 4.1 2.5
18.1 46.2 25.8 9.2 4.0 2.8
18.2 46.8 26.0 9.3 4.1 2.6
18.2 47.3 25.9 9.0 4.6 2.7
Fleksibilne oblike zaposlovanja so se v Evropski uniji razvile zaradi nenehnih sprememb na trgu in posledično prilagajanju delovnim procesom. V Sloveniji se najpogosteje uporabljajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki imajo v našem tradicionalnem okolju nekoliko negativen prizvok. Manj so pogoste zaposlitve s skrajšanim delovnim časom in delo na domu. Zaposlitve s skrajšanim delovnim časom so primerne za starejše in invalide, ki bi na ta način lahko ohranili delovno aktivnost. Delo na domu v obdobju sodobnih tehnologij predstavlja zanimivo alternativo tradicionalnim oblikam zaposlitve. Pri samozaposlovanju razumemo sposobnost države za motiviranje posameznikov, da razvijejo svoje ideje in zamisli ter jih uveljavijo na trgu. Pri tem jim lahko nudi pomoč v obliki usposabljanja in finančne pomoči.
3. PRIMERJAVA SLO IN EU 3.1. ZAPOSLENOST IN NEZAPOSLENOST Lizbonska strategija predvideva 70 odstotno zaposlenost do leta 2010. Podatki kažejo, da se Slovenija temu cilju bliža, saj je bila stopnja zaposlenosti v letu 2008 68,6 odstotna, kar je več kot znaša stopnja zaposlenosti na ravni EU-27. Še vedno pa smo precej oddaljeni od rezultatov v skandinavskih državah, ki so že danes občutno nad cilji Lizbonske strategije. Najbolj je zaskrbljujoča stopnja zaposlenosti pri starejših (55-64 let). Iz statističnih podatkov je razvidno, da krepko zaostajamo za povprečjem EU-27, še bolj pa za nekaterimi državami. Razloge za takšno stanje lahko iščemo v izrazito neugodnem gospodarskem položaju v času tranzicije, ko se je presežna delovna sila pogosto predčasno upokojevala. V veliki večini so bili to delavci z neustrezno izobrazbo, katerih potencial ni Eurostat (statistični urad EU) zbira, združuje in objavlja podatke nacionalnih statističnih uradov ter zagotavlja primerljivo in usklajeno metodologijo. Statističnih raziskovanj samostojno ne izvaja.
bil izkoriščen, čeprav bi lahko z ustrezno vključenostjo v različne izobraževalne programe, ponovno postali konkurenčni novim razmeram na trgu delovne sile. Pozitivno je, da se delež zaposlenih v tej starostni skupini povečuje, vendar še vedno močno zaostajamo za cilji Lizbonske strategije, ki predvidevajo 50 odstotno zaposlenost te starostne kategorije. Glede na neugodno demografsko sliko, ki se izrisuje za prihodnost in že neugoden trenutni položaj, bo morala Slovenija vložiti izjemen napor za povečanje delovne aktivnosti starejših, saj bomo v nasprotnem primeru priča težavam slovenskih javnih financ. Prav gotovo si pozornost zasluži tudi stopnja zaposlenosti med mlajšimi. Čeprav dosegamo povprečje EU-27 imajo mladi v naši državi velike težave pri iskanju prve zaposlitve, kar je posledica neustrezne izobrazbene strukture, ki prepogosto ne ustreza potrebam trga in ne zadostne povezanosti izobraževalnega sistema z gospodarstvom.
2004
2005
2006
2007
2008
Stopnja zaposlenosti v % (15-24 let) EU-27 Danska Švedska Slovenija Poljska Madžarska
36.1 62.3 39.2 33.8 21.7 23.6
36.0 62.3 38.7 34.1 22.5 21.8
36.4 64.6 40.3 35.0 24.0 21.7
37.2 65.3 42.2 37.6 25.8 21.0
/ / / / / /
79.1 86.3 86.1 85.3 74.9 74.6
/ / / / / /
44.7 70.0 58.6 33.5 29.7 33.1
45.6 70.1 57.0 32.8 31.6 31.4
65.4 77.1 74.2 67.8 57.0 57.3
65.9 78.1 74.3 68.6 59.2 56.7
Stopnja zaposlenosti v % (25-54 let) EU-27 Danska Švedska Slovenija Poljska Madžarska
76.6 83.7 82.9 83.8 68.2 73.6
77.2 84.5 83.9 83.8 69.6 73.7
78.2 86.1 84.7 84.2 71.8 74.2
Stopnja zaposlenosti v % (55-64 let) EU-27 Švedska Danska Slovenija Poljska Madžarska
40.7 69.1 60.3 29.0 26.2 31.1
42.4 69.4 59.5 30.7 27.2 33.0
43.5 69.6 60.7 32.6 28.1 33.6
Stopnja zaposlenosti v % (15-64 let) EU-27 62.9 63.5 Danska 75.7 75.9 Švedska 72.1 72.5 Slovenija 65.3 66.0 Poljska 51.7 52.8 Madžarska 56.8 56.9 Vir: Employment in Europe 2008 in Eurostat
64.5 77.4 73.1 66.6 54.5 57.3
Nezaposlenost v Sloveniji je v skladu z Anketo o delovni sili nižja od povprečja EU-27. Kljub temu, da so podatki razmeroma pozitivni, pa je še veliko prostora za napredek. Pri dolgoročno nezaposlenih predstavlja največjo težavo njihova izobrazba. Z ustrezno prekvalifikacijo lahko ti posamezniki ponovno postanejo konkurenčni na trgu dela. Problematike ni možno rešiti s pasivnimi ukrepi v obliki predčasnega upokojevanja in denarnih nadomestil, ampak zgolj z aktivno politiko zaposlovanja in vključevanem v različne oblike vseživljenjskega učenja.
2004
2005
2006
2007
2008
Nezaposlenost v % (15-74 let) EU-27 Slovaška Poljska Slovenija Danska Nizozemska
9.0 18.2 19.0 6.3 5.5 4.6
8.9 16.3 17.8 6.5 4.8 4.7
8.2 13.4 13.9 6.0 3.9 3.9
7.1 11.1 9.6 4.9 3.8 3.2
7.0 9.5 7.1 4.4 3.3 2.8
15.3 20.3 21.7 10.1 7.9 5.9
15.4 19.0 17.3 10.4 7.6 5.3
Nezaposlenost v % (mlajši od 25 let) EU-27 Slovaška Poljska Slovenija Danska Nizozemska
18.4 33.1 39.6 16.1 8.2 8.0
18.3 30.1 36.9 15.9 8.6 8.2
17.1 26.6 29.8 13.9 7.7 6.6
Dolgoročna nezaposlenost v % (več kot 12 mesecev) EU-27 Slovaška Poljska Slovenija Nizozemska Danska Vir: Eurostat
3.4 11.8 10.3 3.2 1.6 1.2
/ 11.7 10.3 3.1 1.9 1.1
3.7 10.2 7.8 2.9 1.7 0.8
3.0 8.3 4.9 2.2 1.3 0.6
2.6 6.6 2.4 1.9 1.0 0.5
Brezposelna oseba po Anketi o delovni sili je oseba, ki v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred anketiranjem ni niti eno uro delala za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo, vendar v zadnjih štirih tednih aktivno išče delo in ga je v dveh tednih tudi pripravljena sprejeti. Med brezposelne osebe spadajo tudi tiste, ki so že našle delo in ga bodo začele opravljati po anketiranju.
3.2. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Evropska unija želi vzpostaviti na znanju temelječe gospodarstvo. To je predpogoj za soočenje z izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije in vse ostrejša konkurenca na svetovnem trgu. Pri tem ima ključno vlogo vseživljenjsko učenje s pomočjo katerega je možno zagotoviti povečano raven zaposlovanja in razvoja. Gre za prizadevanje, da bi bili ljudje odprti za nove ideje, veščine in učenje, ne glede na svojo starost. Evropska unija se trudi, da bi države izboljšale kvaliteto in učinkovitost svojih izobraževalnih sistemov in zagotovile ustrezen dostop do izobraževanja. Predvsem je potrebno preprečiti prezgodnje opuščanje šolanja pri mladih in povečati udeležbo v oblikah vseživljenjskega učenja v vseh starostnih obdobjih. Izobraževalni sistemi so v pristojnosti posameznih držav, zato ima Evropska unija na tem področju omejene pristojnosti. Kljub temu pa spodbuja sodelovanje med državami na področju izobraževanja, saj bo z doseganjem dobrih rezultatov omogočeno lažje delovanje skupnega trga, ki med drugim temelji na prostem pretoku znanja.
Stopnja vključenosti v oblike vseživljenjskega učenja v % (25-64 let) EU-27
2004 9.3
2005 9.8
2006 9.7
2007 9.5
Švedska Danska
32.1 25.6
33.4 27.4
32.0 29.2
32.4 29.2
Slovenija
16.2
15.3
15.0
14.8
Bolgarija Romunija
1.3 1.4
1.3 1.6
1.3 1.3
1.3 1.3
Vir: Eurostat Stopnja vključenosti prebivalcev v različne oblike vseživljenjskega učenja kaže, da presegamo povprečje EU-27. Kljub vsemu pa je v nekaterih državah v različne oblike vseživljenjskega učenja vključenih skoraj tretjina oseb starih med 25 in 64 let. V kolikor se želimo približati najrazvitejšim državam v okviru EU, se bo moral delež vključenosti prebivalstva v različne oblike vseživljenjskega učenja občutno povečati. Bistvenega pomena je, da se pri prebivalcih vzbudi nujnost učenja skozi vse življenje. Obnavljanje znanja je pogoj za uspešno soočanje z izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije. Znanje pridobljeno v okviru vseživljenjskega učenja se pozitivno izraža na fleksibilnem trgu dela.
4. POMURJE Pomurska regija se pogosto znajde na repu različnih statističnih kazalcev. V okviru gospodarstva še vedno predstavljajo občuten delež delovno intenzivne dejavnosti in velika podjetja ter glede na slovensko povprečje večji delež zaposlenih v kmetijstvu. Glede na višino povprečne plače močno zaostaja za slovenskim povprečjem. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti je višja.
Registrirana brezposelna oseba je oseba, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in ki ustreza vsem merilom
Povprečne neto plače (EUR) 2004 701.78 600.82
SLOVENIJA POMURJE
2005 735.63 640.28
2006 773,19 669.47
2007 834,17 715.28
2008 899.65 775.06
2007 10.9 13.4
2008 9.6 12.2
Stopnja registrirane brezposelnosti v % 2004 15.4 16.8
SLOVENIJA POMURJE Vir: Statistični urad RS
2005 14.2 17.1
2006 12.8 15.4
S pomočjo statističnih podatkov Zavoda RS za zaposlovanje lahko zaznamo določene značilnosti pomurskega trga dela. Predvsem je izrazita visoka stopnja brezposelnosti med osebami brez poklica oziroma z nižjo stopnjo izobrazbe. Prav tako je zaskrbljujoča visoka stopnja brezposelnosti pri starejših od 40 let, ki nimajo poklicne izobrazbe. Te osebe posledično tudi največ časa iščejo novo zaposlitev. Skrbi tudi dejstvo, da je brez zaposlitve veliko oseb, ki imajo poklicno oziroma strokovno izobrazbo. Glede na to, da prijavljene potrebe po delavcih v največji meri zadevajo prav to kategorijo, lahko govorimo o izrazitih strukturnih neskladjih, kar pomeni, da usposobljenost delavcev ne ustreza zahtevam delodajalcev. Nekoliko manjši, ampak kljub vsemu pereč problem, predstavljajo mladi iskalci zaposlitve, ki težko najdejo svojo prvo zaposlitev.
Struktura prijavljenih potreb po delavcih in pripravnikih v letu 2007
stopnja izobrazbe I+II III+IV V VI VII SKUPAJ Vir: Zavod RS za zaposlovanje
št. 2607 4652 1429 238 869 9795
delež 26.6 47.5 14.6 2.4 8.9 100.0
Brezposelne osebe po starosti in stopnji izobrazbe v letu 2007 do 18 let nad 18 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 do 40 let nad 40 let SKUPAJ
I 13 354 221 575 2244 3407
II
II / / 75 8 82 1 187 10 194 54 538 73
IV 2 267 193 247 882 1591
brezposelnosti, določenim na Zavodu za zaposlovanje.
V / 517 395 227 448 1587
VI / 23 34 31 68 156
VII+VIII / 24 131 58 45 258
SKUPAJ 15 1268 1057 1335 3935 7610
Brezposelne osebe trajanju brezposelnosti in stopnjah izobrazbe v letu 2007 I do 3 mes. 672 nad 3 do 6 mes. 256 nad 6 do 12 mes. 406 nad 12 do 24 mes. 437 nad 24 mes. 1636 SKUPAJ 3407 Vir: Zavod RS za zaposlovanje
II II 149 9 6 51 6 63 76 11 199 41 538 73
IV 415 157 232 265 522 1591
V 541 222 226 286 312 1587
VI 24 21 36 36 39 156
VII+VIII 62 49 51 53 53 258
SKUPAJ 1872 762 1020 1164 1164 7610
Največ potreb po delavcih v pomurski regiji prijavljajo kovinsko-predelovalna industrija, gradbeništvo, prevozništvo in gostinstvo. Očitna strukturna neskladja je mogoče premagati zgolj z učinkovitimi ukrepi. Osnovna ukrepa predstavljata aktivna politika zaposlovanja, ki mora izražati aktualne potrebe gospodarstva in različne oblike vseživljenjskega učenja.
5. SKLEP V prihodnosti bo za soočanje z izzivi globalnega trgu potrebna visoka stopnja prilagajanja. Slovenija se pri tem ubada z določenimi težavami. V prvi vrsti je potrebno izpostaviti nizko stopnjo zaposlenosti starejših in tistih z nizko stopnjo izobrazbe. Tudi mladi pogosto zaradi nepovezanosti izobraževalnega sistema z gospodarstvom težko najdejo prvo zaposlitev. Ključnega pomena je, da povečamo vlaganje v človeški kapital oziroma znanje. To je edini način, da si v primerjavi s svetovno konkurenco zagotovimo določeno prednost. Nove tehnologije in visoka stopnja inovativnosti nas lahko popeljejo v družbo najrazvitejših držav. Način razmišljanja ljudi se bo moral spremeniti. Tradicionalni pogledi o tem, da bo ena oseba skozi celotno delovno dobo opravljala enako zaposlitev, pri istem delodajalcu, so nerealni. Sedanjost in predvsem prihodnost bosta zahtevala visoko stopnjo prožnosti delovne sile. Za uspešno preživetje na globalnem trgu je nujno spoznanje o nenehnem usposabljanju in osvajanju novih znanj. Sindikati, delodajalci in država bodo morali sodelovati pri doseganju skupnih ciljev. Svoje odgovornosti se mora zavedati predvsem država, ki mora poskrbeti za učinkovit sistem izobraževanja in hkrati prevzeti breme socialnih posledic fleksibilnega delovanja gospodarstva. Osebe, ki ostanejo brez zaposlitve in katerih usposobljenost ne ustreza aktualnim zahtevam trga dela, je potrebno nemudoma vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja. V tem času pa morajo imeti zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo.
10
11
Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota je del mreže Europe Direct Evropske komisije. Informacijska točka skrbi za informiranje lokalnega prebivalstva o Evropski uniji, spodbuja razpravo o Evropski uniji in njeni prihodnosti ter povratno informira evropske institucije o informacijskih potrebah lokalnega prebivalstva in odzivih na izvedene projekte. Ključni namen informacijskih točk je spodbujanje medsebojne komunikacije med evropskimi institucijami in državljani, predvsem na lokalni oz. regionalni ravni ter aktivno vključevanje evropskih državljanov v razpravo o prihodnosti Evropske unije.
Pripravil: Zavod PIP, Europe Direct Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota Založnik: Zavod PIP Avtorja: Dejan Bogdan in Miran Vrbanić Rokopis je bil dokončan maja 2009 Oblikovanje in tisk: MACULA LUNEA Naklada: 600 Kraj in leto izdaje: Murska Sobota, julij 2009