__MAIN_TEXT__

Page 1

G lasilo otrok V zgojnega doma V eržej Šolsko leto 2018/2019 26. številka


GLASILO OTROK OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM Šolsko leto 2018/2019 26. številka

Urednica: Klavdija Paldauf

Naslovnica: Razmišljanja, Larisa Š. (barvice) Besedila: Otroci OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM Mentorice: Monika Košec, Tanja Hakl Ivančič, Klavdija Paldauf

Fotografije: Arhiv OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM

Likovna oprema: Likovni izdelki otrok OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM Mentorica: Lidija Košar

Računalniška obdelava, postavitev in prelom: Klavdija Paldauf

Naklada: 60 izvodov

Veržej, junij 2019


Uvodnik Dragi bralci, drage bralke! Šolsko leto je pri koncu in že se nam nasmihajo poletne počitnice. Letošnje leto je prineslo veliko sprememb, a te so del življenja. Ne smemo pozabiti, da je življenje dar, ne glede na to, kakšno je. Če si vzamemo čas in se opogumimo, lahko vztrajno sestavljamo sestavljanko Poletje, Žan P. (barvice)

našega življenja, naše prihodnosti, tudi ko nam pridejo na pot ovire. Vendar ima vsak svojo pot in to mora prehoditi

sam, počasi, korak za korakom. Na poti so ovire, ki jih včasih lažje, drugič težje premagujemo. Nekatere preskočimo, ob nekaterih se spotaknemo, včasih pa pademo. In če pademo, se poberemo ter poskusimo še enkrat ali večkrat, če je potrebno. Najpomembnejše je le, da ne obstojimo na mestu, temveč se soočimo z vsem, kar nam pride na pot, ker le tako nabiramo izkušnje, ki preprečujejo nadaljnje padce. Prepričani smo, da vsaka pot vodi v novo učenje, nova raziskovanja, nova znanja, nova spoznanja in nam daje energijo za naprej. Prav zato smo skupaj premagovali tudi tiste dni, ko se je kaj zataknilo in so na poti stale ovire. Prepričani smo, da je bilo preteklo leto kljub vsemu polno lepih trenutkov, na katere smo lahko ponosni. Sedaj pa je čas, da uživate poletne počitnice ob prebiranju domskega glasila Razmišljanja in se spomnite vaših doživetij, misli, občutkov, ki so zabeleženi na teh straneh. Družite se z vašimi najbližjimi in izkoristite čas počitnic za zamujene trenutke z njimi. Uredniški odbor

ŠE ENKRAT POSKUSI (Dragica Šteh )

Je super, ko znanje kar samo gre v glavo

Ko pride tak dan, se vse sorte zgodi,

in se učiš kot za zabavo,

solzica steče in jeza gori,

mimogrede vse ti je jasno,

nič ne uspeva in prav nič ni prav,

si nase ponosen, življenje je krasno.

bi človek vse skupaj kar nekam poslal.

A pride kak dan, ko nekaj se zatakne

Potem skozi misli posije en žarek -

in sonce spoznanj se oblakom umakne

Potrudi se! Zmoreš! Preskoči ta jarek.

vse se ti zdi kot zid in ovira,

Še enkrat poskusi, nikar ne obupaj!

cesta široka se v temo zapira.

Počasi in vztrajno. Pa vase zaupaj!

1


Počitniški projektni dnevi Čeprav so letošnje počitnice že na vidiku, ali se še spomnite lanskih počitniških doživetij na počitniških projektnih dnevih? Med 6. in 8. julijem 2018 so na projektnih dnevih “Športno po Pomurju” Domen, Nino, Niki in Blaž s kolesi in peš obiskali Gajševsko jezero, Banovce, Križevce, Ljutomer, Razkrižje, Beltince, Radence…

Kot vemo, živali na ljudi delujejo pomirjujoče in vzpodbudno in to velja še posebej za otroke. Prav zato so od 9. do 11. julija 2018 čas preživeli z živalmi na projektu “Pozitivne vibracije”.

2


Na prekmurski strani reke Mure v času od 8. do 11. julija 2018 so fantje iz Stanovanjske skupine Dokležovje imeli “Spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti Pomurja”. Odpravili so se na

Tromejnik, obiskali Nuskovo, jezero na Kraščih, Grad, Lendavo, tropski vrt v

Dobrovniku... Od 12. do 15. julija 2018 so nadaljevali počitniške projektne dni ter spoznavali kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti na prleški strani reke Mure. Obiskali so Gornjo Radgono,

3


Ljutomer, Gajševsko jezero, Radenci, Staro Goro, Blaguško jezero, Negovo. Ker so počitnice vedno tako ali drugače aktivne, so jih z najrazličnejšimi dejavnostmi popestrili Štefan, Tadej, Amadej, Srečko in Jan. “Aktivne počitnice” so od 24 do 27. julija 2018 preživeli ob pohodih, s kopanjem, druženjem z domačimi živalmi, z nabiranjem energije na energijskih točkah ter se posladkali ob kuhanju marmelade.

Potem pa so se med 27. in 30. julijem 2018 potepali »Po poteh Slavka Osterca«. Spoznavali so naravo okolice ob Muri, apiturizem in čebelarstvo, se spoznali z brodarstvom in se preizkusili še v veslanju ter ribolovu.

4


»Počitniški potepuhi« Ana, David, Alex ter Danijel so se v času od 1. do 3. avgusta 2018 z vzgojiteljicama Darinko in Zoro potepali po prekmurskih krajih in preživljali zanimive dni v Lendavi, na Jelenovem hramu, ob jezeru v Kraščih, na Ferencovi kmetiji, ob Bukovniškem jezeru in v tropskem raju v Dobrovniku.

Larisa, Ana Marija, Daniel in Alex so preživeli prav zanimive projektne dni od 4. do 6. avgusta 2018 ob spoznavanju kulture in ustvarjanju v naravi. Ustvarjali so slike v škatlah, risali v naravi, obiskali razstavo na prostem...

5


Fantje v Stanovanjski skupini Dokležovje so nadaljevali projekt še v tretjem delu od 6. do 8. avgusta 2018. Kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti so spoznavali v Veliki Polani z okolico in ob reki Muri. Spoznali so staro kmečko hišo in stara kmečka opravila ter izdelavo opek.

Projekt so zaključili na zelo zanimiv, pester, zabaven in poučen način, saj so v občini Razkrižje organizirali dan preživetja v divjini. Naučili so se postaviti šotor, zakuriti ogenj, poiskati vodo...

6


Pohod po Krpanovi poti 20. septembra 2018 so se mladostniki skupaj z vzgojiteljema Primožem in Branko udeležili Pohoda po Krpanovi poti, ki ga organizira Zavod za vzgojo in izobraževanje Logatec, kjer se mladi iz slovenskih zavodov podajo na pot, ki jo je nekdaj prehodil tudi Martin Krpan.

Raziskovalna nedelja Zadnja septembrska nedelja je bila prav poseben dan. S kolesi so Andriy, Klemen in Gašper ter vzgojitelj Boris raziskovali okolico Mure. Popoldan je minil hitro, zanimivo in poučno. V nedeljo smo se popoldne odpravili malo kolesarit. Šli smo na nasip in pri avtocesti sem bil zelo žejen. Šli smo v gozd, ki mu jaz pravim kar »džungla« in smo raziskovali, plezali, metali kamne v vodo in lovili žabe. Vzgojitelj Boris je moj šef, jaz sem voditelj, moj namestnik pa je Gašper. Naredili smo kar 22 km in kmalu gremo spet na kolo. Klemen S.

7


V nedeljo smo šli na kolesarski izlet proti nasipu in avtocesti. Peljali smo se v gozd, kjer smo šli čez koprive in debla. V drugem gozdu smo videli hiško in črpalko. Tam smo pili vodo. Nadaljevali smo do otočka, kjer je bilo veliko kamenčkov. Z njimi smo metali »žabice« in tekmovali, kdo vrže kamen tako, da najmanj pljusne naokrog. Na poti nazaj smo opazili še eno pot, ki smo ji sledili. Tam so bile velike in majhne žabe, ki so jih ujeli. Prvič sem v svojem življenju držal žabo v roki. Andriy H.

Najprej smo kolesarili do nogometnega igrišča, potem pa proti avtocesti ob nasipu. Na poti je Klemen stokal, da potrebuje vodo. Ko smo prišli do avtoceste smo se dogovorili, kakšna bo pot nazaj – enaka ali drugačna. Odločili smo se, da gremo skozi gozd. Ker nismo vedeli, katera pot je prava, smo šli kar po prvi poti. Na tleh je ležalo veliko zlomljenih vej. Potem pa smo prišli do podrtih dreves, kjer smo so kolesa morali podajati čez. Prečkali smo betonski mostiček in zašli v blato. Kmalu smo prišli do mrtvice reke Mure. Tam smo se ustavili in malo raziskovali. Našli smo prav lep prostor, kjer smo se spočili. Pot smo nadaljevali po cesti in kmalu spet zavili v gozd. Daleč nismo prišli, ker je spet bilo veliko podrtih dreves. Učitelja smo prepričali, da še

malo ostanemo, čeprav je bilo tam veliko blata, tudi blatna jama. Opazili smo, da je tam veliko žabic. Začeli smo jih loviti in jih božati. Med plezanjem po podrtih drevesih smo se veliko pogovarjali, šalili, lovili žabice, slikali, delali selfije… Pri hiški ob reki Muri smo si odpočili, metali kamenčke v vodo, se zabavali. Pot smo nadaljevali po skrivni potki do mlina na Muri in potem nazaj do zavoda. Meni se je ta pustolovščina zdela zanimiva, prav tako kot mojim vrstnikom. Gašper S.

8


Pohod na Jeruzalem Spet se je v naših krajih pokazala jesen. Grozdje je dozorelo, drevje se počasi barva v jesenske barve. Te dni pa nam je bilo tudi vreme naklonjeno s toplimi in prijetni temperaturami, zato smo 27. septembra 2018 izkoristili za naš tradicionalni jesenski pohod na Jeruzalem. Otroci in vzgojitelji smo se med vinogradi povzpeli na vrh hriba, kjer nas je najprej dočakal čudovit pogled na okolico, počitek v senci in potem še zaslužena malica.

Miholov sejem 2018 V nedeljo, 30. septembra 2018 je na dvorišču Centra DUO v Veržeju potekal 7. Miholov sejem, na katerem so se predstavile različne rokodelske dejavnosti, lokalna kulinarika ter dejavnosti posameznih društev in skupin. Tam smo naš zavod predstavili mi mladostniki in vzgojitelji. Na stojnici smo ponujali doma pripravljeno vodo z okusom mete in limone ter “pajani krüh” –

na ognju popečen kruh, ki ga namažemo s česnom in zaseko. Tega smo sveže popekli v bližini stojnice. Razstavili smo tudi nekaj naših rokodelskih izdelkov, da so obiskovalci lahko videli, kakšne stvari nam gredo od rok.

9


Kostanjev piknik Mladostniki in vzgojitelji smo se 3. oktobra 2018 zbrali na našem zdaj že tradicionalnem kostanjevem pikniku. Dobra volja (te nikoli ne zmanjka), super organizacija (hvala 4. skupini), vesele igre (vsaka skupina je pripravila po eno) ter jesenske dobrote (kostanji, pajani krüh in jabolčna pita) so bili razlog, da smo preživeli čudovit jesenski popoldan.

Ponedeljki z Elli Ne pravijo zastonj, da je pes človekov najboljši prijatelj. Seveda tega ne mislimo dobesedno, a v tej misli se skriva veliko resnice. Živali igrajo v našem življenju pomembno vlogo, nas spremljajo, nam na svoj način prisluhnejo, nudijo nam toplino in nas obenem naučijo sprejemanja odgovornosti. Sprejemajo nas takšne kot smo, z vsemi našimi posebnostmi in pomanjkljivostmi. Psa prav nič ne zanima, ali smo dobili negativno oceno. Zaradi nje nas ne obsoja, k nam se stisne enako kot takrat, ko smo ocenjeni z odlično. Takšna je tudi psička Elli, ki nas z mentorico Anito obiskuje vsak drugi ponedeljek. Z njeno

pomočjo se otroci ukvarjajo s temami kot so odgovornost, sodelovanje, potrpežljivost, izguba, sreča, ljubezen itd., medtem ko se igrajo različne igre, gredo na sprehod, kaj narišejo, ali pa se pogovarjajo. Elli že samo s svojo prisotnostjo povzroči, da so otroci bolj umirjeni, sproščeni in odprti za odnose. Ob vsem tem pa se otroci še naučijo, kako pravilno ravnati in skrbeti za psa. Zapisala: Kamila Kramarič

10


Likovno druženje v Višnji Gori 4. oktobra 2018 je potekalo že tradicionalno likovno druženje v Višnji Gori, ki se udeležijo otroci in mladostniki iz skoraj vseh vzgojno-izobraževalnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin in prevzgojnega doma. Poteka po starostnih kategorijah. Likovno druženja sta letos obiskala Žan P. in Larisa Š. Tematika likovnega druženja je bila vezana na "Poetičen izraz gospe Mihaele" in "Slikovitost Zajčeve vile z okolico". Pri iskanju ideje za ustvarjanje nam je bila v pomoč poezija ge. Mihaele, domačinke iz Višnje Gore in bivše lastnice hiše, v kateri je sedaj ena od stanovanjskih skupin VIZ Višnja Gora. V kategoriji do 12 let je Larisa dosegla odlično 1. mesto. Zmagovalna slika predstavlja motiv iz pesmi ge. Mihaele, ki jo je namenila svoji hčeri. Mentorica: Lidija Košar

Medgeneracijsko sodelovanje Medgeneracijsko sodelovanje otrok Vzgojnega doma Veržej in starostnikov, ki bivajo v Domu starejših občanov v Gornji Radgoni zelo uspešno poteka že vrsto let. Otroci in starostniki v medsebojnem sodelovanju skrbijo in dvigajo kakovost življenja drug

drugemu in zato smo za večletno sodelovanje v oktobru 2018 prejeli zahvalo Doma starejših občanov Gornja Radgona.

11


Državno tekmovanje v strelastiki V četrtek, 17. januarja 2019 smo se udeležili tekmovanja v strelastiki. Tekmovanje je organiziral Vzgojni zavod Kranj. Naš zavod so zastopali Rok, Kim in Lara. Vsi trije so se športno borili in dosegli soliden rezultat, ki pa jih na žalost ni popeljal v četrtfinale. Premagali so tri od sedmih nasprotnikov, kar ni slabo. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, saj se je celoten čas tekmovanja nekaj dogajalo in nam ni bilo dolgčas. V četrtek smo se jaz, Lara in Rok zgodaj zjutraj odpravili na državno tekmovanje v strelastiki, ki je potekalo v Kranju. Vozili smo se približno dve uri in ob klepetu med potjo opazovali sončni vzhod. Po prihodu v Kranj smo najprej pojedli sendvič, ki smo ga dobili za malico. Ker smo bili prehitri, smo še kakšno uro čakali, da so prispeli vsi tekmovalci oz. skupine iz drugih zavodov. Vseh skupaj nas je bilo kar veliko. Potem so nas povabili v prostor, kjer je tekmovanje potekalo. Tam so nas najprej predstavili in razdelili v skupine. Tekmovalci smo bili razporejeni v tri skupine. V skupini A je tekmovala Lara, v skupini B je bil Rok, jaz pa sem bila v skupini C. Okoli enajste ure smo začeli s tekmovanjem, ki je trajalo do trinajste ure. Večkrat smo menjali nasprotnike. Eni so bili boljši, eni slabši od nas. Da smo se malo okrepčali, smo za kosilo jedli pico. Po kosilu so se med seboj pomerili še najboljši iz vsake skupine, na koncu pa še finalista, ki sta

bila res zelo dobra. Kdor je hotel, se je lahko pomeril še v hitrostni strelastiki. No, mi nismo bili tako dobri pri tem. Na koncu so razglasili zmagovalce in podelili nagrade. Bili smo dobri, a ne najboljši. Dan se je prevesil v popoldan in odpravili smo se iz Kranja nazaj proti zavodu. Na tekmovanju smo se vsi zelo zabavali in veliko nasmejali. Bila je zanimiva in prijetna izkušnja. Kim J.

12


Pomlad ob Muri Pomlad je v Enoti Dom tudi čas pohodov. V sredo, 3. aprila 2019 smo organizirali spomladanski pohod skupin po okolici Mure. Lepo sončno vreme je bilo ravno pravo za to, da smo otroci in vzgojitelji opravili približno 10 km pot po naši okolici. Pri tem smo imeli še eno posebno nalogo – napisati pesem o Muri. Najbolj se je potrudil Gal, ki je zato postal Varuh Mure 2019, izvirni pa so bili tudi v Stanovanjski skupini Veržej.

Iz Avstrije prihitiš, se pri mlinu zavrtiš. Hitro tečeš in šumiš, vsa skrivnostna se mi zdiš. O, Mura, moja Mura, ti velika si reka,

pri tebi ne obstaja plima in oseka. Tvoje lepote so naravne, potke so pa ravne. Pokrajina čudovita, v zgodovino je ovita. O, Mura, moja Mura, ti ribam si dom.

Dolga si kot šolska ura, če čista si, velik je dvom. Tam, kjer je tvoja pot, tam veliko je dobrot. ljudje prijazni so povsod, njih dobrote poln je sod. Gal B.

Ko nevihta prihrumi, Mura močno zabuči, voda sem ter tja škropi in vse po svoje naredi. Ko pa sonce prikaže se, zopet vse po starem je. Se mogočna Mura umiri, z vso čarobnostjo blešči. Nam ob tebi dolgčas ni,

ker življenje daješ ti. Ob tebi se sprehajamo, se v tišini s teboj pogovarjamo. Nekje si nizka, nekje globoka, nekje si ozka, nekje široka. Zaideš včasih malo vstran, da si odpočiješ vsaj kak dan. Stanovanjska skupina Vežej

13


14


Po poteh Josipa Jurčiča V četrtek, 16. maja 2019 smo se David, Matic, Dani, Larisa, Diana, Ana Marija ter vzgojitelja Leon in Nina udeležili tradicionalnega Državnega tekmovanja v poznavanju dela in življenja Josipa Jurčiča v Višnji Gori, ki je organizirano v obliki 12 km dolgega pohoda od Jurčičeve domačije do Vzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora. Na državno tekmovanje smo bili povabljeni otroci in mladostniki iz slovenskih vzgojnih zavodov, mladinskih domov, stanovanjskih skupin, prevzgojnega doma, ZGNL Ljubljana in CIRIUS Kamnik. Udeleženci smo se na poti ustavili na petih postajah, kjer smo predstavili veržejsko dramatizacijo Kozlovske sodbe,

opravljali spretnostne naloge in preizkušali znanje poznavanja travniških rastlin. Na tekmovanju smo dosegli 5. mesto. Po kosilu smo sodelovali tudi na prireditvi Višnja Gora ima talent, kjer je Ana Marija zapela Deamons od Imagine Dragons. Druženje v Višnji Gori smo zaključili z ogledom tamkajšnje stanovanjske skupine, kamor nas je povabil naš bivši mladostnik iz 5. skupine. Preživeli smo lep in nepozaben dan v čudovitem okolju ter prijetni gostoljubnosti organizatorjev. Zapisal mentor: Leon Vreča

15


Dobri asi 2019

Maraton treh src Cel maj sem se pripravljala na maratonski tek. Vsak dan nekaj vaj in teka, da sem dobila kondicijo. V soboto, 18. maja 2019 smo se z vzgojiteljem Primožem in vzgojiteljico Nastjo odpravili v Radence. Najprej me je čakalo darilo, majica, torbica in pijača, ki sem ga dobila. V Radencih smo morali parkirati malo vstran in se peš odpraviti do starta. Že od daleč smo slišali

glasbo, ki je prihajala iz središča Radencev. Tam je bilo ogromno ljudi in velik ekran, ki je prikazoval štartno črto. Počakali smo na klopci in se pripravili na tek. Pripeli smo si številke in se potem odpravili na štart. Videla sem, da imajo nekateri balone, ki jih spuščajo v zrak in si ga tudi jaz zaželela. Prosila sem vzgojiteljico Nastjo, da mi je po enega šla. Kmalu se je zaslišalo odštevanje in pričeli smo teči. Takrat sem spustila balon v zrak in tekla. Tekli smo približno pol ure. Pri treh kilometrih smo se na kratko ustavili, da smo popili vodo. Na koncu pa sem pojedla nekaj še keksov. Vesela sem, da mi je uspelo preteči 5 km. Šele ko smo se vračali nazaj do kombija, sem ugotovila žulj na peti. Kljub temu pa bom zelo vesela, če bom še dobila priložnost za sodelovanje na maratonu. Larisa Š.

16


Teden vseživljenjskega učenja Otroci in mladostniki našega doma so v okviru Tedna vseživljenjskega učenja obiskali generacijo naših najmlajših v vrtcu pri OŠ Veržej. Izkušnja druženja ob petju in igrah je bila zanimiva, poučna in vesela. Na ta način združujemo generacije najmlajših, to so predšolski in osnovnošolski otroci. Gre za druženje skozi igro, ples in glasbo ter krepitev in spodbujanje socialne mreže, dialoga in povezovanja že v najzgodnejšem obdobju. Z upanjem, da bodo otroci izkušnjo medgeneracijskega povezovanja ohranili in jo nadaljevali tudi v odrasli dobi z namenom

razvijanja pristnih medčloveških odnosov in uresničevanja medgeneracijske solidarnosti. Mentorica: Nataljia Majcen

Brestreme

17


Jesenski literarni natečaj: Živali Odnos do živali Jaz mislim, da je svetovni dan živali fer praznik, saj je pomembno, da imamo do živali spoštljiv odnos. Tudi jaz doma moji mački vsako jutri dam za jesti in piti. Meni so živali zelo všeč. Najbolj všeč so mi psi, mačke, konji in

delfini. Če bi lahko jaz odločal, bi dal dosmrtno kazen tistemu, ki ustreli geparda, tigra ali leva, ker tudi divje živali Jeseni, Tadej Š. (barvice)

moramo spoštovati. Andriy H.

Mučenje živali Ko nekdo muči živali, se mi zdi to zelo grdo. To je, kot bi dal človeka v neko sobo brez postelje, omare, mize in stola.

Povedal vam bom eno resnično zgodbo. Dogajala se je pred nekaj leti. Nekega dne sem zaslišal pasje cviljenje, potem pa še večkrat podnevi in ponoči. Najprej sem mislil, da gre za pasjega mladiča. Ker se ni in ni nehalo, sem enkrat šel pogledat. Ugotovil sem, da je bilo le kakih 100m od naše hiše. Videl sem, da je pes haski. To cviljenje je trajalo celo leto. Enkrat so živalski policisti prišli delit koledarje za novo leto. Pozanimal sem se, zakaj bi pes tako dolgo cvilil in če bi lahko to bilo mučenje. Dobil sem odgovor. Samo pokimali so mi. Dogovorili smo se, da prijavim, če se bo cviljenje še naprej dogajalo. Ker se ni nič izboljšalo, smo tega imeli dovolj in res prijavili. Na koncu so ugotovili, da je bil pes na verigi brez vode in hrane. Seveda so ga lastnikom odvzeli. Tega ne bom nikoli pozabil. Res je bilo žalostno, da so tako grdo z njim ravnali. Zato bodimo pozorni in če vidimo človeka, ki muči žival, pokličimo policijo. Anonimno

Flamingo, Larisa Š. (barvice, vodenke)

18


Živali vračajo ljubezen Živali me ni bilo nikoli strah. Do njih sem imel dober odnos, one pa do mene. Že kot otrok sem imel hišnega ljubljenčka. Sedaj imam mačko z imenom Pikica, saj ima pike po trebuhu. Za Pikico skrbimo jaz, mama, sestra in brat. Vsak dan ji zamenjam vodo in hrano. Mačji WC čistim tedensko, če je treba, pa večkrat. Nikoli ne bi mogel mučiti živali. Tisti, ki to počnejo, naj se raje zamislijo, kako bi se sami počutili, če bi mučili njih. Rajši imejte radi živali, saj vas bodo imele rade nazaj. Domen J.

Ogrožanje živali Živali so vsako leto bolj ogrožene, ker jih preveč lovimo. Če se bo to nadaljevalo, bomo počasi eno za drugo uničili različne vrste živali. To pomeni, da se bo počasi začel uničevati naš planet, ljudje ne bomo imeli dovolj hrane in bomo umrli. Tudi za hišne ljubljenčke moramo skrbeti. Jaz sem imel

Jesensko drevo, Žan P. (tempera, voščenke)

muco z imenom Mimi. Skupaj sva se zelo rada igrala. Večkrat nam je tudi pobegnila, ampak smo jo na srečo vedno ujeli. Ker je več nismo morali imeli, je šla k novim lastnikom. To je škoda, ker sem jo imel zelo rad. Anonimno

Živali so naši prijatelji Doma imam ljubljenčka. To je moj pes Bobi. Dobil sem ga, ko mi je umrla psička. Dolgo sem bil žalosten. Zelo dobro skrbim za njega, ga peljem na sprehod, mu dajem hrano in topel dom. On je moj najboljši prijatelj in za to sem mu zelo hvaležen. Saj veste, da pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Ni mi všeč, ko si ljudje kupijo neke živali in jih potem odvržejo ali naženejo iz hiše. Če bi videl koga, ki bi to naredil, bi jaz poskrbel za tako žival. Z živalmi se zelo dobro razumem. Vse pridejo k meni in jih lahko pobožam. Živali ne smeš odvrniti, ampak jih sprejeti. Meni so živali všeč, še najbolj všeč so mi psi. Srečko P.

19


Moja psička Doma imam psičko Luno. Rada skrbim za njo in jo cartam. Rada se igra z mano in me tudi uboga. Ko sem slabe volje, jo grem poiskat in se z njo igram. Potem sem spet boljše volje. Zna ubogati ukaze. Ko ji vržem palico, mi jo prinese nazaj. Imam jo zelo rada. Želim si, da bi imela še več Samotna hiša, Daniel K. P.

majhnih psičkov, a jih veliko ne moremo imeti.

(vodene barvice, voščenke)

Aneja H. Moja mačka Zelo rada imam živali, še posebej pse in konje. Rada bi imela tudi psa, a mi mama ne dovoli. Upam, da mi bo mama kdaj dovolila imeti psa, a zdaj imam doma mačka z imenom Jack. Kljub želji po psu, sem vesela, da imam mačka, saj se tudi z njim lahko igram. Pomaga mi, ko sem slabe volje in hitro spet postanem dobre volje. Anonimno

Živali pomirjajo Meni osebno se zdi, da ljudje živalim veliko pomenijo in one njim. Zgodilo se je že, da so živali zaradi ljudi veliko trpele. Nekateri ljudje so do živali brezsrčni in taki ljudje mi niso všeč. Jaz ne bi nikoli mogla mački ali psu narediti take žalosti, ker imam rada živali. Moj odnos do živali je v bistvu prijazen in umirjen. Tudi če sem včasih živčna in razburjena, v bližini živali ne morem več biti. Preprosto se umirim, ker vem, da ne bodo prišle k meni, zato se v njihovi bližini pomirim. Moja najljubša žival je konj. Veliko ljudi mi pravi, da so poskušali privabiti konje k sebi, a jim ni uspelo. Jaz pa pravim, da sem samo človek in one samo živali, a smo med seboj povezani. Ko prideš do živali, moraš biti miren. Jaz po navadi uporabim taktiko, da se pogovarjam z njimi. Čeprav ne vem, če me razumejo, vem, da jaz njih razumem. Imela sem več hišnih ljubljenčkov, ki sem jih imela zelo rada. Najprej sem za rojstni dan dobila želvo. Ime ji je bilo Liza. Še zmeraj se spomnim kakšna je bila. Kot bi bila narisana, čeprav je že pet let nimam več. Potem sem dobila zajčka Spajka, a je na žalost zaradi bolezni umrl. On mi je pomagal delati domače naloge, da sem se lažje skoncentrirala. Potem smo dobili psičko, ki ji je bilo ime Lina. Zelo sem jo imel rada, najrajši na svetu. Enkrat se je na žalost zgodila nesreča in jo je povozil avto. Še vedno hodim na njen grob in ji trgam rožice, včasih pa napišem tudi kako

20


pismo in se zjokam. Potem sem dobila kobilo. To je bila res velika odgovornost. Za njo je skrbel sosed. Ker se je okužila, je zdaj v zdravilišču in zdaj nimam nobene živali. Ko je mami videla mojo žalost, se je odločila, da mi kupi psa. Zdaj še čakam, da ga dobim. Če bo psiček, mu bo ime Mayki, če bo psička pa bo Lexi. Jaz mislim, da je mučenje živali grozno. Mama mi je večkrat

Samorog, Larisa Š. (barvice)

rekla, da vseh živali ne morem rešiti, ampak, če bi lahko, bi jih brez skrbi rešila. Jaz bi celemu svetu pokazala, kako grdo je mučenje in jih spomnila, kako bi se počutili oni ob tem. Ko bom odrasla, bom po poklicu veterinarka. Če ne morem pomagati vsem, bom lahko vsaj nekaterim.

Larisa Š.

Živali in jaz Mi smo imeli že veliko psov. Nekoč smo imeli angleškega buldoga. Ime mu je bilo Cofko. Ko sem bila majhna, me je čuval in je bil vedno zraven mene. Nekega dne, ko sem se vrnila iz šole, mi je mama rekla, da je poginil, ker ga je zadela kap. Bila sem zelo žalostna. Imela sem tudi psičko z imenom Daša, ki je bila pasme mops. Tudi njo sem imela zelo rada. Enkrat je za mano šla ven in lajala tako, da sem se ustrašila. Vzela sam jo v naročje in jo odnesla nazaj domov. Zelo vesela je bila, ko sva ji z mojo omo dajali hrano. Tudi ona je na žalost poginila. Imeli smo tudi nemško ovčarko z imenom Rexa. Ko je skotila, smo izbrali enega mladička z imenom Rolfi, mamo in ostale mladičke pa smo dali drugim lastnikom, ker je bilo vseh preveč. Rolfija imamo še zdaj. Najraje grem z njim na dolg sprehod. Skupaj rada tekava naokrog. Všeč mu je, če ga kdo boža in ko mu mečem žogo. Želela bi, da bi vsi imeli radi pse, da bi nam bilo skupaj v življenju in pri srcu lepo. Za mene so živali kot ljudje, le da ne morejo govoriti. Prepoznajo, kako se počutimo. Če smo srečni, so tudi živali srečne. Če smo žalostni, so lahko tudi živali žalostne. Ana Marija H. Miške, Larisa Š. (barvice)

21


Zimski literarni natečaj: Prijateljstvo Vedno, ko se s prijateljico spreva, ne ostaneva dolgo skregani, saj imava toliko skupnega in med nama je takšna vez, da ne moreva biti dolgo sprti. Ko imava slab dan, si stojiva ob strani, se podpirava pri odločitvah, si zaupava in se spoštujeva med seboj, saj sva v življenju že marsikaj dali skozi. Res sem vesela, da mi ob strani stoji oseba, na katero se lahko zanesem, ji povem vse skrivnosti ter je rama, na kateri se lahko zjočem, ko sem na tleh ali nimam dovolj moči. Skupaj se smejiva, doživljava nepozabne trenutke, ki se jih rada spominjam. Ko sem izvedela, da pridem v Veržej, sem pomislila, da se bova sprli ali izgubili povezavo. Seveda sem ji

slej, ko prej morala povedati. Ob tem so bila moja pričakovanja zelo nizka. Sicer je bila zelo razočarana, a mi je v naslednjem trenutku rekla, da mi bo stala ob strani, ne glede na vse in da se nanjo lahko kadarkoli zanesem. Vem, da je najboljši prijatelj je kot roka, brez katere ne moreš, vreden zaupanja in spoštovanja, vreden več, kot kakšen koli denar. Alina K. Enkrat pri šoli so me napadli, pa se je moj prijatelj postavil za mene. Velikokrat me je po šoli poklical, če greva igrat košarko ali na kakšno pijačo. Michel H. Enkrat sem padel s kolesom in sem si zlomil roko, nisem Listje pada, Tadej Š. (tempera, voščenke)

mogel vstati in mi je prijatelj pomagal. Rok G.

Svojega prijatelja sem spoznal v zelo lepem času, pozimi. Zelo sem vesel da sem ga spoznal. Nekega dne, ko sva šla na igrala mi je pomagal, ko sem si zlomil koleno. Bil sem srečen in

hvaležen, da imam takšnega prijatelja. Daniel K.P. S prijateljem sva se in se še vedno rada druživa, saj imava rada iste športe. Če je prijatelj pravi, ti ne laže, ne prikriva stvari, te usmerja na pravo pot in te nasmeji tudi, ko si žalosten. Pomaga ti v dobrem in slabem. Če ti prijatelj ponudi pomoč, je nikoli ne zavrni. Nino V.

22

Noč čarovnic, Patrik J. (tempera, voščenke )


Imam zelo prijaznega prijatelja in z njim rad delim svoje skrivnosti. Star je šestnajst let in rad igra nogomet. Skupaj hodiva na nogometne tekme. Je zelo športen tip in kljub temu, da hodi v srednjo šolo, se rad druži z mano. Igrava nogomet, košarko, rokomet ter odbojko. Včasih pa igrava tudi video igrice kot so CS.GO, Fortnite, Fifo in še veliko drugih. V gorah, Lara S.M. (voščenke, flomaster)

Žiga V. Na prejšnji šoli sem imel svojega prijatelja, ki mu je bilo ime Izak. Bila sva si podobna, oba izgnana iz družbe. Drug drugega sva spodbujala za boljše ocene. Nekaj pa je vseeno manjkalo. Skupaj sva hodila na isto šolo, ampak v različne razrede. Z mislimi sva bila vedno povezana. V življenju se dogajajo spremembe in on se je nekega dne odselil. Pogrešam njegovo podporo, brez njega ni več vse isto. Obljubila sva si, da se bova še videla. Srečko P. S prijateljem sva se skupaj res zabavala. Doživljala sva podobne občutke in podobne stvari.

Drug drugega sva spodbujala za boljše ocene. Ko se je eden od naju razjezil, ga je drugi pomiril. Rekla sva si, da bo vse še slabše, če bova delala bedarije in se jezila. Štefan Š. Oba sva se rada družila, pogovarjala, sprehajala in igrala. Velikokrat sva si pomagala ob težavah in vedno drživa skupaj. Med težkimi dnevi ali ko se nama zgodi kaj hudega, si vedno pomagava, se podpirava, potolaživa. Kot prijatelja se imava najraje že več let. Dimitrina A. K. Vedno, ko sem rabila pomoč, mi je prijateljica stala ob strani. Je največji sonček. Res jo imam rada, ker vedno spravi ljudi v dobro voljo in jih podpira. Tejo res obožujem in mi je kot mlajša sestra. Če je ne bi bilo, ne bi bila to, kar sem. V glavnem: Teja, ne spremeni se! Ema M. Buče, Niki N. (tempera, voščenke )

23


Najprej sva se pogovarjali samo preko messengerja, potem sva enkrat šli skupaj ven. Ona je najprej prišla do mene in šli sva malo naokoli. Veliko sva se pogovarjali sva se. Vedno je nasmejana in takoj me zna spraviti v dobro voljo. Lahko ji zaupam, ker je res posebna punca. Že na začetku sva se takoj razumeli. Maska, Teja M. (flomaster, barvice)

Ajša M.

Moj najboljši prijatelj je moj pes Atos. Zna se zabavati in mi pomaga, kadar sem žalosten, osamljen, razdvojen. Vedno me je podprl. Rad me ima, tako, kot jaz njega. Kadar sva skupaj, nikogar ne spusti blizu, celo mojih staršev ne. Gašper S. Enkrat smo šli s prijatelji ven. Mojemu prijatelju je bila všeč ena punca, a je že imela fanta. Ta njen fant je ogovarjal mojega prijatelja in zmenili smo se za srečanje. Mojemu prijatelju je povedal veliko grdih stvari, a jaz sem se postavil

zanj. Moj prijatelj si je to dobro zapomnil in mi enkrat to tudi vrnil. To zame pomeni, da sva najboljša prijatelja. Jesen, Larisa Š. (barvice)

Nikola R.

Od kar sem prišla v zavod, se je najino prijateljstvo končalo. Ne vem točno zakaj, samo nehali smo se družiti, čeprav smo skoraj cele počitnice preživeli skupaj, se smejali, zafrkavali in imeli lepo. Včasih smo naredili kaj, kar ni bilo ravno prav, a se je na koncu vseeno dobro izšlo. Nekajkrat smo se tudi skregali, zaradi brezveznih stvari. Vedno je bil prijazen do mene, pomagal mi je, me spodbujal, ko mi je bilo težko in me spravljal v smeh. Naenkrat se je najino prijateljstvo končalo. Nedolgo nazaj, ko sem bila s prijateljico zunaj, sem se ponovno zmenila in srečala z njim. Nisva morala verjeti, kako sva se spremenila v tem enem letu, odkar se nisva videla. Po dolgem času sva bila spet sama zunaj in sva se spet »zaštekala«. Pravzaprav še bolj kot prej. Všeč mi je, da nima nič proti, da sem v zavodu. Sedaj sva skoraj vsak vikend zunaj. Kljub temu, da sva imela veliko vzponov in padcev, sva še vedno najboljša prijatelja. Skupaj se smejiva starim spominom in tudi novih je že veliko. Rad mi pomaga tudi pri šoli in na splošno. Res upam, da se ne bova ponovno skregala. Kim J.

24


Moja najboljša kolegica je Nastja. Z njo sem preživela res zelo lepo otroštvo, ki ga ne bi zamenjala za nič. Ob njej se počutim sproščeno, prijetno, varno in srečno. Ko sva bili majhni, sva naredili veliko bedarij. Še sedaj se jih spominjava in se včasih nasmejiva do solz. Čeprav sem se preselila, se najino prijateljstvo ni končalo. Ona se je preselila v Mursko Soboto, jaz pa na čisto drug konec. Najinega prijateljstva nikoli nočem izgubiti, saj brez nje danes ne bi bila to, kar sem. Hvaležna sem ji za čisto vse in je ne bi zamenjala za nič na svetu. Nina L. Moja najboljša prijateljica Anastasia mi vedno svetuje, ko jokam, se jezim ali kadar rabim pomoč. Vedno mi stoji ob strani. Najbolj mi je všeč to, da imava radi enake stvari, poslušava isto glasbo, se druživa z istimi ljudmi in tudi ne marava istih ljudi. Vedno kadar sem na teh ali pa mislim, da mi ne bo uspelo, mi pomaga, da spet verjamem vase, da jaz to zmorem. Imam jo najraje na Jesen, Srečko P. (barvice)

svetu.

Teja M. Še danes se živo spomnim trenutka, ko sva iskala Matejevo mačko. Tako sva tekla za njo, da se je od hitrosti kar naenkrat spotaknil in padel. Ker se mi je vse skupaj zdelo smešno, sem se začel smejati. A že v naslednjem trenutku sem zagledal avto. Ti na cesti, avto proti tebi. Nisem vedel, ali naj pomagam tebi vstati, ali naj poskušam ustaviti avto. Bil sem poln adrenalina in bilo me je strah. Odločil sem se, da pomagam tebi. Povlekel sem te iz ceste in oba sva bila v velikem šoku. Še danes mi je hudo, ko se spomnim, da bi lahko umrl. Martin U. Pravo prijateljico prepoznaš po tem, da te podpira in ti stoji ob strani, ne glede na okoliščine. Lara S. M.

Jesen, Daniel K.P. (vodene barvice)

25


Pomladni literarni natečaj: Družina

Ko sem žalosten se stisnem k atiju ali mami. To res pomaga! No - in to me vedno pomiri. MARTIN I.

Za mojo varnost poskrbijo mama, babica, dedek, ata, strici, tete, bratranci, kolegi. ŽIGA V.

Najbolj varno se počutim pri starejših, sestri, mami in očimu. TADEJ Š.

26


Ko je mami rabila mojo pomoč pri gospodinjskih opravilih sem ji pomagala in nato sem dobila denar od nje. LARISA š.

Meni je pomemben moj oče, ker se rad heca in skupaj z njim grem v trgovino. ŽAN P.

27


28


Najlepši trenutki so zame v petek, ko pridem domov in objamem mamo. Kamen se mi odvali od srca in imam občutek, da bi lahko poletel. Očim in mama sta ob meni in zato se počutim varnega. Ob sobotah skupaj gledamo kak film in se včasih še pocartam pri mami. Ob tem vem, da mi nudi vso zaščito, varnost in toplino. Za vikend se veselim tudi mojega psa, ki od veselja skoči na mene in me poliže. Vesel sem, ker vem, da mami ni vseeno zame in me ima rada. Pomeni mi veliko, ker me potolaži, ko sem slabe volje in žalosten. LUKA F.

Meni moja družina veliko pomeni in je ne bi zamenjala za nič na svetu. Čeprav sta mami in ati ločena, ju imam še vseeno toliko bolj rada. V petek in soboto sem pri mami, v nedeljo pa pri atiju. Z mami se pogosto skregava, ko grem ven in je ne ubogam, saj zamudim domov, a se potem pogovoriva. Včasih mi da kazen in jo sprejmem, čeprav ne z veseljem, a vem, da mi želi le dobro. Najbolj mi je všeč, ko z bratom in psičko Elo skupaj kam gremo in se zabavamo. Tudi z atijem se dobro razumem, čeprav se ne vidimo tako pogosto, ker veliko dela. Ne glede na vse, imam svojo družino najraje in zame je moja družina najboljša. KIM J.

Družina je nekaj najboljšega in najlepšega, kar lahko imaš. Nekateri gledajo pri tem le na mamo ali očeta, drugi pa širše še na stare starše, tete, strice… Starši nam želijo po navadi dobro, da ne bi padli v slabo družbo. Stari starši pa nas razvajajo s stvarmi, ki jih imamo radi. Sestre in bratje, včasih pa tete in strici, so za nas tu, da jim lahko zaupamo. Čeprav se nam starši zdijo tečni, sploh kadar ne smemo nekih določenih stvari, pa se sploh ne zavedamo, da nas imajo zelo radi in da nam hočejo le dobro, tudi ko se nam zdi ravno obratno. Veliko časa preživim z mamo in ugotavljam, da se vedno bolj razumeva, ker sem spremenila svoje vedenje. Tudi ona je določene stvari spremenila in to mi je všeč. Mama je ena sama. Treba jo je spoštovati, ne glede na vse, saj vedno veliko stori zate. Če jo izgubiš, nikoli ne moreš dobiti nove, saj tega ni. Lahko sicer tudi rejnico ali mačeho kličeš mama, ampak to še vedno ni enako, ker ne more biti tvoja mama. Hočem reči le eno stvar: uživajte, dokler imate starše in rad jih imejte, ne glede na vse. Vsi ti trenutki z njimi so najboljši in ti vedno ostanejo v spominu. To je za mene najlepše! ANONIMNO

29


Stanovanjska skupina Veržej se predstavi... V stanovanjsko skupino Veržej smo prišli mladostniki iz različnih vzgojnih skupin. V začetku smo bivali v zavodu, ker smo še urejali bivalne prostore. V nedeljo, 4. novembra 2018 smo začeli pisati novo zgodbo – zgodbo Stanovanjske skupine Veržej. Sestavljamo jo štirje fantje, dve dekleti in štiri vzgojiteljice. Sobe, prostorne in svetle, smo napolnili z veseljem, toplino in igrivostjo. Skupaj se smejimo, jočemo, iščemo kompromise, a na koncu se veselimo prav vsake, še tako majhne zmage. Kmalu po vselitvi smo priredili dan

odprtih vrat, s katerim smo se hoteli predstaviti širši okolici. To nam je tudi uspelo, saj se je ga udeležilo veliko ljudi. Predstavili smo naše božično-novoletne izdelke, ki smo jih izdelali v prostem času. Mesec december je bil pester in praznično obarvan. Imeli smo glasbeni večer, na katerem smo nastopili s pesmijo skupine Siddarta Na soncu. Pred božično-novoletnimi počitnicami smo sodelovali na prednovoletni zabavi, kjer je vsaka skupina pripravila svojo točko. Mi smo program

popestrili s pesmijo Na dlani, od skupine Čuki. Kasneje smo imeli še slavnostno večerjo, se družili in zelo zabavali. V naši skupini ni nikoli dolgčas. Pred hišo imamo veliko dvorišče in prostor za različne dejavnosti. V prostem času smo veliko skupaj. Skupaj ustvarjamo, igramo razne igre, ki nas razveseljujejo in se ob njih sprostimo. Med prostim časom urejamo tudi okolico hiše in vrt. Spomladi smo vrt prekopali in posejali različna semena. Veliko zelenjave si tako pridelamo sami. Veliko se ukvarjamo s športnimi

dejavnostmi ter s kolesarjenjem, rolanjem, drsanjem, tekom in pohodi skrbimo za svoje zdravje. V večernem prostem času pa sta na voljo tudi računalnik in televizija. Sploh pozimi posežemo tudi po družabnih igrah, ob sredah pa imamo bralni večer.

30


Na zemlji veliko ljudi živi,

In nato Rene uleti,

v vsaki vasici par hišic leži.

da po hiši spet red naredi,

Pri Muri pa bela hiša stoji,

ker sosed skozi okno kriči,

v njej pa stanovanjska skupina Veržej živi.

saj Niki spet po dvorišču drvi.

V prvem nadstropju, kjer kuhinja je,

Učiteljico že od tega glava boli,

se mafini in torice pečejo še,

zato na ves glas zakriči.

ko se učiteljica oglasi, šest učencev že k mizi prihiti,

Nina in Kim pa ustvarjata,

že v roki mafine drži,

ker s tem dolgčas preganjata.

vsi učenci pa nadobudno obračajo oči.

Domen v hlevu za Belo skrbi, šola mu prav nič ne diši.

In ko šola se prične, v hiši tišina skoraj je.

Luka pozitivno energijo deli,

Samo še Luna in Mia oglašata se,

ob njem se dobro počutimo vsi.

ker ju strah kot Kim kleti je. A ker hiša še vedno stoji, Ko popoldan se začne,

veselja še konec ni.

v hiši spet norija je.

Risanka Nodi vse razveseli,

Delo vsi opravljajo

zato v sobi po napornem dnevu

in na petek čakajo.

se ugasnejo luči.

Družbo nam delajo živali, ki jih imamo zelo radi. Ob vselitvi v hišo sta nas razveselili mucki, Mia in Luna. Kmalu za tem se nam je pridružila še zajčica Bella. Mia in Luna sta igrivi in nagajivi mucki. Z zajčico Bello se razumeta, včasih pa se tudi stepejo. Bella zna biti napadalna, še posebej, ko je lačna. Največ preglavic nam povzročata kozel Max in koza Miša, ki pogosto poskušata pobegniti in nam pojesti hrano na vrtu. Zelo rada imata jagode in maline. Najraje bi ves čas samo jedla. Vsak dan skrbimo za njih, jim dajemo hrano in poskrbimo, da so njihova bivališča čista in urejena. Kljub temu, da nam včasih povzročajo težave in skrbi, smo skupaj kot ena velika družina. Pripravili: otroci in mladostniki iz Stanovanjske skupine Veržej

31


Stanovanjska skupina Dokležovje se predstavi... V stanovanjski skupini smo bivali štirje fantje. Vsak ima svoja zanimanja, a skupaj nas navdušujejo in popestrijo naš vsakdan. Alex je športni navdušenec. Pogosto nas je razmigal z nogometom in košarko na bližnjem igrišču. Navdušil nas je tudi za ribolov, zato smo nabavili ribiške palice in poiskali prostor, kjer bomo lahko ribarili tudi v naslednjem šolskem letu. David nas je razveseljeval s svojimi znanji o vicih in z ljubeznijo do narave. Rad skrbi za

cvetlično gredo in zeliščni vrt, ki smo ga uredili. Martin nas razveseljuje s svojim znanjem kuharskih veščin in z želvico Samom, za katero smo skrbeli. Velikokrat nam je pripravil okusno malico. Edi nas je navdušil za reševanje križank in s sestavljanjem rubikove kocke, s katerimi smo si krajšali predvsem večere. Zelo radi imamo živali. Ob vikendih nas je zato razveselil kuža Tim, s katerim smo se družili in skrbeli zanj. Tako je čas minil hitreje. Ob torkih je bil čas za konje. Jahat smo hodili v Rakičan.

Ker smo razvijali tudi ročne spretnosti, smo obiskali delavnico izdelovanja glasbil v Avstriji. No,

glasbil ne znamo delati, smo pa drugače spretni. Nabavili smo orodje za delo iz lesa ter si uredili sobo za ustvarjenje in manjša popravila v hiši.

32


Skrbeli smo tudi za našo rekreacijo. Radi smo se odpravili v bližnji gozd in si pripravili jedi iz čemaža. Najbolj smo se razveselili praznovanja rojstnih dni, ko smo se posladkali s torto. Med vikendi smo si sami pripravljali obroke in se tako veliko naučili o kuhanju in peki peciva. Velikokrat smo se s kolesom odpeljali do Rakičana, letališča ali do paviljona Expano. Veliko dela pa smo imeli tudi s košnjo trave in urejanjem okolice, ki je bilo včasih zelo naporno. Letos pa smo uredili že zeliščni vrt.

V dolgih in mrzlih dneh smo veliko ustvarjali. Tako smo skrbeli za našo časovnico, s katero smo

polepšali svoje prostore v hiši. Priredili smo tudi Dan odprtih vrat, da smo lahko pokazali svoje ustvarjalne spretnosti in zbrali nekaj prostovoljnih sredstev. Vedno se veselimo obiska vzgojiteljev, učiteljev in zaposlenih, ki nam včasih prinesejo tudi kakšne sladke dobrote. Zabavali smo se ob pripravi dramske igre ob novoletni zabavi, za katero smo bili zelo pohvaljeni. Najbolj smo bili ponosni na zmago na Kvizu ob kulturnem prazniku.

Z vsemi temi zelo različnimi dejavnostmi smo se med šolskim letom veliko naučili o sebi in o drugih ter doživeli veliko novih doživetij.

Pripravili: fantje in vzgojitelji iz Stanovanjske skupine Dokležovje

33


Odpustniki sporočajo... Odpustniki zaključujejo bivanje pri nas v domu. Nekateri so imeli daljšo, drugi krajšo pot. Vsi pa so na tej poti doživeli veliko različnih trenutkov, nabrali številne spomine, našli nove ali stare prijatelje, premagali težave, se soočili z različnimi izzivi…, ki bodo tako ali drugače zaznamovali njihova in naša življenja. A poti še ni konec, saj stojijo le na razpotju. Od tu naprej jih čaka nova pot, nam pa so namenili nekaj besed za popotnico.

Cvet, Alina K. (barvni linorez)

1. KAJ TI BO OSTALO V SPOMINU, KO ZAKLJUČIŠ BIVANJE V ZAVODU? » Prvič ko sem vstopil v skupino... » Datum, ko sem prišla v zavod; da se je za vsako stvar treba truditi, če hočeš kaj doseči; vsak smešen dogodek; ko smo se pripravljali na nastop za glasbeni večer; ko smo naredili kakšno bedarijo, za katero učitelji še danes ne vedo... Najbolj pa mi bodo v spominu ostale določene osebe, ki so mi pomagale in stale ob strani. Vsak dan posebej - ko smo se zjutraj zbudili, šli v šolo, imeli kosilo in nato učne - tega ne bom nikoli pozabila. Pa kako sem se morala truditi za dobre ocene in za odhode domov. Veliko stvari bom pogrešala, čeprav komaj čakam, da se vrnem domov. » Skupina, pa učitelj, ko poka take fore. » Prijatelji, to mi bo najbolj ostalo v spominu. Še bolj pa vzgojitelji iz Dokležovja. » Da smo se zabavali... » V spominu mi bodo ostale predolge učne ure ter hitri odhodi spat. » V spominu mi bo ostalo: da sem lahko imel želvo pri sebi; da sem uspešno zaključil šolsko leto; da sem šel veliko vikendov domov; da so bili vzgojitelji zmeraj prijazni, včasih pa strogi; da sem bil samo par vikendov tukaj v skupini; da sta mi vzgojitelja Uroš in Leon že prvi dan pojedla vse twix-e; da so bili sovrstniki v skupini prijazni do mene; da smo prvi dan, ko sem prišel, kosili travo; da so mi VSI vzgojitelji stali ob strani. » Spomnim se, da mi je bilo na začetku zelo hudo in sem mislila da ne bo nikoli konec, da ne grem domov. A zdaj pa je konec tu in končno grem domov. » Punce s katerimi sem bivala in vzgojitelji... » Vse punce, druženje, zabavanje…

2. KAJ SI DOSEGEL? KAJ SI SE NAUČIL? NA KAJ SI PONOSEN IZ ŽIVLJENJA V ZAVODU? » Dosegel sem to, da sem se umiril in da se več ne prepiram toliko, kot sem se prej. Naučil sem

34


se, da morem biti strpen do drugih, ne glede na to kakšni so. Ponosen sem na to, da sem spremenil obnašanje do sovrstnikov, do staršev in to, da sem se naučil, da so povsod pravila. » Zase vem, da sem dosegla zelo veliko že samo pri ocenah. Ko sem prišla sem, sem imela večino enke in dvojke, sedaj pa, ko sem spoznala, da brez učenja ne moreš nič, imam tudi boljši uspeh. Naučila sem se kako delati, skrbeti zase in še veliko drugega, kar tisti, ki niso tukaj, večina ne znajo. » Da bom naredil šolo, da sem izkusil, kako je tukaj, pa večinoma sem se kar poboljšal. » Ko me bodo zunaj provocirali, ne bom odreagiral. Spoznal sem, da poslušam mamo, ker je mama glavna oseba. » Naučil sem se samostojnosti... » Imam boljše delovne navade, naučila sem se biti potrpežljiva ter da ne bom vedno dobila vsega, kar bom hotela. Ponosna sem na svoje izboljšanje. » Dosegel sem, da se boljše obnašam. Naučil sem se »držati jezik za zobmi«. » Dosegla sem zelo dober učni uspeh, naučila sem se, da se je včasih dobro potruditi in dokazati, da zmoreš. » Dosegla sem to, da sem končala osnovno šolo. Ponosna sem na to, da sem opravila osnovno šolo brez popravcev. » Dosegla sem, da sem se izboljšala in da mi v šoli gre na boljše. 3. BI KAJ SPREMENIL, ČE BI ŠE ENKRAT PRIŠEL V ZAVOD?

» To, da bi znal obvladovati svojo jezo že prej. » Nič ne bi spremenila. » Ne vem, mislim da nič ali pa mogoče ocene. » Da bi se boljše obnašal. » Poslušala bi nasvete, ki sem jih ob prihodu dobila. » Ne vem, mislim, da sem se obnašal po svojih najboljših močeh.

Jesen, Teja M. (barvice, flomaster)

» Mogoče bi se bolj potrudila. » Odnos do šole. » Vse bi spremenila že prej, potem mogoče ne bi niti prišla v zavod. 4. KAJ BI SPOROČIL MLADOSTNIKU, KI JE RAVNO PRIŠEL V ZAVOD? » Bodi strpen do drugih, ne glede na to, kakšen je nekdo po videzu, obnašanju itd. » Tukaj moraš znati razmišljati s svojo glavo. Ne smeš vsemu verjeti in vsakemu vse zaupati, ker ti

35


hitro znajo nekateri obrniti hrbet, pa če se še tako dobro razumeš z njim. Trudi se po svojih najboljših nočeh in učitelji te bodo videli v najboljši luči. Tudi če kdaj kaj narobe narediš in dobiš kazen, se sprijazni s tem in pojdi z dvignjeno glavo naprej. » Ne zapravi si te šanse, da se tu poboljšaš in narediš šolo. Bodi med tednom priden, da greš lahko domov. » Poslušaj vzgojitelje in si zapomni, da so vzgojitelji glavni. » Upoštevaj vzgojitelje in učitelje. » Če že moraš biti tu, iz tega časa naredi največ, kar lahko in ne bodi trmast/a. » Tukaj je dobro. Veliko se boš naučil-a. Vedenje in življenje si boš na boljše spremenil/a. Je težko, ampak se splača. » Na začetku je vedno hudo, ampak se moraš učiti iz svojih napak, da lahko v življenju nekaj dosežeš. » Potrudi se in naredi osnovno šolo. Poslušaj vzgojitelje in se ne kregaj, da bo šel lahko vsak vikend domov. » Potrudi se pri vsem. 5. KAJ ŽELIŠ SPOROČITI VZGOJITELJEM?

» Svoje delo ste uspešno opravili in se vam zahvaljujem, da ste bili strpni do nas, tudi v tistih najtežjih trenutkih. » Hvala vam za vso pomoč in vsak nasvet, ki ste nam ga dali, saj nam bodo še kdaj prav prišli in da ste mi pomagali v šoli, še posebej pri matematiki. Čeprav ste nam šli kdaj malo na živce, vem, da to v naše dobro, da ste nas opozarjali, če smo kaj narobe naredili in svetovali, kako se temu izognemo, da se ne bi ponovilo. » Z vami je bilo v redu. Še se bom na vas spomnil in želim, da se bomo še kdaj srečali. » Hvala vzgojiteljem: vzgojiteljici Steli, da mi je pomagala pri vsem, kar sem dosegel pri čiščenju; vzgojitelji Leonu, ki mi je pomagal pri domačih nalogah in pri kitari ter ni obupal nad mano; vzgojiteljici

Moniki, da mi je pomagala pri psihičnih problemih; vzgojitelju Urošu za pomoč in učenje nogometa; vzgojiteljici Tanji, da mi je pomagala pri vsem, kar se je dalo in vzgojiteljici Jožici, da sem ji lahko vse zaupal. Saj sem zaupal vsem, ampak njej sem pa najbolj. Pa še to: ostanite takšni kot ste in nikoli se ne spremenite. » Ne vem, nič posebnega. » Hvala za vse pogovore in pomoč, ki ste mi jo nudili. » Hvala, ker ste mi pomagali in mi stali ob strani. HVALA, zelo ste prijazni.

36

Buče, Tadej Š. (vodene barvice)


» Hvala, da ste bili tukaj zame, ko sem rabila pogovor ali kakšen nasvet. » Zelo sem vam hvaležna, ker so mi pomagali narediti osnovno šolo in ker ste mi stali ob strani. » Hvala za vso pomoč. 6. KAJ ŽELIŠ SPOROČITI SVETOVALNI SLUŽBI? » Hvala, da sem se lahko obrnil na vas, ko sem vas potreboval. » Nisem potrebovala prav veliko vaše pomoči, kdaj za kakšen pogovor in pomoč. Vendar je v redu, ker se posvetite vsaki stvari in delate red v šoli in drugje. » Hvala psihologinji za pomoč, za socialno delavko pa nimam kaj reči. » Ja, v redu ste. Psihologinja mi je svetovala, kaj naj naredim. Pa ostanite kot ste bili. » Zahvaljujem se vam za vso podporo. » Hvala za vse nasvete. » Hvala za pomoč. » Hvala za vse pogovore, nasvete in sladkarije. » Hvala, da ste mi pomagali, ko sem imela težave v šoli, doma, ... » Hvala, da ste mi pomagali pri vsem. 7. KAJ ŽELIŠ SPOROČITI VODSTVU? » Zahvaljujem se, da sem lahko treniral nogomet tudi v slabih trenutkih in da sem lahko sploh to doživel. » Dobro se mi zdi, ker smo se lahko iz zavoda preselili v hišo, kjer se tudi bolj razumemo in smo bolj samostojni. » Hahahahaha, da ne bom vas pogrešal, ker ste mi samo težili in ker ste dali piko na i, da kdaj nisem šel domov. » V redu ste, ostanite kot ste bili. » Ne vem. » Videla sem vas komaj 2-krat, torej nič. » Hvala. » Hvala vodji doma, da mi je bivanje v domu olajšala ter bi obrazložila nekaj stvari, da sem 10 mesecev lažje preživela… » Hvala, da ste mi pomagali pri tem, da sem izdelala šolo in zdržala v zavodu. » Hvala, da ste so mi pomagali in sem se izboljšala.

Družina, Larisa Š. (barvice, flomaster)

37


Odpustnikom na pot Dragi odpustniki! Šolsko leto se zaključuje. Pred vami je že težko pričakovan zaključek bivanja pri nas in sledile bodo zadnje osnovnošolske počitnice. To je tisti del šolskega leta, ki ga imate najrajši in bi bili srečni, če bi ga bilo še več. Toda počitek v nedogled ne bi obrusil vašega značaja, niti vaših sposobnosti, niti vas kot osebnosti. Zato je potrebno izkoristiti vsak trenutek življenja, ki nam je dan, da ga preživimo

Konji v naravi, Larisa Š. (barvice, flomaster)

koristno, prijetno in da se kaj naučimo. Pregovor pravi, da se učimo vse življenje. In res je tako, čeprav mi tega v tem trenutku ne želite verjeti. In četudi mi ne verjamete, je tako tudi prav. Ugotovili boste, da je življenje najboljši učitelj, izkušnje pa delovna praksa na poti življenja. Na pot v novo obdobje vašega življenja vam polagamo še nekaj v razmislek. Razmislite, kako lahko pomagate samemu sebi in s tem tudi svetu. Razmišljajte o tem, da ste lahko uspešni, če

se odločite za to. Spomnite se, kako pomembno je, da ste zdravi. Razmislite o tem, da je pomembno, kdo ste in kakšni ste. Če je nekdo nesrečen, mu ne morete pomagati, če ste tudi vi nesrečni. Če je nekdo neuspešen, mu ne morete pomagati, če ste tudi vi neuspešni. Zato je pomembno, da ste tudi vi uspešni. Ne iščite izgovorov za neuspeh. Nehajte govoriti, česa ne morete in ne zmorete. Vprašajte se, kaj je vaš talent. Komu lahko ta talent koristi? Kako lahko ta svoj talent brusim, da postanem uspešen? Nehajte se izgovarjati in se začnite učiti. Tudi med počitnicami. Pa nimamo v mislih šolskih stvari, ampak začnite se učiti vsega tistega, kar si želite, da bi si želeli znati. Šola ima že tako ali tako predpisane vsebine. Učite se plezati po hlodih, drevesih in planinah. Naučite se skuhati jed, ki jo imate najraje. Pripravite večerni piknik s palačinkami. Naučite se postaviti šotor in prespati v njem. Naučite

se opravi perilo in ga obesiti. Naučite se pisati rime, pesmi ali dobre šale. Naučite se kolesariti, plavati ali pa enostavno tekati bosi po travi. Poskrbite, da boste znali poskrbeti sami zase. Odločite se, da boste drugačni, kot ste bili. Svet vas potrebuje take, ki so odgovorni do sebe in do drugih. Take, ki krivde ne iščejo pri drugih, ampak odgovorno sprejemajo posledice in se iz napak učijo. Svet potrebuje najboljšo verzijo vas samih. Verjamemo v vas. In verjamemo, da si zaslužite najboljše na svetu. Vse dobro! Vaši vzgojitelji

38

Profile for Vzgojni dom Veržej

Razmišljanja 2019  

Domsko glasilo otrok Vzgojnega doma Veržej (OŠ Veržej, Enota Dom)

Razmišljanja 2019  

Domsko glasilo otrok Vzgojnega doma Veržej (OŠ Veržej, Enota Dom)

Advertisement