Razmišljanja 2021

G lasilo otrok V zgojnega doma V eržej Šolsko leto 2020/2021 28. številka

R A Z M I Š L J A N J A GLASILO OTROK OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM Šolsko leto 2020/21 28. številka

Urednica:

Klavdija Paldauf

Naslovnica: Noč, Aneja H (tempera).

Besedila: Otroci in vzgojitelji OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM Mentorji: Ivan Kuhar, Klavdija Paldauf, Mateja Žalik Rus, Tadeja Mašič

Fotografije: Arhiv OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM

Likovna oprema: Likovni izdelki otrok OŠ VERŽEJ, ENOTA DOM Mentorica: Lidija Košar

Računalniška obdelava, postavitev in prelom: Klavdija Paldauf

Lektoriranje: Ivan Kuhar Klavdija Paldauf

Veržej, junij 2021

Uvodnik Drage bralke, dragi bralci!

Spet je še eno šolsko leto pri koncu. Šolske torbe bodo lahko šle v kot, nas pa čakajo poletne počitnice.

Naše šolsko leto je bilo zanimivo, poučno, razigrano, polno izzivov in preizkušenj, vzponov in padcev, polno novih znanj in spoznanj, novih prijateljstev, spominov, vtisov, … Življenje je včasih nepredvidljivo in ne vemo, kaj vse nam lahko prinese prihodnost. Želimo si, da vse poteka po naših načrtih, ter da bodo naši cilji uresničeni. Vendar temu ni vedno tako.

Vseeno pa, če le želimo in imamo pogum, lahko v vsakem trenutku postane čudovito, pravljično ali sanjsko. To se začne tako, da najprej spremenimo svoj pogled nase in na življenje.

Spremenimo sebe. Skupaj z vami smo zato iskali načine, kako živeti s svojimi skrbmi, strahovi, vprašanji in težavami. Zanje smo iskali rešitve, raziskovali možnosti in priložnosti, se spoznavali ter tako spreminjali na boljše. Veseli nas, da vam vzgojitelji pri tem lahko pomagamo, vas vodimo, usmerjamo, motiviramo in vzpodbujamo, da skupaj gremo korak za korakom v boljši

jutri, pri tem pa uživamo v majhnih trenutkih, ki nam polepšajo vsakdan.

Tudi v počitnicah zato delajte dobro in bodite dobri do sebe in do drugih. Izkoristite čas za druženje z vašimi najbližjimi in nadoknadite zamujene trenutke z njimi, naberite novih moči za naslednje šolsko leto, naj bo pri nas ali kje drugje.

Ob koncu vas vabim, da si vzamete čas tudi za prebiranje našega glasila Razmišljanja. Upam, da vam listanje po

vaših doživetjih in mislih pričara kak nasmešek na obraz in vzbudi kak prijeten spomin na skupaj preživeti čas.

Uredništvo

Spletni vir: https://maminamaza.si/misli/

Poletne počitnice Del letošnjih počitnic sem preživel v Stanovanjski skupini Kamenščak. Vroče poletne dni smo z vzgojitelji velikokrat izkoristili za izlete. Obiskal sem Expano v Murski Soboti, Gornjo Radgono, kjer sem si ogledal razstavo izdelkov iz odpadnih kovin, Bukovniško jezero in naravni rezervat Ormoške lagune. Udeležil sem se tudi delavnic v Murski Soboti, ki so slišale na ime Igrivi park.

Velikokrat sem bil prisoten pri aktivnostih, ki so potekale v sklopu Mladinskega sveta Ljutomer.

To poletje sem prav tako veliko kolesaril in spoznaval okoliške vasi. Med bivanjem na Kamenščaku sem sosedu pomagal pri opravilih na kmetiji ter pri skrbi za živali. Vsakodnevno sem se imel možnost družiti s konji in s psičko Živo.

Letošnje poletje mi je bilo všeč, še posebej pa sem bil vesel, da sem zopet začel hoditi k očetu.

Amadej K. P.

2

Letos sem morala počitnice preživeti v zavodu. Veliko smo se pogovarjali o domu, ker sem pogrešala mamo in sestre. Gledali smo tudi televizijo, se kartali, hodili na sprehode, urejali okolico ter igrali odbojko in košarko.

Enkrat smo šli Daniel, Matej in jaz na izlet na Pohorje. Tam smo se malo ohladili, ker ni bilo tako vroče kot v Veržeju.

Petra H.

Letošnje počitnice sem preživel v zavodu. Najrajši sem igral košarko, nogomet in odbojko.

Enkrat smo se peljali s kolesi do nogometnega igrišča. Bilo mi je zelo vroče. Tudi na sprehode smo hodili. Včasih smo šli na igrala v Križevce. Urejali smo tudi okolico zavoda, saj smo grabljali travo in pobirali jabolka.

Matej H. Letošnje počitnice sem najraje hodil na tenis in na sprehode. Pogosto smo igrali družabne igre (Ligretto, Enka). Prebral sem več knjig in veliko risal. Med počitnicami sem spoznal otroke, ki so v zavodu. Na počitnicah mi je bilo fino.

Ilia K.

Na sprehode smo hodili čez travnike in njive. Enkrat sem šel gledat, kako Ilia igra tenis. Potem smo šli še k ribniku in na sladoled. Včasih pa smo gledali le TV in se igrali.

Martin I.

3

Večino počitnic sem bila doma pri mami. Zaradi korone nismo šli na morje in nismo hodili na bazen, smo pa zato doma imeli bazen in smo se tam veliko kopali. Včasih smo šli tudi s prijatelji v Novo mesto ali Ljubljano.

Ko sem bila pri očetu, je bilo ravno obratno. Veliko smo hodili ven jest, se kopali na bazenu, obiskali smo adrenalinski park in tudi Velenjsko jezero.

Zadnje tri tedne počitnic sem preživela v zavodu. Tu smo se veliko kartali, hodili na sprehode, se igrali z vodnimi baloni, igrali odbojko in se družili s fanti. Čeprav vse ni bilo, kot bi moralo biti, je tudi v zavodu bilo v redu, ampak doma bi bilo seveda boljše.

Larisa Š.

Med počitnicami je bilo zelo fajn. S prijatelji smo se srečevali in se hodili kopat. Ati je dobil novo službo, zato sva več časa preživeli skupaj z mamo. Veliko sva se pogovarjali, skupaj kuhali in se ukvarjali z bratom in sestrami. Včasih smo se tudi skregali, ampak hitro spet pobotali. S

sestro sva veliko hodili na sprehode, se smejali in si zaupali skrivnosti. Na koncu sem imela neke probleme, a sem jih nekako rešila. Takrat sem že pogrešala prijateljice iz zavoda in že čakala, da se vrnem nazaj.

Anonimno

Marmelada Z vzgojiteljem Ivanom smo šli pobirat slive k njegovi sosedi in jih potem odnesli v našo skupino. Tam smo jih najprej oprali in nato z nožem narezali na štiri dele. Potem smo dali slive kuhat. Vsak jih je mešal najprej 10 minut, nato 5 in še 2 minuti. Marmelado smo napolnili v majhne stekleničke.

Na koncu nam je vzgojitelj Ivan prinesel še kruh, da smo jo lahko poskusili. Bila je ful dobra in okusna.

Riza J.

4

Pohod na Jeruzalem Jesenski dnevi so kot nalašč za uživanje v naravi, sploh kadar so polni sonca. Tako smo se vzgojitelji in otroci na tradicionalni pohod na Jeruzalem odpravili 30. septembra 2020. Ker do vrha vodi več poti, je vsaka skupina ubrala drugačno pot. Hoja po hribih, gozdovih, vinogradih, travnikih je bila polna veselja, smeha, dobre volje, klepeta in opazovanja slikovite narave v jesenskih barvah. Ko smo se na vrhu zbrali vsi skupaj, nas je čakala zaslužena malica.

5

Naša karantena Zgodilo se je, da je sredi oktobra ena skupina otrok morala v karanteno. Na srečo so vsi ostali zdravi, a so pogrešali običajno rutino. Vsi so pogrešali svoje domače in svojo skupino, a je čas hitro minil. Kljub vsemu so ugotovili, da ni bilo tako hudo …

V sredo mi je vzgojiteljica rekla, da moram iti v karanteno zaradi korone. Najprej sem bila jezna, da moram iti, a potem sem videla, da ni tako hudo.

V karanteni nas je bilo skupaj 8 otrok. Fantje so bili v 1. skupini, midve s Petro pa sva se preselili v 2. skupino. Vesela sem bila, da je šla z mano, ker se dobro razumeva, da mi ni bilo tako dolgčas.

Karantena je trajala 10 dni. Vzgojitelji so bili prijazni do nas. Šolo smo imeli na daljavo. Veliko smo se pogovarjali, delali za šolo, hodili na sprehode, ustvarjali, se igrali, se hecali in ni bilo tako hudo.

Najhujše mi je bilo, da smo ves čas nosili maske, zato je bilo fajn, ko smo šli na sveži zrak in smo se lahko malo zdivjali. Tudi družiti se z nikomer nismo smeli, zato sva midve s Petro že

pogrešali naše vzgojiteljice in druge punce. Na srečo pa smo vsi ostali zdravi in smo se razumeli med seboj. To je glavno. Vseeno sem komaj čakala, da se vrnem nazaj v našo skupino.

Bernarda H.

6

Novembrski večeri Novembrski dnevi so dolgi in hitro je tema. Da bi čas hitreje minil, vam predstavljamo, kako smo si jih popestrili mi, tudi v teh korona časih.

Ker se ne družimo, smo si prvi teden po podaljšanih počitnicah po skupinah organizirali filmski večer. Za organizacijo je poskrbela 4. skupina, za izvedbo pa vsaka skupina zase. Da je bilo vzdušje pravo, je vsak otrok dobil kino vstopnico in kokice, vzgojitelji pa so poskrbeli za večerno

filmsko zabavo. To je bila prava »filmska pižama party«, saj smo si Ježka Sonica ogledali kar v pižamah, pokriti z odejami, pa še na kavču smo lahko jedli kokice.

Za naslednja dva tedna v novembru je za zabavo poskrbela 5. skupina z organizacijo glasbenega dogajanja. Najprej smo za nalogo dobili učenje prleške pesmice Dere sen jaz mali bija, v zelo dolgi verziji. Vsaka skupina je imela teden dni časa, da se nauči tri kitice. Ob večerih se je tako po zavodu razlegalo petje. Poleg besedila smo se prav prijetno nasmejali, vzgojitelji pa so nam celo malo morali »prevesti« nekatere besede. Naše pevske sposobnosti smo potem posneli in zmontirali.

7

2. decembra 2020 je sledil potem uradno še glasbeni večer. Tudi ta je za vsako skupino potekal malo po svoje. Najprej smo poslušali, kako nam je pesem Dere sen jaz mali bija vsem skupaj uspela. Prav zabavno je bilo ugotavljati, katera skupina je zapela kateri del.

V nadaljevanju večera pa smo pokazali svoje glasbene in pevske sposobnosti, saj to dvoje paše skupaj. Migali smo na plesne gibe »Jerusalema«, plesali Račke, peli različne karaoke pesmi slovenskih in tujih izvajalcev. Tako so dolgi in hladni novembrski večeri postali prijetni, veseli in razigrani tudi v času korone.

Na glasbenem večeru smo poslušali domsko izvedbo pesmi Dere sem jaz mali bija. Nato je vsak lahko izbral svoje pesmi. Jaz sem izbral ACDC Thunderstruck, ker je zelo divja. Drugi so izbrali bolj umirjene pesmi, večinoma ljubezenske, ki meni niso najbolj všeč. Janeli je izbrala otroško pesem Račke, ob kateri smo plesali vsi. Najbolj se je razživela vzgojiteljica Stela, ki je živahno plesala. Večer je bil poln »dobre muzike«, pijače in jedače. Imeli smo se »fajn«.

Niki N. Ta glasbeni večer je zame bil edinstven in lepo sem se imela. Poslušali smo pesem Dere sen jaz mali bija. Še bolj mi je bilo všeč, da smo lahko izbrali svoje pesmi. Izbrala sem Mr. Black: Anđeo bez imena, ker me spominja na očeta. Je ljubezenska pesem, ki me pomirja in je lepa.

Imeli smo prigrizke in pecivo. Zelo lepo je bilo, ko sem pogledala skozi okno in je zunaj snežilo.

Urška M. Danes je bilo na glasbenem večeru zabavno in smešno. Spominjala sem se tudi lanskega leta. Najprej smo poslušali pesem, ki jo je pel cel zavod in ugotavljali, katera skupina je pela. Potem je vsak lahko izbral svoji dve pesmi. Kot prvo sem izbrala »Boli, boli«, ker me spominja na lansko leto in kot drugo »Još uvek te volim«, ker je ljubezenska in me pomirja. Glasbeni večer mi je bil všeč in sem uživala.

Nensy K.

8

Vtisi iz decembrskih delavnic V adventnem času smo si v Stanovanjski skupini Kamenščak čas krajšali z delavnicami. Izdelali smo adventni venček, adventni koledar, voščilnice, okrasili jelko in skupino, pekli kekse, … Bilo je zabavno.

Amadej in Daniel K. P.

Kulturno popoldne Ker nas korona še vedno omejuje, smo letošnjo obeležitev kulturnega praznika morali oblikovati malo drugače. Vsaka skupina je v svojem mehurčku 10. februarja 2021 obeležila kulturo in kulturni praznik, tokrat z virtualnimi pripomočki.

V uvodu smo najprej prebrali nekaj o kulturi in njenem pomenu. Kaj je za koga kultura vsak sam najbolje ve, zato smo tudi otroke in mladostnike vprašali, kaj za njih pomeni kultura.

Njihovi odgovori so bili zelo različni in zanimivi. Sledil je ogled kratkega video posnetka o pop kulturi v korona času.

Drugi del popoldneva je bil namenjen kvizu o Prešernu. Najprej smo z zanimivo animacijo življenjske zgodbe o Prešernu osvežili znanje o našem največjem pesniku. Temu je potem sledil kviz, ki pa je bil namenjen bolj igri kot tekmovanju. Kljub vsemu smo ugotovili, da so naši otroci in mladostniki pri poznavanju Prešerna zelo dobri, ker so imeli le malo napačnih odgovorov.

Za zaključek kulturnega popoldneva smo si nato ogledali bolj moderno verzijo Povodnega

moža, ki so ga igrali mladostniki ene izmed slovenskih gimnazij. Zgodba je postavljena v čas šolskih plesov in druženja mladih. V njej se prepleta jezik mladih in Prešernov jezik, vse skupaj pa je začinjeno z malce mladostniškega humorja.

9

Prleški den Ker pretežni del tedna otroci in mladostniki preživijo v Prlekiji – pokrajini ob Muri, je prav, da tudi pobližje spoznamo njeno bogato kulturno dediščino, znamenitosti, narečno besedo.

Temu smo posvetili PRLEŠKI DEN, ki smo ga organizirali 17. marca 2021.

PRVI IZZIV: KULINARIČNA DELAVNICA Najprej smo se preizkusili v pripravi tradicionalne jedi – kvasenice. Vsaka skupina je prejela enak recept in enake sestavine, s katerimi smo sladico pripravili. Ta je potem šla pred tričlansko komisijo na ocenjevanje. Najbolje so se odrezali fantje iz 5. skupine.

10

DRUGI IZZIV: PRLEŠKA JÜŽINA Prleki so že od nekdaj znani kot marljivi, delovni ljudje. Da so lahko opravljali delo na poljih in v hlevu, so potrebovali veliko energije, zato so njihove jüžine bile močne. Tudi mi smo si jo privoščili, pravo prleško jüžino: ržen kruh, meso iz tünke, zaseka, čebula, kumarice, jabolčni sok ter skutni namaz z bučnim oljem in semeni.

TRETJI IZZIV: SPOZNAVAMO PRLEŠKI GUČ IN PLAVČKOVO DEŽELO Učne ure so tokrat izgledale malo drugače, po prleško. Posvetili smo se prleškemu narečju in spoznavanju znamenitosti Občine Veržej, v kateri otroci bivajo.

Prva naloga, s katero smo se soočili, je bil prevod prleške ljudske pesmi v slovenščino. Najbolje je to uspelo dekletom iz 3. skupine.

Prevod deklet iz 3. skupine

Prleška ljudska (original)

11

Druga naloga je bila ustvarjanje izvirne prleške zgodbe, v kateri smo morali uporabiti deset preleških besed: diklina, pecikl, žgujnki, štrikač, priftošl, rükverc, čohati se, protrol, ha?, drgoč. Tri skupine so se še posebej dobro odrezale: Stanovanjska skupine Dokležovje, dekliška skupina in Stanovanjska skupina Veržej. Predstavljamo vam njihove zgodbe.

Pepekov pomladni den Bog daj. Moje ime je Južek, po domoče mi provijo Pepek. Rad bi vam poveda, ka se mi je zgodilo eden pomladni den.

Zaron ob devetih me je mati vrgla iz postele in rekla: »Kaj je zej, hmajok? Ka boš čaka, ka de ti sunce posvetilo v rit? V kühji na mizi te čokajo žgujnki pa belo kafe, ka jaz moren v štacün.« Obleka sen si domači štrikač in hlače, pa hitro na zajtrk. Gda sen se naja, sen začeja štindirati, ka pa si nej zej začnen. Pa se mi v toti moji trdi keblači posveti ideja, ka bi se lehko ša malo vozit s peciklon.

Priden ti jaz v škeden, pa vidin, ka man zodji potoč prozen. Ka pa te nej zej? Ja, zakrpati moren lüšah, pa de kak novi. Po kakšne trifrtole vüre je bija pecikel poprovleni. Pa se ti lepo jaz pelan po vesi, te pa naenkrat eden prileti rükverc iz dvorišča. Ka bi vi znali, kak sen premza. Kumaj mi je grotalo, ka sen se ne v jega zaleta. Vete, ka sen mo moga povedati ene par domačih reči.

Pelan se ti ga jaz dale, pa vidin, ka mi proti gre ena fejst diklina. Ka bi zgleja frejersko, sen se zdigna na zodji potoč. Pa se ti jaz tak pelan, pa zadenen v rob pločnika. Te pa sen tak opa v grabo, ka sen kumej gor stana. Samo to še je ne bilo fse. V grabi so rasle lepe mlode koprive, kere so me tak lepo vüžgale. Vete, kak sen se čoha. Sen misla, ka si bon cele roke dol zgloda.

Moren vam povedati, ka sen meja zadosti vožnje s pecikoln, zato sen se odpela nazoj proti dumi. Pripelan se ti jaz do sosidovega dvora, pa vidin nasred pločnika ležati priftošl. Sosid je glih bija na dvori, pa ga pitan, če je jegof priftošl. Gda mi on nazoj: »Ha, ka si prava? Pri moj düši sen te ne nič čüja.« Še enkrat ga pitan, če je priftošl jegof. Je reka: »Bog ti ploti, Pepek. Ja,

moj je,« pa mi je da 10 evrof.

Končno sen se pripela do dumi. Posprovin pecikl, pa gren nazoj v kučo. Da bi vi znali, kak je dišalo. Mati je glih iz protrola vzela friško pečeno kvasenico. Rekla mi je, ka jo naj pistin, ka se malo ohladi. Pa ki bi te jaz poslüša, ke mi je rekla. Vete kak sen ja vročo kvasenico, tak ka so se mi püte metale. Te pa so se začeli problemi. Želodec me je tak bolja, ka sen že misla, ka se bon stegna. Te pa sen še dobja jezikovo žüpo od matere. »Šmrklavec, pa keko krot še ti moren povedati, ka ne je vroče kvasenice, bedok.« Želodec pa me je resen tak bolja, ka sen se sprava f postelo, pa sen do spajo leža.

Tisti den sen se nafčja, ka drgoč rejši nen več ja vroče kvasenice, pa ka mlade koprive fejst pečejo.

Stanovanjska skupina Dokležovje

12

V Prlekiji …

Diklina si je oblekla štikač. Vzela je svoj pecikl, ka bi šla k mlini. Spotila se je, ka je pozobla priftošl. Šla je rükverc, nazoj dumu. Čohala se je po glovi, ka bi se spotila, kon ga je dala.

Priftošl je najšla v protroli. Ka je tan dela, nihče ne ve.

Končno te pride k mlini in provi: »Melo za žgujnke bi mela.« »Ha?« provi mlinar. »Kuruzne al hajdinske boš delala?« »Hajdinsko mi daj. Kuruzno bon drgoč vzela.« Duma je diklina te naprovila provo prleško večerjo.

3. skupina Na vesi Veški poštar si je obleka svoj novi debeli štrikač. Seja se je na pecikl, te pa se je odpela po vese raznošat pošto. Pripela se je do oštarije. Na štengah je stola lepa mloda diklina. Pitala ga je, če de ja žgujnke. »Ha?« je pita. »Žgujnke mon.« »Pasale do mi, dej eno porcijo.« Segne v žep po priftošl. Od groze se počoha po glovi. »Zgüba sen priftošel. Te pa drgoč, mogoče že zütra.« »V protroli do te čakale.« V rükverc je picikel porina do ceste, te pa se je odpela dol po vese.

Stanovanjska skupina Veržej

Tretja naloga je testirala poznavanje naše okolice, saj smo s pomočjo besedil in sličic izdelali plakat, s katerim smo dokazali poznavanje “Plavčkove dežele” in njene znamenitosti ter posebnosti.

13

Četrta naloga, s katero smo preverili, kako dobro poznamo deželo ob Muri, je vsebovala kviz. Za konec pa smo si namesto v živo, po videoposnetkih lahko ogledali še nastop Folklorne skupine Leščeček.

Tako se je počasi zaključil zanimiv popoldan, prepleten s spoznavanjem prleškega dežele in guča, ki smo ga začinili z našo domiselnostjo in novimi spoznanji ter tako postali že skoraj pravi Prleki.

Materinski dan Materinski dan smo v zavodu tokrat obeležili malo drugače. Ta praznik smo posvetili obema staršema, tako mamam kot tudi očetom, saj vemo, kako pomembna je celotna družina.

V nekaterih družinah živijo otroci z obema staršema, v drugih le z enim,

z mamo ali z očetom. Nekatere družine so majhne, druge velike. Včasih so del družine tudi babice in dedki …

Vse to so naše družne. Ni pomembno, kako velike so, niti od kod prihajajo. Pomembno je, da se člani med seboj razumejo, si pomagajo, se spoštujejo in se drug ob drugem počutijo varno.

Prav zato smo 25. marca materinski dan obeležili s tematsko delavnico »Družina«. Nekateri otroci so svojim mamam in očetom pripravili še pozorna darila – voščilnice, risbice, slike z okvirjem, nekateri pa so jih poklicali.

Ob koncu večera smo si ogledali še francoski družinski film Glas družine Belier, ki govori prav o povezanosti družine.

14

Sprostitveni krožek Vsak torek ali sredo se veselim, da gremo na krožek z vzgojiteljico Karmen. Po navadi gremo Nermina, jaz, Matej in Riza, včasih še Luka in še kdo ... Vedno se veliko zabavamo, hodimo na sprehode, se smejemo, pogovarjamo … Pomaga mi, da se lahko veliko pogovarjamo, še posebej, ko nas kaj muči, ker nam vzgojiteljica vedno prijazno svetuje. Če dežuje, čas izkoristimo za družabne igre ali sprostitev v telovadnici.

Na krožku je zelo fajn in upam, da bo drugo leto spet.

Petra H.

Na sprostitveni krožek gremo skoraj vsak teden. Spremlja nas vzgojiteljica Karmen. Jaz po navadi grem na sprehod z rolerji, Petra, Matej in Riza pa peš. Če nas kaj muči, se o tem pogovarjamo z vzgojiteljico, ki nam vedno svetuje in tako izboljša razpoloženje. Vedno se

imamo lepo. Smo daleč od zavoda, da se lažje sprostimo, na svežem zraku in se veliko smejemo. Včasih gremo tudi na sladoled. Dve uri še prehitro mineta.

Nermina G.

15

Svetovni dan Zemlje 22. aprila smo obeležili Svetovni dan Zemlje, ki je vse bolj onesnažena in ogrožena, predvsem s strani nas - ljudi. Ljudje smo sicer dokaj ozaveščeni, a še vedno premalo skrbni in odločni.

Otroci so ponovno uporabili nekaj odpadne embalaže in jo tako reciklirali za ponovno uporabo.

16

Za naravo skrbimo v zavodu celo leto, najbolj spomladi. Ločujemo odpadke, urejamo gredice, sadimo sadje in zelenjavo, skrbimo za okolico ...

3. skupina skrbi za cvetlično gredico in pomaga 4. skupini pri skrbi za jagode …

5. skupina ureja gredico z zelišči in okrasni vrtiček …

6. skupina skrbi za domski vrt z zelišči, s sadjem in zelenjavo ..

Stanovanjska skupina Dokležovje skrbi za hišo in opravila okoli hiše ...

17

Izraba danosti stanovanjske skupine Bivanje naše vzgojne skupine v družinski hiši s cvetlično, zelenjavno - zeliščnim vrtom in sadovnjakom nam omogoča aktivno izrabo prostega časa, izkustveno učenje gospodinjskih, ekonomskih in naravoslovnih vsebin. Timsko delo v manjši, intimnejši skupini omogoča otrokom tudi pridobitev veščin za boljšo splošno socializacijo. Pridobivajo spretnosti, navade in vrednote, s katerimi postajajo samozavestnejši, odgovornejši in ustvarjalnejši člani širše družbe, kar se kaže že v dobrem sobivanju s

sosedi.

Pri gospodinjskih delih, se poleg skrbi za lepe in urejene prostore, vadijo tudi v pripravi hrane, primerni skrbi za živila in ekonomični izrabi dobrin, recikliranju in tako posredno za sonaraven, trajnostni razvoj. Pridobivajo tudi praktična znanja, ki so se zaradi hitrega tempa in lažje cenovno dostopnih dobrin že skoraj izgubila. Zaradi novih trendov, ki so usmerjeni v ozaveščanje skrbi za naravo in samooskrbo, postajajo družbeno zopet čedalje bolj pomembna.

Sami skrbimo za urejenost hiše in okolice v vseh letnih časih. Pozimi smo izdelali in pridno oskrbovali ptičje krmilnice ter opazovali razne ptičke, ki so se hodile hranit. Sami smo pripravljali krmne lojne kroglice in grinlande. Spomladi smo se učili, na kaj vse moramo biti pozorni pri obrezovanju sadnih dreves in trte. V sadovnjaku smo zasadili tudi vinogradniško breskev. Tako so otroci imeli priložnost, da se naučijo, kako se pravilno pripravi sadilna jama in kako skrbimo za na novo posajeno drevo. Da bi v sadovnjak privabili čim več koristnih žuželk, smo postavili tudi hotel za žuželke. Skrbimo tudi za redno košnjo trave in po končanem delu za pravilno oskrbo orodja.

Ob delu na vrtu smo se učili, kako pravilno pripravimo zemljo in kaj najprej zasejemo v rastlinjak ter pozneje na vrt, katerih postopkov se poslužujemo, da pridelamo čim več raznolike zelenjave. Kako jo zaščitimo pred pleveli in škodljivci, da bo pridelek obilen in zdrav. Tudi sami smo si zasejali in vzgojili razne sadike vrtnin. Zanje smo najprej skrbeli na okenskih policah, nato zunaj.

Pridelano zelenjavo vključujemo v pripravo obrokov, vrtne odpadke pa kompostiramo. Sami poskušamo vzgojiti tudi semena nekaterih vrtnin in okrasnih cvetlic. Pridno spoznavamo, nabiramo in uporabljamo tudi nekatera

18

zelišča in začimbnice. Veselimo se tudi prvih plodov domačih jagod in češenj. Vsako leto pripravljamo tudi domač sok iz bezgovih cvetov, grozdja in melise, ki raste na našem vrtu.

Pri pripravi hrane se poslužujemo včasih tudi daljših postopkov, kot je na primer priprava domačih drobtin iz ostankov kruha. Izdelujemo tudi domače testenine. Pri vseh teh dejavnostih se otroci učijo postopkov in

spretnosti same priprave. Seveda se radi posladkamo tudi z raznimi doma pripravljenimi sladicami in slastnimi tortami. Pri otrocih z različnimi delavnicami spodbujamo ustvarjalnost in domišljijo. V božično novoletnem času nas je razveseljevala lastnoročno izdelana medena hiška. Pri izdelavi hiške so otroci aktivno sodelovali in jo pisano okrasili. Najbolj pa so se veselili dneva, ko smo hiško lahko pojedli in ni služila več samo za okras.

V skupini otroke spodbujamo tudi h gibanju in k skrbi za zdravo prehrano. Tedensko izvajamo daljše pohode in druge aktivnosti v naravi. Občasno se odpeljemo tudi do motoričnega parka v Križevih in do Expana v Murski Soboti, kjer je na voljo več različnih rekvizitov in igral, nad katerimi so otroki vsakič znova navdušeni.

Z vsemi dejavnostmi si prizadevamo, da bi se otroci naučili odgovorne skrbi za soljudi, živali in naravo.

Da bi pridobili občutek za odgovornost, empatijo in senzorično doživljanje ter nenazadnje s temi veščinami lažje premagovali svoje težave. Otroci se najbolj sprostijo v igri in druženju z našima dvema mačkama. Na ta način lažje izrazijo čustva in pri muckah poiščejo tudi tolažbo. S pogovori, nasveti, s čisto običajnim življenjem in dejavnostmi v skupini se trudimo za njih ustvariti optimalno in spodbudno okolje, za čim boljši razvoj ter jih pripraviti na življenje.

Vzgojitelji Stanovanjske skupine Veržej

19

Obisk Sikalu Zoo V četrtek, 29. aprila 2021 je psihologija Eva pripravila presenečenje za Mateja, Petro in Nermino. Šli smo na izlet v SIKALU ZOO v Radence. Tam smo kupili hrano, s katero smo lahko hranili živali: prerijske pse, koze, opice … Videli smo veliko živali: morske prašiče, koze, ovce, kamelo, opice, kenguruja, zajce, ponije, lamo, osla, želvo, papige, purane, pava, noja nandu, sovo … V ribniku so bili koi krapi in race. Nermini so bili najbolj všeč poniji. Petri je bilo najbolj smešno, ker je ovca hotela pojesti sendvič. Mateju je bila zanimiva kamela.

V njihovem parku smo si privoščili malico iz nahrbtnika in se igrali na igralih. Igrali smo se tudi na velikem vrtljivem kolesu, kot ga imajo hrčki. Tudi mi smo včasih padli ven kot hrčki. Na koncu smo si v Veržeju privoščili še sladoled.

Izlet presenečenja nam je bil všeč. Preživeli smo lep popoldan izven zavoda.

Matej H., Petra H. in Nermina G.

20

Prvomajski pohod na Jeruzalem Matej, Viktor in jaz šli z vzgojiteljem Leonom na prvomajski pohod na Jeruzalem. Kombi smo pustili v Ljutomeru in šli peš naprej. Naš cilj je bil oddaljen 4 km. Ko smo hodili, smo se pogovarjali o različnih temah. Bilo nam je super. Jaz in Viktor sva nosila svetleče rumene jopiče, da so nas

avtomobili bolje videli. Ko smo hodili, sva z Viktorjem nabirala kislice in se jih pošteno najedla. Med potjo smo se naužili lepih razgledov in toplega sonca. Po eni uri in 10 minut hoje smo prišli do Dvorca Jeruzalem. V parku Dvorca smo si poiskali lep kotiček z razgledom, kjer smo pojedli malico. Ko smo šli nazaj, smo med potjo srečali veliko veselih pohodnikov, ki so praznovali 1. maj. Nekateri so nosili zastave in kar nekaj jih je med potjo pilo alkohol. Mi štirje smo si pa peli, se pogovarjali, zabavali in se smejali. Ko smo prišli do kombija, smo si najprej malo odpočili, potem pa smo se peljali nazaj v zavod. Na poti nas je vzgojitelj peljal še na sladoled v Ljutomer.

Meni se je zdelo super, da smo šli na ta pohod. Pohod me je celo pomiril. Odmislil sem vse slabe stvari in mislil le na to, da gremo na Jeruzalem. Imeli smo se odlično.

Daniel K. P.

21

Mala šola lončarstva Osnovna šola Veržej je bila skupaj z nekaterimi prleškimi osnovnimi šolami in vodilnim partnerjem, Zavodom Marianum Veržej, uspešna na 3. JP LAS Prlekija in pridobila sredstva za izvajanje operacije, ki so jo partnerji naslovili Mala šola lončarstva. Operacija je sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Osnovna šola Veržej je v šolskem letu 2020/21 sodelovala v izvedbi 30- urne interesne dejavnosti, v katero sta se vključili dve skupini – ena z učenci okoliša OŠ Veržej, drugo pa so sestavljali otroci in mladostniki, ki bivajo v domu.

Domski učenci so imeli privilegij, da so vse ure izvedli na sedežu Rokodelskega centra DUO Veržej, kar jim je omogočalo optimalno delo – tako prostoročno, kakor tudi za lončarskim vretenom. Iz obiska v obisk so nastajali lepši in zanimivejši izdelki iz gline, ki so bili v ponos otrokom in tudi mentorjem, še posebej pa lončarki Urški, ki je strokovno bedela nad izvedbo dejavnosti. Vsi si želimo, da bi bilo še več takšnih projektov, kjer lahko otroci ustvarjajo, se sprostijo in pozabijo vsakdanje skrbi.

Mentor: Ivan Kuhar

Otroci so zapisali nekaj misli ob zaključku dejavnosti: - Všeč mi je bilo delo na vretenu, še posebej, ko smo delali šalčke. (Anže B.) - Meni je fajn na lončarstvu, saj delamo, se družimo in ustvarjamo. Najboljše je, ko delamo na vretenu, a ostalo je tudi kul. (Riza J.) - Lepo je delati na vretenu, veliko se vmes hecamo. Najlepše pa je, da je vsak izdelal svoj izdelek. (Matej H.) - Vreteno je zakon. Izdelali smo lepe izdelke. (Maks Ž.)

- Zanimivo mi je delo na vretenu in izdelki. Šalčko bom poslala domov za darilo. (Nermina G.) - Fajn mi je , da se lahko sprostim, ko delam z glino. (Petra H.)

22

JESEN Levo: Glorian K. (voščenke) Desno: Daniel K. P. (barvice, voščenke)

Levo: Aneja H. (voščenke) Desno: Denis M. (barvice)

ZIMA

Zgoraj : Petra H. (voščenke, flomaster) Levo: Nermina G. (tempera, voščenke) Desno: Larisa Š. (tempera, vošečnke)

Levo: Petra H. (barvice) Desno: Karin B. (voščenke, flomaster)

23

POMLAD Levo: Ema M. (barvice) Desno: Bernarda H. (vošečnke)

Levo: Nika K. (voščenke) Desno: Karin B. (voščenke)

ŽIVALI Zgoraj: Nika K. (voščenke) Levo: Nik M. (voščenke) Desno: Larisa Š. (tempera, voščenke)

Levo: Petra H.

(voščenke) Desno: Larisa Š. (barvice, vodene barvice)

24

Korona leto na kratko ...

To leto nas je ponovno zaznamovala epidemija korona virusa. Otroke in mladostnike smo vprašali, kako bi z nekaj besedami opisali svoje letošnje šolsko leto in po čem si ga bodo zapomnili. Dobili smo različne in zanimive odgovore ... 

prihod v zavod



pouk v skupinah



pogovori z vzgojitelji



izkušnje



»Drama queen«



peka z vzgojitelji



glasba



terapija



TV večeri



lepe ocene



prijetno druženje



Otok ljubezni



Ligretto in Enka



Prleški den



prijateljice



pohod na Jeruzalem



sošolci, ki odhajajo



piknik pred skupino



BFF



sprehodi



samo učenje



veliko vikendov doma



nogomet



odhod iz zavoda



veliko smešnih stvari



dekleta iz skupine



boljše kot lansko leto



veselje



tematski dnevi v skupini



moja skupina



novi prijatelji



konec osnovne šole



pisanje pesmi



razdeljen čas



kopanje v Banovcih



mir



tek/kros ob Muri



nova priložnost



maske in razkužila



izlet v Expano

25



pozitivna energija



korona



glasbeni večer



zdravstvene težave



vikendi v skupini



prijateljstvo in ljubezen



delo na vrtu



prijateljice, ki odhajajo iz zavoda

Kaj sem letos spoznal? Kaj sem se naučil?

Ob razmišljanju o tem letu, so nekateri zapisali še svoja spoznanja, ki so jih vodila skozi leto.

26

✓

Leto hitro mine.

✓

Ni vse tako slabo kot zgleda.

✓

Brez veze se je kregati in vmešavati v zadeve drugih.

✓

Če vprašaš, dobiš odgovore.

✓

Ne reagiraj na provokacije.

✓

Ne splača se delati bedarij.

✓

Ceni svoj dom in domače.

✓

Lahko sem boljši (nisem poreden).

✓

Treba se je veliko učiti in vztrajati, da se nekaj naučimo in to znamo.

✓

Če se učim, dobim boljše ocene v šoli.

✓

Če se trudiš, se izplača.

✓

Veliko stvari znam in dobro delam.

✓

Imam vzgojitelje, ki jim lahko zaupam, da mi svetujejo in mi pomagajo.

✓

Ko dobim pohvalo, sem vesel.

✓

Lahko popravim svoje ocene in vedenje.

✓

Zanimaj se zase in ne za druge.

✓

Sebe postavi na prvo mesto, a bodi dober, spoštljiv in odkrit.

✓

Rešuj svoje težave, ne težav drugih in bodi potrpežljiv.

✓

Glej na svet z optimizmom, ne s pesimizmom.

✓

Imam možnost, da spoznam samega sebe in premagam vse ovire.

✓

Učim se zase in za svoje življenje.

Odpustniki sporočajo Osem odpustnikov zaključuje bivanje pri nas v domu. Nekateri so imeli daljšo, drugi krajšo pot z nami. Vsi pa so na tej poti doživeli veliko različnih trenutkov, nabrali številne spomine, našli nove ali stare prijatelje, premagali težave, se soočili z različnimi izzivi ..., ki bodo tako ali drugače zaznamovali njihova ali naša življenja. Pred odhodom nam to še sporočajo ...

1. NA KAJ SI PRI SEBI NAJBOLJ PONOSEN IZ ŽIVLJENJA V ZAVODU? KAJ SI DOSEGEL? KAJ SI SE NAUČIL? 

na moj učni uspeh



ponosna sem da sem dobro uspela končati osnovno šolo



da nisem več tako naivna



šola in se znam učiti, uspeh



naučila sem se veliko novega in zanimivega



da imam večjo kontrolo nad svojimi izbruhi jeze, naučil sem se biti bolj odgovoren



na sebe sem najbolj ponosna, da sem uspešno končala 9.razred. Dosegla sem, da sem dobila pozitivne ocene, da sem postala bolj odgovorna, da pomagam drugim…



Na moj učni uspeh

2. KAJ BI SPREMENIL, ČE BI ŠE ENKRAT PRIŠEL V ZAVOD? 

nič



to, da bi se lepše obnašala



bolj bi pazila pri izbiri prijateljev v zavodu

27



da bi se še bolj potrudila pri določenih stvareh



ne bi imel toliko izbruhov



da bi imela boljše ocene, se potrudila pri drugih predmetih



verjetno nič



nič

3. KAJ BI SVETOVAL ALI SPOROČIL NEKOMU, KI ŠE BO ALI JE ZDAJ PRIŠEL V ZAVOD? 

da se naj potrudijo in da naj ne bodo nesramni



naj bo previden pri izbiri prijateljev in komu zaupa ter naj se jim ne pusti



da naj ne bo poreden, naj ne dela »norij« v šoli in naj ne razgraja



da je vredno priti v zavod, saj s tem dosežeš veliko svojih ciljev, spoznaš zelo super prijatelje



da naj upošteva navodila učiteljev in pravila zavoda



da najprej postavi sebe na prvo mesto, da poskrbijo za sebe in da se potrudijo uspešno končati osnovno šolo.



naj ne odgovarja učitelju/ici, naj se uči in ne dela problemov



naj je priden, da bo lahko hodil vsak vikend domov

4. KAJ ŽELIŠ SPOROČITI STOKOVNIM DELAVCEM? (vzgojitelji, psihologinja, svetovalne, vodja doma, ravnateljica) ? 

Rada bi se zahvalila vsem, da ste vsi bili tako prijazni in da ste nam vedno bili v podporo, ko smo vas rabili.



Hvala za vse.



Ne vem.



Ostanite še naprej tako super osebe in ne izgubljajte živcev, haha. Zelo vas bom pogrešala.

28



Zahvaljujem se vam za vse kar ste naredili za nas to leto.



Hvala vam, da ste mi pomagali in svetovali.



Hvala za spodbudo.



Hvala za vse.

Odpustnikom na pot

Lepo je na novo začeti. Začetki so nepopisan list, na katerega se lahko napiše najboljše mojstrovine, največje skrivnosti, najbolj izbrane besede.

Pričeti pomeni ustvarjati sveta novih možnosti, ki jih prej še ni bilo.

To je čas pričakovanja rasti, je obdobje odprtih poti, ko je vse mogoče..

Julia Doria Prišel je čas, ko ste ponovno pred novim začetkom. Se še spomnite začetkov pri nas? Nekateri ste bili majhni, drugi veliki, eni prestrašeni, drugi veseli, tretji razočarani, četrti polni pričakovanj … Nekateri ste z nami imeli krajšo, drugi daljšo pot, a zdaj gremo ponovno vsi naprej, novim začetkom naproti.

Upamo, da ste v času, ki smo ga skupaj preživeli v Veržeju, doživeli veliko lepega, se veliko naučili, spoznali sebe, nove prijatelje, … Verjamemo, da smo vas vzgojitelji, učitelji in starši v tem času pripravljali na odgovorno razmišljanje, presojanje, sprejemanje posledic, tehtanje argumentov, odločanje …

Od vas je odvisno, kako boste stopali naprej zdaj, ko zapirate osnovnošolska vrata. Verjeti vase, se ceniti in prisluhniti samemu sebi, naj bo vodilo ob vašem novem začetku, na novi poti, pred katero zdaj stojite. Predvsem pa ne pozabite, da rešitve vedno obstajajo. Le vztrajati je treba, da najdemo prave. Šele potem lahko sledimo svojim ciljem, željam, sanjam … in odrastemo v odgovorne ljudi.

Prepuščamo vas vašim novim izzivom, možnostim in preizkušnjam. Želimo, da bodo vaše nove poti brez velikih ovir. Če pa jih že srečate, pa se z njimi le pogumno spoprimite. Poiščite pot skozi njih, čez nje, pod njimi ali pa malo okrog. Saj veste, ne samo po ravni poti, tudi po ovinkih se pride na cilj.

Vse dobro vam želimo!

Vaši vzgojitelji

29