Veš kaj ješ...trditve

www.zps-zveza.si, e-pošta: zps@zps-zveza.si

Veš kaj ješ ?

• • • • • • • • • •

www.mipor-institut.si, e-pošta: mipor@zps-zveza.si

TRDITVE …

“Manj kalorij” “Dodani vitamini in Q 10” “Z maščobnimi kislinami omega 3” “Light, lahko, ekstra lahko” “Več sadja, še več sadja, 100 % naravno” “Manj maščobe in trikrat več vlaknin” “Brez holesterola” “Krepi vaš imunski sistem” “Pospešuje prebavo” “Zavira nastanek številnih bolezni” Pa dober tek!

Si predstavljate, kaj vse so proizvajalci pripravljeni napisati na embalažo, da bi pritegnili vašo pozornost in vas prepričali v nakup? Pri tem gre pogosto za pretiravanje in v nekaterih primerih celo za zavajanje potrošnikov in neposredno kršitev zakona. Zdravstvene trditve, ki govorijo o učinkih na zdravje oz. pripisujejo živilu neko zdravilno sposobnost, so v Sloveniji prepovedane. Le v določenih primerih jih lahko dovoli minister za zdravje. Prav tako prehranske in zdravstvene trditve ne smejo vzbujati občutka, da lahko izdelek nadomesti obisk pri zdravniku ali da lahko neko živilo nadomesti uravnoteženo prehrano.

Tista slastna čokolada, ki je tako “bogata z mlekom”, torej ne bo povsem enakovredno nadomestila kozarec mleka. Tudi sadna rezina, ki vsebuje “50 odstotkov manj maščobe” (v primerjavi s čim?), še vedno vsebuje 15 gramov maščobe na 100 gramov živila.

To je precej več, kot je primerno za zdravo prehrano.

Kaj je trditev?

Trditev se skriva v predstavitvi ali opisu posameznega živila. Trditev svetuje, namiguje, priporoča in poskuša vplivati tako na našo odločitev o nakupu kot tudi na naše prehrambne navade.

Prehranska trditev je zapis na ovojnini, embalaži ali vsebina oglaševalskega sporočila in govori o lastnosti živila ali njegovi sestavi, na primer o energijski vrednosti, beljakovinah, maščobi ipd. Če je živilo opremljeno s prehransko trditvijo, mora biti na embalaži označena tudi njegova hranilna vrednost.

Zdravstvena trditev pa pripisuje živilu neko zdravilno sposobnost, na primer, da zmanjšuje holesterol, pomaga pri prebavi, da je dobro za srce itd. Takšne trditve so v Sloveniji prepovedane z zakonom.

Presladko, preslano, premastno. Dobro za vaš imunski sistem!

Trditve in blagovne znamke, kot so “wellness”, “zdravo življenje”, “fitness”, “zaLife”, “vita”, “vitavigor”, “za srce”, “zdravje, naše največje bogastvo”, “dobro zate” ipd., so nedoločene, vprašljive in zavajajoče. Nenazadnje, kako jih sploh lahko preverimo? Splošne prehrambene ali zdravstvene trditve, ki ponujajo zdravje za vse in vsakega, so nadvse vprašljive.

Prehrambene in zdravstvene potrebe so namreč odvisne od starosti, spola, zdravstvenega stanja posameznika...

Kar je “dobro, zdravo” za enega človeka, bo za drugega morda neprimerno.

Najbolj problematične so zdravstvene in prehranske trditve, s pomočjo katerih proizvajalci pospešujejo prodajo živil, ki v nobenem primeru ne koristijo zdravju.

Vsebujejo namreč preveč sladkorja, preveč maščobe ali preveč soli. Še posebej je sporno oglaševanje in nagovarjanje otrok k nakupu presladkih, preslanih in premastnih izdelkov. Da bo mera polna, jih proizvajalci predstavljajo kot “zdravo hrano” ali “zdrav obrok”. Tovrstna živila, ki vsebujejo — 10 gramov sladkorja na 100 gramov živila, — 20 gramov maščob na 100 gramov živila, — 5 gramov nasičenih maščobnih kislin na 100 gramov živila, — 0,5 grama natrija (1,25 grama soli) na 100 gramov živila in — le 0,5 grama vlaknin na 100 gramov živila, zagotovo ne prispevajo k zdravju ali zdravemu prehranjevanju. Po mnenju potrošniških organizacij zato taka živila ne bi smela biti opremljena z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami.

Naša prizadevanja seveda niso usmerjena proti sestavi živil, posameznim izdelkom ali blagovnim znamkam, pač pa proti zavajajoči promociji in označevanju teh živil kot “dobrih” in “zdravih”. Živila, ki vsebuje ustrezno količino sladkorja, obenem pa povsem neustrezno količino maščobe, zagotovo ne moremo uvrstiti med “zdrava” živila in ga kot takega tudi predstavljati. Živila z neustrezno sestavo lahko, če so prepogosto na jedilniku,

“Lahka in slastna”, jogurtov napitek s sadjem, ima sicer malo maščobe, a veliko sladkorja: več kot 10 gramov na 100 gramov živila.

Sadni musli “Zdravo življenje” vsebuje kar 17,4 gramov sladkorja na 100 gramov živila.

“0 % holesterola” je zavajajoča zdravstvena trditev na izdelku, ki vsebuje veliko sladkorja (10,8 %) in maščob (5,2 %). Poleg tega krvni holesterol ni neposredno odvisen od vsebnosti holesterola v hrani. Nanj bistveno bolj vpliva dnevni vnos maščobe, nasičenih maščobnih kislin in številni drugi dejavniki.

Pijača “ Za Life” z okusom jabolka je videti kot voda, a vsebuje 4,5 gramov sladkorja na 100 ml. Pri priporočeni količini popite vode na dan (najmanj 1,5l) zaužijemo dnevno količino sladkorja (več kot 60 gramov).

Na nektarju iz jabolk, aronije in grozdja lahko preberemo naslednje besedilo: “Naravni vir antioksidantov iz aronije in grozdja, ki upočasnijo staranje in zavirajo nastanek številnih bolezni”. To je zavajajoča zdravstvena trditev. Po imenu sodeč bi pričakovali pravi sadni zalogaj, vendar nektar vsebuje le 18 % soka aronije in 2 % grozdnega soka.

Prav tako na embalaži ni označeno, koliko nektarja bi morali popiti, da bi dosegli obljubljeni (domnevni!) zdravstveni učinek.

Pijača z imenom “pomaranča, breskev in kalcij” obeta veliko sadja, a vsebuje le 10 % sadnega deleža.

“Fitness”, sirni namaz z manj maščobe, še vedno vsebuje 16 % maščobe.

Musli s trditvijo “no added sugar”, ki vabi k nakupu v angleškem jeziku, vsebuje kar 20,7 % sladkorja in 5,3 % maščobe.

„Cini Mini”, praženi kosmiči s cimetom, vsebujejo kar 34 gramov sladkorja in 9,8 gramov maščobe v 100 gramih živila.

Cerealije “Chocopic” vsebujejo kar 42 gramov sladkorja v 100 gramih živila.

Ta količina sladkorja je za uravnoteženo prehrano otroka nekajkrat prevelika.

prispevajo k neuravnoteženi prehrani, zdravstvenim težavam in debelosti.

O tem trditve na embalažah, etiketah ali ovojninah živil seveda modro molčijo.

“Manj, več, dodano, ...”

V primerjavi s čim?

“Manj kalorij”, “dodani vitamini in Q10”, “minerali”, “z več sadja”, “manj maščobe”, “omega 3” ... so trditve, ki nas begajo.

Težko je namreč ugotoviti, s čim bi lahko primerjali tisto “manj” ali “več” in kako naj optimalno izbiramo in izberemo. Ste vedeli, da je priporočeni vnos hranilnih snovi za odraslega zdravega človeka, težkega 70 kg, ki se zmerno telesno giblje: — 60 do 80 g maščobe oz. en gram maščobe na kilogram telesne teže, — največ 50 g sladkorja in — največ 6 g dodane soli?

Za zdravo prehranjevanje izbirajte živila, ki ne vsebujejo več kot: — 2 grama sladkorja na 100 gramov živila, — 3 grame maščobe na 100 gramov živila, — 1 gram nasičenih maščobnih kislin na 100 gramov živila, — 0,1 grama natrija (0,25 gramov soli) na 100 gramov živila in najmanj — 3 grame vlaknin na 100 gramov živila.

Dobro za vašega otroka “Milky way, liki iz slikanic, slikanica ali strip, ipd.” so trditve, ki nagovarjajo otroke.

Kosmiči in sladki prigrizki, ki jih imajo otroci najraje, največkrat vsebujejo preveč sladkorja in to precej več, kot je priporočljivo za uravnoteženo prehrano.

S sladkorjem seveda ni nič narobe, vendar ga ne smemo uživati preveč ali prevečkrat.

Poskusite to razložiti otroku, ki ga pravljični junaki na embalažah teh izdelkov kar vabijo k nakupu! Premamijo tudi nas, saj nas prepričujejo, da je to „najboljše za otroka“, da je to „prva izbira mamic“ in podobno.

Oglaševanje hrane in prehranske trditve ne spreminjajo le prehranjevalnih navad otrok, pač pa tudi naše prehranjevalne in žal tudi nakupne navade.

Potrošniki zahtevamo poštene trditve Prehranskim trditvam, ki izvirajo iz lastnosti živila ali njegove sestave, in zdravstvenim trditvam, ki pripisujejo živilu zdravilni učinek, torej ni mogoče slepo zaupati. Žal pa nas v trenutku, ko se odločamo za nakup tega ali onega izdelka, prav trditve, ki neutemeljeno poudarjajo posamezne lastnosti živil, zbegajo in premamijo, da se odločimo za nakup.

Težko se je namreč upreti živilu, ki je bilo še včeraj “lahko”, danes pa je “ekstra lahko”. Pri tem pa tovrstne oznake sploh niso definirane in le begajo potrošnike.

Zato si Zveza potrošnikov Slovenije prizadeva za dosledno spoštovanje naslednjih načel: 1. Trditve na živilih ne smejo biti dvoumne ali nejasne.

2. Trditve ne smejo zavajati.

3. Trditve ne smejo sporočati potrošniku, da lahko posamezno živilo nadomesti uravnoteženo prehranjevanje.

4. Trditve morajo temeljiti na znanstveno preverjenih dejstvih.

5. Trditve ne smejo spodbujati slabih prehranjevalnih navad. Živilo, ki dokazano povečuje zdravstveno tveganje (vsebuje veliko maščobe, sladkorja in soli), ne bi smelo biti predstavljeno kot primerno za uravnoteženo in zdravo prehranjevanje.

6. Trditve, kot denimo “90 % brez maščobe”, so zavajajoče in nedopustne.

7. Trditve morajo biti potrjene in odobrene pred prihodom izdelka na trg.

8. Zakonodaja o prehranskih in zdravstvenih trditvah naj velja tako za oznake in označevanje, predstavitev živil na etiketah in brošurah kot tudi za oglaševanje v medijih.

9. Predpisano označevanje hranilnih oziroma prehranskih vrednosti naj velja za vsa živila in hrano. Danes mora proizvajalec zagotoviti informacijo o hranilni vrednosti živila samo v primeru, ko zapiše trditev o njegovih pomembnih prehranskih lastnostih.

10. Potrošnikom je treba omogočiti ustrezno izobraževanje, da bi lahko ozaveščeno izbirali in izbrali ustrezno prehrano zase.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 658.62:003.29 663/664:003.29 366.5(497.4)(094) PETERMAN, Marjana Veš, kaj ješ? : trditve / [avtorici Marjana Peterman, Damjana Pondelek]. - Ljubljana : Zveza potrošnikov Slovenije, 2005 ISBN 961-6345-05-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Pondelek, Damjana 221708288

Pripravila in izdala: Zveza potrošnikov Slovenije Avtorici: Marjana Peterman, univ. dipl. inž. živ. teh., Damjana Pondelek, univ. dipl. nov.

Oblikovanje: Arhitekti Breskvar; Tisk: Tiskarna Razvedrilo, Ljubljana; Naklada: 6.000 izvodov Leto izdaje: Ljubljana, 2005 Pripravo publikacije je sofinanciralo: Ministrstvo RS za zdravje