Mestno vrtnarjenje

Mestno vrtnarjenje

AVTORJI: Lea Lukič Kris Pirih Jerneja Jakopič

Glede na prostor, ki ga imamo na razpolago, planiramo tudi našo pridelavo.

Izkoristimo lahko: • vrtne grede, • balkon in terase ter • okenske police.

VRTNE GREDE • Pri vzgoji rastlin na vrtu bodimo pozorni na kolobar – pravilno vrstenje rastlin. S tem se izognemo rastlinskim boleznim in škodljivcem.

• Grede naj bodo zasajene z različnimi rastlinami. V mešanih posevkih škodljivci težje prehajajo med rastlinami, lahko pa jih tudi odganjajo.

• Ne pretiravamo z gnojili, saj se ta lahko spirajo v podtalnico!

• Skrbimo, da so tla čim več časa pokrita z rastlinami in ni praznih mest, saj s tem varujemo tla pred erozijo in spiranjem hranil.

Hranila v vodi povzročijo rast alg in tako neugodno vplivajo na vodni ekosistem.

BALKON in TERASE • Balkone in terase lahko zelo dobro izkoristimo za vrtnarjenje.

• Pridelavo načrtujemo v loncih in koritih.

• Glavna prednost je v tem, da lahko s pridelavo začnemo bolj zgodaj.

S pridelavo se lahko, v kolikor imamo odprt balkon lotimo takoj, ko so temperature ugodne in ni preveč mrzlo. Zaradi bližine stavb so na njih temperature nekoliko višje in varujejo rastline pred pozebo.

• Paradižnike, paprike, jajčevce in ostale plodovke lahko tako v lonce vsadimo že aprila in jih ob morebitnih mrzlih nočeh samo prestavimo v hišo ali pa pokrijemo s kopreno-prekrivko.

• Na ta način lahko pridelujemo začimbe (rožmarin, origano, meto, baziliko, …) sadje (jagode, ameriške borovnice, …) ter zelenjavo (paradižnik, čili, jajčevec, solato, ...).

• Priročno je, da posadimo in posejemo tiste rastline, ki jih potrebujemo v manjših količinah, saj smo lahko tako z marsičem samooskrbni (peteršilj, čili, bazilika, listna zelena, drobnjak, …).

OKENSKE POLICE • Tu lahko zelenjavo in zelišča pridelujemo celo leto.

• Gojimo lahko ZAČIMBE ali VRTNINE. • Rastline lahko posadimo kar v lonec in jih postavimo na polico na lego, ki jo določimo glede na potrebo same rastline po OSVETLITVI. • Na oknu nam bodo lepo uspevali drobnjak, peteršilj, meta, bazilika, čili, jagode in rožmarin.

Lonci in substrat • Predvsem za okenske police, balkone in terase bomo potrebovali lonce. Izberemo primerno velike glede na izbrano rastlino. Solato, peteršilj in številne začimbe lahko pridelujemo v manjših loncih, medtem ko paradižnik, jajčevec in paprika potrebujejo večje lonce. Solato berivko, redkvice in korenje pa lahko pridelamo v koritih.

• Izberemo namenski substrat.

V loncih nam bo lepo uspevala: • solata • paradižnik • čili • limona

• zelišča • jagode • jajčevec…

Zalivanje • Ne zalivamo po listih! • Pazimo, da voda ne zastaja v loncih!

StojeÄ?a voda in vlaga ustvarjata idealne pogoje za pojav rastlinskih bolezni.

Omočenost zemlje preverimo s prstom pod površino (PRSTNI PREIZKUS). - Zemlja je lahko na površju videti suha, vendar je ravno prav vlažna.

Na zalivanje rastlin v loncih bodimo bolj pozorni, saj voda iz njih hitreje izhlapeva. Številne vrste zelenjave pa razvijejo plitke korenine.

Priporočljivo je zalivanje zgodaj zjutraj, da se rastline hitreje osušijo.

Gnojenje Rastline morajo za svojo rast imeti na voljo vsa potrebna hranila. Ob pomanjkanju hranil lahko pride do bledenja, sušenja in deformiranja rastlin.

Zato jim moramo zagotoviti vsa hranila, ki jih dodamo z gnojili

• • • •

Hlevski gnoj Mineralna gnojila Tekoča gnojila Kompost

Podobno kot substrat izberemo tudi namenska gnojila – tako nas bodo rastline razveseljevale s svojimi plodovi.

Gnojimo po navodilih, ki so napisana na gnojilu in ne pretiravajmo.

Pregnojena zelenjava je kljub lepemu videzu manj kvalitetna.

Semena - Sadike S sadikami gojimo vse sadne rastline. PriroÄ?ne pa so tudi pri vrtninah.

Primerjava •

• • •

SADIKE Izberemo pri rastlinah, ki več časa kalijo in rastejo ter so nekoliko bolj temperaturno občutljive. Časovno in delovno manj potratne.

Dražje.

Primerne za rastline, ki jim presajanje ne predstavlja prevelikega stresa.

•

• • •

SEMENA Izberemo pri rastlinah, ki hitro kalijo in rastejo ter so manj temperaturno občutljive. Časovno in delovno bolj potratna.

Cenejša.

Primerna za rastline, pri katerih je glavni del v zemlji, in ne prenašajo presajanja.

ZA DOBRO RAST RASTLIN UPOŠTEVAMO Potrebe posameznih rastlin. Najbolje je, da se za vsako rastlinsko vrsto seznanimo z njenimi zahtevami pri gojenju. V kolikor nismo prepričani glede vzgoje in gojenja sadik povprašamo v vrtnariji, poiščimo v knjigah ali na spletu.

Pri iskanju po spletu bodimo pozorni na verodostojnost podatkov! ✓ Ustrezna lega (S, J, V, Z) – upoštevajmo predvsem za rastline na okenskih policah in balkonih, ✓ SLABI in DOBRI sosedje rastlin, ✓ potrebe po zalivanju in gnojenju, ✓ življenjski prostor, ✓ odstranjujemo poškodovane, rumene in uvele liste, dozorele plodove ter zalistnike (paradižnik). ✓ razraščanje v kolikor gre za večletne rastline.

Ustrezna nega in opazovanje naših rastlin je ključ do uspeha!

• Paradižnik sadimo globlje kot je bil pri sadiki – del stebla naj bo v zemlji. Potrebuje oporo na katero ga vežemo. Je temperaturno zahteven, zato ga na prosto sadimo šele, ko nočne temperature ne padejo prenizko (navadno sredi maja).

Ustreza mu sončna lega in bogato pognojena tla. Med rastjo odstranjujemo zalistnike. zalistnik • Pri solati vidimo, da ji ustreza tudi pol sončna lega, potrebuje veliko vode, saj razvije plitve korenine. Na voljo je več tipov (berivka, glavnata, mehkolistna, krhkolistna, …). Mineralna gnojila ji bolj ustrezajo kot hlevski gnoj.

• Pri grahu ugotovimo, da je temperaturno manj zahteven, zato ga lahko sejemo že zgodaj pomladi. Ne zahteva gnojenja tal.

Za vsako rastlinsko vrsto se tako seznanimo z njenimi potrebami.

JANUAR • NAČRTUJEMO ZASADITVE ZA NASLEDNJE LETO. Na gredah bodimo pozorni na kolobar.

• SE IZOBRAŽUJEMO. • HRANIMO PTICE, KO ZMRZUJE.

FEBRUAR • V lonce lahko sejemo SEMENA PLODOVK (kumare, bučke, paradižnik, buče, jajčevec, paprika... Vse to delamo v zaprtem prostoru, ko vzklije seme potrebuje svetlobo. Do maja bodo ravno prav velike, da jih lahko presadimo na prosto.

• V VRTU lahko že SEJEMO BOB. Ta stročnica na mraz ni tako občutljiva.

• KONEC MESECA že lahko začnemo Z REZJO SADNEGA DREVJA. Začnemo s starejšimi drevesi, ki jih rez manj prizadene.

• V kolikor nimamo dovolj znanja o sami rezi je bolje, da zato pokličemo izkušenega sadjarja oziroma osebo, ki se dobro spozna na rez posameznih rastlin.

MAREC • Izvajamo REZ SADNEGA DREVJA. • Prekopljemo nekaj gred.

• Sejemo lahko ŠPINAČO in GRAH TER SADIMO ČESEN IN ČEBULČEK. • V rastlinjakih in gredah pokritih s kopreno pa lahko že posejemo SOLATO, KORENČEK, REDKVICO, ZELENO, CVETAČO, ZELJE, OHROVT IN POR. • Ko tla niso zmrznjena, lahko sadimo SADNO DREVJE. • Čebula in korenje sta dobra soseda, saj čebula odganja korenovo muho, korenje pa čebulno.

APRIL • Kopljemo vrt.

• Sejemo KORENČEK, PETERŠILJ, REDKVICO, BLITVO, RDEČO PESO. • Zaključujemo Z REZJO in SAJENJEM SADNEGA DREVJA Z GOLIMI KORENINAMI.

MAJ • Na prosto lahko sadimo sadike PLODOVK (PARADIŽNIK, JAJČEVEC, PAPRIKE, ČILI, KUMARE, BUČKE).

• Sejemo LAHKO FIŽOL, KUMARE IN BUČKE.

JUNIJ • KONEC MESECA ŽE LAHKO SEJEMO ENDIVJO.

RADIČ

PETERŠILJ

KOPRC SLABI IN DOBRI SOSEDJE ENDIVJE

KUMARE

ZELENA ŠPINAČA

PARADIŽNIK

JULIJ • Na prostem lahko sadimo: ENDIVJO, RADIČ, BLITVO, OHROVT in BROKOLI. • Sejemo pa: KORENČEK, BUČKE in BUČE, LETNE SOLATE in NIZEK FIŽOL.

FIŽOL

PETERŠILJ

KROMPIR

SLABI IN DOBRI SOSEDJE RADIČA

KORENČEK

PARADIŽNIK

SOLATA

AVGUST • Sejemo: ŠPINAČO, RUKVICO, STROČJI FIŽOL, SOLATO in REDKEV. • Sadimo: sadike SOLATE, PORA in ČEBULE.

SEPTEMBER • Sejemo in sadimo: REDKVICO, MOTOVILEC, PREZIMNO SOLATO (MEHKOLISTNE), ŠPINAČO, RUKVICO, RADIČ in AZIJSKO LISTNATO ZELENJAVO. • BLITVO lahko tako sejemo kot sadimo v tem mesecu.

BALDRIJAN (ŠPAJKA)

PAPRIKA KUMARE

SLABI IN DOBRI SOSEDJE MOTOVILCA

ŠPINAČA

ČEBULA PARADIŽNIK

• Sadimo predvsem: ČEBULO in ČEBULČKE, ČESEN, ŠALOTKO. • DOBRI sosedi česna OGNJIČ, VRTNICE • SLABI sosedi česna SOLATA, PARADIŽNIK, KUMARE

• DOBRI sosedi ČEBULE • SLABI sosedi ČEBULE

JANEŽ, KOPRC SOLATA, BUČKE, MOTOVILEC

NOVEMBER • Sejemo: ŠPINAČO, PETERŠILJ in KORENJE. • V tem mesecu se posvetimo predvsem PREKOPAVANJU, UREJANJU GREDIC, GNOJENJU in pa pripravi OZIMNICE.

KUMARE

RADIČ SOLATA KORENČEK

SLABI in DOBRI SOSEDJE PETERŠILJA

REDKVICA PARADIŽNIK

DECEMBER • Pobiramo pridelke kot so: MOTOVILEC in ŠPINAČA. • Oskrbujemo rastline v rastlinjaku, v kolikor je naš rastlinjak prazen pa ga pognojimo.

• Za VISOKE GREDE je najboljše, da ta mesec počivajo in jih ne prekopavamo, samo prekrijemo prazna mesta s prekrivko.

BLITVA ČEBULA RDEČA PESA

FIŽOL SLABI in DOBRI SOSEDJE ŠPINAČE

SOLATA PARADIŽNIK

Dobri sosedje v vrtu • Skupaj lepo kombinirata čebula in korenje. Korenje odganja čebulno muho, čebula pa korenjevo.

• Paradižnik bo ob kapusnicah odganjal bolhače.

• Kapucinke bodo nase privabljale listne uši in polže.

• Ognjič bo deloval proti gosenicam.

• Žametnice odganjajo ogorčice v tleh.

• Medena detelja odganja voluharja.

S kombinacijo različnih rastlin lahko zmanjšamo škodo, ki bi jo povzročili škodljivci.

ZAČIMBE IN DIŠAVNICE • ROŽMARINU in ŽAJBLJU odstranjujemo suhe poganjke.

• SIVKI odstranjujemo suhe poganjke in po cvetenju prikrajšamo toletne zelene poganjke - približno 1/3 le-teh (oblikujemo grm).

• Lahko jih sadimo na PROSTEM ali pa v LONCIH.

Lovor

Citronka

• Pri METI in ORIGANU pazimo na razraščanje.

• Tako listi kot stebla so pri PETERŠILJU uporabna.

ALI VESTE? ➢ Listi METE so najbolj aromatični tik pred cvetenjem. ➢ ORIGANO nam lahko pomaga pri prebavnih težavah. ➢ PETERŠILJ blagodejno vpliva na vnetje sečil.

Origano

Meta

Peteršilj

Delo z rastlinami je sproščujoče, predstavlja nam lahko čas zase in nas osrečuje. Z zanimanjem opazujemo njihov razvoj, se veselimo njihovega napredka in neučakano pričakujemo prve pridelke.

Kmalu spoznamo, da se za našim obrokom skriva še pristna izkušnja s temi posebnimi bitji.

Lasten pridelek je vedno boljši od ostalih.