PRIROČNIK SEM PRIPRAVLJALA Z VESELJEM

Ana Cukijati

Letos smo se v društvu razveselili priročnika Tačke na delu, ki ga je pripravila in uredila Mojca Trampuš. Z zlato prinašalko Šapo sta prepoznavni in aktivni članici Društva Tačke pomagačke že deset let.

»Ko sva začenjali z delom, sva spremljali izkušene pare, brskala sem po literaturi in internetu, iskala nove ideje v pogovorih z uporabniki in izkušenimi vodniki psov. Učili sva se od nekaterih strokovnih delavcev, ki znajo obisk terapevtskega psa učinkovito vključiti v delo z uporabnikom. Opazovali sva, kaj vse uporabljajo pri svojem delu in kako te predmete prilagodijo štirinožnemu sodelavcu,« se svojih začetkov spominja Mojca. Ko sta načrtovali obiske, je Mojca v Šapino torbo zložila vsakič več rutic, kartončkov, vrvic, palic, posodic, vrečk, blazinic … »Iz blaga, različnih prej, naravnih materialov, kartona in s pomočjo škarij, tiskalnika, šivalnega stroja, kvačke, lepil in še česa je v naši kuhinji v teh letih nastal kup pripomočkov,« dodaja. Ob številnih pobudah članov društva, še posebej pa strokovnega odbora, se je s sodelavci lotila priročnika, ki bo marsikateremu vodniku terapevtskega psa in strokovnemu delavcu olajšal delo.

»Pogosto občudujem domiselnost prostovoljcev, ki za delo s svojim kužkom uporabljajo čudovite domače izdelke. Zamisel, da bi ideje za pripomočke delili z vsemi, ki bi jih to utegnilo zanimati, zato ni presenetila. Skupaj smo ugotavljali, da podobne literature v slovenščini ni, celo v tujih jezikih je ponudba skromna. Ko so nas novi člani društva, neizkušeni vodniki psov, spraševali po idejah za delo, smo zato vedno improvizirali z zasebnimi seznami, zabeležkami in fotografijami. Tudi zato smo bili mnenja, da bi bil priročnik koristen,« še pravi. Odločitev o izdaji priročnika je spremljalo imenovanje uredniškega odbora – v te čevlje so stopili Slavica Mrkun, Gregor Geč in Mojca, torej predsednica društva, predsednik strokovnega odbora in avtorica priročnika. K sodelovanju so povabili vodnike in strokovne delavce, ki sami izdelujejo in uporabljajo pripomočke. »Odziv je bil šolski primer odličnega sodelovanja. Vsak, ki sem ga nagovorila, je namreč hitro in dobrovoljno prispeval svoj delež.« Boris Leskovar je ponudil fotografiranje gradiv, svoje izdelke pa so poleg avtorice prinesli Maja Bregar, Silva Ferletič, Lara

in Milena Živec. »To je bila prava razstava domiselnosti, ročnih spretnosti in iznajdljivosti,« poudari Mojca.

Delo je nato steklo kot namazano. Boris je uredil fotografije, avtorji pripomočkov pa posredovali zapise z navodili za uporabo izdelkov. »Datoteke s fotografijami in komentarji so se potem v mojem računalniku kar dobro udomačile, preden sem poleti našla čas, da sem vse poenotila in uredila. Koncept priročnika sem gradila sproti, ko sem spreminjala in dodajala določene vsebine. Pripravljala sem ga z veseljem, saj me navdušuje vse, kar je povezano z našimi kužki,« še pove in doda: »Želeli smo pripraviti priročnik, ki bo tudi privlačen, ne le uporaben. Zato smo besedilo popestrili s fotografijami naših psov, ki jih je naredil Blaž Košak – Blayo. Za pomoč sem prosila še svojo dijakinjo Nežo Avbelj, ki je narisala pregledne in povedne simbole.«

Ko je bilo besedilo spisano, ga je prevzel urednik Matic Lombar iz Založbe Narava. »Vsi (z izjemo založbe) smo sodelovali kot prostovoljci. Vsak je po svojih močeh prispeval k skupnemu projektu društva, v katerega verjamemo. Izdaja priročnika je bila vseeno finančni zalogaj, saj tisk ni zastonj. Sredstva smo črpali iz podpore, ki nam jo zagotavljajo naši donatorji in sponzorji.«

V začetku leta je v nakladi 500 izvodov priročnik ugledal luč sveta in pot našel do vseh članov društva, strokovnih delavcev in drugih. Poleg predstavitve doma izdelanih pripomočkov je pomemben obsežnejši uvodni del, ki prinaša osnovne informacije o delu s psi, kratko predstavi osnovne pojme, poimenovanja in načela dela s psi. »Kot vedno sem tudi v priročniku poudarila najpomembneje, česar pri svojem delu ne smemo spregledati: brezpogojne skrbi za varnost in za dobro počutje vseh udeležencev. Torej naših uporabnikov, strokovnih delavcev, vodnika psa, naključnih prisotnih in tistega, brez katerega terapija s psi ni mogoča, torej našega psa. V priročnik smo uvrstili fotografije psov, ki že vrsto let razveseljujejo uporabnike. Bralec bo opazil, da so zelo različni – drobižki in velikani; skuštrani kosmatinci in kratkodlaki; pasemski in tisti mešano mešanega porekla. Vsi po vrsti najboljši in najlepši, naša najbolj učinkovita reklama.«

V sklepnem delu je še spisek naslovov knjig, ki obravnavajo širšo tematiko: znanja in zanimivosti o psih (ne samo terapevtskih) in nekaj naslovov zgodb, ki vabijo mlajše bralce.

»Predstavljene dejavnosti so raznovrstne. S skupnimi močmi smo izbrali pripomočke, ki so lično izdelani in uporabni. Vse dejavnosti, prikazane in opisane v priročniku, so bile pred tem preizkušene. Nekatere so prilagojene dinamičnim psom, nekatere tistim z gostim kožuhom, nekatere zaspancem – vsak vodnik lahko najde dejavnost, ki ustreza prav njegovemu psu in njunim uporabnikom,« še pojasni. Pripomočki so pogosto večnamenski, poleg tega jih je mogoče z nekaj iznajdljivosti uporabiti na povsem drugačen način. »Namesto za urejanje po določenih kriterijih, sem se odločila za oznake. Te opozorijo na glavne značilnosti opisane dejavnosti. Oznaka tako

pove, da je posamezna dejavnost primerna za delo s posameznikom oziroma skupino; da spodbuja bralno pismenost ali gibalno spretnost; da je primerna za delo s starejšimi in podobno.« V priročniku je predstavljenih skoraj 60 pripomočkov. Vsakemu pripada fotografija in opis. Ta v dveh delih kratko povzame, KAJ potrebujemo in predlaga, KAKO dejavnost izvedemo.

»Dejavnosti so namenjene starim in mladim uporabnikom, vendar je vsak opisan pripomoček mogoče uporabiti na številne načine. Prav prilagajanje je izziv za strokovnega delavca (pa tudi za vodnika psa).« Nekateri pripomočki so opremljeni s prilogami, ki jih bralec najde ob koncu knjige. Večinoma gre za predloge, kakšna vprašanja zastavimo uporabnikom ali kakšne naloge jim prinese kuža. Z nekaj domiselnosti te predloge spremenimo, tako da ustrezajo konkretnim uporabnikom in seveda psu, s katerim delamo. »Pri načrtovanju je torej najpomembneje, da opredelimo cilje in upoštevamo sposobnosti in omejitve na obeh straneh – pri uporabnikih in pri psu,« še meni avtorica priročnika. »Sama sem z izdelkom zadovoljna, zavedam pa se, da gre le za kamenček v mozaiku našega dela,« se zaveda. »Idej zlepa ne zmanjka,« Mojca ne izključuje možnosti za še kakšno knjižno izdajo v prihodnosti. Poleg priročnika sta s Šapo soustvarili že tri knjige: Terapevtski pes v šoli – učiteljev pomočnik in šolarjev sopotnik, Šapa se predstavi in Naša Šapa.

Ob izidu priročnika se ponovno zahvali vsem sodelujočim: »Tudi kužkom, ki so v tej zgodbi glavni junaki. Samoumevno. Človek s psom ob strani zmore več, saj je kuža dragocen pomočnik, motivator, tolažnik, sopotnik in najboljši prijatelj.«