KITY V SPOMIN

V naš dom si prišla načrtovano. Želeli smo veliko psičko s čim daljšo življenjsko dobo in pasmo, ki je bila takrat v naši deželi redkost. Kljub mojim izkušnjam z lastništvom kar nekaj psov si bila že na začetku drugačna od vseh. Ne samo po velikosti, temveč tudi po nežnosti, milini in senzibilnosti. Ob tvojem šolanju sem se naučila vztrajnosti, umirjenosti in osredotočenosti, kajti tudi to so bile tvoje vrline. Kjer koli si se pokazala, povsod so občudovali tvojo velikost in prečudovito dlako, medtem ko je tvoj mil pogled očaral prav vsakogar. Zaradi vseh teh lastnosti sva se skupaj posvetili prostovoljstvu pri Tačkah pomagačkah, kjer si dobrih deset let razveseljevala tiste, ki so v tebi videli več kot samo veliko prijazno psičko.

Koliko si pomenila meni in domačim ter koliko so tvoji obiski pomenili posameznikom, ki so te poznali, bi lahko pisala na dolgo in široko. Dovolj bo le kratek in zgovoren zapis uporabnika, h kateremu si hodila zadnja tri leta svojega Tačkastega dela:

»Kity mi je dajala samozavest, veselje in upanje ter voljo do življenja. V njej sem videl pot. Vedno me je bila iskreno vesela in me sprejela takšnega, kot sem. Ob njej sem se počutil sproščeno, varno, samozavestno in vedno dobrodošel. Ob njej sem se lažje osredotočal na branje. Zelo sem ji hvaležen. In vedno ji bom. Hvala Kitty, zelo te pogrešam. V srcu boš vedno ob meni.« Drago B. (VDC Mavrica)