CHISPI

Spomnim se prvega dneva. Dišala si po mleku in zaspala na meni. Takoj si bila moja. Od takrat naprej sva bili nerazdružljivi, vedno v paru, bila si moj daemon in brez tebe si nisem znala predstavljati življenja. Spomnim se tistega dneva, ko sem začutila, da si res nekaj posebnega. Čez dan so igrali hokej, tekala si med nogami in med palicami, divjala za pakom. Zvečer pa, ko so otroci odprli darila in si podajali žogico, si mirno sedela ob strani in samo radovedno in nežno obračala glavo v smeri žogice. Zaradi tistega trenutka sva pozneje postali Tački pomagački. Bila si rojen terapevtski pes, živahna in iskriva, z ljubeznijo, nežnostjo in navdušenjem do vseh ljudi. Odšla si veliko prezgodaj. Žal mi je, da nisi doživela več – več kopanja v blatu, več plavanja, več kraj žogic, več sadja in priboljškov, več ležanja na sončku, več neumnosti, več sproščenih sprehodov in svobode. Žal mi je, da ne boš z nami v tem obdobju, ki prihaja. Pogrešamo te vsak dan.