Revija Tabor 2008/2

Skup{~ina ZTS se nezadr`no bli`a

Skup{~ina ZTS se nezadr`no bli`a

Pohorski ZOT Pohorski ZOT

Tabor na obisku:

Tabor na obisku:

Rod zelenega Jo{ta Kranj

Rod zelenega Jo{ta Kranj

Novice

Aktualno iz IO ZTS

Oblikovanje skupin za delo na programskem podro~ju za veje

Svetovalec na~elnika ZTS za podro~je programa se je resno lotil oblikovanja skupin (programskih komisij) za delo na podro~ju programa za vse veje v ZTS. Tako je bilo na ve~ sto naslovov poslano vabilo na skupno sre~anje skupin, ki bodo oblikovale programe posameznih vej. V sredini januarja je bil `e prvi sestanek tabornikov, ki `elijo sodelovati pri oblikovanju programskih usmeritev ZTS.

Svetovalec na~elnika se dogovarja s posamezniki, da bi prevzeli vodenje skupin za posamezne veje.

Amerikanec

Sodelovanje z ZSKSS

V lanskem letu je vodenje skupnega odbora ZTSZSKSS, ki je namenjen usklajevanju in sodelovanju obeh organizacij, za tri leta prevzela ZTS. Vodja skupnega odbora je Sandi Glin{ek iz RJZ iz Velenja, v odboru pa sodelujeta {e Toma` Strajnar, na~elnik ZTS, in Jure Habjani~, na~elnik za mednarodno dejavnost ZTS.

ZTS je tudi spro`ila pobudo, da se za~nemo resneje pogovarjati o odprtih vpra{anjih med organizacijama in posku{amo najti re{itve za ta vpra{anja. Prvi resnej{i pogovori se ukvarjajo s terminologijo, skupnim nastopom do dr`ave in zgodovino skavtskega gibanja v Sloveniji. Seveda pa tudi z vpra{anji sodelovanja na skupnih ali za ~lane obeh organizacij odprtih aktivnostih.

Amerikanec

GOTIK

Si `eli{, da bi ti kri tekla po `ilah hitreje, kot ti te~e obi~ajno? Si `eli{, da bi si moral pot od strahu brisati z rutko? Bi se rad izkri~al?

^e je odgovor "ja", si vljudno vabljen na GOTIKgrozljivo orientacijsko tekmovanje in kri~anje, ki ga organizira Rod dobre volje Ljubljana in bo potekalo 5. in 6. aprila 2008 . Vse informacije dobi{ na {tevilki 041 429 049 oziroma na e-naslovu: manca.starman @ gmail.com.

Si upa{? RDV

Leto 2008 je evropsko leto medkulturnega dialoga

Na{e kulturno okolje postaja iz dneva v dan bolj raznoliko, ta kulturna raznolikost pa predstavlja ekonomsko, dru`beno in politi~no prednost, ki jo je treba razvijati naprej. Po drugi strani pa pove~ana kulturna mnogovrstnost prina{a dru`bene in politi~ne izzive. Stereotipi, rasi-

zem, netolerantnost, diskriminacija in nasilje lahko ogrozijo tako lokalne kot narodne skupnosti. Zato je danes dialog med kulturami nepogre{ljivo sredstvo za zbli`evanje evropskih narodov, tako med njimi samimi kot med kulturami, ki jih sestavljajo.

Ve~ na povezavah:

http://www.mss.gov.si/si/evropsko_leto_medkulturnega_dialoga/ http://evropa.gov.si/za-mladino/

http://www.eurodesk.si/

Je lahko skup{~ina prelomna?

Ob prenovi statuta ZTS pred dobrima dvema letoma je bilo eno klju~nih vodil, da se odlo~anje o delu in organizaciji prenese s skupine izbranih na celotno ~lanstvo ZTS - rodove. Namesto stare{instev na nekaj mesecev imamo zdaj vsakoletno skup{~ino, na kateri imajo glavno besedo rodovi. Nekatere odlo~itve, kot so volitve, pa sprejemajo izklju~no rodovi.

Seveda je za tak prenos odlo~anja treba storiti {e korak ve~, kot ga samo zapisati v statut. Za kakovostno in demokrati~no odlo~anje so namre~ potrebne informacije. ^e se rodovi `elijo odlo~ati, morajo dobiti tudi ustrezne informacije. [e bolje je, ~e se o teh informacijah lahko pogovorijo z drugimi rodovi. Si izmenjajo mnenja in stali{~a o temah, o katerih odlo~ajo. Ker so ~lani skup{~ine ve~inoma mladi, je temu treba prilagoditi tudi izvedbo te izmenjave mnenj. Skup{~ina se mora v izvedbi pribli`ati mladim, ki jo sestavljajo.

Idealno bi bilo, ~e bi se o vsaki odlo~itvi lahko pogovorili dovolj temeljito, da bi se potem lahko neovirano opredelili pri glasovanju. Seveda smo ljudje razli~ni. Vseh ne zanimajo vse teme. Vendar pa na skup{~ini ne nastopamo samo kot posamezniki. Nastopamo kot ~lani organizacije. Celo kot tisti ~lani organizacije, ki jim je zaupano vodenje organizacije. Kot taki smo odgovorni za to, ali in kako bo organizacija delovala v prihodnje.

Na tokratni skup{~ini, ki bo zaradi zgoraj omenjene mo`nosti izmenjave mnenj in stali{~ ~lanov skup{~ine dvodnevna, bodo teme vsekakor take, da si je vredno vzeti ~as in sodelovati na njej od za~etka do konca. In biti vztrajen pri zahtevah po pojasnilih in informacijah.

@elim si, da bi ta skup{~ina pomenila nekaj ve~. Za~etek novega, druga~nega dela v na{i organizaciji. Vsebina bo vsekakor primerna: volitve na~elnika za program za mlade, program dela ZTS, usmeritve za delo ZTS, ~lanarina in {e kaj. Smo pripravljeni?

17 Uro{ Hakl

22 Kemija v taborni{tvu

30 ZOT v Ru{ah

32 30 let Ra{i{kega rodu

35 Kolumni

39 Zadnja plat

Foto: Samo Vodopivec

Petra

Simona Strgulc Kraj{ek

Za pusta sem se preoblekala v svojega najbolj{ega prijatelja. Me vseeno prepoznate?

Ale{a

Povr{je na{ega planeta, celine in oceani so le tanka skorja, pod katero se skriva debela plast na pol teko~ih kamnin, ~isto v sredini pa je zelo vro~e jedro. Zemeljska skorja je v primerjavi s celo Zemljo tako tanka kot lupina jabolka.

Staljene kamnine, ki jih imenujemo magma, se v pla{~u premikajo po~asi, kot kak{en sirup. V~asih skozi razpoke v skorji prikipijo na povr{je in to imenujemo vulkanski izbruh. Vulkani bruhajo lavo, pepel in pline, na primer paro in ogljikov dioksid.

Z vodom lahko izdelate bruhajo~i vulkan.

1 .V suhem vr~ku zme{ajte malo moke s pecilnim pra{kom.

2 .Me{anico stresite skozi lijak v plastenko.

3 .Okoli plastenke iz gline oblikujte sto`ec, ki ga lahko okrasite z zelenjem in peskom, da bo videti kot pravi vulkan.

4 .V vr~ek vlijte kis in mu dodajte nekaj rde~ega barvila za `ivila.

Va{ vulkan bo pri~el bruhati. Ko se zme{ata kis in pecilni pra{ek nastaja plin, ogljikov dioksid, zaradi katerega se me{anica peni in privre na dan kot lava.

5 .Rde~e obarvan kis skozi lijak vlijte v plastenko in nato lijak hitro umaknite.

Prva pomo~

Vodnica Ajda se je odlo~ila, da bo s svojim vodom Regratove lu~ke opravila ve{~ino bolni~arja. Od{li so na Zeleni hrib, ki se razprostira za taborni{ko hi{ico. Pokazala jim je, kako ukrepa{, ko se zgodi nesre~a, kaj stori{, ko pade{ in si podrgne{ koleno, kako v naravi izdela{ priro~na nosila za po{kodovanca in kako naredi{ opornico za roko ali nogo.

Pripravila je komplet prve pomo~i, ki ga mora vodnik vedno imeti s seboj. V kov~ek je zlo`ila ve~ obli`ev razli~nih velikosti, povoje, zavoj~ek sterilnih gaz, {karje, pinceto, ozek lepilni trak, 1 dcl alkohola, varnostno zaponko in nekaj tablet proti bole~inam. S seboj so vzeli tudi {otorsko krilo.

Po~asi so se vzpenjali, ko se je Marisa spotaknila ob ve~jo vejo, ki je le`ala na gozdnih tleh. Odrgnila si je kolena in za~ela krvaveti. Vodnica Ajda je s sterilno gazo o~istila rano in ~ez njo nalepila velik obli`, ki ima luknjice, da bo lahko po{kodovana ko`a dihala in se tako hitreje zacelila.

Na vrhu Zelenega hriba so se posedli v krog. Pogovorili so se, kaj storiti ob huj{ih nesre~ah. Za nujno medicinsko pomo~ pokli~emo 112, povemo, kdo smo, kje se nahajamo, koliko je po{kodovancev in kak{ne so najverjetnej{e po{kodbe.

Dober dan, tukaj Ton~ek Ko{ir! Smo na Zelenem hribu nad Kranjem. Imamo dva po{kodovanca, Taja ima verjetno zlomljeno podlahet, Marko pa zvin gle`nja...

1. Taborniki so se najprej pogovorili in ugotovili po{kodbe.

2. Poklicali so pomo~.

Nato pa so se igrali posebno igro. Iz Ajdine kape je vsak potegnil listek. Taja in Matic sta iz`rebala vlogo po{kodovanca. Na Tajinem listku je namre~ pisalo: "Padla si in roka te pod komolcem tako boli, da ne more{ stopiti nanjo." Matic pa si je "pri`rebal" zvin gle`nja. Taja, ki je odli~na igralka, je zaklicala glasen "Au!" in pri~ela razlagati, kaj se je zgodilo in kaj jo boli. Igra je stekla. Za

Kadar pride do zvinov, izpahov in zlomov moramo roko ali nogo imobilizirati, da jo po{kodovanec dr`i ~im bolj pri miru. Ob zlomljeno zapestje, roko ali nogo postavimo opornico. Uporabimo tisti predmet, ki ga imamo pri roki - to je lahko de{~ica, zvit ~asopis ali palica. Opornico na po{kodovani ud pritrdimo z rutkami ali vrvjo. Rutko lahko uporabimo tudi kot ruto pestovalko, ki jo po{kodovancu namestimo okoli rame, da v njej po~iva po{kodovana roka.

3. Imobilizirali so Tajino roko.

nujno medicinsko pomo~

Ope~ene dele ko`e takoj dlje

~asa polivamo s hladno vodo.

hladimo z obkladki.

Ko jim je Ajda pokazala vse, kar mora dober bolni~ar znati, so se odpravili proti hi{ici. Ni minilo veliko ~asa, ko je Tine poto`il, da ga v ~evlju nekaj `uli. Na prstu na nogi je zrasel velik `ulj. Ker je imel vod Regratove lu~ke `e veliko znanja, so skupaj ukrepali in pomagali Tinetu. @ulja niso prebodli! Izprali so ga in ~ezenj nalepili velik obli`. Vsi so opravili ve{~ino bolni~arja in zdaj lahko sami ukrepajo, ko je treba nuditi prvo pomo~.

4. Naredili so nosila za Matica.

V gozdu so poiskali dve palici, dolgi pribli`no dva metra. Na {otorko so polo`ili palici, tako kot ka`e slika. Nato so konec {otorke zavihali proti sredini in nosila so bila gotova.

Si tudi ti `eli{ pridobiti toliko znanja o prvi pomo~i? Pocukaj vodnika za rokav!

Ne`a Zajc in Meti Meti in Petra

Da zmanj{amo bole~ino ob piku `u`elk, damo na mesto pika hladen obkladek z razred~enim kisom (osa) ali s sodo bikarbono (~ebela).

Ob zvinu damo gle`enj v nekoliko dvignjen polo`aj in ga

Pove`i pike

Kdo u`iva v zimi? Povleci

~rto od {tevilke do {tevilke, da se ti razkrije.

Razlike

Poi{~i razlike med sli~icama. Re{itev je na strani 7.

Vesna

Petra

Rjavi medved (Ursus arctos)

Prav gotovo vsak pozna rjavega medveda, ki se potika po slovenskih gozdovih. Kako ga ne bi, ko pa nastopa v skoraj vsaki `ivalski pravljici, znan je v risankah in marsikdo si je za svojo najljub{o igra~o izbral prav pli{astega (rjavega) medvedka. A ne glede na to, kako ljubki so lahko medvedki, se moramo zavedati, da je to le `ival, zver, ki je v resnici ~isto druga~na kot si marsikdo predstavlja.

Rjavi medved ima drobne o~i, kratke in zaokro`ene uh lje ter prav tako kratek, v ko`uh skrit rep. Barva ko`uha je v osnovi rjava, lahko pa je dokaj spremenljiva, od svetle z rumenkastimi odtenki do temne s ~rno rjavimi odtenki. Dol`ina dlake je na posameznih delih telesa razli~na in je najkraj{a na ~elu, najdalj{a pa na zadnjem delu hrbta. Pozimi se obda s toplej{o zimsko dlako. Dobro ima razvit vonj in sluh, slab{e pa vid.

Kje `ivi? @ivljenjsko okolje - teritorij

Rjavi medved `ivi na velikih samotnih podro~jih z bogato podrastjo, v goratih predelih zmerno toplega pasu severne poloble. V Sloveniji `ivi okoli 450 do 550 medvedov, najve~ jih je v ko~evskih gozdovih. V Evropi `ivi pribli`no 50.000 rjavih medvedov, od tega jih je okoli 36.000 v Rusiji. Pomembnej{i del medvedovega obmo~ja je podzemna votlina - brlog, v katerem prezimuje, lahko pa ga uporabi tudi za vsakodnevni po~itek. Glede brloga ni izbir~en. Za bivali{~e izbere votline ali pa zavetje za podrtim drevesom. Rjavi medved ozna~uje svoj teritorij s praskanjem lubja dreves.

Prehrana

Rjavi medved je vsejed, torej se hrani z gozdnimi plodovi, podzemnimi in zelenimi deli rastlin, glivami, glodalci in mrhovino. Plenilec je le redkokdaj, takrat pa je lahko njegov plen tudi `ivina.

Razmno`evanje

Sezona parjenja traja od sredine aprila do avgusta, medvedka pa je breja od 7 do 9 mesecev. Najve~krat se skotijo eden do trije mladi~i, v ~asu od decembra do februarja. Kotitev poteka v brlogu. Novorojeni mladi~ki tehtajo le okoli pol kilograma, skotijo pa se gluhi in slepi. Sli{ijo po dveh tednih, spregledajo pa pri {tirih oziroma petih tednih. Medvedka, ki je znana kot dobra skrbnica svojih mladi~ev, skrbi za svoj nara{~aj kar dve leti.

Osnovni podatki

Dol`ina telesa samci: 170-220 cm, samice so manj{e

Te`a samci: 300-780 kg, samice: 100-200 kg

Do~akana starost (v naravi) 20-25 (tudi 30) let Do~akana starost (v ujetni{tvu) 30-40 let Spolno dozori pri 3-5 letih

Hrana maline, jagode, robidnice, {ipek, ribe, mrhovina, poganjki

Ali ve{, da ...

so medvedi poselili Zemljo pred pribli`no 20 milijoni let in spadajo med mlaj{e zveri?

je na medvedovem jedilniku kar tri ~etrtine hrane rastlinskega izvora in le ~etrtina `ivalskega?

se med zimskim spanjem medvedova temperatura ohladi za 6 C, utrip pa se mu upo~asni?

rjavi medved zelo dobro te~e in plava, dober plezalec pa je predvsem v mladih letih (ko je {e la`ji)?

odtis zadnje noge nekoliko spominja na ~love{ko?

skupaj s sorodnikom, severnim medvedom, sodi med najve~je zveri?

spada rjavi medved med ogro`ene vrste?

Tadeja Rome

Anketa Kaj najraje po~ne{ na vodovem sre~anju?

Rubriko so pripravile Tadeja

Rome, Maru{a Borov{ak, Ne`a Zajc, Nina Medved in Monika Gosti~.

Ga{per Dobnikar

"Seveda mi je najbolj pri srcu zabava, ki je na na{ih sestankih prisotna vsako drugo sre~anje. Glede resnih vsebin, ki jih imamo vsako prvo sre~anje, pa se mi jih, po pravici povedano, ne ljubi poslu{ati. Se pa zavedam, da je pomembno pridobiti nekaj taborni{kega znanja, ki ga lahko uporabim tudi kje drugje. Od teh vsebin imam najraje topografijo in morsejevo abecedo, saj ju lahko spretno uporabljam tudi med poukom, ko si s so{olci pi{emo razna pisma, ki jih u~itelji ne smejo de{ifrirati."

Tom Kiri~, Rod dobre volje Ljubljana

"V mojem vodu Vrti~karji se s svojimi taborni{kimi prijatelji zelo rad igram igre z `ogo, super sta mi ko{arka in nogomet. Rad se igram taborni{ki igre Mafija in Spomin iz potnih znakov. Fajn je, ko vodnica pripravi kak{no zabavno ve{~ino, kot je bila ve{~ina kuharja, kjer smo skupaj pripravili ogromno politanko in iztisnili sok iz sve`ih pomaran~. Mmm, bilo je res slastno in packasto. Rad tudi vozlam in igram na doma~e in{trumente (to so lonci, `lice, pokrovke) ter klepetam s prijatelji in vodnico."

Joanna Prusnik, Rod Bi~kove skale Ljubljana

"Na vodovem sre~anju se najbolj zabavam takrat, ko vse punce v vodu skupaj z vodnico in pomo~nico pe~emo pala~inke in se pogovarjamo, saj so tako vsi ''dele`ni u`itka peke''. V{e~ mi je tudi Morsejeva abeceda, ker jo `e znam in se lahko s Tino, prijateljico, ki je tudi v na{em vodu, tako pogovarjava tudi med poukom, ne da bi naju kdor koli razumel, ~e bi pri{el listek v napa~ne roke. Sicer pa se mi zdi {e najpomembnej{e to, da se veliko dru`imo in imamo fino, skozi igro pa se marsikaj tudi nau~imo in se zabavamo."

Nina Rosenstein, Rod jezerski zmaj Velenje

"V{e~ mi je, ko imamo tekmovanje v Morsejevi abecedi, ko nam ni treba ni~esar delati in se lahko kaj igramo, v~asih pa si z vodom v gozdu naredimo vodov koti~ek."

Karin Gutmaher, Rod XI. SNOUB Maribor

"Na vodovih sestankih se najraje pripravljam na razna tekmovanja. Predvsem mi je v{e~ postavljanje {otorov, ker se imamo fajn in malo tudi tekmujemo. Sicer pa je znanje najbolje preizkusiti na tekmovanjih."

Jaka Pe~ek, Rod veseli veter Murska Sobota

"Vodova sre~anja so mi najbolj v{e~, ko jih pre`ivljamo zunaj, saj takrat lahko pridobimo pravo taborni{ko znanje. Zelo rad streljam z lokom in postavljam ogenj. Najbolj{a kombinacija pa so vsekakor igre na prostem. Moje najljub{e so frizball, gordijski vozel, lovljenje z ruticami, napad na tabor. Pri njih se lahko res sprostim, pozabim na te`ave in obveznosti, ki jih imam, ter enostavno u`ivam. Zadnje ~ase sem navdu{en nad igranjem kitare, ki jo rad prinesem tudi na vodova sre~anja in tako popestrim dogajanje. "

Mitja Grah

Faca

Mitja je tabornik `e dolgo. Natan~neje, vse od prvega razreda, ko ga je za tabornike navdu{il prijatelj. Ko je prvi~ videl tabornike na predstavitvi, so se mu zdeli neizmerno veseli, zabavni in prijazni. Zdaj se udele`uje vseh akcij in taborjenj. Rad se pogovarja, pripravlja budnice in ostane na stra`i. Obo`uje {port in glasbo, ne mara pa de`ja. Nikoli mu ni te`ko sekati drv, ~e ga prej skrega{. Vedno je pripravljen zabavati vse okrog sebe! Mitja je ~lan Rodu veseli veter iz Murske Sobote.

Taborni{ko ime ... Fr`ou~ek, ki pa {e ni sko~il ~ez ou{n. Fr`ou~ek, ki pa {e ni sko~il ~ez ou{n. ki ni Poleg tabornikov rad … igram harmoniko, se sprostim ob igram harmoniko, se sprostim igram harmoniko, se sprostim ob igram harmoniko, se sprostim sprostim ko{arki ali odbojki in se dru`im s prijatelji. ko{arki ali in se dru`im s prijatelji. ko{arki ali odbojki in se dru`im s prijatelji.

ko{arki ali in se dru`im s prijatelji. dru`im

Znan sem po … dobrem petju himne ZTS. dobrem petju himne ZTS. dobrem petju himne ZTS. dobrem petju himne ZTS. himne ZTS.

^e bi se opisal z eno besedo, bi rekel, da sem … zgovoren zgovoren zgovoren zgovoren veseljak.

Biti tabornik pomeni … u`ivati `ivljenje v naravi in dobri u`ivati `ivljenje v naravi in dobri u`ivati `ivljenje v naravi in dobri u`ivati `ivljenje v naravi in dobri u`ivati dru`bi, dale~ od ra~unalnika, televizije, telefonov. dru`bi, dale~ od ra~unalnika, ^e bi bil bogat, bi … si naredil bazen. si naredil bazen. si naredil bazen. si naredil bazen.

Pri tabornikih mi je najbolj v{e~ … da se lahko v dobri se lahko v dobri dru`bi nau~im veliko uporabnega.

dru`bi nau~im veliko uporabnega.

dru`bi nau~im veliko uporabnega.

dru`bi nau~im veliko uporabnega.

Ko bom velik bom … astronavt. astronavt. astronavt. astronavt. astronavt.

Na ljudeh najbolj spo{tujem, da so … prijazni. prijazni. prijazni. prijazni. prijazni.

Moj vzornik je … moj u~itelj harmonike. u~itelj harmonike. moj u~itelj harmonike. u~itelj harmonike. Tabori so zakon, ker … smo enostavno fajn. smo enostavno fajn. smo enostavno fajn. smo enostavno fajn. smo

Najve~ja lumparija, ki sem jo storil pri tabornikih, je bila … ko smo pripravili malo prehitro in zelo neprijetno ko pripravili malo prehitro in neprijetno malo neprijetno budnico z ropotanjem po loncih in budnico z ropotanjem loncih in budnico jodlanjem. jodlanjem. jodlanjem. jodlanjem. jodlanjem.

Moja skrivnost je … moja ljubezen. moja ljubezen.

Sanjsko taborjenje … KjerKjerKjerKjerkoli, kjer bi bil koli, bi bil koli, kjer bi bil koli, bi bil s prijatelji, bi s prijatelji, bi s prijatelji, bi s prijatelji, bi bilo zabavno. bilo bilo

Za pust se bom preoblekel v … `ensko. `ensko.

GG delavnica

Naredi si sam svojo masko

Pripravite si pustovanje na zimovanju. Ne spomnite se nobene ideje za dobro masko? Kaj storiti?Preprosto, naredi si jo sam.

Potrebuje{ : ~asopisni papir (tudi toaletni papir je primeren), mekol lepilo ({krobno lepilo, ki si ga skuha{ sam iz enega dela moke in dveh delov vode. Kuha{ tako dolgo, dokler masa ne postane gosta in steklena), balon, pokrivne tempera barve, {karje, ~opi~, vodo.

1.Napihni balon malenkost ve~ kot je velikost tvoje glave. Balon zave`i.

2.^asopisni papir natrgaj na trakove. Pozor: ne sme biti plastificiran papir, ki se ga uporablja za reklame. Mekol lepilo zme{aj z malo vode, da dobi{ gosto teko~e lepilo.

3.Na balon sedaj polagaj v lepilo namo~ene trakove ~asopisnega papirja. Vozel pusti zunaj. Nanesi ve~ plasti, vsaj tri. Balon daj na toplo, da se strdi in posu{i. Naj ne bo pretoplo, da balon ne po~i. ^e se preve~ cedi, si lepilu dodal preve~ vode, zato dodaj {e malo lepila. Ko se balon posu{i, postane trd.

4.Ko je balon res suh, mu lahko odre`e{ vozel. Po~asi odre`i malo manj kot polovico papirnatega balona. Znotraj po~isti balon. Poskusi, ~e ti gre balon na glavo. Nato izre`i o~i v vi{ini svojih o~i in nosni del. Sedaj lahko masko pobarva{ po svoji `elji.

5.Maska pajek - Masko pobarvaj s ~rno tempera barvo. Pusti, da se posu{i. Okrog o~i nari{i rde~e in rumene kroge. Na dnu maske naredi {e {est ~rnih debelih kit - to bodo noge. Noge pritrdi{ tako, da naredi{ luknje v spodnjem delu maske. ^e `eli{, da bodo noge stale vstran od obraza, uporabi kosmato `ico, ki jo lahko po `elji upogiba{.

Igra

Ribe, race in raki

Ta igra je bolj teka{ke narave in se dobro obnese tako znotraj v kak{ni telovadnici ali zunaj na igri{~u oziroma na ve~ji travnati povr{ini. Najprej pripravimo prizori{~e igre. Nekje na sredini igri{~a ozna~imo dve vzporedni ~rti, ki pa imata med seboj 5-6 metrov razdalje. To polje med ~rtama je nikogar{nje ozemlje. Otroke razdelimo v dve enako{tevil~ni ekipi (~lani 1. ekipe se imenujejo 'race', ~lani 2. ekipe pa 'raki'), ki se postavita za te ~rte in gledata druga proti drugi. Zatem ozna~imo {e dve ~rti, ki pa se nahajata na koncu igri{~a. Ti ~rti ozna~ujeta varno ozemlje za posamezno ekipo.

Sedaj ko imamo vse pripravljeno, za~nemo z igro. V tej igri igra vodnik zelo pomebno vlogo, saj namre~ diktira tempo igre in skrbi za red. ^e vodnik zakli~e "Raki!", mora ta ekipa ~im hitreje prite~i do svojega varnega ozemlja. Naloga nasprotne ekipe rac pa je, da ulovi ~imve~ ~lanov rakov (dotik je ~isto dovolj). Ulovljenci se pridru`ijo nasprotni ekipi. ^e vodnik zakli~e "Race!", se situacija seveda obrne. Sedaj lovijo race in morajo raki ~im hitreje pobegniti do varnega ozemlja. Za ulovljence prav tako velja, da se pridru`ijo nasprotni ekipi. Vodnik ima {e eno mo`nost, da naredi igro bolj zanimivo. ^e zakli~e "Ribe!", morajo ~lani obeh ekip obstati na mestu. Kdor se premika, se pridru`i nasprotni ekipi. Da pa stvar ne uide kontroli, je mogo~e dobro, da za za~etek igro vedno za~nete z mesta, kjer ekipi gledata ena proti drugi pred nikogar{njim ozemljem. Igre je seveda konec, ko zmanjka ~lanov ene ekipe.

Sedaj pa le pogumno v igro in vodniki ne pozabite na zabavo s ~rko R! RRRRibee, RRRRace ali RRRRakiiiiiiii!

SiNi

Jaka Bevk - [eki

Petra Skali~

Sive celice

Sudoku

Mini kviz

1. Koliko je taborni{kih zakonov?

p) 11

r) 12

s) 13

t) 14

2. Katerega leta je bila ustanovljena Zveza tabornikov Slovenije?

t) 1950

u) 1951

v) 1952

z) 1959

3. Koliko so stari ~lani starostne skupine GG?

c) 11-16 let

j) 11-15 let

i) 10-15 let

t) 12-15 let

4. Koliko ~asa `e izhaja revija Tabor?

l) 50 let

m) 52 let

k) 57 let

o) 60 let

5. Katerega leta je bila prvi~ na spletu RutkaNET?

a) 1999

b) 2000

c) 2001

d) 2002

Geslo: _ _ _ _ _.

Luka Rems Re{itve:

Mre`o izpolni tako, da v vsakem stolpcu in vrstici le enkrat uporabi{ vsako {tevilo od 1 do 9. Enako velja za vsakega od malih kvadratov 3x3, ki so obrobljeni z mo~nej{o ~rno barvo.

Vedno je mogo~a le ena re{itev. Nobena {tevilka v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme biti zapisana dvakrat.

Vso sre~o!

Premetanka - zima

Poi{~i naslednje besede: SNE@AK, SNEG, SANKE, ZIMA, MRAZ, KAPA, ^AJ, DRSALKE

Geslo je Rutka.

Dogodiv{~ina Glas svobodne Jelovice

V soboto, 5. januarja, so bili gri~i v Gorenji vasi mno`i~no obiskani. Kdo se je tam potikal? Taborniki, seveda. In pa nekaj katoli{kih skavtov.

37. Glas svobodne Jelovice, enodnevna orientacija v organizaciji Rodu svobodnega Kamnitnika, je v okolico [kofje Loke privabila 300 tekmovalcev. Orientacija je bila kondicijsko dokaj zahtevna, poleg tega pa nam de`evno vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Ampak vztrajnost ne pozna meja.

Letos smo v tekmovanje vnesli nekaj sve`ine z novimi panogami. Poleg orientacijskega pohoda, topografskih testov, semaforja in hitrostne etape so GG-ji pokazali svoje znanje v prvi pomo~i, PP-ji in gr~e pa so se namesto slednjega preizkusili v iskanju ranjenca na obmo~ju 250 m in v dolo~anju mikrolokacije. Na cilju pa nalog {e ni bilo konec. Treba se je bilo izkazati {e z najbolj kislim obrazom ob zau`itju limone (baje niso bile kaj preve~ kisle) ter z eleganco in spretnostjo ob vrtenju hula-hop obro~a. Tekmovalci so se pomerili tudi v tem, koliko bobi pal~k lahko kdo poje v 1 minuti in kako hitro lahko kdo popije pol litra vode. Priznam, da smo se v ocenjevalni komisiji zelo zabavali.

Na{e tekmovanje je znano tudi po ne~em sladkem in letos je vsak udele`enec dobil velik pi{kot v obliki in barvi znaka Glasu svobodne Jelovice. Najlep{e, kar nam je ta dan prinesel, so znanci in prijatelji, ki smo jih po dolgem (ali pa po kratkem) ~asu ponovno sre~ali.

Jerca Bernik, vodja tekmovanja, dodaja: "Vsako leto `elimo narediti tekmovanje druga~no, pestrej{e in zanimivej{e. Pa nam je uspelo? Odzivi na to so razli~ni. Navdu{eni smo, da ste na tekmovanje v tako velikem {tevilu pri{li taborniki iz cele Slovenije. Kot pravi glavni traser, ~asovnica kljub slab{emu vremenu vedno ostaja za vse enaka. Tudi na{a ~asovnica ponovno te~e, tokrat proti `e 38. Glasu svobodne Jelovice. In prav zato stopamo s pozitivnimi mislimi in okrepljenimi mo~mi novemu cilju naproti!"

Diana

Dober za~etek … toliko bolj ~uden konec

Glas svobodne Jelovice je vsaj zame eno od najljub{ih taborni{kih tekmovanj. Tekmovanje, ki vsaj ponavadi po te`avnosti ne sodi med najbolj zahtevne, ima dober termin, je vedno odli~no organizirano in vedno zelo dobro obiskano. Skoraj ni razloga, zakaj se ga ne bi udele`il. Letos pa sem se namesto na vejo v gozdu spotaknil ob bolj zanimivo zadevo.V mislih imam predvsem ~uden sistem ocenjevanja semaforja (a le ta ni vplival na rezultate) in vremenske pogoje ter njim prilagojeno ~asovnico. Proga je bila za razliko od prej{njih let, ko smo se vsaj v kategoriji gr~ po progi dobesedno sprehajali in vedno pri{li na cilj v ~asu, tokrat precej zahtevnej{a. Tudi ~asovnica je bila dodobra na{ponana, saj niti ena ekipa (z izjemo dveh ekip popotnic, ki pa niso na{le vseh KT-jev) ni pri{la na cilj v ~asu. Torej se je potrebno vpra{ati, ali je organizatorjem zagodlo vreme (na katerega res ne morejo vplivati), ki je zaradi ledu in mraza precej ote`ilo gibanje tekmovalcev na progi, ali se je traser enostavno u{tel pri prera~unavanju. Vse skupaj niti ne bi igralo pomembne vloge, saj smo taborniki `ilave sorte, a zanimivo je bilo, ko se je nekaj ekip, sicer izven ~asovnice, a {e vedno ne izven dvojne ~asovnice, zna{lo na cilju - cilja pa nikjer. [tabec pred {olo podrt, kuhinje pred {olo ni ve~, medtem pa se `e nekaj ~asa v {oli izvaja podelitev nagrad. Tako si moral cilj oziroma osebo, ki ureja te podatke, najti kar sam. "Kako je to mo`no?" sem se spra{eval. Morda te ekipe res ne morejo vplivati na rezultate, morda res ni prav do ostalih, da se ~aka te ekipe in zavla~uje s podelitvijo, a to bi morali organizatorji predvideti `e prej. Na primer: ekipa {tarta ob 11.00, ~asovnica zna{a 210 minut, dvojna pa 420 minut, torej se jih na cilju pri~akuje najkasneje ~ez 7 ur, natan~neje ob 18:00. Kako je mo`no, da je zaklju~ek tekmovanja predviden `e ob 16.00?! Navsezadnje si prav vsak tekmovalec zaslu`i, da je prisoten na podelitvi in da dobi svoj obrok hrane, ki ga navsezadnje pla~a z {tartnino (na{a ekipa je dobila verjetno zadnje zajemalke sicer odli~ne obare, ostale ekipe za nami pa~ ne). Res ~uden ob~utek in ~uden konec tekmovanja. Medtem ko nekatere ekipe z nasmehom na obrazu zapu{~ajo prizori{~e, druge ekipe {ele dojemajo, da je tekmovanja bilo konec `e pred ve~ kot dobro uro in da tvoja ekipa o~itno ni bila vredna udele`be na podelitvi.

No, pa da ne bom preve~ ~rnogled: vsaka {ola nekaj stane in naslednje leto se podobne stvari, kolikor poznam organizatorje, ne bodo ve~ ponovile.

SOS Sestri odgovarjata sotrpinom

Pozdravljeni sotrpini! Med tokratno po{to se je na{lo tudi slede~e:

O: Draga Nina!

Jaka Bevk - {eki

V: Hej - hoj!

Pi{em vama, ker v tem trenutku res ne vem, kaj je narobe z mano. Precej pogosto za~nem jokati brez pravega razloga. Sploh ne vem zakaj. Najpogosteje zaradi kak{ne malenkosti ali pa zaradi trenutnega vzdu{ja. Vse me takoj spravi v jok. Lahko je to samo en komad, malce bolj nabit s ~ustvi, ali pa zdajle, ko mi je malce dolg~as in visim na ra~unalniku in jokam, zato ker je vse tako ... tako ... ne vem ... Razmi{ljala sem tudi, ~e so to mogo~e znaki depresije? Na pomo~!

Nina X

V: Yo!

Najprej naj re~em, da je vajina rubrika res "the best". V vajinih odgovorih na tuje probleme vedno najdem tudi kaj koristnega zase. Pi{em pa vama zato, ker so se mi zadnje ~ase za~ele dogajati ~udne stvari v zvezi z mojim fantom. Na~eloma se imava ful rada, se razumeva, vse je lepo in prav. Zadnje ~ase se sicer precej prepirava in on me med tem prepiranjem ful `ali. Obklada me z izrazi, ki jih raje ne bom napisala ({e pri tabornikih dela sklece za take). Potem je pa ~ez nekaj ~asa ves skesan, ~e{ da ni tako mislil, in se opravi~uje, da ne bo ve~. In tako naprej do naslednji~, ko se spet skregava in gre spet ~ez mejo. Trenutno se mu sicer dogajajo precej stresne stvari in je bolj nervozen, ampak vseeno - mislim, da to ni moj problem in da se nima pravice tako obna{ati do mene. Kaj naj naredim?

Mia

Hvala, ker si nama zaupala svojo te`avo. Strokovno ti sicer te`ko pomagava. ^e res ~uti{, da ne obvladuje{ svojih ~ustev in razpolo`enj, bi bilo najbolje obiskati najprej splo{nega zdravnika in nato glede na njegova navodila {e specialista. Zdi se nama, da si v pismu hotela povedati, da te okolje hitro prizadene, da si zelo ob~utljiva in hitro pade{ pod vpliv dejavnikov, ki te obkro`ajo. Verjemi, da nisi edina, veliko nas je. Tudi meni (Kuhla) se prehitro orosijo o~i, ali med filmom, ali v slu`bi (sprejemanje kritike), ali med telefonskim pogovorom z nekom, ki ga imam rada. Stvar nadzora, karakterja, narave pa~ - nekateri imajo betonski zid in jih ne spravi{ na kolena, spet drugi smo bolj mehke du{e. Vsaka stvar pa je za nekaj dobra. Kar glavo gor in sku{aj najti stvari, ki te razveselijo, nasmejijo, zavestno se ve~ smej in preganjaj tesnobo, `alost, dolgo~asje, kar koli te `e te`i, pa sre~no!

O: Mia, pozdravljena!

Tudi tebi hvala za pismo. Pravzaprav ne potrebuje{ najinega nasveta. Ti `e ve{, kaj je prav in kaj ne. Tako da, bravo punca, kar tako naprej. Seveda tvoj fant nima nikakr{ne pravice delati tega, kar dela, pa ~eprav verbalno. Tudi to je oblika nasilja, ki si ga ne zaslu`i{ in ga ne sme{ dopu{~ati. Saj ve{, kako gre trenutno popularen komad: "It¥s too late to apologize!" Kar povej mu, da bo kmalu prepozno za opravi~ila in kesanje, ~e ne bo o~itnih sprememb - to res ni zdravo ne zate ne zanj. Fant ne sme zapasti v tak vzorec obna{anja, to mu v `ivljenju nikakor ne bo koristilo. Pogovorita se. Vpra{aj, ga ~e mu lahko kako pomaga{. Kajti ~e je na nekaj jezen, ~e nekaj zadr`uje v sebi, mora najti primerno pot (kanal), da to izrazi, da iz sebe, vendar pri tem ne sme nikogar prizadeti. To res ni po{teno do tebe. Dr`i se in poro~aj kmalu.

Ale{ Cipot arhiv Majde P{under Amerikanec

Intervju z Uro{em Haklom, ~lanom uprave Skavtske fundacije, ustanove Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije

Uro{ Hakl je strokovnjak za odnose z javnostmi in starej{i svetovalec v podjetju Pristop. Je predsednik nadzornega odbora kliping skupine, ki se na podro~ju jugovzhodne Evrope ukvarja s spremljanjem medijev. Je ~lan Rodu veseli veter iz Murske Sobote.

"Taborniki so me nau~ili kreativnosti"

Kot

Kako se spominja{ tabornikov?

Tabornike imam v zelo dobrem spominu. Predstavljali so mi pomemben element socializacije na neki to~ki osebnostnega razvoja, poleg dru`abnosti so mi pustili {e kak{no uporabno `ivljenjsko ve{~ino. Nau~ili so me kreativnosti, tudi zaradi tega, ker je tim, ki je takrat bil pri tabornikih, znal ustvarjati nekonvencionalne re{itve. Tako pri vodenju rodu kot pri organizaciji ve~erov na taborjenjih.

Iz tistega ~asa se spomnim precej dolgih debat med nama in tega, da si svoja stali{~a zagovarjal argumentirano in vztrajno, kar je bila redka lastnost.

Ja. Lahko bi rekel, da me je to naredilo za piarovca. (smeh) Spomnim se {e ene zgodbe. Gre za vod na osnovni {oli s prilagojenim programom v Murski Soboti z Bo{tjanom La~nim.

Ja, to je bila zgodba, ko smo posku{ali s taborniki na tej {oli za otroke s posebnimi potrebami. Jaz sem {tudiral defektologijo in ta poskus je izhajal iz mojega {tudija. Me je pa pozneje zaneslo v drugo smer. Torej, ti je taborni{tvo bilo pomembno?

Na splo{no imam na taborni{tvo dobre spomine. Gre za lepo obdobje, ki se ga spla~a zapomniti. [e vedno v~asih prelistam taborni{ke albume iz tistega obdobja. Bila je dobra ekipa, dobra dru`ba. Imeli smo se fajn, zabavali smo se pri tem, kar smo po~eli, in se {e marsikaj nau~ili. Zagotovo je to obdobje pustilo mo~en pe~at na meni.

Je to razlog, da nisi pomi{ljal, ko smo te povabili nazaj v taborni{tvo, v aktivnej{o vlogo v upravi Skavtske fundacije?

Del razloga je zagotovo bila moja lepa izku{nja taborni{tva. Drugi del pa je izhajal iz dejstva, ki ga taborni{tvo tudi u~i - da mora{ na neki to~ki taborni{tvu vrniti del tistega, kar je dalo tebi v mladosti. Tako nisem imel nobenih pomislekov, da se ne bi anga`iral pri tabornikih. Torej je bilo odlo~ilno, da ti je bila ponujena prilo`nost. Sam se ne bi javil?

Proaktivno se verjetno res ne bi javil. Si pa ne predstavljam, da bi rekel ne. Do taborni{tva imam pa~ tak{en odnos in take spomine, da mi ne bi padlo na pamet, da bi zavrnil povabilo v upravo Skavtske fundacije in ne bi pomagal po svojih najbolj{ih mo~eh.

Taborni{tvu mora{ vrniti del tistega, kar je dalo tebi v mladosti

Pa se ti zdi, da je tak{nih, ki bi v takem smislu kot ti pri{li nazaj v taborni{tvo premalo, ali pa jim tak{nih prilo`nosti ponudimo premalo?

Te`ko sodim, ker nisem tako zelo vpet v organizacijo. Se pa spomnim na pogovor s Pugyjem, ko mi je pred ~asom postavil zelo podobno vpra{anje - namre~, kaj bi morala organizacija narediti, da bi pritegnila stare-nove ~lane oziroma nove ~lane. Moja predpostavka, kot nekoga, ki `e deset let ni bil aktiven v taborni{tvu, je bila, da so pristopi, orodja in na~ini po katerih danes deluje ZTS taki, da te`ko odgovarjajo izzivom sodobne dru`be oziroma te`ko zadovoljujejo aktivacijske potrebe mladine. V tem smislu bi organizacija terjala dolo~eno prenovo.

Govori{ o prenovi orodij za doseganje namena. Namen sam pa ostaja sprejemljiv tudi danes?

To~no tako. Mislim, da poslanstvo taborni{tva in vrednote, ki jih zastopa, ter na~ela, po katerih deluje, ostajajo univerzalna. Je pa dejstvo, da se je svet v zadnjih nekaj letih tako drasti~no spremenil, da orodja, ki so nastala za privabljanje mladih neko~, danes pa~ ve~ niso ustrezna.

Kak{na konkretna ideja?

Moja prva konkretna ideja bi bil internet. Vendar - organizacija bi se morala, da bi prenovila svoj pristop do zunanjega sveta, povezati z ljudmi, ki se ukvarjajo s potencialno ciljno populacijo taborni{ke organizacije. To so moderni pedagogi, mladinski sociologi, psihologi. Te bi morala organizacija zbrati, da bi ji pomagali definirati, kak{en je danes tipi~en potencialni ~lan taborni{ke organizacije, kaj ga motivira, kako razmi{lja, kje pre`ivlja prosti ~as. Druga~e re~eno, ko spozna{ "DNK" svoje potencialne ciljne skupine, so orodja, na~ini dostopa do nje zgolj vpra{anje tehnike, kreativnosti. Tega pa tabornikom vsekakor ne manjka.

Se ti ne zdi, da bi tak{en poudarek na internetu v taborni{tvu naletel na negativen odziv med taborniki?

Mogo~e se v tem pogledu na internet razlikujemo v vsebinskem smislu. Jaz internet razumem kot orodje, kanal za dostop do ciljne populacije, ne pa kot kanal, na katerem organizacija dejansko `ivi in dela. Danes z bilteni in predstavitva-

Taborniki bi morali razmisliti, kako dostopati do ciljnih skupin

tim smo v rodu iskali nekonvencionalne re{itve

mi po razredih ter kurjenjem ognjev pred {olami ne dose`e{ dovolj velike kriti~ne mase interesa pri ciljni populaciji, ki jo `elite pritegniti v taborni{tvo. Osnovno{olec danes po {oli sede za ra~unalnik in participira v skupnosti vrstnikov, ki je nabrana od [angaja do Kuala Lumpurja. In tu nekje vmes ga je treba "ujeti". Zato je morda hitreje, la`je in u~inkoviteje to narediti preko medija, ki je mladim bli`je. V svojem bistvu in metodah dela pa se organizacije ne sme spreminjati. Ognje je treba {e vedno kuriti, hoditi na taborjenja, u~iti orientacije. Glede tega, kako pristopiti do mladih, ki jih organizacija `eli vklju~evati, pa je potreben razmislek, ali se uporablja prave metode in pristope.

Ali to pomeni, da odpade argument, da mladi, ki `ivljenje pre`ivljajo pred ra~unalnikom, niso na{a ciljna skupina?

Vsaka organizacija, pa naj bo to gospodarska dru`ba, nevladna organizacija ali dru{tvo, ima v osnovi na izbiro dve skrajni mo`nosti: ali vztraja pri svojih tradicionalnih vzorcih delovanja ali pa se odlo~i, da v svojem bistvu sicer ohrani tradicionalne vrednote, vsebine, jih pa v svojem nastopu predstavi na tak na~in, kot ga ciljna populacija, ki jo nagovarja, najbolje razume in sprejema.

Ali je pri tem lahko problem, da so reakcije organizacije po~asne, da se organizacija te`ko odziva na nove situacije?

Mogo~e je potreben razmislek o notranji komunikaciji v organizaciji. Tudi o tem, da interno komunikacijo med taborniki naredite bolj dvosmerno, digitalno. Moje stali{~e pri tem je, in velja na splo{no za neprofitne organizacije, da se mora v dana{njem svetu obilice informacij vsaka organizacija znati dobro tr`iti

oziroma prodajati, ~e ho~ete. Tudi taborni{tvo se mora v tem smislu znati tr`iti, ker bo druga~e `ivelo podoptimalno.

Je tak pristop primeren za mlade in odrasle?

Mislim, da ne. Odrasle bi v taborni{tvo la`je vklju~evali z 'zbujanjem skomin'. Odrasli, ki lahko taborni{tvu pomagajo s svojimi izku{njami, znanji, povezavami in vplivom, ki ga imajo, se bodo v organizacijo vra~ali zaradi spominov, ne zaradi tega, ker bi se organizacija prenovila. Tu je pristop veliko bolj individualen. Potrkajte na posameznikovo vest in ga spomnite na to, kaj mu je dalo taborni{tvo.

Na tak na~in do nekdanjih tabornikov verjetno najla`je pristopijo rodovi.

To morajo izkoristiti rodovi. Naj povem svojo izku{njo vstopa v Skavtsko fundacijo. ^e me takrat Csaba, ki ga izjemno cenim kot ~loveka, ne bi poklical in ne bi vedel, kaj mi mora po telefonu povedati, me spomniti na mojih deset let taborni{tva, bi se verjetno sicer odzval, vendar z veliko manj entuziazma. Vez do posameznika je najla`ja preko sentimenta, spominov.

Ko `e govoriva o pristopih in tr`enju. Se strinja{, da bi za to potrebovali celega ~loveka?

Mogo~e spra{uje{ napa~no osebo. Kot piarovec ti bom seveda rekel ja. [alo na stran. Tudi ~e pogledam ostale nevladne organizacije, ki jih poznam kar nekaj, je dejstvo, da v svetu, ki je tako hiperinformativen, potrebuje{ ljudi, ki znajo dostopati do tvojih ciljnih skupin. ^e je torej vpra{anje, ali bi tak strokovnjak lahko pomagal narediti taborni{ko organizacijo bolj prepoznavno, dvigniti ~lanstvo in tako naprej, je moj odgovor da. In tak{nega ~loveka potrebujete.

Torej se strinja{, da bi morali v ZTS zaposliti nekoga, ki bi pokrival to podro~je odnosov z javnostmi, tr`enja, promocije?

Imate dve mo`nosti. Da anga`irate zunanjo strokovno pomo~, ki bi lahko bila zaradi va{e narave delno tudi sponzorska, ali da nekoga zaposlite. Ceneje je, ~e nekoga zaposlite. Bo pa ta oseba na neki to~ki morala priti v stik z zunanjimi strokovnjaki, vsaj za ve~je aktivnosti. Je pa vpra{anje, kako najti ustrezno osebo, ker potrebujete specifi~en profil.

Za konec: Si se pri tem pripravljen tudi sam anga`irati?

Seveda. Mislim, da {e nikoli nisem rekel ne, ~e me je kdo prosil za pogovor na to temo.

Zaposlite strokovnjaka, ki vam bo pomagal narediti taborni{ko organizacijo bolj prepoznavno

Tabor na obisku Rod zelenega Jo{ta Kranj

^lani takratne dru`ine Sivih jastrebov v Gumarski {oli so bili zbrani iz vse Slovenije in tudi drugih krajev Jugoslavije. Njihov namen je bil izkoristiti prosti ~as v naravi in spoznati taborni{ke ve{~ine, za kar so se urili tudi pri Rodu stra`nih ognjev. V 60-ih letih so se preimenovali v Odred Albina Drolca, dali pobudo za ustanovitev Ob~inske taborni{ke zveze in bili edina taborni{ka enota v delovnem kolektivu. Svojo dejavnost so v vseh teh letih le {e razgibali, danes pa pokrivajo osnovne {ole Orehek, Stra`i{~e in Besnica v okolici Kranja.

Taborni{ko dru`enje se dogaja na {olah ali pa v Pu{~avi. Pu{~ava je ko~a skoraj na vrhu Jo{ta, ki jo sre~a vsak, ki se poda na ta kranjski gri~. Tudi Pu{~ava ima zanimivo zgodovino, saj so si jo podajali mnogi ljudje. Sprva je bila last pu{~avnikov, po katerih je dobila tudi ime, nato pa jo je kupila Sava. Tovarna je `e od nekdaj podpirala taborni{ko gibanje, zato so ko~o podarili tistim, ki nadaljujejo tradicijo Gumarske {ole.

Kot vsi pravi taborniki, tudi taborniki Rodu zelenega Jo{ta pre`ivijo nepozabno taborni{ko leto. U`ivajo v kostanjevem pikniku, ~ajanki, bivakiranju, izletih in seveda zimovanju in taborjenju. Teh se vedno pridno udele`ujejo, saj jih vodstvo vsako leto preseneti s popestrenim programom. Ne smemo pa izpustiti posebnih akcij, ki jih {e bolj zdru`ujejo. ^eprav v majhnem {tevilu, se radi zberejo za kresovanje na Jo{tu, vsako leto pa ~lani PP kluba komaj ~akajo na disko ve~er, kjer se ob dobri glasbi in plesu dru`ijo in zabavajo.

Organizirali so tudi {ahovski turnir v domu krajevne skupnosti v Stra`i{~u, sodelovali pri taborni{kem festivalu po mestnih ulicah Kranja, organizirali koncert Adija Smolarja in o~istili [marjetno goro. Vidimo jih malo tu in malo tam. Udele`ujejo se tekmovanj, kot je Glas Jelovice, NOT, gorskih teki in mnogih drugih. Velikokrat pa se organizirajo svojo akcijo, na primer pirhanje ali pa ~isto posebno jesenovanje.

Piramida je za M^-je ma~ji ka{elj.

Na Jo{tu je vedno zanimivo, tudi za obisk konj.

Slastna ve~erja v taborni{kem vzdu{ju.

Ob podpori dobrih vodnikov se vedno dogaja nekaj zanimivega.

Njihovo prvo ime je Odred Albina Drolca in so en izmed {tirih kranjskih rodov. Ime so si nadeli po borcu in komandantu ter organizatorju odpora Albinu Drolcu, njihovo dana{nje ime pa ponazarja njihov drugi dom, Jo{t nad Kranjem. Na tem gri~u se skozi vse leto dogajajo marsikatere zanimive akcije, saj jim Pu{~ava dopu{~a pre`ivljanje ~asa v naravi in z njo. Ne uidejo ji niti popotniki, ki se v domu lahko prijetno spo~ijejo.

An`e Frank - stare{ina s srcem

Kako kljub majhnemu {tevilu ~lanov uspete ohraniti delovanje rodu?

Ker dandanes taborniki niso trend, se borimo iz dneva v dan. Delo, ki ga opravljamo in vzdr`evanje nekako stalnega {tevila ~lanov, je posledica volje in sr~nosti na{ih starej{ih ~lanov. Je pa veliko na tem, da se taborni{tvo prena{a iz generacije v generacijo. Taborniki, ki so odrasli in imajo sedaj svoje otroke, jim svetujejo vpis, saj se lepi spomini nikoli ne pozabijo. In najlep{e je pri tabornikih.

Katere so va{e male skrivnosti dobrega vodenja?

Prav posebnega recepta nimam. Sledim intuiciji in `eljam svojih ~lanov. Ko so bili {e M^, sem jih ve~inoma zabaval z igro in jih preko nje tudi nekaj nau~il. Potem so pre{li v GG in so se bolj zagreli za prakti~no delo. Veliko jim je pomenilo, ~e smo postavljali {otore, kurili ognje, streljali z lokom. Zelo jim je bilo v{e~, da so del odgovornosti morali prenesti tudi nase. Sedaj pa so zrasli `e v prave PP-je in u`ivajo taborni{tvo skozi taborni{ka dru`enja na zabavah ali pa v kak{nem posebno priljubljenem prostoru. Znanja imajo ve~ ali manj vsa, sedaj le {e ponavljajo pred tekmovanji.

Kak{en nasvet pa bi dali na~elnikom, stare{inam ostalih majhnih rodov?

Preprosto - posvetijo naj se svojim ~lanom. Na mladih svet stoji in dokler bomo uspe{no delovali, ni va`no ali imamo 20 ali pa 200 ~lanov. Le, da smo!

Stare{inaAn`e Frank

Na~elnikDenis Leskovar

Na~elnica M^Sabina Ber~i~

Na~elnica GG[pela Vaupoti~

Na~elnik PPMiha Ogris

Na~elnik gr~Gregor Gros

PropagandistkaKaja Vaupoti~ GospodarJanko Urbanc

Blagajni~arkaNata{a Petrovi~

Monika Gosti~ - Kala arhiv RZJ

Vodstvo rodu

Pu{~ava - zavetnica v vseh letnih ~asih.

V ~asu, kot sem bil vodnik medvedkov in ~ebelic, smo si v naravi dostikrat kuhali v taborni{kem kotli~ku in v ponvi spekli marsikatero dobro jed tudi v zimskem ~asu. Nismo si kuhali ali pekli samo rastlin, ki jih dobimo v naravi, ampak smo v najbli`ji trgovini kupili sestavine in iz njih pripravili razne jedi.

Za izlet v naravo predlagam, da skuhate naslednje:

Zelenjavna enolon~nica

Potrebujemo: 1/2 ~ebule, 1 ve~ji koren~ek, 1 por, 4 krompirje, 1 majhno cveta~o, 1 paradi`nik, 3 stroke ~esna, 1 peter{ilj z zelenjem, 1 pest graha, za~imbe: vrtni {etraj, timijan, baziliko, 1 jedilno `lico belega olja, sol in poper po okusu.

Priprava: Na olju prepra`imo na drobno sesekljano ~ebulo, dodamo na koluti~e narezan koren~ek in du{imo 15 minut, da ~ebula lepo zarumeni. Dodamo na kocke narezan krompir (2 krompirja), prej jih vse olupimo, 2 krompirja pustimo cela, olupljen in narezan paradi`nik, na drobno narezan por, grah, na koluti~e narezano korenino peter{ilja in to dodatno du{imo 10 minut. Nato vse skupaj zalijemo z vodo. Dodamo sesekljan ~esen in peter{ilj, za~imbe, solimo po okusu in popopra-

mo. Kuhamo tako dolgo, da sta cela krompirja mehka. Vzamemo ju iz juhe in ju dobro stisnemo, nato zme{amo z ostalo juho.

Omlete z marmelado

Potrebujemo: 30 dag moke, 2 celi jajci, 2 dl mineralne vode, 2 dl mleka, {~epec soli, marmelado, olje.

Priprava: Jajci, mleko in moko dobro razme{amo, dodamo mineralno vodo in {~epec soli in {e to dobro preme{amo. Tako dobimo maso za pe~enje omlet. Maso pustimo po~ivati pol ure.

Omlete pe~emo v ponvi z zelo malo ma{~obe. Odlagamo jih na velik kro`nik ali na pokrov od kotli~ka, ~e ga ima, sicer lahko uporabimo ve~ji plo{~at kamen. Na koncu jih prema`emo z marmelado in jih zavijemo ali dvakrat prelo`imo.

Dober tek vam `eli va{ Kosobrin!

kemija v taborni{tvu

Brezalkoholno vitaminsko pivo

V 3-decilitrski kozarec damo dve `lici vitaminskega napitka (npr. cedevita) in prilijemo mineralno vodo. Vsebina v kozarcu se za~ne mo~no peniti. V trenutku, ko se pome{ata mineralna voda in kislina iz vitaminskega napitka, se tvori ogljikov dioksid. Nastane ga toliko, da se ne more ves raztopiti, zato se izlo~i v obliki mehur~kov.

^e ho~emo obdr`ati peno, ki nastaja, dodamo eno `lico smetane (smetana za kavo). Tako bo nastali napitek zares podoben pivu.

Na zdravje!

Lea Repi~ Jaka Bevk - [eki

Foto: Kosobrin

Astronomija

Primo` Kolman

Popoln Lunin mrk

^e nam bo 21. februarja vreme naklonjeno, bomo iz Slovenije spet lahko opazovali popoln Lunin mrk. In kako sploh pride do Luninega mrka? Sonce je edino svetlo telo v Oson~ju. Vsa druga telesa so le osvetljena in posledi~no me~ejo sence, ki so vedno obrnjene stran od Sonca. Zemlja pri tem ni izjema.

Lunin mrk nastopi takrat, ko Luna vstopi v Zemljino senco. To se zgodi le v~asih, in sicer ko se polna Luna znajde natanko na drugi strani Zemlje kot Sonce. ^e Luna le delno vstopi v Zemljino senco, govorimo o delnem Luninem mrku, ~e pa vstopi v Zemljino senco v celoti, govorimo o popolnem Luninem mrku . Ob popolnem Luninem mrku Luna sveti rde~e-rjavo. To je barva, ki jo ustvarijo son~ni `arki, ki se lomijo v Zemljini atmosferi. ^e Zemlja ne bi imela atmosfere, bi bila Luna ob mrku popolnoma temna, tako pa jo osvetljuje z atmosfero obrobljena Zemlja.

Popoln Lunin mrk bomo iz Slovenije lahko opazovali 21. februarja v zgodnjih jutranjih urah. Delni Lunin mrk se bo pri~el ob 2.43, ko bo Luna pri~ela vstopati v Zemljino senco. Izgledala bo kot krajec, ki se iz minute v minuto vidno manj{a. Ob 4.01 bo popolnoma vstopila v Zemljino senco in s tem se bo pri~el popoln Lunin mrk. Luna bo svetila z zna~ilno rde~e-rjavo barvo. Sredina mrka oziroma trenutek najve~je potemnitve bo ob 4.26, popolni mrk pa bo trajal do 4.51. Potem bo Luna spet postala "krajec", ki se bo iz minute v minuto ve~al. Konec delnega mrka ob 6.09 bomo do~akali `e v svetlem jutru.

Matev` Brata{evec

Zimski bivaki

Zimske bivake postavljamo predvsem za ohranjanje telesne temperature, saj je pozimi podhladitev na{ najve~ji sovra`nik. Pomembno je, da v zimskih bivakih ne zaspimo, ampak predremamo no~ (pogosto se zbujamo in si grejemo telo z gibanjem mi{ic). Poleg tega moramo biti suhi, saj na mokrih mestih veliko bolj izgubljamo temperaturo. Za prepre~evanje podhladitve je priporo~ljiva uporaba kape (zelo veliko toplote izgubimo skozi glavo, ker je mo~no prekrvavljena).

^e imamo za gradnjo na voljo sneg, ki se zlahka sprime, je gradnja lahko zelo hitra in enostavna. Sneg je najbolj{i naravni material za gradnjo bivakov, saj omogo~a hitro gradnjo, je dober izolator temperature, ne prepu{~a de`ja, ne prepu{~a vetra, notranjost pa se lahko lahko segreje na 10º C. Ker bivaki iz snega ne prepu{~ajo zraka, je lahko preno~evanje v takih bivakih nevarno, saj obstaja mo`nost zadu{itve z izdihanim CO 2

Vrste bivakov iz snega

Sne`na luknja

Izkopljemo luknjo v kupu ali zametu snega. Tla v sne`ni luknji naredimo v treh nivojih. Na najvi{jem kurimo, na srednjem spimo, na najni`jem imamo opremo - tja se izteka mraz in CO 2. V strehi moramo narediti dimnik za ogenj in zra~nik za dotekanje zraka. Vhod zagradimo z opremo ali z blokom snega, ki ga ozna~imo Tako pri sne`ni luknji kot pri ostalih bivakih iz snega moramo nadzorovati mo~ ognja, da nam ne stopi bivaka.

Sne`ni vsek

Izkopljemo jarek v snegu, nato nad jarek polo`imo bloke snega tako, da dobimo sleme. Ko dobimo sleme, bivak na obeh straneh zapremo z opremo ali blokom snega. Da zagotovimo dobro izolacijo, sneg na robovih zgladimo.

Na sliki je shematsko prikazana navidezna pot Lune skozi Zemljino senco in polsenco. Do Luninega mrka pride, ko Zemlja me~e svojo senco na povr{ino sicer polne Lune. Luna se ob popolnem mrku obarva rde~e-rjavo. Foto: NASA

Nedeljski izlet

Jure Ausec

Vipavska dolina skozi Skozno

^e ste bolj premra`ene sorte, boste nad tokratnim izletom navdu{eni. Odpravil sem se namre~ na Primorsko, v okolico Nove Gorice, kjer lahko (poleg tega, da preizku{ate schengenski (ne)mejni prehod) obi{~ete marsikatero znamenitost.

Dva naravna spomenika se nahajata pri kraju Ozeljan oziroma [mihel v Vipavski dolini. Do izhodi{~a se lahko pripreljete tako z avtom kot avtobusom, ~e se boste peljali proti Novi Gorici po lokalni cesti, ki poteka vzporedno z avtocesto. [mihel le`i tik pod Trnovskim gozdom, zato pred izletom preverite, da ni vetra, ki vam lahko pokvari sicer pre~udovit sprehod.

V [mihelu na kri`u{~u v obliki ~rke T zavijemo levo in parkiramo avto na koncu asfaltne ceste. Tik ob strugi nas ~aka prva usmerjevalna tabla, ki nas usmeri proti Lijaku. To je kra{ki izvir, ki je viden `e z glavne ceste, saj se skale v obliki korita (od tod tudi ime) dvigujejo visoko nad uravnano dolino. Ob nizkih vodah so v strugi le veliki, z mahom pora{~eni kamni, po obilnej{em de`evju pa se potok prelevi v pravo razpenjeno po{ast. Pot je lahka, polo`na in dobro ozna~ena, v obe strani nam skupaj ne bo vzela ve~ kot pol ure.

Po ogledu se vrnemo do kri`i{~a, le da gremo tokrat naravnost (v nasprotno smer kot prej). Peljati se moramo skozi

celo vas (oznake), avto lahko parkiramo pri pokopali{~u in se po dobro ozna~eni poti odpravimo na 300 metrov vi{jo planoto. Pot ni zahtevna, le takoj na za~etku moramo biti pozorni na oznake, saj moramo zaviti levo proti Skoznu. Naravni most nas pri~aka po koncu vzpona, ki ga v taborni{kem koraku lahko premagamo v pol ure, manj pripravljenim pa bo vzel dobro uro. Pot poteka skozi redek gozd z ve~ razgledi{~i, od koder se vidi skoraj celotna Vipavska dolina, kljub temu pa je poleti lahko prevro~e, saj smo vseskozi na ju`nem pobo~ju. Na nekaj mestih je takoj pod potjo nekoliko strmej{i breg, zato moramo malce popaziti na mlaj{e udele`ence.

Tudi skozi Skozno je lep razgled, zato ni ~udno, da je bila med prvo svetovno vojno prav tukaj avstro-ogrska postojanka, s katere so opazovali potek bojev v dolini. ^eprav nas radovednost povsem prevzame, moramo zelo paziti, ~e se `elimo pribli`ati odprtini, saj je pot strma in spolzka. Stezica vodi celo ~ez most, ven-

dar ni primerna za vrtoglave. ^e nam ostaja ~as, se lahko odpravimo {e naprej na Kucelj na ^avnu, kjer je krajinski park. Tudi ~e nismo navdu{eni hribolazci, nam {e ni treba domov. V bli`ini je grad Kromberg, dvorec Zemono. ^e pa smo se na izlet odpravili z vodom tabornikov, se lahko ustavimo {e v bli`ini Ro`ne Doline, kjer se za~ne kro`na gozdna u~na pot skozi Panovec (dalj{a dve uri in kraj{a eno uro), kjer raste ve~ kot 100 drevesnih vrst (35 jih je opisanih s tablami). Takoj pri vstopu nas pri~aka 200-letni hrast, gozd pa `e od leta 1001, ko se prvi~ omenja, skrbno ~uvajo (neko~ so ga menda varovali celo pazniki). Ve~je skupine lahko na Zavodu za gozdove Slovenije dobijo tudi vodstvo po gozdu, tako da si bodo ~lani ~isto zares prislu`ili ve{~ino gozdarja, vendar jo zaradi {tevilnih oznak lahko prehodimo tudi sami.

^ez pot, ki vodi skozi gozd, so prav pred mano stekli gamsi

V spodnjem delu regulirana struga Lijaka

Skozi Skozno se v jasnem vremenu lepo vidi Vipavska dolina

Pogled na [mihel, izhodi{~e vzpona na Skozno

Hej, GG-ji!

Barbara Ba~nik - Ba~a

Slovenija predseduje EU

To danes `e vrab~ki ~ivkajo na drevesih. Pa {e res bi lahko - glede na vreme. Porodila se mi je zamisel za pou~en GG sestanek na temo Evropske unije (EU) in na{e vodilne vloge v njej. Recimo, da se odpravite na izlet v Kranj in nato pe{ okoli Brda - kjer se bo naslednjih slabih {est mesecev sestajala vsa evropska srenja voditeljev.

[e prej pa lahko na internetu poi{~ete nekaj koristnih odgovorov na zanimiva vpra{anja o EU. Na primer: ureditev EU narekuje, da vsaka dr`ava ~lanica pol leta predseduje Svetu EU. Od 1. januarja do 30. junija 2008 tako kot prva nova dr`ava ~lanica predseduje Slovenija.

Od 1. januarja 2007 ima EU 27 dr`av ~lanic, 492,8 milijonov prebivalcev, 4,2 milijona km 2 povr{ine, 23 uradnih jezikov in 22.313 evrov bruto doma~ega proizvoda na prebivalca (leta 2005). Ali pa:

• Kaj pomeni izraz, da je neka dr`ava predsedujo~a Evropski uniji?

• Katere naloge ima predsedujo~a ~lanica?

• Kak{na je razlika med Evropsko unijo in Evropskimi skupnostmi?

• Kak{na so pravila o obe{anju zastave EU in igranju himne EU?

• Kak{ne so pristojnosti slovenskega parlamenta in vlade z vidika sprejemanja zakonodaje, ~e pa se vse odlo~a v Bruslju?

• Kako je nastajala EU?

• Kako se Evropska unija financira in kam se stekajo njena sredstva?

• Kako se odlo~a v Evropski uniji?

• Kak{en je postopek za izstop iz EU?

• Katere dr`ave lahko postanejo ~lanice Evropske unije in kako?

• Katere pravice imamo kot dr`avljani EU?

Pokvarjeno merilo

(Vir: ROT 2007):

Ko je orientacist sestavljal nalogo za KT, je od~ital azimut in razdaljo od trigonometra 333 (28,22). Kot je bil 222°, razdalja pa 10,7 centimetra. Nato je opazil, da je bila karta narobe natisnjena, saj je bilo na tej karti merilo v vodoravni smeri pove~ano za 20 % v navpi~ni pa za 10 %.

Takoj ugotovimo, da nam je traserjev tiskalnik pokvaril tako kote kot tudi razdalje. Najbolje je, da daljico, ki predstavlja razdaljo od trigonometra do KT, vzamemo kot hipotenuzo pravokotnega trikotnika s katetama v smereh sever-jug (kateta a ) ter vzhod-zahod (kateta b ). Dol`ino katet izra~unamo s pomo~jo kotnih funkcij (kot alfa ima 48°), ali pa jih odmerimo iz pravilno narisanega pravokotnega trikotnika. Trikotnik lahko na~rtujemo tako, da nekje na karti ali drugem listu odmerimo zgoraj navedeni azimut in razdaljo, ter nato skozi trigonometer potegnemo pravokotnico, skozi KT pa vzporednico glede na smer severa. Pri na~rtovanju in merjenju pa moramo biti zelo pazljivi! Sedaj kateti zmanj{amo na osnovni velikosti. Dol`ina katete a je 120 % dol`ine prvotne katete a' , torej moramo dol`ino katete a deliti z 1.2, dol`ino katete b pa s faktorjem 1.1. Sedaj dobimo pravi kateti a' in b' . Torej KT je od trigonometra ju`neje za razdaljo katete a' in zahodneje za razdaljo katete b'

• Katere so dr`ave kandidatke in katere dr`ave pristopnice?

• Kdo so slovenski poslanci v Evropskem parlamentu?

• Zakaj Evropska unija in ne Evropska zveza kot Zveza tabornikov Slovenije (ZTS)?

• Kateri so simboli Evropske unije?

Naj vam ponudimo {e en odgovor, in sicer na zadnje vpra{anje: EU ima tri skupne simbole: zastavo, himno in dan Evrope, 9. maj.

Ve~ na: http://evropa.gov.si/evropomocnik/category/152/.

Vrisovanje

V prej{nji {tevilki Tabora smo pomotoma objavili napa~no besedilo, zato {e enkrat objavljamo ~lanek v celoti.

Matic Cankar

Skica pravokotnega trikotnika v pokvarjenem merilu

Brina Kra{ovec

V vseh institucijah in organizacijah, kjer se dejavnost vzgoje in izobra`evanja izvaja kot poglavitna in prioritetna dejavnost, potekajo dejavnosti v skladu s cilji in programi za posamezne starostne skupine. Ravno tako tudi v ZTS obstaja stopnjevani program za mlade, ki vsebuje navodila za vsako podro~je, z jasno postavljenimi splo{nimi in kratkoro~nimi cilji. Program temelji na spoznavanju sveta, zajema ~imve~ prilo`nosti za preizku{anje in iskanje tistega, kar mlade zanima in kar jim je v{e~. Hkrati krepi in pozitivno prispeva k osebnemu razvoju v smislu uresni~evanja idej s pomo~jo taborni{tva. Preko kvalitetno na~rtovanih, organiziranih in izvedenih dejavnosti, ki vzpodbujajo anga`iranost mladih v {ir{em okolju, si mladi plemenitijo ~love{ki kapital in {irijo obzorje.

Med ljudmi je na splo{no ve~ podobnosti kot razlik. Stroka zadnje ~ase toliko poudarja razlike, da so te videti veliko ve~je kot podobnosti.

Vsekakor pa je balansiranje in prilagajanje programa posamezniku za kvalitetno in smotrno delo v vodu ve~ kot potrebno. To sicer ne pomeni, da se prilagajamo v tolik{ni meri, da se nam popolnoma poru{i prvotno zastavljena programskovsebinska shema, temve~ da {e vedno sledimo programskih smernicam, taborni{ki tradiciji, skavtski metodi in prvotni ideji taborni{tva. Prilagajamo se v posameznih segmentih, kjer se z izvajanjem programa lepimo na potrebe posameznika in dru`be.

Pri individualiziranem pristopu prilagajanja programa izhajamo iz razvojnih in dru`benih potreb posameznika, ki so kriterij, kaj in koliko ~asa bomo temu namenili v dolo~eni razvojni fazi ter kako bomo na~rtovano izvajali.

Revitalizacija ideje taborni{tva kot atraktivnega, dinami~nega, drznega in izzivov polnega `ivljenja v naravi in dru`bi prijateljev je tudi eden od na~inov oziroma potreb po prilagajanju programa. Ne gre sicer za prilagajanje, ki izhaja iz potreb posameznika, temve~ iz potreb dru`be, v katero smo vra{~eni in okolja, v katerem `ivimo.

Ob vsem tem pa vendarle ne smemo pozabiti na pionirsko idejo taborni{tva, ki izhaja iz Baden Powellove zibelke skavtizma.

GG race 2008

Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: GG1, GG2 in netekmovalna (na progo lahko gre tudi vodnik). V ekipi je lahko 4-6 tekmovalcev ne glede na spol.

Datum: 15. 3. 2008.

[tartnina: 10 evrov na ekipo. Naka`ite jo na TRR MZT 020440051380073.

[tartnin se NE vra~a.

Rok prijav: do vklju~no 10. 3. 2008 do 19. ure.

Prijavite se na: helena.locniskar @ gmail.com, za ve~ informacij pa se obrnite na [pelo Tom{i~: spela.tomsic @ gmail.com.

[kalska Liga, Ka Te Briga 2008

Rde~a nit leto{njega tekmovanja bo {e zadnja epizoda priljubljene serije NMK.

Poi{~ite zdravni{ka obla~ila in pripomo~ke, ker bo tudi letos najbolje oble~ena oziroma opremljena ekipa dobila lepo nagrado.

Kmalu bo mo`na spletna prijava ekip na: http.//skalska.rutka.net, kjer najdete tudi ostale koristne informacije v zvezi s tekmovanjem.

Ne pozabimo tudi humanitarne note. Zbirali bomo odpadni papir (star ~asopis, revije, reklame, kuverte, karton ipd.), rabljene baterije in zdravila, ki niso ve~ uporabna. Ekipi, ki bo prinesla najve~ odpadnega materiala, se bomo z nagradami {e posebej zahvalili. Zbrani izkupi~ek gre v dobrodelne namene.

Letos bo ponovno petkov ve~erni program za ekipe, ki bodo `elele preno~iti. Ekipe brez polnoletnega, odgovornega spremljevalca, se ne smejo udele`iti petkovega ve~era.

Pridite in sodelujte `e na osmem tradicionalnem taborni{kem tekmovanju, ki bo v soboto, 5. aprila 2008, v [kalah pri Velenju.

Lep pozdrav, "ka te briga!"

NOT 2008

Na `e 31. NOT-u se boste pomerili v topotestih, vrisovanju, testu prve pomo~i, signalizaciji Morsejeve abecede, prehodu minskega polja in hitrostni etapi.

Kdaj : 29.-30. 3. 2008. Prijave : do 21. 3. 2008 na naslov: Rebeka Zelko, Ramov{eva 6, 1000 Ljubljana (040 556 247), ali: rebekazelko @ gmail.com. Prijavnico najdete na: http://not.rutka.net. Zbor ekip: 29. 3. 2008 ob 17. uri, prijave ekip: do 16.30. Kje : okolica Ljubljane.

Kategorije : POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 88-92), POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 88-92), GR^ICE - od 21 let (let. roj. 87 in starej{e), GR^E - od 21 let (let. roj. 87 in starej{i), KORENINEpovre~na starost ~lanov ekipe je 30 let ali ve~, ekipe so lahko me{ane. Starost udele`encev bomo preverjali, zato potrebujete osebni dokument s sliko (osebno, vozni{ko dovoljenje ali potni list).

[tartnina : 50 evrov, naka`ite na Dru{tvo tabornikov Rod mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljubljana; {tevilka TRR: 02083-0018701966 (do 21. 3. 2008). Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se bodo ekipe vedle v skladu s taborni{kimi zakoni. Za prijave preko e-maila ali po telefonu prosimo, da po{ljete po e-po{ti skenirano polo`nico oziroma potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico pod sklic vpi{ite: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).

Sportident : ^ipe si lahko izposodite ob prijavi. Kavcija: 25 evrov, ki jih dobite nazaj, razen v primeru izgubljenega oziroma po{kodovanega ~ipa. ^e uporabljate svoj ~ip, to navedite v prijavnici.

Ve~ informacij: rebekazelko @ gmail.com ali (040 556 247).

Mo~virci vabimo!

NOT- Not just a walk in the park!!!

P{enk - taborni{ka idila

Idrijski taborniki so {e prav posebej ponosni na taborni{ko hi{o na P{enku, ki so jo v zadnjih letih popolnoma obnovili in je primerna za razne taborni{ke akcije, od jesenovanj in zimovanj do poletnih aktivnosti.

Ko~a je iz Idrije oddaljena pribli`no 10 minut vo`nje z avtomobilom oziroma 30 minut hoje. Nahaja se ob hribu P{enk, po katerem je tudi dobila ime. V ko~i je prostora za pribli`no 30 ljudi, zraven pa je taborni prostor, na katerem lahko prebiva do 70 tabore~ih. Dovolj prostora je za izvajanje programskih aktivnosti. Pri ko~i je postavljen 15 metrov visok jambor, oder za dvig zastave in vhod, ki so ga postavili te~ajniki pionirstva in bivanja v naravi. Veliko je mo`nosti za razne pohode in izlete. Poleti se lahko spustimo na kopanje k reki Idrijci, pozimi pa se sankamo na sanka{ki progi, ki le`i nedale~ stran od ko~e.

Kadarkoli se lahko odpravimo na izlet v Idrijo, kjer si lahko ogledamo rudnik `ivega srebra, tehni~ni, vojni muzej, divje jezero s svojo najkraj{o reko v Evropi in {e kaj.

Ko~a je enonadstropna in jo sestavljajo predprostor, kuhinja s shrambo za `ivila, jedilnica, sanitarni prostor, glavni prostor v pritli~ju ter prostori v nadstropju.

Sanitarni prostor zajema umivalnico z dvema umivalnikoma, tu{ in grelnik vode - bojler ter strani{~i z dvema {koljkama. V glavnem prostoru sta pe~ na drva in klubski prostor. V pritli~ju je tudi predprostor za vhod v kuhinjo in shramba za `ivila. V kuhinji je plinski {tedilnik s {tirimi {obami, velik plinski {tedilnik, dve veliki pomivalni koriti s toplo vodo, {tedilnik na drva, omarice in predalniki s kuhinjskim priborom. V jedilnici sta klubska miza za pet oseb in v glavnem prostoru ve~ miz, ki se poljubno razporedijo glede na {tevilo obiskovalcev. Ko~o ogreva glavna pe~ na drva, ki hitro ogreje celotno ko~o. V nadstropju so skupna le`i{~a za pribli`no 30 odraslih. Skupna le`i{~a so opremljena z vzmetnicami in penamipohini. Ko~a ima svoj sistem preskrbe z vodo iz potoka in tudi iz vodovodnega omre`ja. Elektriko proizvaja dizelski agregat.

Vse informacije o ko~i najdete na na{i spletni strani: http://krti.rutka.net.

Ma{a Er`en Arhiv RSK in SiNi

Od rodov

Prednovoletna zabava Vetr~ki

Ob koncu leta je ~as, da si izberemo nove cilje in smo pohvaljeni za dobre stvari, ki smo jih naredili v iztekajo~em se letu. Prav temu v ~ast se je odvijala slovesna prireditev Rodu veseli veter Vetr~ki, katere namen je bil jasen: pohvaliti najbolj aktivne tabornike na{ega rodu in jih vzpodbuditi k novim akcijam in nalogam. Podelitev so popestrile zvezde, ki so brez te`av spregledale pomembnost dogodka in se zato odlo~ile nastopiti. Tako sta se senzacionalno vrnili skupini Spice Girls in Kiss. Obiskal nas je Bill iz skupine Tokio Hotel in pevec skupine Red Hot Chili Peppers.

Nagrade so bile po{teno razdeljene in tako smo dobili dobitnike Vetr~kov 2007 za: povratnika leta, tujega izvajalca, solo izvajalko, mladi up, gospodarja, kuharico, novinko, bodo~o {efico in ~lanico iz Lendave. Podeljena je bila tudi nagrada za `ivljenjsko delo. Kot vsaki pravi prireditvi je tudi tej sledil "after party", ki ga je zaznamovalo obujanje spominov in `elja, da bi se prihodnjih do`ivetij spominjali na Vetr~kih 2008.

Maru{a Borov{ak

RKJ zimovanje

"Zima" se je na Krasu komaj za~ela, ko so med ostalo prazni~no po{to j'rtovski GG-ji in mlaj{i PP-ji prejeli tudi vabilo same kraljice Guinevere, da se 26. decembra zglasijo na podru`ni~ni {oli v Vremskem Britofu, ki se je med prazniki prelevila v Arturjev dvor, slavni grad Camelot, in tako izka`ejo svojo zvestobo kralju. Za pet dni so tako postali zvesti podlo`niki in fevdalci legendarnega kralja in skozi najrazli~nej{e preizku{nje dokazovali svoj pogum, znanje in spretnost. Med drugim so na orientaciji dodobra spoznali Vremsko dolino, z de{ifriranjem skritih pisem ponovno prinesli lu~ v Arturjev grad, tamkaj{njim otrokom predstavili skrivnosti taborni{tva, na popotovanju v daljnje de`ele "odkrili" [kocjanske jame, s signalizacijo pripeljali svoje prijatelje do skritih sporo~il, pomagali ranjenim vitezom v bitki ter se na koncu skupaj poveselili ob odkritju Svetega grala in sprejetju svojih fevdalcev med viteze okrogle mize.

Petra Grmek, RKJ Se`ana

Foto: Petra Grmek

Po afri{ko in ~ebelje

GG vod Gozdna banda iz Rodu pusti grad iz [o{tanja se je 13. januarja odpravil na pester in zanimiv izlet, ki ga je pripravila vodnica Petra. Najprej smo se z avtobusom odpeljali v Velenje, po kraj{i vo`nji smo se povzpeli po ne{tetih stopnicah na velenjski grad, kjer smo si ogledali res odli~no zbirko afri{kih mask, oro`ja, nakita in ostalih predmetov iz te bogate zbirke. Po sestopu z gradu smo od{li v kino, kjer smo u`ivali ob dobrih kokicah in vragolijah ~ebelic na velikem platnu. "^ebelji film" se je izkazal kot odli~na izbira za GG-je. ^ebelice so nas navdu{ile in od sedaj naprej bomo na ~ebelice gledali s ~isto druga~nimi o~mi.

^rno rumeno ...

Novice

SiNi Foto: SiNi

Po slemenih obla~nih in po grapah tema~nih …

Zopet ista misija, ista pot, isti cilj, tovari{ki duh in lep ob~utek, ko stoji{ na Bi~kovi skali nad meglenimi Dra`go{ami po 10-urnem no~nem pohodu v spomin na pot Cankarjevega bataljona, decembra 1941. Preverjeno ~eto tabornikov (RBS, RTT, RSa, RST in RMV), ki se podaja na pohod `e ve~ let zapored, je letos ~akala prav posebna preizku{nja mo~i, karakterja, vzdr`ljivosti in duha. Leto{nji pohod je bil po besedah spomeni~arjev in organizatorjev (PD [kofja Loka) najte`ji in najnapornej{i. Megla, konstanten de` in blato do kolen so elementi, ki so na{o hrabro ~eto spremljali celo pot (38 km). Med potjo se je ~eta tabornikov takti~no postavila tako med udarnike v prvih vrstah, kot tudi v za~elje, kjer ni

primanjkovalo humorja in `uljev. Kljub temu, da smo morali oddati ranjenega borca v centralno bolnico (nek velik terenski avto), so bogato oblo`eni kosi kruha, doma~i zvarki in tovari{ki duh premagali zahrbtno no~.

Dra`go{e so na{o ~eto sprejele brez sve~ane povorke, mlada dekleta nas niso obsipavala s cvetjem in poljubi, pa tudi harmonika{ se je nekam skril. Smo pa v {tabu dobili kraljevsko porcijo fi`ola, ki nam je dala {e dodatno energijo za forsiran mar{ na Bi~kovo skalo, kjer tradicionalno zaklju~imo pohod. No, v bistvu smo ga letos zaklju~ili pri prijaznih doma~inih, na toplem, v dru`bi doma~e zaseke, zelja, klobas in razli~nega mesovja.

Pohod po poti Cankarjevega bataljona ima vsako leto neko posebnost, druga~nost in zanimivost po kateri se lo~i od prej{njega. Dobro po~utje in tovari{tvo med ~eto tabornikov pa je vsako leto isto. Tudi naslednje leto.

Stare{ina RBS na Bi~kovi skali. Foto: Miha Peterka

Venom, Politkomisar RBS

ZOT

Vsako leto postaja vzdu{je na ZOT-u {e bolj{e, {e bolj motivirano, veselo in nabito z energijo. In tako je bilo tudi letos.

Tekmovalci so 25. januarja popoldne prispeli v Ru{e pri Mariboru. Kazalo je, da bo kontrolorje zaradi vremena na progi kar hudo zazeblo, a upali smo na najbolje. Tekmovalce je najprej ~akal zabaven preizkus v streljanju z zra~no pu{ko v strelski dvorani, da so si priborili {tartno {tevilko za naslednji dan.

Ker smo nekaj ekip ~akali prav do ve~ernih ur, se je pisanje ToTi testov in vrisovanje nekoliko zavleklo. Zato pa ekipam ni zmanjkalo energije in smo potem do poznih ur prepevali na karaokah, kjer so se udele`enci eden za drugim pulili za mikrofone. Na{a animatorja Sa{o in Slavc sta uspela spraviti na noge {e najbolj srame`ljive in tako smo lahko poslu{ali vse od pevskih dvojic pa do majhnih pevskih zbor~kov. Zabavali smo se do kak{ne druge ure zjutraj, ko smo z nasme{kom na obrazu poskusili prepri~ati tekmovalce, da bi se vseeno nekoliko naspali pred odhodom na progo, a brez o~itnega uspeha. [e dobro, da jim niti zjutraj ni zmanjkalo energije.

Prva ekipa je {tartala `e ob sedmih zjutraj. Ubogi zaspani obrazi so si nekako posku{ali prerisati kontrolne to~ke na svoje karte, potem pa `e stekli v sve`e jutro in iskali kontrolne to~ke. Morda pa so tekmovalcem zvabili nasme{ek na obraz vsaj noji, ki so se lenobno pretegovali v bli`ini kontrolne to~ke s skico.

Tekmovalci so se vrnili na osnovno {olo utrujeni, a so bili veseli toplega kosila, nato pa so vsi zaspani me`ikali do razglasitve rezultatov. Letos smo podeljevali posebne pokale, nagrade pa so bile bolj prakti~ne narave. In ja, morali smo iti domov, ~eprav ne organizatorjem ne tekmovalcem ni bilo do tega, ko pa smo se prvovrstno zabavali. Bomo pa~ po~akali do naslednjega ZOT-a, ki bo {e bolj{i, {e bolj zabaven in bo pustil {e bolj nepozaben vtis. Torej, do naslednji~!

Mjedved

Tekmovalci na progi. Foto: Mjedved

Lu{tna kontrolorka na dolo~itvi koordinat. Foto: Stiplo

Podelitev nagrad najbolj{im. Foto: Mina

Traserja na delu. Foto: Mjedved

Ob~instvo na karaokah. Foto: Mjedved

Jasna Vinder, organizatorka

Vsako leto, ko se odlo~imo, da bomo naredili ZOT, pride tisti adrenalina poln ~as, ko ne ve{, kaj bo. Ali bo zadosti ekip, ali bo s sponzorji {lo tako, kot je treba, ~e bo proga pravo~asno pripravljena in naloge zadosti dobre. Kot vodja tekmovanja se mora{ ukvarjati z vsem tem in velikokrat se vpra{am, ~emu. In potem je vse popla~ano, ko vidim, da so ekipe zadovoljne, in ko vidim vsako leto ene in iste ljudi. To pa~ pomeni, da stvari delamo dobro. Delamo tekmovalcem prijazno tekmo, ki pa je vseeno resna in korektna. In vsako leto posku{amo izbolj{evati stvari. Kot ekipa smo `e ute~eni, vendar je pomembno, da vsako leto rekrutiramo nove ljudi, ki bodo tekmovanje v prihodnosti izpeljali prav tako dobro (ali celo bolje) kot mi. Zato je vsaka kritika dobrodo{la. Stremimo k popolnosti.

Rezultati

Gozdovniki in gozdovnice

Ekstremne razmere, mraz do kosti, sneg do pasu, plazovi, orkanski vetrovi, nad~love{ki napori tekmovalcev, ki izzivajo usodo in sku{ajo kljubovati naravi ... Ne, tudi tokrat to ni bila podoba Zimskega orientacijskega tekmovanja. Letos nam je vreme postreglo kve~jemu z nekaj mraza, ki se je hitro umaknil son~nemu dnevu in poskrbel za dobro vzdu{je med tekmovalci in nekoliko manj hromil kontrolorje. Sama trasa zimske orientacije 2008 je bila ujeta v ozek svet, kjer se sre~ata dravska dolina in strma pobo~ja Pohorja. Ob nekaj ravninskih kontrolah je bila ve~ina trase speljana po strmem, z grapami in potoki presekanem pobo~ju. Temu je bila prirejena tudi ~asovnica, vendar so jo uspeli loviti le najhitrej{i.

Tokrat je Pohorje ponudilo svoje ~are le za poku{ino. ^e `elite polno porcijo, se pripravite na ROT 2009, ki ga ob 50. obletnici Rodu XI. SNOUB snujemo tam, kjer ~lovek {e ni zagospodaril naravi.

Hvala

Popotniki in popotnice

pomagali:

O[ Janka Glazerja Ru{e

Org.TeND d.o.o.

Razgor{ek d.o.o.

Mobitel d.d.

Gr~e

Kibuba

Iglu {port

Gujo, traser

1. Pa~ mi... (Rod jezerski zmaj)

2. Skisanci (Mo~virski tulipani)

3. Trdi krtki (Rod Srnjak)

1. Fütke (Rod srebrnih krtov)

2. Mladi upi (Rod Stane @ agar ml.)

3. ^rni krti 1 (Polde Eberl jamski)

1. Nevem (Rod veseli veter)

2. Psi gadi (Rod Srnjak)

vsem, ki so nam

Jutranje vrisovanje kontrolnih to~k. Foto: Mjedved

Od rodov

Po 30 letih potikanja po gozdovih, zabavnih taborjenj in zimovanj, bivakiranja pod strganimi {otorkami, pod katerimi pada de` mo~neje kot pod milim nebom, smo Ra{i~ani {e vedno tu. Da pa na{a obletnica ne bi ostala pozabljena, smo 21. decembra v O[ [martno priredili prav poseben dogodek. V {olski avli se je zbralo okoli 300 ljudi, ki so s taborni{tvom povezani tako ali druga~e. Zvezda ve~era je bil vsekakor povezovalec prireditve Igor Bra~i~ - Sade`, ki je s svojimi duhovitimi domislicami sicer uradno prireditev spremenil v pravo gledali{ko komedijo. Po kon~ani prireditvi je na {olskem dvori{~u publiko o~arala ra{i{ka cirku{ka skupina Firefly, ki je z bruhanjem ognja in vrtenjem ognjenih verig budila trepet med ob~instvom. Premierno smo si ogledali tudi predfilm nastajajo~ega prvega taborni{kega celove~erca, ki ga snemajo mladi upi Ra{i{kega rodu (film pride na velika platna v bli`nji prihodnosti). Za vrhunec ve~era pa je na glasbene odre po petih letih ponovno stopila ra{i{ka jazzmetal glasbena skupina Kajmak.

Slovo ni bilo te`ko, kajti taborni{ka dru`ba je druga~na. Vezi taborni{ke dru`be so prepletene tako mo~no, da so te`ka slovesa v~asih nepotrebna. Vidimo se spet. ^e ne prej, ~ez 30 let!

Luka Snoj

Klepet z Emilom Mumlom

Edini kandidat za

na~elnika programa za mlade

Emil Mumel, prekaljeni taborni{ki ma~ek, ~lan Rodu zelene Rogle iz Zre~, se je edini prijavil na razpis za funkcijo na~elnika programa za mlade. V njegovo izvolitev na prihajajo~i skup{~ini ZTS sicer ne dvomimo, lahko pa se pojavijo te`ave s sklep~nostjo skup{~ine. Emilu optimizma ne manjka, prepri~an je, da je tudi v kraj{em obdobju mogo~e izpolniti zastavljene cilje.

Edina prijava za volitve na~elnika programa za mlade, ki je prispela, je bila tvoja. Kaj je vplivalo na odlo~itev o ponovni aktivaciji?

Ne vem, ~e lahko govorim o ponovni motivaciji. Ves ~as sem bolj ali manj aktivno delal in to predvsem na podro~ju programa. Po prenehanju aktivne funkcije v izvr{nem odboru, po desetih letih aktivnega sodelovanja, sem se ukvarjal s programom na obmo~ju in pomagal v rodu. Ko je na~elnica za program za mlade v ZTS odstopila s funkcije, me je na~elnik povabil k sodelovanju. Seveda sem na to pristal in mu obljubil pomo~ pri delu na programskem podro~ju. Ker se zadnja skup{~ina ni strinjala, da na~elnik samo imenuje svojega svetovalca za podro~je programa za mlade, ampak da se razpi{ejo volitve, sem se tudi prijavil na razpis. Delo na programu me ves ~as tudi zanima in zato sem se prijavil. Komentar na dejstvo, da si edini kandidat? Kak{na je primerjava kandidiranja in opravljanja funkcij v ZTS pred recimo 20 in ve~ leti ter danes?

Ne bi rad podajal komentarjev na ta dejstva. Verjetno pa~ ta funkcija ljudi ne zanima za obdobje enega leta, ampak samo za dalj{e obdobje. Jaz pa mislim, da se tudi v enem letu da kaj narediti in premakniti voz naprej.

Kandidiranja pred 20 leti in sedaj ne morem primerjati, ker takrat {e nisem kandidiral. Leta 1994 me je tedanji kandidat za na~elnika oziroma na~elnik povabil k sodelovanju in sem se za sodelovanje tudi odlo~il. Tudi sedaj me je na~elnik povabil in sem povabilo k sodelovanju tudi sprejel. Oba sta razmi{ljala oziroma razmi{ljata, da lahko na tem podro~ju kaj postorim in prispevam k

razvoju in sem bil zato povabljen k sodelovanju. Vsak sprejem funkcije pa s seboj prinese tudi velike obveze. Treba si je vzeti veliko prostega ~asa za opravljanje vseh obveznosti.

Kak{na je tvoja vizija in program? Katere cilje si bo{ prizadeval izpolniti?

^as je kratek, dela na podro~ju programa pa veliko. Nekatere smernice in usmeritve so naslednje:

·Spremeniti in posodobiti osnovni program za vse starostne kategorije.

·Poskrbeti za kvalitetno delo na vertikalnem in horizontalnem delu programa za mlade.

·Poiskati mlade in sposobne ljudi, ki so pripravljeni delati v skupinahkomisijah za program za mlade.

·Dopolniti, spremeniti in posodobiti zahteve za ve{~ine.

·Spremeniti pravila za mnogoboje.

·Izdati priro~nik za delo z GG.

Idej je {e veliko, vendar jih v tem kratkem obdobju vseh ne bo mo`no izpolniti. Izbrati je treba manj ciljev in te kvalitetno izpolniti.

Kdo so taborniki, ki jih bo{ imenoval za svoje pomo~nike, za ~lane programskih komisij in morebitnih drugih delovnih skupin?

Z nekaterimi smo se `e pogovarjali o sodelovanju v skupinah - komisijah. Ti so pripravljeni na tem podro~ju tudi delati. Ne bi rad izpostavljal in omenjal njihovih imen, {e preden je to potrebno.

Smo pa `e sklicali sposobne in tabornike, polne idej, ki so pripravljeni pomagati in sodelovati. Na za~etku je ta skupina manj{a, ampak verjamem, da bomo s skupnimi mo~mi to skupino {e pove~ali. Tako se bo nabralo dovolj ljudi,

ki jim kvaliteta programa ni zadnja briga.

Pred leti je bilo delo programskih komisij precej ambiciozno zastavljeno, vendar projekt vseeno ni za`ivel. Kje so vzroki? Kaj moramo storiti danes, da se izognemo podobnemu scenariju?

Mislim, da ne moremo re~i, da projekt ni za`ivel. Projekt je deloval tako, kot je bil zastavljen. In mislim, da je v ~asu mojega vodenja programskih komisij bilo kar nekaj narejenega, da so rezultati bili vidni in je s tem tudi raslo ~lanstvo v na{i organizaciji. Zakaj je pa kasneje, ko nisem bil ve~ na tej funkciji, projekt zastal, je verjetno treba vpra{ati koga drugega in ne mene.

Bi dodal {e kaj o prenovi ve{~in?

Rad bi, da se prenova ve{~in naredi na kvaliteten na~in in se ve{~ine zastavijo tako, da bodo sprejemljive za vse tabornike na vseh koncih na{e male dr`ave. Vsi vodniki in ~lani morajo v ve{~inah videti popestritev programa in mo`nost individualnega napredka in razvoja mlade osebnosti.

Na skup{~ini, ki bo 15. marca, predvidoma na Igu, bodo ~lani skup{~ine odlo~ali o sprejemu finan~nega in ostalih poro~il, programa dela in finan~nega na~rta za leto 2008, razpravljali o ~lanarini za leto 2009 in 2010, usmeritvah za delo ZTS, sprejemali pravilnik o finan~no-materialnem poslovanju ZTS, o dopolnitvah pravilnika o kroju in oznakah ter uskladitvi drugih pravilnikov s statutom ZTS, {e pred tem pa volili na~elnika za podro~je programa za mlade.

^lovek ne jezi se

Purky

1. prvenstvo v igri ^lovek ne jezi se

Ob turobnih in meglenih zimskih ve~erih ni ni~ lep{ega, kot ~e se s prijatelji v izbi stisnemo k pe~i, potegnemo iz predala zdelano {katlo in odigramo ^lovek ne jezi se (^NJS). Nekaj takega so verjetno mislili tudi cerkljanski taborniki iz Rodu aragonitnih je`kov in na nekaj partij ene najbolj priljubljenih iger za staro in mlado velikodu{no povabili celotno taborni{ko Slovenijo.

Povabilu se je odzvalo ve~ kot sto ta-

bornikov - od medvedkov in ~ebelic do gr~, ki so se v Cerknem pomerili za velike lesene pokale v obliki figuric ^NJS. Po zboru in taborni{ki himni so se tekmovalci posedli za igralna polja in kmalu se je sli{alo samo vneto metanje kock. Prvi krog je potekal dokaj mirno, potem pa je ozra~je postajalo vse bolj razgreto in glasni vzkliki zadovoljstva in nezadovoljstva s kocko so postajali vse bolj pogosti. Vse skupaj je k sre~i potekalo pod budnimi o~mi usposobljenih sodnikov, ki so skrbeli za spo{tovanje pravil in ~im manj jeze. K razburjenju je prispeval tudi obisk televizijske ekipe, ki je o pomembnem taborni{kem dogodku pripravila prispevek za svojo osrednjo informativno oddajo.

Ko je bila tekmovalna vro~ica na vrhuncu, je bil k sre~i ~as za strokovni predavanji pod vodstvom generala Zverine in znanega tajkuna Lipeta, ki sta nam razkrila nekaj zmagovitih takti~nih skrivnosti igre ^NJS.

Odli~nemu kosilu so sledile ~etrt in polfinalne tekme, zaradi katerih so stekle prve solze razo~aranja. V finale so se prebili najbolj{i {tirje tekmovalci iz vsake starostne kategorije, ki so igrali na posebnih lesenih plo{~ah, tako da je finale izgledal kot spopad {ahovskih velemojstrov. Med navija~e so organizatorji razdelili {e mamljivo pecivo, ki pa se `al ni izkazalo ne za mamljivo in ne za pecivo (tekmovalci bi naslednji~ `eleli nekaj podobnega, samo da bi bilo polnjeno z orehi).

Finalne tekme so bile izjemno napete, izena~ene in polne nenadnih preobratov. Na koncu so zmagali tisti, ki so pokazali najve~ takti~ne pripravljenosti, psihofizi~ne vzdr`ljivosti in imeli najbolj sre~no roko. Poleg zmagovalcev si ~estitke zaslu`ijo predvsem organizatorji iz RAJ, saj je bila akcija domiselna in odli~no pripravljena, zaradi ~esar upamo, da nas kaj podobnega ~aka tudi prihodnje leto.

Za~etek brezmejne zgodovine Od rodov

Zgodovinski dogodek vstopa Slovenije v schengensko obmo~je smo soustvarjali tudi taborniki. V soboto, 22. decembra, smo sodelovali na slavnosti na mejnem prehodu Bazovica - Lipica, ki je ob ob~anih zdru`ila tudi skavtske organizacije obeh strani meje: italijanske skavte Scout d'Europa, zamejske skavte SZSO, tabornike RMV in RKJ ter slovenske skavte ZSKSS. Sprevod in ko~ije, v katere so bili vpre`eni beli lipicanci, so krenili iz Bazovice proti mejnem prehodu Bazovica - Lipica,

kjer je potekal vi{ek prireditve. U~enci osnovnih {ol obmejnih vasi ter taborniki in skavti obeh strani meje so se sre~ali na mejnem prehodu, kjer so si predstavniki vseh skavtskih organizacij izmenjali lu~ko miru, nato pa ob spremljavi evropske himne dvigali italijansko, slovensko in evropsko zastavo. Sledili so pozdravi in nagovori.

21. december bo odslej zgodovinski dan. Po {estdesetih letih so padle {e zadnje pregrade med sosednjima dr`ava. Predvsem za obmejne ro-

dove se za~enja novo obdobje v raz{irjenem in „brezmejnem“ prostoru, ki ga bomo soustvarjali predvsem mladi. Prost prehod bo sedaj otipljivej{i, realen. Kon~no brez zastojev. Enkratne prilo`nosti ne smemo zamuditi niti taborniki. ^e so leto{nji na~rti obmejnih rodov splavali po vodi, moramo siliti naprej, saj bo to novo bogastvo, kova~nica novih izzivov in idej. Poglavitna pa bo vsekakor volja vseh nas. Kresnica

Jesa

Zakaj je vodnik najve~ja "carica marica" pri tabornikih?

Marsikdo misli, da smo taborniki tak{na prosto~asna dejavnost, kamor se pa~ gre in ~ude`ni {kratki pripravijo vse, da se imamo potem vsi skupaj fino in fajn. [e ve~ jih je potem krepko razo~aranih, ko ugotovijo, da smo mi sami tisti, ki poganjamo vso kolesje. In kar je {e ve~, ne morejo doumeti, da preprosto ni tako zabavno, ~e si eden izmed tistih ~lanov, ki samo prihajajo na sestanke in akcije.

Prva popolnoma obskurna stvar za razumevanje je prav gotovo to, da smo taborniki predvsem vzgojna organizacija. Da, morda se {tejemo pod prosto~asne dejavnosti in se nas vpi{e v urnik po pouku, pa vendar se redko katera druga organizacija posve~a vzgoji toliko kot mi. Navsezadnje se na vodni{kih in in{truktorskih te~ajih u~imo predvsem tega, kako voditi druge, posve~amo se psiholo{kim, fizi~nim, sociolo{kim razlikam med starostnimi skupinami in na koncu koncev, vsak dan se u~imo skozi delo z otroki, kako je prav in kako narobe. Druga stvar, ki zaviha nosove {e tako navdu{enim nad taborniki, je, da preprosto mora{ imeti funkcijo, da pri tabornikih pridobi{ nek status. In najve~ji status si ustvarijo vodniki, ki se marsikdaj napol ubijajo za to, da dajo otrokom vse najbolje. Dobro, saj so tudi druge funkcije, kot recimo specialist, na~elnik, blagajnik, a nih~e drug ne bo imel tolik{nega vpliva na otroke kot prav njihov vodnik. In s funkcijo pride tudi priprava, organizacija, vedno dobra volja za ravnanje z otroki in neskon~ne zaloge energije, ki jih nazadnje pogosto zmanjka prej vodnikom kot pa mulariji. Ampak saj obstaja prastara re{itev za tak{ne situacije: mulce toliko izmozgamo, da na koncu dneva popadajo vsi sre~ni in klepetavi v posteljo, mi pa si kon~no privo{~imo kak{no minutko ali dve po~itka.

Da, vodnik je najve~ja "carica marica" pri tabornikih, ker daje najve~ in zato tudi prejme {e trikrat toliko. In to postane kaj kmalu jasno vsem, ki pridejo k tabornikom na novo. Ko bi le bila to zadostna motivacija, da nam vodnikov nikoli ne bi primanjkovalo, a na `alost ni vedno tako. Zato vsi skupaj zagromimo ~ez {irne daljave v pozdrav: V-O-D-N-I-K! VODNIK, VODNIK, VODNIK!

Novo staro vodstvo ZTS - nova stara vsebina in delo organizacije

Pred nami je mar~evska konferenca ZTS, najvi{je sre~anje predstavnikov vseh rodov, zdru`enih v "Zvezi", namenjena kriti~nemu pregledu dela v preteklem letu, glavni poudarek pa naj bi predstavljale bodo~e usmeritve na{e organizacije. To pomeni, da bi se morali nekako dogovoriti, kaj dejansko `elimo in ho~emo dose~i v prihodnosti, tako z na{o organiziranostjo kot tudi z delom in programom. [e sre~a, da tokratno leto ni volilno in nam ni treba izbirati in lobirati (vsak iz svojega skritega vrti~ka) za na{e "izbrance". Ali so ti izbranci res pripravljeni in sposobni popeljati organizacijo na bolj{o pot, na vi{ji nivo, je pa `e drugo vpra{anje. Najve~krat je pomembno, da so "na{i". Ampak, kot re~eno, letos nas volitve, razen nadomestnih, ne bodo obremenjevale in nam jemale odve~ne energije in ~asa.

Kako priti do skupnih usmeritev in pogledov je veliko vpra{anje in velika neznanka. Naloga ni lahka, posebno, ~e se ~lovek spomni dogajanj in izku{enj iz preteklih let. Toda ~lovek mora imeti upanje in zaupanje v ljudi in verjeti, da se bo tudi nam enkrat posre~ilo in bomo pozabili na malenkosti, ki nas tolikokrat razdru`ujejo in ovirajo pri jasnem in vedrem pogledu v prihodnost. Pa imamo vizijo za to? Znamo malo sanjati o tem, kak{no organizacijo si `elimo, na primer ~ez deset let? Ali si lahko predstavljamo, kako bo potekalo na{e delo, na{a tedenska sre~anja, taborjenja, zimovanja, tekmovanja ipd. ~ez mnoga leta, ko nas morda v organizaciji ne bo ve~? Ali znamo pozabiti na ta trenutek, v katerem se imamo "fino", biti malo manj egoisti~ni in pomisliti tudi na prihodnost organizacije in na tiste, ki se nam bodo pridru`ili v naslednjih letih? Kdo ve. Bomo videli, kaj nam bo prineslo sre~anje v marcu in kak{ne bodo reakcije "izvoljenih" predstavnikov rodov (ki - po mojih skromnih izku{njah - ne predstavljajo vedno "duha" ~lanov rodu).

Toda pustimo se vsaj enkrat presenetiti, sami sebe, da se pravilno razumemo in pozabimo na drobne in nepomembne malenkosti, ki nas vsakodnevno razdvajajo in ustvarjajo slabo voljo. Zdru`imo sposobnosti in mo~i, da pridemo enkrat do vizije, s katero se bomo iskreno strinjali vsi (in ne s figami v `epu). @al nas izku{nje iz preteklosti u~ijo, da smo zaradi neenotnosti v organizaciji premnogokrat izgubljali vsi (ponavadi najve~ izgubijo prihodnje generacije ~lanov) in ne samo tisti, ki nekako niso zmogli poenotiti pogledov na prihodnost organizacije (zape~karstvo in drobni lokalni interesi, kot splo{na slovenska zna~ilnost, so, na `alost, prisotni tudi v na{i organizaciji).

Ljubljana/Dom`ale, 20. januar 2008

Kolofon

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot@rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek @rutka.net) - pomo~nik urednika, Meti Buh Ga{pari~ (meti@rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Lea Repi~ (learepic@gmail.com) - urednica sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (bizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Jure Ausec (jure.ausec@gmail.com), Barbara Ba~nik (barbara.bacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk@tele-cable.net), Maru{a Borov{ak (maarusa@gmail.com), Matev` Brata{evec (matevzbratasevec@gmail.com), Matic Cankar (matic@rutka.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic@guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc@pharmaswiss.si), Monika Gosti~ (monika.gostic@gmail.com), Katarina Jesenko (jesa@rutka.net), Klemen Kenda (bubi @rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Brina Kra{ovec (brina.krasovec@gmail.com), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (boris.mrak@rovas.si), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Luka Rems (luka.rems@gmail.com), Tadeja Rome (whatshername.nessya@gmail.com), Toma` Sinigajda (siniginda@gmail.com), Ale{ Skali~ (ales.skalic@gmail.com), Petra Skali~ (petra_skalic@hotmail.com), Samo Vodopivec (samo@rutka.net) in Ne`a Zajc (neza.zajc@gmail.com).

Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek@rutka.net).

Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@rutka.net, info@zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 (500 SIT), letna naro~nina je 20,86 (5000 SIT), za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN

Danes je spet tisti dan, ko moja pesem bolj tiho doni. @ametne dlani kli~ejo tople dotike. Odmevajo koraki ljudi, v begu pred lastnimi obrazi. Sonce je trpko, lunine solze padajo na Zemljo. Za`elim si nekaj `arkov zame, ko se solze utopijo v morju. in ne izdam ve~erne `elje. Se v jutru zbudim, v soncu odkrijem skrivnost mladega dne.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc

Iz taborni{ke pesmarice

Le spomin

Tom Tom (kitarist in pevec skupine Gu Gu)

Povezava do pesmi: http://www.rutka.net/inc/moduli/tabor/pripetki/tom-tom-le-spomin.mp3.

D G

Spet se vra~am na te skale,

A D

kjer spoznal sem te neko~.

D G

Vro~e ustne, no~ in zvezde

A D

so ljubezni dale mo~.

D f#

V sanje se je spremenilo

G D

tistih sre~nih trinajst dni,

D f#

`al prehitro je minilo

G F D in ti od{la si ... vzel te je ~as.

D

Le spomin, le spomin, A

na obljube ljubezni ve~ne, D

le spomin, le spomin, A

na no~i in na dneve sre~ne.

D f#

Morski val mi {epeta, G A

da izgubila sva oba ...

D G

Mnogo zgodb je o ljubezni, A D

a le ena najina.

D G

Kratka, kot vulkan gore~a,

A D

pozabiti se ne da.

D f#

V sanje se je spremenilo ...

D

Le spomin ...

(modulacija)

A

Le spomin, le spomin, E

na obljube ljubezni ve~ne, A

le spomin, le spomin, E

na no~i in na dneve sre~ne ...

Klemen Kenda

Jaka Bevk - [eki

Novoletna zabava tabornikov Veselega vetra. Na fotografiji dobitniki nagrade Vetr~ki 2007. Foto: arhiv

Tamare Nemeth

Foto: arhiv RSK

Za povsem uspelo

opona{anje zlate

ribice manjka le {e {kaf vode. Foto: SiNi

Slaba vidljivost po gri~evju v okolici Gorenje vasi na Glasu svobodne Jelovice. Foto: Samo Vodopivec

Na orientacijskem tekmovanju Glas svobodne Jelovice so poskrbeli, da niso bili kislih obrazov samo tisti, ki so na cilju zaman iskali cilj. Limona je vedno u~inkovito sredstvo.

V pogledu na Bubija smo lahko u`ivali v osrednji informativni oddaji na najbolj priljubljeni televiziji v Sloveniji. Razlog: tekmovanje ^lovek ne jezi se.

Foto: Purky

Foto: arhiv RSK

Predpustno ZOT-ovsko razpolo`enje v Ru{ah.

Foto: Nina Medved

Ali {e vedno ne veste, kam bi {li na zimovanje ali na rodovo smu~anje ob koncu tedna?

Ali {e vedno ne veste, kam bi {li na zimovanje ali na rodovo smu~anje ob koncu tedna?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS

Morda pa je Gozdna {ola ZTS

v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje.

v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

041/490 888 in si zagotovite prostor.

041/490 888 in si zagotovite prostor.