Revija Tabor 2008/1

Tema meseca: duhovnost

Tema meseca: duhovnost

Tabor na obisku: Bi~kova skala

Tabor na obisku: Bi~kova skala

Klepet: z na~elnikom ZTS

Klepet: z na~elnikom ZTS

o problematiki

o problematiki

nove starostne veje

nove starostne veje

Se znamo "iti" duhovnost?

Duhovnost je podro~je, o katerem se je v preteklosti veliko govorilo, a se je o njem malo vedelo. Je del na{e organizacije in programov, ki jih izvajamo, vendar duhovnost ne le, da ni optimalno izkori{~ena, ampak ponekod sploh ne vemo, kako bi se je lotili. V tem kontekstu je lepo sli{ati novico o ponovnem delovanju Komisije za razvoj programov v duhovnosti v na{i organizaciji, ki poziva vse zainteresirane, da se ji pridru`ijo. V Temi meseca odkrivamo tan~ico (pre)malo poznane teme duhovnosti.

^e pri~akujete, da boste dobili na pladnju servirane vse podrobnosti, kaj in kako "se iti" duhovnost na vodovih sre~anjih, potem se motite. Ravno tako ste v zmoti, ~e ste prepri~ani, da vam bo Tabor pripravljal vsebino vodovih sre~anj. Ne bom razpredal o tem, kje in kdo ga je hudo polomil, ~e je prepri~an v slednje. Da posku{amo v Taboru poleg vsega drugega razvijati ustvarjalnost tako pri vodnikih kakor pri M^-jih in GG-jih, seveda ni dvoma. A med vzpodbujanjem ustvarjalnosti (da ne na{tevam vseh ciljev, namenov in poslanstva revije) in dajanjem potuhe je velika razlika. In naj se vrnem na temo duhovnosti: Ne pri~akujte, da se bomo pri tem vpra{anju primerjali s katoli{kimi skavti. Ob pozornem branju Teme meseca boste dobili odgovor na vpra{anje zakaj

Ale{ Cipot, urednik

10 SOS

12 Strip

16 Taborni prostori in domovi

23 Nedeljski izlet

25 Klepet

32 Tema meseca: duhovnost

38 Kri`anka

Gozdovnica na tekmovanju Glas svobodne Jelovice. Foto: Samo Vodopivec

Uganke

Puhki dol z neba poslani se stopijo v topli dlani.

Te`ko vle~em jih po bregu, da navzdol zdrvim po snegu.

Zrastem, ko vse zasne`i, dva gumbka moje so o~i.

Ideja za vodovo sre~anje: Prstne lutke

Z naravnimi ali umetnimi materiali, lepi-

Z naravnimi ali umetnimi materiali, lepi- umetnimi lom, {karjami in {ivanko lahko otrokom v zelo lom, in lahko otrokom v zelo lom, {karjami in {ivanko lahko otrokom v zelo lom, in lahko otrokom v zelo in kratkem ~asu omogo~imo, da vstopijo v ~asu omogo~imo, da vstopijo v kratkem ~asu omogo~imo, da vstopijo v ~asu omogo~imo, da vstopijo v da ~arobni svet lutk. Lutke `e od nekdaj burijo svet lutk. Lutke od nekdaj burijo ~arobni svet lutk. Lutke `e od nekdaj burijo svet lutk. Lutke od nekdaj burijo burijo otrokovo domi{ljijo, hkrati pa zdru`ujejo sko- domi{ljijo, hkrati pa zdru`ujejo sko- otrokovo domi{ljijo, hkrati pa zdru`ujejo sko- domi{ljijo, hkrati pa zdru`ujejo skoraj vse discipline, ki so pomembne za otrokov raj discipline, so pomembne za otrokov raj vse discipline, ki so pomembne za otrokov raj discipline, so pomembne za otrokov discipline, otrokov razvoj: zaznavanje, razumevanje, gibanje, razvoj: zaznavanje, razumevanje, gibanje, razvoj: zaznavanje, razumevanje, gibanje, razvoj: zaznavanje, razumevanje, gibanje, govor in sodelovanje z okoljem. govor in sodelovanje z okoljem. govor in sodelovanje z okoljem. govor in sodelovanje z okoljem. in sodelovanje

POTREBUJETE:

·filc (ali kak{no drugo debelej{e blago), ·lepilo, ·{karje, ·flomastre.

Obstajajo {tevilne vrste lutk, od najpreprostej{ih prstnih in sen~nih lutk, do nekoliko zahtevnej{ih ro~nih in vise~ih lutk (marionet). Ko so lutke izdelane, lahko prav vsi otroci postanejo igralci, re`iserji in scenografi lutkovne predstave, ki jo nato zaigrajo ostalim tabornikom iz dru`ine ali celo rodu.

1.Iz papirja izre`ite {ablono za lutko in pri tem pazite, da bo dovolj velika za najve~ji prst (ali dva). [ablono polo`ite na blago, obri{ite in izre`ite dva enaka lika. To bosta sprednja in zadnja stran lutke.

2.Glede na izbrano lutko izre`ite {e preostale dele telesa, kot so u{esa, brki, nos, lasje, kapa, o~i, zobje.

3.Sprednjo in zadnjo stran lutke zalepite, pri ~emer lepilo nanesite le po skrajnem robu. Pustite luknjico za prst (ali dva). Nato nalepite preostale dele lutke.

4.Po potrebi uporabite tudi flomastre (risanje obraza ali barvanje).

5.Ko se lepilo posu{i, z lutkami zaigrajte pravljico.

Gotovo si se med svojimi potepanji z vodom `e kdaj sre~al z zemljevidom. Ali pa ti je vodnik kdaj pripovedoval o norih pustolov{~inah, ki se dogajajo na orientacijskih tekmovanjih. Si tudi sam `e kdaj uporabil zemljevid?

S topografskimi znaki topografskimi znaki topografskimi znaki topografskimi znaki ozna~imo vse pomembne stvari, kot so cesta, potok, hi{a, jasa, kozolec in tako naprej. Pomen znakov je pojasnjen v legendi. Poskusi prepoznati ~im ve~ znakov na tem ko{~ku karte.

Zemljevid ali karta, kot mu pogosto re~emo, je na~rt nekega obmo~ja. Z njim si pomagamo najti pravo pot, prostor za bivak ali pa le izvir, ob katerem se od`ejamo. Karta je pravzaprav zelo podobna sliki, ki bi jo posnela ptica, ~e bi letela visoko nad nami.

so rjave ~rte, ki ponazarjajo vrhove in doline, jarke in vrta~e.

Za uporabo zemljevida je zelo pomemben tudi kompas. Z njim si se gotovo `e sre~al/-a. In najbr` tudi ve{, da rde~i konec njegove igle vedno ka`e v isto smer, proti severu. S kompasom torej dolo~imo smeri neba: sever, jug, vzhod, zahod. Poznamo mnogo vrst kompasov, od mornarskih, tistih na obesku za klju~e, elektronskih, pa do onih preprostih na plasti~ni plo{~ici, ki so za tabornika najbolj uporabni.

Vse stvari so na karti pomanj{ane. Merilo Merilo Merilo Merilo 1:25 000 pomeni, da 1 centimeter na karti ustreza 25 000 centimetrom v naravi, kar je 250 metrov. Taborniki najpogosteje uporabljamo karte v tem merilu.

In kako delamo s karto? Najprej jo moramo obrniti proti severu. Pri tem si pomagamo s kompasom. Vrh karte mora biti obrnjen v isto smer, kot ka`e rde~a igla na kompasu. Sedaj moramo ugotoviti, kje na karti sploh smo. Pri tem opazujemo na{o okolico in sku{amo stvari iz narave v mislih "prerisati na karto". ^e se nahajamo na cesti med Kurjo vasjo in Ra~jim Selom, potem smo tudi na karti nekje na tisti ~rti, ki povezuje ti dve vasi. Sedaj pa se odpravimo na pot! Opazujmo ~im ve~ stvari okoli sebe. Reke, kri`i{~a, potoke,tudi jase in gozdove moramo prepoznati na karti in tako spremljati, kje se nahajamo.

Plastnice Plastnice Plastnice Plastnice Plastnice

Karta sprva zahteva veliko pozornosti, kajti prav rado se zgodi, da zaidemo s prave poti. ^e se kaj takega zgodi, se umirimo in posku{amo ugotoviti, kje smo za{li. V~asih je najbolje, da se vrnemo do mesta, kjer smo {e vedeli, kje smo. S~asoma nam bo {la orientacija vedno hitreje in la`je.

Ko se bo{ nau~il karto zares dobro uporabljati, bo{ s svojim vodom lahko od{el prakti~no kamorkoli, tudi ~e tam ne bo poti ali znakov. Taborni{ka tekmovanja, neznane de`ele in tuja mesta bodo nenadoma zelo blizu. Zemljevid te lahko popelje do stvari, o katerih ve~ina ljudi le sanja. Skriti slapovi, globoke in skrivnostne jame, ~udovite jase in bistri potoki bodo od sedaj naprej kot na dlani. Va{i vodovi bivaki pa se bodo spremenili v dogodiv{~ino, o kateri boste govorili {e dolgo potem.

Severni medvedi lovijo pingvine

Igra, ki kar popelje v ta mrzli zimski ~as, je zabavna tako za otroke kot starej{e.

Labirint

Vesna

Igralci se v parih postavijo v krog in nekoga se izbere za severnega medveda, ki mora znotraj kroga ujeti pingvina. Severni medved stra{i z glasnim ren~anjem in rokami iztegnjenimi navzgor, pingvini pa se premikajo s hitrimi, a zelo kratkimi koraki in hkrati krilijo z rokami. Pingvin se re{i tako, da se priklju~i enemu izmed parov. S tem, ko enega prime za roke, izpodrine drugega tabornika v tem paru. Ta postane severni medved, tisti, ki je bil prej medved, pa postane pingvin. In lov se nadaljuje!

Katarina

Vod Hitronogih jelenov se je odpravil na izlet v neznano. Vodnik Matej jih je vodil le po poteh, kjer ni bilo nobenih nevarnosti ali ovir. Poi{~i kam jih je odpeljal in nari{i njihovo pot.

GG delavnica

V teh mrzlih in temnih no~eh bi nam prav pri{la topla svetilka, ki bi si jo izdelali iz ve~je odpadne plo~evinke in ko{~ka (30 cm) `ice. Potrebujemo pa {e kladivo, ve~ji `ebelj (10 cm), primerno poleno, flomaster in sve~ko v lon~ku (~ajna ali ve~ja). Ker je delo s kladivom in `ebljem lahko nevarno, naj ti pri izdelavi in pri`iganju sve~ke pomaga kdo izmed odraslih - vodnik.

Petra Skali~

1. Na plo~evinko s flomastrom nari{emo enostavno sliko. Ob straneh ozna~imo mesti, kjer bosta luknji za dr`alo.

2. Primerno debelo poleno vtaknemo v plo~evinko, da nam bo slu`ilo za oporo. Z ve~jim `ebljem in kladivom naluknjamo risbo. Naredimo tudi luknji za dr`alo. @ico pretaknemo skozi luknji in jo zvijemo v ro~aj. Na dno svetilke postavimo manj{o sve~ko.

Igra @abe in muhe

^as trajanja: najve~ 1 uro

Udele`enci: ~im ve~, tem bolje; vseh starosti Kraj: zunaj in znotraj

Ve~ kot imamo udele`encev, tem bolje je za razvoj te dinami~ne in sme{ne igre. Tabornike posedemo v krog. Izmed vseh sodelujo~ih izberemo detektiva. Detektiv stoji na sredi kroga, vsi ostali igralci pa po indijansko sedijo okoli njega v krogu. Vsi sodelujo~i v igri, vklju~no z detektivom, zami`ijo, medtem pa se vodnik sprehodi okoli kroga in na skrivaj potreplja nekoga po ramenu. Ta oseba je sedaj `aba. Vodnik opozori ostale, da lahko odprejo o~i in igra se lahko pri~ne. Naloga `abe je, da poje vse muhe. Muhe so seveda vsi, ki sedijo v krogu. Naloga detektiva pa je, da odkrije, kateri izmed sede~ih v krogu je `aba. @aba poje muhe tako, da jih pogleda v o~i in iztegne je-

zik, kot ga iztegne prava `aba, ko poje muho: "Njams, pa te ni!" Seveda je naloga `abe vse prej kot lahka, saj mora pojesti kar ~imve~ muh, ne da bi jo detektiv opazil. Ko `aba poje muho, mora muha stegniti noge naprej, s ~imer tudi poka`e detektivu, da ga je `aba pojedla. Detektiv ima pet mo`nosti (oziroma po dogovoru) ugibanja. V kolikor ne ugotovi, kdo je `aba, vodnik ponovno izbere novega detektiva in `abo, nato se igra za~ne od za~etka. V kolikor pa detektiv ugotovi, katera oseba je `aba, le-ta postane detektiv, vodnik pa ponovno dolo~i novo `abo. Igro lahko tudi ~asovno omejimo, in ~e je udele`encev res zelo veliko, dolo~imo dve `abi. Zmagovalec je tista `aba, ki poje najve~ muh, oziroma tisti detektiv, ki najhitreje odkrije `abo.

Sestri odgovarjata sotrpinom

Pozdravljeni sotrpini v novem letu 2008! @eliva vam ~im ve~ zimskih radosti, vsekakor pa se morate prijaviti na zimovanja in u`ivati na snegu - nujno!

V:Zdravo!

Spet vama pi{em, ker sta ful dobri. Imam te`ave, ki jih ne znam raz~istiti.

Naslednji teden pi{emo angle{~ino, jaz pa {e vedno ne znam, kljub temu da sem se `e u~il. Ne vem, kaj naj naredim. Ali {pricati {olo ali pa se nau~iti za 46 %, da bo za 2. Uro{

O: Pozdravljen Uro{!

Bevk - [eki

Zastavlja{ nama tipi~no vpra{anje za tipi~no {olsko te`avo. Verjetno ti angle{~ina ne le`i najbolje in se je brani{ ter se je nerad u~i{. Imava prav? Naj te potola`iva. Vsakdo se sre~uje s tovrstnimi te`avami in vsak ima kak predmet, ki se ga nerad u~izaradi nerazumevanja, u~itelja ali na~ina podajanja snovi. Najbolje bi bilo, da pri sebi odkrije{, zakaj ne mara{ angle{~ine in se potem ~im bolje loti{ u~enja. Recimo, da gleda{ TV in se koncentrira{ na jezik, da se odlo~i{, da ti u~itelj oziroma u~iteljica ne bo pri{la do `ivega ali pa se dobi{ s so{olcem in se u~ita skupaj. Vsekakor je strategija tudi to, da se nau~i{ za 2, ~e si s tem zadovoljen. ^e nisi, razmisli o zgornjih vrsticah. Dr`iva pesti za 4.

V: Oj!

Vajina rubrika je res odli~na, sicer vanjo pi{ejo predvsem najstniki s svojimi problemi, jaz pa sem `e malo starej{i, toda {e vedno s problemi. Imam punco, s katero sva skupaj `e tri leta in se zelo dobro razumeva ter na~rtujeva skupno prihodnost. Toda pred kratkim sem na nekem predavanju sre~al svojo prvo ljubezen, v katero sem bil zaljubljen vsaj sedem let. Ko sem jo zagledal, so se mi za~ele tresti roke, ostal sem brez glasu in verjetno ves rde~ v obraz. Ta reakcija me zelo skrbi, bojim se, da bom storil kaj, kar bom kasneje ob`aloval. Spra{ujem se, ali se sploh lahko pozabi na prvo ljubezen.

Miki

O: Dragi Miki!

Odli~na

`ivljenjska situacija, res se lepo bere.

Zate je verjetno bolj naporno, midve pa u`ivava ob branju takih pisem. Sedaj pa k stvari, k tvoji stari oziroma novi ljubezni. Zadeva je taka, da je to, da se ti za{ibijo noge ob nenadnem pogledu na osebo, ki si jo imel v mislih celih sedem let (torej prakti~no vso bli`njo preteklost), popolnoma normalno. ^e si resen s sedanjo punco in ima{ zadeve raz~i{~ene s prej{njo ljubeznijo (vsaj v svoji glavi), torej nisi mislil nanjo prav veliko v teh treh letih, ti svetujeva, da se osredoto~i{ na sedanjo zvezo. Mogo~e celo omeni{ ta pripetljaj sedanji punci, da vidi{, kako bo reagirala. Tako ji bo{ dokazal, da ji zaupa{ in posledi~no bo tudi ona tebi. Vsekakor pa se na prvo ljubezen nikoli ne pozabi in prav je tako - nekatere stvari morajo ostati in jih je lepo negovati. Veliko sre~e v ljubezni ti `eliva.

Jaka

@iva Ivanc

@iva je `ivahna 15-letnica, ki prihaja iz Rodu Beli bober. Tabornica je `e {est let in ima svoj vod. Je zelo zabavna in simpati~na oseba z izrazito `ilico za kreativnost.

1. Ko bom velika, bom ... {e vedno nosila pi- {e nosila pipisane nogavice. nogavice. sane nogavice. nogavice. sane nogavice.

2. Najljub{a barva ... zelena. zelena. zelena. zelena. zelena.

3. Najraje jem ... {pagete in ri` na 101 {pagete ri` na 101 {pagete in ri` na 101 {pagete ri` na 101 {pagete in ri` na 101 na~in. na~in. na~in. na~in.

4. Moji star{i so ... svojevrstno zanimivi. svojevrstno zanimivi.

5. Najraje poslu{am ... travo rasti (ker sem travo rasti (ker sem travo rasti (ker sem travo rasti (ker sem rasti pa~ tabornica). tabornica). pa~ tabornica). tabornica). tabornica).

6. V prostem ~asu ... jem. jem.

7. Najljub{i predmet v {oli ... prosta ura. prosta ura. prosta ura. prosta ura. ura.

8. Najve~ja `elja ... da nam zamenjajo da nam da nam zamenjajo da nam 'prfokso' za psihologijo. 'prfokso' za psihologijo. 'prfokso' za psihologijo. 'prfokso' za psihologijo. za

9. Najljub{i film ... U~inek metulja (The metulja (The Butterfly Effect). Effect). Butterfly Effect). Effect).

10. Moj moto je ... Trava je vsak dan Trava je vsak dan Trava je vsak dan Trava je vsak dan bolj zelena! bolj zelena! bolj zelena! bolj zelena! zelena!

11. Taborniki so ... kot Nokia (conec- kot Nokia (conec- kot ting people - povezuje ljudi). people - povezuje ljudi). ting people - povezuje ljudi). people - povezuje ljudi). ljudi).

12. Sem, kar sem, ker ... nosim brato- nosim brato- nosim brato- nosim bratove hla~e. ve hla~e. ve hla~e. ve hla~e. hla~e.

13. Najbolj `iv spomin na tabornike ... Rock oto~ec v Ribnem na taboru z Rock oto~ec Ribnem na taboru Rock oto~ec v Ribnem na taboru z Rock oto~ec Ribnem na taboru na Zalo`ani.

Odnos netabornika do tabornika

V `ivljenju sem se kot tabornica sre~ala `e z ogromno ljudmi, ki pa niso bili taborniki. Ko po ulici ponosno stopa{ v kroju in z rutico okoli vratu, s seveda dvignjeno glavo, vidi{ najrazli~nej{e odzive ljudi, ko pred seboj zagledajo - kakopakTABORNIKA. Nekateri te ~udno pogledajo, ~e{, kaj je s teboj narobe, da sredi belega dne hodi{ v taborni{ki opravi. Drugi se ti nasmejejo in si mislijo: Mladost je pa~ norost. Tretji pa te nagovarjajo in spra{ujejo: "Vau, ti si pa tabornik, kok fajn!". Ve~ina ljudi nas spozna prav po na{em prepoznavnem znaku, rutici. Kjerkoli pa se pojavi ve~ja skupina tabornikov, je odziv ljudi zelo pozitiven in topel. Ljudje nas poznajo po samih pozitivnih lastnostih, po tem, da skrbimo za naravo in vzgajamo mlade. Opa`am, kar pa je zelo `alostno, da nas starej{i ljudje bolj spo{tujejo in resno jemljejo kot mladi. O~itno v vsej poplavi novih aktivnosti mladi ne vidijo ve~ bistva taborni{tva, ampak vidijo svoje cilje v moderni tehnologiji.

Ne`a

@ivel je zelo sladkosned tabornik. Na vsakem ZOT-u je svojemu vodniku dal 100 evrov in mu naro~il, naj mu s tem denarjem kupi natanko 100 sladic. Od vseh sladic je hotel le ~okoladno torto, medeno rezino in kokosove kekse. Vodnik je {el v sla{~i~arno, kjer so te sladice prodajali po naslednjih cenah: ~okoladna torta 15 evrov, medena rezina 1 evro in kokosov keks 0,25 evra.

Vsakega je moral prinesti vsaj en kos in porabiti ves denar. Kaj mu je kupil?

3 ~okoladne torte, 41 medenih rezin in 56 kokosovih keksov - (3x15)+(41x1)+(56x0,25)=100 3+41+56=100

Re{itev:

Kako izdelati dober letak

Rodove akcije so se zagotovo `e dodobra za~ele. Toda da je rodova akcija uspe{na in dobro propagirana, je zanjo zagotovo potreben dober propagandist, ki zna dobro komunicirati s taborni{ko javnostjo. Flajer oziroma letak je listi~, na katerem je pisno, pogosto tudi slikovno javnosti namenjeno obvestilo, vabilo ali sporo~ilo, katerega namen je najve~krat propagandne narave.

Zagotovo se je `e vsak propagandist kdaj vpra{al, kako ustvariti dobre reklamne plakate in letake, ki bi pritegnili ve~je {tevilo tabornikov na akcijo. Treba je uporabiti le malce domi{lije in v letak navesti nekaj tistih "ta pravih" fraz, ki pritegnejo {e tako zahtevnega tabornika.

Najprej se je treba lotiti besedila, vanj pa vnesemo pomembne informacije, kot so datum, kraj, namen akcije, ne pozabite navesti rde~e niti tega dogodka. Bralca tabornika pa

Sudoku

Mre`o izpolni tako, da v vsakem stolpcu in vrstici le enkrat uporabi{ vsako {tevilo od 1 do 9. Enako velja za vsakega od malih kvadratov 3x3, ki so obrobljeni z mo~nej{o ~rno barvo. Vedno je mogo~a le ena re{itev. Nobena {tevilka v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme biti zapisana dvakrat. Vso sre~o!

lahko {e bolj pritegnete s kak{nim presene~enjem. Kaj pa oblika letaka? Tu nastopi domi{ljija. Letak mora biti zelo atraktivne oblike, lahko je v obliki medveda, skodelice ali pa rutketorej oblike, ki bo predstavljala rde~o nit celotnega dogodka. Barve letaka naj bodo ~im bolj `ive in pisane. Isto velja za plakate. Na njem jedrnato predstavite vsebino, ki pa mora biti napisana z velikimi ~rkami. Plakati naj bodo veliki in `ivopisanih barv, ne pozabite na zanimive oblike.

^e se boste vsaj pribli`no dr`ali teh nasvetov, vam uspeh propagande ne more ube`ati. Veliko sre~e!

^lovek ~loveku

Brina Kra{ovec

Veseli december, mesec praznovanja in ~arobnih lu~k, je za nami. Pred nami pa leto, ki kot komaj rojeno dete ~aka, da ga podo`ivimo in izkoristimo prav vsak naslednji dan.

^lovek je v trenutkih, ko se nekaj kon~uje, z mislimi `e pri novem za~etku. Vsak konec namre~ pomeni nov za~etek. Ob takem prehodu nas spremlja dvoje ob~utij. Ob~utek kon~nosti, odre{itve, zaklju~ek neke poti in strah ter vznemirjenje pred novim, neznanim, tistim, kar nam prihaja naproti.

December je tudi ~as obdarovanj, poplava luksuznih predmetov, ob katerih se nam za trenutek zasvetijo o~i, nazadnje pa ostajamo nepote{eni in prazni.

Veselje ob pogledu na kupe lesketajo~e in govore~e plastike hitro mine in se prelevi v `eljo po prijazni ~love{ki besedi, prijetnem in toplem vzdu{ju ter sprejetju.

Kljub vsej tehniki, sinteti~nim nadomestkom in obilici materialnih dobrin sta ~love{ka ljubezen in prijateljstvo {e vedno tista glavna aduta, ki vsaki~ znova ozdravita nejevoljo, pre`eneta nervozo ter prikli~eta vedrino in nasmeh.

Treba se je zavedati, da pri delu z ljudmi ni~ ne more nadomestiti tiste ~love{ke energije in besed, ki so skrite globoko v vsakem posamezniku. Vsak ~lovek vsaj enkrat v `ivljenju odkrije pot do svoje topline, energije in besed, ki jih daje drugim in so~asno osre~uje in polni tudi sebe. To je vzajemen proces dajanja in spejemanja.

Dana{nji otroci in mladostniki so prenasi~eni razli~nih substitutov, ki poneumljajo v veri, da bodo nadomestili posluh zaupanja vrednega ~loveka, nasmeh in prijazno, vzpodbudno besedo. Mladi potrebujejo potrditev pri so~loveku, vzorniku, vodniku, star{u, prijatelju. Ob ~loveku, ki se mu lahko poto`ijo, zaupajo, zjo~ejo in hkrati z njim delijo vse radosti `ivljenja, mladi dobijo potrditev, veljavo, se la`je identificirajo ter odkrijejo svojo lastno identiteto in sprejmejo svojo samopodobo. To jim daje ob~utek varnosti, razumevanja in sprejetja. Ni dovolj, da smo razumna bitja, bodimo ljudje, ~lovek ~loveku, vodnik, prijatelj. Vsi nadomestki in instant do`ivetja so mrtve stvari. Morda so zelo prakti~ne in udobne,vendar zanje nikoli ne moremo dobiti niti grama ljubezni ali ~love{ke dobrote, ki je neizmerljiva. In prav je tako.

To, kar zares potrebujemo za `ivljenje, je ljubezen in prijateljstvo.

Za~nimo novo leto obrnjeni drug proti drugemu z odprtimi dlanmi in posluhom in ne pustimo se ujeti dana{nji dru`bi, ki raz~love~uje in ubija tisto ~love{ko lepoto, ki je na sre~o skrita globoko v nas.

Otrokove pravice Odrasli morajo prisluhniti otrokovemu mnenju - zagovorni{tvo otrok in mladostnikov

Vsak otrok ima pravico `iveti svoje otro{tvo in sooblikovati svojo prihodnost, ne le sprejeti tak{ne, kot mu jo predpisujejo in narekujejo pomembni odrasli.

Po slovenski Ustavi, ki predstavlja temelj vseh drugih zakonov in predpisov, po katerih se ravnamo, u`ivajo otroci posebno varstvo in skrb. Poleg Ustave je tu {e Konvencija o otrokovih pravicah, o kateri smo v tej rubriki `e pisali, in ki poudarja, da naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki poglavitno vodilo otrokove koristi (1. odstavek 3. ~lena). Na{a dr`ava je ena od mnogih, ki je to konvencijo podpisala, zato je dol`na krepiti otrokov polo`aj oziroma omogo~iti, da bodo otroci to pravico lahko uresni~evali. Pravica otrok do lastnega mnenja je {e natan~neje opisana v prvem odstavku 12. ~lena Konvencije o otrokovih pravicah, v katerem pi{e, da "otroku, ki je sposoben izoblikovati lastno mnenje, dr`ave podpisnice jam~ijo pravico do prostega izra`anja mnenj o vsem, kar je v zvezi z otrokom."

Kljub temu da obstajajo zgoraj omenjena pravila, pa Varuh ~lovekovih pravic pri svojem delu zaznava, da so otroci obi~ajno {e vedno le opazovalci dogodkov in sprejemanja odlo~itev v {oli, na policiji, centrih za socialno delo in drugod, kjer se odlo~a o pomembnih stvareh, ki vplivajo na njihovo prihodnost. Sre~ujemo se s stisko in nemo~jo otrok, ko sku{ajo povedati svoje mnenje, a njihovi glasovi niso sli{ani.

Iz teh razlogov je Varuh ~lovekovih pravic v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami pri~el pilotski projekt Zagovornik - glas otroka. V tem projektu naj bi zagovornik otroku pomagal, da aktivno sodeluje pri odlo~anju o njegovi usodi, ga seznanjal z vsemi informacijami, mo`nostmi in izbirami ter skrbel, da bo otrokovo mnenje sli{ano in upo{tevano. Zagovornik skrbi, da so varovane otrokove koristi v vseh zadevah, ki se ga ti~ejo, a zastopa le otroka, ~eprav sodeluje s star{i, institucijami in koordinatorjem projekta.

Pilotski projekt bo v letu 2007 in 2008 potekal v Centru za korekcijo sluha in govora Portoro` in na obmo~jih Centrov za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana [i{ka, Nova Gorica in Se`ana. Ve~ informacij o projektu je na voljo na spletnem naslovu www.varuh-rs.si.

V ~asu projekta je zagovornik namenjen otrokom in mladostnikom do 18. leta starosti na omenjenih obmo~jih, kasneje pa je na{ cilj, da se zagovorni{tvo raz{iri po celotni Sloveniji. Kajti naloga odraslih in obveza na{e dr`ave je, da prisluhnemo otrokovemu glasu, njegovemu mnenju in argumentom tudi tako, da zagotovimo zagovornika vsem otrokom, ki ga potrebujejo.

Jasna Turk, univ. dipl. soc. ped. Varuh ~lovekovih pravic RS

Svet ~asti

Gre za organ, ki ga uresni~uje le malo na{ih rodov. Svet ~asti predstavlja pomembno "orodje", ki naj bi ga "koristili" vsi, ki so zaprisegli - enakovredno, tako vodje kot mlaj{i ~lani. Mogo~e je to lahko nekaj, kar bi `eleli uvrstiti v svoje novoletne resolucije oziroma spremembe na bolje.

Kdo ga sestavlja?

·Na~elnik (ali vodja) dru`ine, ·namestnik na~elnika, ·vsi ~lani vodov, ki so `e zaprisegli.

Kako deluje?

Obi~ajno se zbere vsake tri mesece oziroma po vsaki pomembnej{i aktivnosti dru`ine. Ni treba, da ga skli~emo kot samostojno sre~anje, lahko je zaklju~ni del dru`inske ali rodove akcije. Takrat ima vodstvo dru`ine prilo`nost pridobiti nove ideje, predloge in kritike ter hkrati tudi prilo`nost povezovanja vodov znotraj dru`ine. S tem mislimo na pohvale, vzorne primere obna{anja, izpostavitev dobro izvedenih akcij, kot tudi konstruktivno kritiko in predloge za izbolj{anje.

Kak{en pomen ima?

Sre~anja tako temeljijo na samovrednotenju in vrednotenju ter nam omogo~ajo preverjanje, ~e in v kak{ni meri `ivljenje v

Za nami je zanimivo leto. Leto praznovanja, smeha, iskrivih o~i.

Komisija za mednarodno dejavnost vam tudi v tem letu `eli malih iskric, velikih idej, novih poznanstev in zanimivih potovanj.

Tokrat na kratko predstavljamo dva dogodka.

Nordic Scout Adventure

Organizatorji pravijo, da bo najbolj{i tabor na Danskem letos prav Nordic Scout Adventure, od 12. do 19. julija , kjer bodo imeli mladi in mladi po srcu prilo`nost navezovati nova (skavtska) prijateljstva, u`ivati ob najbolj{ih tabornih ognjih, sodelovati v najrazli~nej{ih skavtskih aktivnostih (iz vseh nordijskih dr`av) in prebirati najbolj{i taborni ~asopis. Se sli{i zanimivo?

Taborni prostor bo razdeljen na podtabore z imeni nordijskih dr`av. Glavni poudarek bo na udele`encih, ki so stari med 12 in 16 let, program pa bo potekal tudi za 17-letnike in vse med 18. in 99. letom starosti. Celo dru`inski podtabor obljubljajo.

Barbara Ba~nik - Ba~a

dru`ini poteka v skladu s taborni{kimi zakoni in obljubo. Vodje naj poskrbijo, da otroci ob~utijo, da ni vloga vodij le, da jim poka`ejo pravo pot, temve~, da jo dolo~ijo in prehodijo skupaj. Sre~anje zagotavlja ve~jo vklju~enost vseh ~lanov dru`ine v planiranje, na~rtovanje, izra`anje `elja in interesov. S tem si posredno zagotavljamo tudi ve~jo udele`bo na akcijah oziroma ve~jo pripravljenost ljudi na sodelovanje.

Naloge sveta ~asti:

1. V dru`ini v delavnem vzdu{ju ohraniti `iv stik z zakoni, njihovo spo{tovanje in izvajanje tudi v vsakdanjem `ivljenju.

2. Nau~iti ~lane vrednotiti svoje delo in delo svojih prijateljev brez negativne kritike, z razvijanjem razumevanja in konstruktivne kritike.

3. Pokazati ~lanom, kaj pomeni spo{tovati zaobljube in skavtske zakone v vsakdanjem `ivljenju.

4. ^lani naj za~utijo razliko med skavtskim svetom in svetom tradicionalne, formalne vzgoje in izobra`evanja.

^e uporabljamo in koristimo ta orodja in oblike dru`enja, bo delo vodnikov, na~elnika in stare{ine dru`ine precej olaj{ano. ^lani nam bodo sami zaupali, kak{en program in kak{nih akcij si `elijo. Tovrstno dru`enje pa je nedvomno pogoj za uspe{no vzdr`evanje prijateljskih vezi in ustvarjanje skupne taborni{ke prihodnosti. Sre~no!

Nina Ku{ar

Nekatere aktivnosti bodo primerne za vse podtabore, posamezni podtabori pa bodo imeli tudi povsem svoje aktivnosti. Tabornina zna{a 140 evrov, nekaj pa bo treba dodati {e za prevoz do Spejdercentret Thorup Hede blizu mesta Aalborg.

Za ve~ informacij se lahko obrne{ na Larsa (aas-lajren@ kfumscout.dk).

Silesia 2008 - 9. srednjeevropski

Jamboree

Med 1. in 10. avgustom bo v mestu Chorzow na ^e{kem potekal skupni dogodek WOSM-a in WAGGGS-a, na katerem se bo zbralo 3000 ~lanov obeh organizacij.

Udele`encem se ponuja odli~na prilo`nost za delo v skupini, odkrivanje in razvijanje svojih skritih interesov, premagovanje jezikovnih pregrad in samostojno premagovanje drugih ovir. Skozi razli~ne projekte bodo spoznavali druge kulture in zgodovino.

TABORNI PROSTORI IN DOMOVI TABORNI PROSTORI IN DOMOVI TABORNI PROSTORI IN DOMOVI TABORNI PROSTORI IN DOMOVI TABORNI PROSTORI DOMOVI

Taborni{ki center Marindol

Taborni{ki center Zveze tabornikov ob~ine Kranj predstavlja idealno lokacijo s pravo kombinacijo ugodja in pristnega stika z naravo. Bivanje je mo`no pod platnenimi strehami na travniku ob stavbi ali v domu, ki je za najem na voljo v vsakem letnem ~asu. Objekt ima okoli 400 m2 povr{ine. Za uporabo je na voljo televizor, videorekorder in diaprojektor. V glavnem objektu je tudi posebna vodni{ka soba, kamor lahko vodstvo pospravi opremo in se umakne med sestanki ali pripravo programa. Ob glavni stavbi je {e en manj{i objekt, ki slu`i kot dodatni prostor za aktivnosti, poleti pa pred domom stoji {e {tabni {otor. 30 {otorov z lesenim ogrodjem in dnom pred domom, totem, prostor za taborni ogenj in ve~namensko igri{~e lahko 90 tabore~im pri~arajo nepozabne trenutke.

Dom ima 75 le`i{~, razporejenih v {tirih ve~jih sobah, prav tako pa sta na voljo {e dve dvoposteljni sobi. Dom je v hladnih dneh ogrevan s centralno kurjavo, poleti pa nudi hladno zavetje pred vro~im soncem.

Dom je opremljen z mo{kimi in `enskimi sanitarijami, tu{i in umivalnico. Bojazen pred umazanijo je zagotovo odve~, saj so tu{i in umivalnica tudi zunaj doma, kjer se lahko ohladite v poletnih dneh, ~e se ne boste odlo~ili za kopanje v Kolpi, najtoplej{i slovenski reki.

Kuhinja je opremljena z vsem potrebnim inventarjem, da popolnoma zadovolji potrebe obiskovalcev

Jure Ausec

doma in tabornega prostora. Organizirane skupine lahko koristijo kuhinjo z lastnim kuharjem, lahko pa vam ga priskrbi tudi ZTO Kranj. Da boste lahko program naredili {e bolj pester, hkrati pa privar~evali prostor pri prevozu opreme, vam taborni{ki center nudi brezpla~no izposojo desetih koles (izposodite si lahko tudi kolesarski vodnik po Beli Krajini), petih kanujev, `og za nogo-

met, odbojko in ko{arko, loka in pu{~ic ter pikada.

Zaradi pestre ponudbe se vedno ve~ organizacij odlo~i za izvedbo aktivnosti v TC Marindol, med pomembnej{imi dogodki je tudi vodni{ki te~aj za bodo~e M^ in GG vodnike. Zato ~im prej rezervirajte svoj termin, da vam ga ne bodo zasedli drugi.

Ve~ na: http://kranjski-taborniki.si

Dom zagotovo nudi dovolj prostora za va{e potrebe. Foto: arhiv RS@-ml

Dom je primeren tudi za velike skupine. Foto: arhiv RS@-ml

Manca Kra{evec

Pogovor z

Juretom Brankovi~em - Djurotom "^e se nekaj gremo, naj bo resno."

^e se vam zdi, da ste ime Jure Brankovi~ `e nekje sli{ali, se ne motite. Gre za novinarja notranje redakcije dnevnoinformativne oddaje 24ur in gotovo ste ga `e videli, kako politikom ti{~i mikrofon pred usta in zahteva odgovore. Pred slu`bo na televiziji je delal pri ~asopisih Dnevnik in Delo, tako da mu tudi tiskani mediji niso neznani. Sicer pa je `e od nekdaj ~lan Zmajevega rodu, izku{nje pri odnosih z mediji pa je nabiral tudi kot na~elnik za PR v MZT. Danes

sam sebe imenuje "taborni{ki star~ek", a {e ni zares v pokoju. Lahko ga sre~ate na seminarjih, kjer predava odnose z javnostmi, ali pa vzamete v roke njegov priro~nik, ki ga je napisal za nevladne organizacije. Poklepetala sva o njegovi radovednosti, o slu`bi, o tem, kako sam v medijih vidi tabornike in o tem, kaj meni o aktivnosti ZTS na tem podro~ju.

Foto: Grega Mil~inski - Lipe

Do{tudiral si zgodovino in novinarstvo, danes pa se posve~a{ predvsem slednjemu. Kaj te je popeljalo v medijske vode?

Za~etek je pravzaprav povezan z anekdoto. Nekega ve~era sem se vra~al domov, na Fu`ine, in bil pri~a policijski raciji. Vse sem poslikal in poslal na Dnevnik . Naslednji dan so bile te slike objavljene na prvi strani ~asopisa, v moj elektronski nabiralnik pa je priletela ponudba za slu`bo. Pa naj {e kdo re~e, da Fu`ine ne ponujajo zaposlitvenih mo`nosti!

(smeh) V tem ~asu sem sicer `e {tudiral novinarstvo in zgodovino, ker me neprestano nekaj zanima, in ~e si `e po naravi radoveden, potrebuje{ nek izgovor, da lahko spra{uje{. Novinarstvo je dober izgovor.

In to, da si poklicno lahko radoveden, te verjetno tudi najbolj privla~i pri tem delu.

Ja, vsekakor. Poleg tega ima{ dostop do informacij, ki so sicer ljudem skrite, in pozna{ ozadja. Zgodi se, da pri delu po~nem stvari, ki jim drugi ponavadi niti blizu ne pridejo. Pri~a smo bili dogodku v vladni pala~i, kjer so te dobesedno postavili pred vrata.

Ja, to je bilo zabavno. (smeh) Tako se pri nas to dela. Politiki se {e niso navadili na to, da jih pla~uje javnost in da morajo zato javnosti tudi odgovarjati na kakr{nakoli vpra{anja. Naloga novinarjev pa ni, da ~akamo, kdaj bodo oni pripravljeni kaj povedati, ampak da zahtevamo odgovore in odgovornost za stvari, ki jih po~nejo. Ravno zaradi takih stvari pa se vsi verjetno ne strinjajo s tvo-

jim na~inom dela. Te doleti veliko kritik?

Ljudje imajo zelo razli~ne poglede. Za nekoga je preve~ `e, ~e predsednika dr`ave, ki je bolan, vpra{a{, kako se po~uti. Po drugi strani pa najraje spremljajo aktivne dogodke, na primer, kako lovi{ ministra. Pri takem delu sli{i{ marsikatero kritiko, a dolgoro~no ve{, da si na pravi poti.

Delal si v tiskanih in v elektronskih medijih. Kaj ti je bli`e?

V tiskanih medijih ima{ veliko ve~ prostora in lahko poglobljeno pi{e{ o stvareh, na televiziji pa s sliko lahko pove{ nepredstavljivo ve~ kot samo z besedami. Po drugi strani si pri vsebini zelo omejen. Ne more{ komentirati ozadja dogodka, ampak je treba dogajanje v minuti ali dveh predstaviti kratko, jedrnato in {e zanimivo. ^e informacija ni podana zanimivo, bo nekdo preklopil na drug program, ~esar pa si na{i ogla{evalci ne `elijo.

Si tudi tabornik. Si se nau~il pri tabornikih ~esa, kar ti pride prav tudi v slu`bi?

^e se tabornik znajde, lahko s svojo iznajdljivostjo pride tudi do slu`be, kot sem `e povedal malo prej. Sicer pa mi od "taborni{kih lastnosti" koristi to, da nimam strahu pred ljudmi, da imam veliko mre`o prijateljev ali znancev, ki imajo dostop do razli~nih informacij, pa tudi to, da znam kot biv{i funkcionar dobro usklajevati in povezovati. S taborniki sem videl tudi veliko sveta, kar je pripomoglo k moji razgledanosti.

Kaj pa danes po~ne{ pri tabornikih?

Sre~ujem se s starimi taborniki. (smeh) [e vedno ob~asno predavam

PR za tabornike in sodelujem v mladinskih mre`ah na podro~ju odnosov z javnostmi.

Med drugim si napisal tudi PR priro~nik za nevladne organizacije. Od kod ideja?

Nepo{teno je, da si firme in politi~ne organizacije lahko najamejo pla~ane profesionalce, ki skrbijo za odnose z javnostmi, kar postavlja nevladne organizacije, ki nimajo denarja, da bi si to lahko privo{~ile, v neenakopraven polo`aj. Zato upam, da bodo v tem priro~niku tudi neprofesionalci na{li vsaj del znanj in tehnik, ki se uporabljajo pri odnosih z mediji, ter bodo la`je in bolj konkuren~no komunicirali z javnostmi. Kak{na pa je po tvojem mnenju podoba nevladnih organizacij v javnosti?

V bistvu podobe sploh nimajo, ker jih ni. Ne pojavljajo se v medijih in zato za javnost ne obstajajo. Verjetno ne znajo svojih dobrih idej in akcij prodati medijem kot nekaj zanimivega in zato ne dobijo dovolj medijske pozornosti.

Lahko na kratko opi{e{ kak{no idejo, ki jo lahko uporabijo rodovi, obmo~ja ali morda celo ZTS, da bi bili bolj prepoznavni v medijih?

Bom malo cini~en in bom rekel, da morajo biti vpleteni v kak{no nesre~o ali kaj podobnega. Kot sem nedavno gledal v arhivu na{e hi{e, so taborniki vedno omenjeni v takih kontekstih. @alostno, ampak tako pa~ je. Sicer pa morajo priti na dan s kak{no novo idejo, z ne~im druga~nim. Naj ugotovijo, kaj je moderno: ekologija, inovativnost, spodbujanje mladih. Z vsem tem skupaj se ne ukvarja nih~e drug in to je ni{a. Predvsem televizijski novinarji in uredniki pa bodo razmi{ljali tudi o tem, kje bodo lahko dobili kak{no dobro sliko, dobre posnetke in se bodo v ve~ini primerov odlo~ili glede na to. Atraktivni posnetki: taborniki, ki plezajo, abzajlajo, ska~ejo itd. so za medije zelo privla~ni. V tem pri-

Zaradi policijske racije je priletela ponudba za slu`bo.

meru je mo`nost, da bodo novinarji pri{li, ve~ja.

Ima{ kak{en nasvet za tabornike, ko imajo stike z novinarji?

Naj povejo iskreno, kar si mislijo - to je vedno najbolje. In naj se ne obremenjujejo z nastopanjem. Ponavadi taborniki na akcijah poro~ajo novinarjem o prijetnih stvareh, zato naj bodo spro{~eni in naj brez treme odgovarjajo na vpra{anja.

V prej{njem Taboru smo prebrali intervju z Ale{em Skali~em - Amerikancem, na~elnikom ZTS za PR, ki je omenil, da ima taborni{ka organizacija sicer dober ugled v dru`bi, vendar je ljudi, ki poznajo tabornike, vedno manj. Se s tem strinja{?

Tabornike ljudje poznajo samo kot ljudi, ki gredo v gozd in kurijo ognje. Razlog za tako mi{ljenje je verjetno v tem, da javnostim neprestano po{iljamo taka sporo~ila in ne sporo~amo tudi drugih stvari. Ampak taborniki smo veliko ve~ kot gozd in ogenj: neformalna izobrazba, prostovoljstvo, pomo~ drugim. Lahko bi govorili o potovanjih in mednarodnih akcijah, kar bi pritegnilo tudi veliko mladih. Z omembo vseh teh zadev bi gotovo dobili ve~jo medijsko pozornost. Taborniki se v medijih sicer pojavljajo, a se mi zdi, da vedno na isti na~in. Vsak propagandist ali na~elnik za odnose z javnostmi, ki pride na funkcijo, to delo opravlja nekaj let, potem pa pride nekdo drug, ki se mora vsega spet nau~iti na novo. Mogo~e je te`ava tudi v tem, da ni kontinuitete. Kaj meni{ o odnosih z javnostmi ZTS?

A jih imajo?

Pravijo, da ja. Kaj bi po tvojem mnenju lahko naredili, da bi popravili to stanje?

Mislim, da bi se moral kdo resno,

profesionalno ukvarjati s tem. Razumem ljudi, ki niso v tem poklicu in nimajo dovolj ~asa. Imajo slu`bo, dru`ino, delo v rodu, {ele na ~etrto mesto pa padejo odnosi z javnostmi. Morda bi morali poskusiti dobiti denar iz evropskih projektov ali Evropske skavtske organizacije, da bi se tega lahko lotili bolj zares. Prej{nja ekipa je bila precej mo~na. Naredili so kliping in zdi se mi, da so rodovi kar tekmovali, kdo se bo ve~krat pojavil v objavah - to je bilo enkratno. Delali so tudi scenarije za izredne razmere in krizno komuniciranje. Vse to taborni{ka organizacija nujno potrebuje. Vendar se prepogosto zgodi, da stvari obstanejo nekako na pol poti. ^e se nekaj gremo, naj bo resno.

Tvoji na~rti za prihodnost?

Pri 26-ih letih sem postal taborni{ki star~ek in mislim, da se bom za~el, ~e bo ~as, udele`evati gr~arskih akcij. (smeh) To bo gotovo zelo zabaven del moje taborni{ke kariere. Morda bom {el pogledat na{e mulce (vodnike in vodstvo Zmajevega rodu, op. a.), ampak ne vem, kako me bodo sprejeli, ~e pridem kar naenkrat "od zunaj", ker me zdaj res `e dolgo ni bilo blizu. @e prej si omenil PR seminarje. Na~rtuje{ {e kaj podobnega?

Z veseljem pomagam, ~e je treba, ne bi pa prevzel organizacije, ker mi ~as ne dopu{~a. Tisti, ki jih PR zanima, naj za za~etek preberejo pri-

ro~nik, ~e pa imajo {e kaj vpra{anj, bom nanja prav gotovo odgovoril. Priro~niku morda sledi nadaljevanje?

Ah, ta projekt je nastajal {tiri leta. Napi{e{ nekaj strani, pozabi{ za eno leto, napi{e{ 10 strani, pusti{, potem spet pride spodbuda. Na ta priro~nik so `e vsi pozabili, ampak sem ga vseeno dokon~al, ko sem imel nekaj ~asa odve~, in z gradivom vse prijetno presenetil. Sicer je {e vedno trajalo eno leto, da smo ga spravili do te oblike, ampak zdaj ga imamo. Novega priro~nika nimam v na~rtu, ~e pa bo `elja po njem velika, se bom potrudil.

Kak{ni so odzivi?

Zgleda, da je uporabna zadeva. Je precej prakti~en, z malo teorije, ki pa sem jo vseeno moral dodati, da so stvari la`je razumljive. Vsekakor ne gre za znanstveno delo, ampak res za priro~nik, ki ga lahko odpre{ na katerikoli strani in tam najde{ nekaj uporabnega, na primer, kako napi{emo sporo~ilo za medije ali kak{na so na~ela dobrega kriznega komuniciranja.

Taborniki smo veliko ve~ kot gozd in ogenj.

Foto: Ale{ Cipot

Tabor na obisku Rod Bi~kova skala Ljubljana

Obdobje delovanja bi~kovcev v ~asu Jugoslavije je bilo zelo plodno in dolgo, preimenovali so se v Odred Bi~kova skala in postali eni izmed vodilnih odredov v takratni Jugoslaviji. V 80-ih letih sta bila delovna sila klub Klop in klub Gr~e, po katerem se danes imenuje starostna kategorija. Prvi v Sloveniji so organizirali vode murnov. V obdobju samostojne Slovenije je ponovno poimenovani Rod Bi~kova skala prilezel do abrahama.

Vsako leto se povzpnejo na Dra`go{e, nekateri izku{eni pohodniki se udele`ijo 38 kilometrov dolgega pohoda (po poteh Cankarjevega bataljona, sredi januarja), ostali pa Bi~kovo skalo obi{~ejo konec marca. Udele`ujejo se tudi mnogih taborni{kih tekmovanj, na katere pa hodijo predvsem zaradi `elje po zabavi (na progi) in ohranjanju stikov s taborniki ostalih rodov.

Za tabornike Rodu Bi~kova skala je taborni{ko leto zelo pestro. Hodijo na vodove, dru`inske in rodove akcije ter ostale taborni{ke akcije, kot so ZNOT, ROT, Mo~ne ukane, @aboboj, Fe{tival in mnoge druge, zato jih skorajda vsak vikend lahko sre~amo marsikje. Vsako leto tudi izobra`ujejo vodnike. Radi se udele`ijo rodovega februarskega zimovanja in za vrhunec sezone izvedejo sedaj `e tradicionalno taborjenje v Mirtovi~ih pri Kolpi, blizu Osilnice. Na svoj ra~un pridejo tudi starej{i, nedejavni taborniki, saj se na tabornem prostoru odvija tudi dru`inska izmena, `e nekaj let pa PP klub Bobri gosti svojo, t.i. bobrsko izmeno.

Njihov {tab je taborni{ka hi{ka oziroma kar taborni{ka , kot ji pogovorno pravijo, ki stoji za Be`igradom, na ulici Pohorskega bataljona. Ker taborni{ka stoji `e 33 let, je bila pri~a `e marsikateremu dogodku in bi~kovcem predstavlja varno zato~i{~e, kjer se spletajo in obnavljajo marsikatera prijateljstva ter vrstijo {tevilni taborni{ki dogodki, zato ima za bi~kovce veliko sentimentalno vrednost. M^-ji in GG-ji prihajajo kar s petih osnovnih {ol: O[ Danile Kumar, O[ Milana [u{tar{i~a, O[ Milana Jarca, O[ Franceta Bevka in O[ Vita Kraigherja - tako vodstvo uspe{no povezuje be`igrajske srajce med seboj.

Letos imajo v na~rtu dve veliki akciji in sicer kar na isti danSpust po Ljubljanici, ki ga organizirajo skupaj z Rodom Tr{ati tur, in praznovanje 55-letnice rodu. Sicer pa obljubljajo, da boste ve~ izvedeli v prihodnjih {tevilkah Tabora in vas `e sedaj vabijo, da se jim 17.

maja pridru`ite.

Ko se nasmejani tabore~i zberejo okoli ve~ernega ognja, jim ni toplo le zaradi ognja.

Tako so vrli GG-ji in GG vodniki premagovali kilometre do tabornega prostora poleti 2007.

Vsako, pa naj bo {e tako dobro taborjenje, enkrat mine.

Vsak tabornik je {e posebno iznajdljiv takrat, ko gre za hrano.

Taborniki Rodu Bi~kova skala so eni izmed prvih ljubljanskih rodov. Njihova zgodovina sega 55 let nazaj, v marec leta 1953. Simbol Rodu Bi~kova skala je skala nad Dra`go{ami, kjer se je odvijala najpomembnej{a bitka na gorenjskih tleh v ~asu NOB, saj je prav ta skala odigrala klju~no vlogo pri obrambi partizanov in za{~iti Slovencev. Skala je dobila ime po Francu Bi~ku, vodniku voda, ki je imel polo`aje na skali in v njeni okolici.

V zadnjih letih rod vodijo [~upri ter kluba Bobri in Zverine, med katerimi vlada topla klima, saj med seboj delujejo dobro in usklajeno, za dobro voljo in zabavo vodstva pa poskrbijo na najrazli~nej{e na~ine in tako ustvarjajo pozitiven odnos, s katerim so zgled tudi mlaj{im ~lanom.

Ko spregovori prava bi~kovka - na~elnica

Kaj se vam zdi pomembno za uspe{no delovanje rodu in kako vam to v rodu uspeva?

Najprej je treba imeti v rodu tabornike, ki so visoko motivirani, ki vejo, kaj je treba po~eti in zakaj smo pri tabornikih. Na funkcije jih za~nemo pripravljati `e zelo zgodaj, trudimo se, da vsak najde tisto, kar ga najbolj zanima in veseli. Tisti, ki v rodu delamo, moramo biti tudi z ne~im nagrajeni; pa naj bo to motivacijski vikend, zabava za vodstvo, pohvala ali priznanje na rodovi akciji. Najve~ja pohvala za vse pa je seveda dejstvo, da rod dobro deluje, da so otroci zadovoljni. Na{ rod `e dolgo zelo dobro deluje, imamo odli~no ekipo motiviranih ~lanov vodstva, kar je pogoj za to, da delamo dober program.

Kako se va{ rod spoprijema s te`avami, kot so upad ~lanstva, zapoznelo pla~evanje ~lanarin, nizke udele`be akcij?

V rodu ~lanstvo `e nekaj ~asa ne upada, imamo pa vsako leto kak{nega vodnika ve~, zato pripravimo propagandne akcije predvsem na tistih {olah, ki so slab{e pokrite. Pomembno je, da se nas opazi, zato je treba gojiti dobre odnose s predstavniki {ol, predstaviti dejavnost. Pripravimo akcije, kot so zbiranje odpadnega papirja, deljenje ~estitk pred novim letom, lov na lisico po naselju. Glede ~lanarine so `al pri dolo~enem delu ~lanov vedno zamude. Temu se posku{amo po najbolj{ih mo~eh izogibati s sprotnim opominjanjem, najbolj pomembno pa je, da pla~niki vedo, zakaj ~lanarino pla~ajo - dodatno izobra`evanje, udele`ba tekmovanj, nova oprema ipd. Za vsako akcijo naredimo reklamo `e kak{en mesec vnaprej, da si ~lani rezervirajo ~as. Najbolj{i na~in, kako pridobiti udele`ence, so seveda dobro pripravljene akcije. ^e bodo novi ~lani sli{ali od starih, da so izleti super, jih ne bo te`ko pridobiti za naslednji izlet. Sploh GG-jem in starej{im je treba dati ~imve~ informacij, pripraviti akcije, ki so jim pisane na ko`o, jih morda vklju~iti v priprave, da se po~utijo del akcije.

Vodstvo rodu

STARE[INA RODU Jaka Fortuna - Jack

NA^ELNICA RODU Ada Stele

NA^ELNICA M^ Irena Rojko

NA^ELNIK PP @iga Hrovat

^LAN RODOVE UPRAVE Marjan Hrovat

BLAGAJNI^ARKA @iva Sterni{a

GOSPODAR Nejc Jane` - Nej~ek

PROPAGANDIST Miha Blatnik - Heri

Struktura rodu

MURNI5

M^58

GG35

PP22

GR^E in RR25

SKUPAJ145

Tadeja Rome arhiv RBS

Ko pride ~as za po~itek, so nekateri {e posebej zanimivi.

Sve~ana podelitev rutk pri Bi~kovi skali, kjer se zbere celoten rod.

Foto: SiNi

^esnova juha

Potrebujemo: 1 liter vode, sol po potrebi, 3 `li~ke olja, 5 strokov ~esna, lovorjev list, 3 liste `ajblja, 3 krompirje zrezane na ko{~ke, 3 pesti pra`enih kruhovih kock.

V soljeni vodi skuhamo krompir, sesekljan ~esen, dodamo lovor, `ajbelj, olje in pustimo, da se krompir skuha. Nato jo odstavimo ter dodamo pra`ene kruhove kocke. Juho pojemo {e vro~o.

Jabol~na omleta

Potrebujemo: 1/8 l mleka, 1 jajce (1 rumenjak in sneg iz 1 beljaka), 2-3 jabolka;

10 g sladkorja, 30 g moke, 2 g ma{~obe za posodo; 10 g sladkorja v prahu.

Iz mleka, rumenjaka, sladkorja in moke napravimo

omletno testo in mu narahlo prime{amo sneg. Jabolka ulupimo in zre`emo na male kocke. Testo vlijemo za prst debelo v poma{~en peka~ za omlete in ga potresemo z jabolki. Ko je na eni strani pe~eno, ga obrnemo in ope~emo {e na drugi strani. Pe~eno omleto preganemo (nadev naj bo znotraj), potresemo s sladkorjem in takoj serviramo.

^aj iz borovih iglic

Za ~aj iz borovih iglic potrebujete {e sladkor ali med. Borove iglice prelijte z vrelo vodo in naj stojijo 5 minut, da se iz njih otopi zunanji sloj voska. Odcedite in ponovno prelijte s hladno vodo. Pustite stati 2 uri. Ponovno precedite, osladite in ponudite hladen ali rahlo segret.

kemija v taborni{tvu

Za lep nasmeh

Kako lahko naredite zobno pasto

kar sami

Sestavine:

3 ~ajne `li~ke pecilnega pra{ka

1 ~ajno `li~ko soli

pol ~ajne `li~ke glicerola

1 ~ajno `li~ko poprove mete

Zna~ilnosti sestavin:

Pecilni pra{ek vsebuje poleg drugih sestavin tudi natrijev hidrogenkarbonat (jedilna soda ali soda bikarbona), ki pri 200° C razpade. Pri tem nastane CO 2 (ogljikov dioksid), ki povzro~a vzhajanje testa.

·Kuhinjska sol (NaCl) je nujna sestavina velike ve~ine jedi. V ~love{kem organizmu ima posebno fiziolo{ko vlogo pri ve~jih naporih ali v poletni vro~ini, ko se mo~neje potimo. V takih primerih nam pomaga premagovati utrujenost in brezvoljnost. Strokovnjaki s podro~ja zdravstva svetujejo

uporabo 6 gramov soli na dan.

·Glicerol (1, 2, 3-propantriol ali propan-1, 2, 3-triol) je kemijska spojina s formulo

HOCH 2 CH(OH)CH 2 OH. Drugo ime zanj je glicerin.

Uporabljajo ga v kemi~ni industriji pri pripravi krem in mil, saj ve`e vodo, zato take izdelke ozna~ujejo

kot hidratantne. Pri sobni temperaturi je glicerol precej viskozna brezbarvna teko~ina. Je sladkega okusa, zato so ga v preteklosti dodajali vinu, da bi bil okus bolj `lahten. Danes to ni dovoljeno!

·Poprova meta je ~islana za~imba v kuhi, njeno eteri~no olje pa se najpogosteje uporablja v `ivilski industriji za likerje, brezalkoholne pija~e, sirupe, sla{~ice, bonbone, `ve~ilne gumije in ~okolade. Najdemo jo tudi v toba~nih, kozmeti~nih in negovalnih izdelkih.

Veliko u`itka ob pranju zob!

Nedeljski izlet

V de`eli rokovnja~ev

^eprav pozimi ni ravno glavna sezona za izlete v naravo, to {e ne pomeni, da primernih sprehodov v naravi ni. Paziti moramo le, da izberemo nenevarne izlete, {e posebej, ~e nameravamo s seboj vzeti majhne otroke. V dolini Kamni{ke Bistrice kar mrgoli primernih poti, kamor lahko v zimsko idilo popeljemo celo dru`ino.

Na za~etku poti nam pri orientaciji pomagajo table

Iz Kamnika se odpeljemo proti nihalki na Veliko planino, od koder je do za~etka izleta le {e dva kilometra. Pot je dovolj dobro ozna~ena, da se ne bomo izgubili. Na desni strani ceste, takoj za mostom, je manj{e parkiri{~e, kjer lahko pustimo avto in se po dolini Bele odpravimo proti slapu (smerokaz za Orglice, Koro{ico in Presedljaj). ^eprav se pot vseskozi malce vzpenja, je vi{inska razlika majhna, pot pa nenevarna, zato je primerna tudi za tiste z manj izku{njami in kondicije. Otrokom bomo zanimanje zagotovo vzbudili z zgodbami o rokovnja~ih, ki so se skrivali prav v tej dolini, da bi se izognili slu`enju ve~letne voja{~ine v avstroogrski vojski.

Pri slapu smo lahko v 40-ih minutah, ~e pa se bomo na pot odpravili v skupini (toliko bolj, ~e bodo z nami tudi M^-ji), pa lahko hodimo nekoliko dlje, vendar bi morala ura hoje

zadostovati. Orientacija ni te`ka, le po pribli`no pol ure hoje moramo biti pozorni, da pri tabli, ki ka`e proti Koro{ici, zavijemo levo in nadaljujemo ob strugi, ki je brez vode. Potok, ki nas je spremljal na za~etku, kmalu izgine in te~e pod povr{jem. Vendar ne smemo izgubiti upanja, da je tudi slap brez vode, saj bomo le nekaj minut pred slapom ponovno zasli{ali {umenje `ivahne vode. Po skalah se lahko prebijemo prav pod slap, vendar pa skale drsijo, zato otrokom nikar ne pustimo, da bodo plezali predale~. Slapov je ve~, vendar je dostopen samo spodnji, ki je z 31 metri tudi najvi{ji. V su{nem obdobju se lahko zgodi, da slap presahne, posebno zanimiv pa je pozimi, ko se na skalah v bli`ini naredijo ~udovite ledene sve~e, v~asih pa zamrzne kar cel slap.

Ob povratku si lahko ogledamo ostanke partizanske bolni{nice: po nekaj minutah hoje pot pre~ka strugo, zelo moramo biti pozorni na ozna~bo. Mlaj{i bodo zagotovo z zanimanjem prisluhnili zgodbam o 2. svetovni vojni, zraven pa lahko vpletemo tudi pripoved o zgodovini taborni{tva, saj se je gibanje pravzaprav za~elo z Baden Powell-ovo idejo o potrebi po vojnih kurirjih.

Izlet lahko zaklju~imo s ~ajem v domu v Kamni{ki Bistrici (2 kilometra naprej po cesti), blizu katere so Rokovnja{ke luknje. ^e imamo ~as, si lahko prav pred ko~o ogledamo izvir Kamni{ke Bistrice, kjer nas v jezercu pri~aka sicer ledeno mrzla, a ~ista voda.

Med skalami si pot utira mogo~en 31metrski slap

Ozko dolino je pred mnogimi leti oblikoval ledenik

Na za~etku poti nas {e spremlja kristalno ~isti potok

Astronomija

Primo` Kolman

Soncena{a lokalna zvezda

Sonce je povsem povpre~na zvezda, ki se, kot ve~ina zvezd na{e Galaksije, vrti okoli njenega sredi{~a. V gravitacijo Sonca je ujetih osem planetov in {e nekaj drugih teles, ki se vrtijo okoli njega. Sonce je velikanski reaktor, kjer se vodikova jedra spreminjajo v helijeva, ta pa v {e te`je elemente, vse tja do `eleza. Pri tem Sonce oddaja energijo v obliki sevanja toplote, vidne svetlobe in drugih `arkov. Aktivnost Sonca niha v dokaj enakomernem ciklu. Cikel traja pribli`no 11 let in prav v letu 2007 je aktivnost Sonca dosegla svoj minimum. Pri~akujemo lahko, da se bo aktivnost Sonca v naslednjih nekaj letih spet mo~no pove~ala. Aktivnost Sonca je sorazmerna s {tevilom son~nih peg, ki jih v dolo~enem trenutku lahko vidimo na njem. Posamezni izbruhi na Soncu lahko povzro~ajo prave magnetne viharje, ki jih bolj ali manj ~utimo tudi na Zemlji. Tak{ni viharji vplivajo na magnetno polje Zemlje, ki predstavlja nekak{en "magnetni {~it". Ob magnetnih viharjih lahko opazimo na ve~jih zemljepisnih {irinah pojav, ki mu pravimo aurora ali polarni sij. ^e so ti viharji {e mo~nej{i, lahko zemeljski "magnetni {~it" tako po{kodujejo, da povzro~ijo {kodo celo na elektri~ni napeljavi in komunikacijah.

Na sliki je po dalj{em ~asu prva ve~ja skupina peg, ki se je na son~evi ploskvi pojavila v za~etku decembra. Pri~akujemo lahko, da se bo aktivnost Sonca ponovno za~ela ve~ati. (slika: SOHO)

Vrisovanje

Matic Cankar

Naloga s pokvarjenim merilom

Ko je orientacist sestavljal nalogo za KT, je od~ital azimut in razdaljo od trigonometra 333 (28,22). Kot je bil 222°, razdalja pa 10,7 centimetra. Nato je opazil, da je bila karta narobe natisnjena, saj je bilo na tej karti merilo v vodoravni smeri pove~ano za 20 % , v navpi~ni pa za 10 %.

Aurora ali polarni sij je pojav, ki je ve~inoma viden z ve~jih zemljepinsnih {irin in je posledica izbruhov Sonca ter posrednega vpliva magnetnih "sunkov", ki se ujamejo v zemljino magnetno polje. V~asih, a redkeje, je lahko polarni sij viden tudi iz na{ih krajev. (slika: Wikipedija)

Takoj ugotovimo, da nam je traserjev tiskalnik pokvaril tako kote kot razdalje. Najbolje je, da daljico, ki predstavlja razdaljo od trigonometra do KT, vzamemo kot hipotenuzo pravokotnega trikotnika s katetama v smereh sever-jug (kateta a ) ter vzhodzahod (kateta b ). Dol`ino katet izra~unamo s pomo~jo kotnih funkcij. Sedaj pa kateti zmanj{amo na osnovni velikosti. Dol`ina katete a je 120 % dol`ine prvotne katete a' , torej moramo dol`ino katete a deliti z 1,2, dol`ino katete b pa s faktorjem 1,1. Sedaj dobimo pravi kateti a' in b' . KT je od trigonometra ju`neje za razdaljo katete a' in zahodneje za razdaljo katete b' .

Risba: Matic Cankar

Z na~elnikom ZTS o problematiki nove starostne veje RR

Ale{

Predlog uvedbe nove starostne kategorije raziskovalcev in raziskovalk (RR) v starosti med 21. in 27. letom je {e vedno vro~a tema taborni{kih debat. Skup{~ina je sprejela spremembo statuta, s katerim je dala `egen novi starostni kategoriji. Ponujamo klepet z na~elnikom Zveze tabornikov Slovenije, Toma`em Strajnarjem - Blondijem.

Kak{ni so bili razlogi za uvedbo nove starostne veje RR?

Uvedba {e ene starostne kategorije ni bila nova pogruntav{~ina ob sprejemu statuta, ampak se je prva ideja pojavila `e sredi 90-ih let. Problem je bil predvsem v tem, da ~lani ob prehodu iz starostne kategorije PP v gr~e niso hoteli prevzeti rutk "ta starih", ker imajo razli~ne interese, `elje in ker enostavno ne pa{ejo skupaj. @elji se je prisluhnilo, pripravilo predlog o novi starostni kategoriji, ki je bil v sklopu s {e drugimi spremembami statuta sprejet konec leta 2005. Ob predlogu nove kategorije so bile predstavljene tudi smernice, kako naj bi bila organizirana veja raziskovalk in raziskovalcev.

Je program za vejo `e izoblikovan?

Najprej se je treba vpra{ati, ~e se zavedamo, o kak{ni starosti ~lanov govorimo in kak{ne so njihove sposobnosti in zmo`nosti. To so namre~ mlaj{i odrasli, ki so bodisi zaposleni bodisi na {tudiju, ali pa so `e zaklju~ili {tudij, nekateri tudi podiplomski. Zato menim, da za raziskovalke in raziskovalce ne potrebujemo programa kot pri medvedkih in ~ebelicah, pa tudi formalnega vodnika ne potrebujejo. V nasprotnem primeru smo namre~ dale~ od na{ega vzgojnega namena, da pomagamo pri vzgoji mladih v odgovorne, anga`irane, solidarne in predane dr`avljane.

Na~in dela za to starostno kategorijo je mre`enje. Vsak posameznik je `e osebnostno izoblikovan in pozna svoje potrebe in `elje. Ker v rodu, v katerem obi~ajno deluje, ne najde somi{ljenikov za izpolnjevanje svojih potreb, zapusti organizacijo. ZTS pa je organizacija, ki nudi ogromno socialno okolje, v katerem je mo~ najti somi{ljenike in v okviru taborni{tva izpolniti svoje `elje. In mo`nosti je res ogromno. Priznati pa je treba, da jih nismo izkoristili dovolj in tudi pri samem na~inu, kako se spoprijeti z novim na~inom dela, nismo naredili dovolj.

Kaj potrebujejo rodovi za uvajanje te veje? Kak{na je korist te veje za rodove in kak{na za raziskovalce in raziskovalke?

Predvsem zavedanje, da imajo posamezniki v tem starostnem obdobju razli~ne interese, in ~e jih ne morejo uresni~iti v rodu, odidejo. V manj{ih rodovih je to zagotovo velik problem.

Mre`enje pa lahko presega rod, lahko je organizirano v okviru obmo~ja, dr`ave, tudi meddr`avne mre`e obstajajo. S tak{nim

na~inom pridobimo vsi. ^lani ostanejo povezani s taborni{tvom in prav gotovo bodo pripravljeni sodelovati pri posameznih aktivnostih tudi v mati~nem rodu.

Kak{ne so lahko konkretne koristi za rod in posameznika? Za rod prav gotovo nove ideje, metode dela, pristopi k posameznim aktivnostim in kar je najpomembnej{e -razbremenitev tistih, ki so celo leto vpleteni v delo rodu. Preko spoznavanja drugih nehote spoznamo tudi, kako delujejo v drugih okoljih, izmenjamo ideje. In nekaj teh novih izku{enj je mo`no vplesti v delo rodu. Posameznik pa lahko v okviru taborni{tva uresni~uje svoje potrebe, se preizku{a v razli~nih vlogah, skratka osebnostno napreduje. Mo`nosti pa je res veliko. Preko programov agencije Movit, mednarodnih skavtskih aktivnosti, mednarodne nagrade (International Award), {portnih "sekcij". Vse pa je odvisno od volje posameznikov. ^e je volja priti do cilja, se na cilj tudi pride.

In iz lastnih izku{enj lahko povem, da mre`e delujejo. Sam sem vklju~en v tri tak{ne mre`e, ki delujejo povsem neformalno (brez formalnega vodje). V eni skupini je tabornikov manj kot polovica, posamezniki pa smo iz razli~nih krajev. Vse se dogovorimo prek elektronskih medijev, posamezniki pa prevzamejo odgovornost za tisto, kjer lahko najve~ pripomorejo k delu posamezne mre`e. Za uspe{no delovanje mre`e so potrebni: interes - motivacija, posamezniki in pripravljenost narediti kaj za dobro skupine.

Bi bilo nasprotovanj novi veji manj, ~e bi bil predlog pripravljen v celoti, ne le z imenom, ampak predvsem vsebinsko in oblikovno?

Ne `elim biti general v tem primeru. Lahko poskusimo ustanoviti {e eno starostno skupino s programom, oznakami in vsem ostalim, kar sodi zraven, in bomo vedeli. Pa {alo na stran. Raziskovalke in raziskovalci imajo mo`nost, da si v skupnem okviru ZTS in tudi WOSM organizirajo program ali posamezne aktivnosti. Mo`nosti so jim dane. Kot so bile dane mo`nosti gr~am v za~etku 90ih let, tudi s pomo~nikom na~elnika za program za gr~e. Takrat je bilo interesa zelo malo in se je to funkcijo opustilo. Se pa {u{lja, da bodo gr~e za~ele malo bolj intenzivno delati v prihodnje, kar seveda pozdravljam. Mogo~e pa bo konkurenca spodbudila ve~jo aktivnost raziskovalcev in raziskovalk.

Orientacija

Slovenija uvaja nov dr`avni koordinatni sistem

Lega vsake to~ke v Sloveniji je dolo~ena s parom koordinat x, y, dolo~enima v uradnem dr`avnem koordinatnem sistemu Slovenije. ^e temu dodamo {e vi{ino, imamo popoln matemati~ni opis lege to~ke v prostoru. A v naslednjih letih se bodo vse te koordinate spremenile zaradi uvajanja novega, evropsko primerljivega koordinatnega sistema.

Dr`avni koordinatni sistem omogo~a dolo~itev lege vsake to~ke na povr{ju dolo~ene dr`ave na enoli~en na~in. Za potrebe prikazovanja povr{ine Zemlje kot celote ali manj{ih delov na ravnini, prav tako pa tudi za namen ra~unanja medsebojnih odnosov med temi to~kami (razdalj ali kotov), je ustrezen ravninski koordinatni sistem, najpogosteje pravokotni kartezi~ni. Do njega pridemo tako, da fizi~no povr{ino Zemlje najprej poenostavimo z matemati~no opisljivim gladkim geometrijskim telesom, rotacijskim elipsoidom, nato pa s kartografsko projekcijo to krivo ploskev preslikamo v ravnino in ob tem povzro~imo deformacije povr{in, dol`in in kotov. Pred stoletji so posamezne dr`ave dolo~ale svoje koordinatne sisteme za svoje ozemlje in tudi tako zagotavljale varnost, saj si morebitni nasprotnik s koordinatami v druga~nem koordinatnem sistemu ni mogel veliko pomagati. Slovenija trenutno uporablja koordinatni sistem, dolo~en leta 1948 (zato ozna~en z D48), ki pa temelji na koordinatnem sistemu, dolo~enem {e v Avstro-Ogrski. Referen~ni elipsoid je Besslov, kartografska projekcija pa Gauss-Kruegerjeva in ob nekaj dodatnih lokalnih posebnostih povsem enakega koordinatnega sistema nima nobena druga dr`ava na svetu. Vi{ine so v

Sloveniji dolo~ene glede na izhodi{~e v Trstu, kar poleg Slovenije uporabljajo {e Avstrija, Hrva{ka ter Bosna in Hercegovina, a so tudi med njimi razlike v vi{inah.

V dana{njem ~asu globalizacije, meddr`avnega sodelovanja, uporabe satelitskih navigacijskih tehnik (GPS), vodenja prometa in cestne navigacije razli~ni koordinatni sistemi posameznih dr`av terjajo neprestano prera~unavanje in tudi te`ave uporabnikov. Zato je v svetu prisoten trend poenotenja koordinatnih sistemov. Primer tovrstnega poenotenja je sistem zveze NATO, (elipsoid WGS 84 in projekcija UTM), ki ga je Slovenija delno privzela z vstopom v NATO. Zato imamo danes na listih karte DTK 50 natisnjeni dve koordinatni mre`i, dr`avno in NATOvo. Precej ve~ji korak pa nas ~aka v naslednjih letih. Nov, evropsko primerljiv koordinatni sistem bo pomenil zamenjavo koordinat vseh to~k v Sloveniji. Prehod se je za~el v letu 2007 in bo trajal ve~ let. Tako so recimo s 1. 1. 2008 vsa geodetska pod-

jetja dol`na vse rezultate svojih meritev sporo~ati v novem koordinatnem sistemu, v naslednjih letih bodo narejeni prera~uni digitalnih podatkov, spremenjene koordinatne mre`e na kartah, v zadnji fazi pa bodo popravljene {e nadmorske vi{ine.

Nov dr`avni koordinatni sistem Slovenije, ozna~en kot D 96, bo dolo~en na elipsoidu GRS 80, ki se od Besslovega razlikuje tako po velikosti kot po orientaciji. Geografske koordinate (geografska {irina in dol`ina) poljubne to~ke bodo tako druga~ne. Kartografska projekcija bo ostala Gauss-Kruegerjeva z enakimi parametri kot do sedaj, vendar se bodo zaradi druga~nega elipsoida pravokotne koordinate pove~ale za 485 m v smeri x in zmanj{ale za 370 m v smeri y, ob tem pa bo nov koordinatni sistem glede na starega {e zasukan za 5½. Nadmorske vi{ine bodo dolo~ene na osnovi nove vi{inske ni~elne to~ke v Kopru.

Tako bi nova mre`a izgledala na izseku karte ZNOT-a. Vir: DTK 25, Geodetska uprava Republike Slovenije.

Gargamel na pohodu

Kar nekaj preko 60 tabornikov Rodu pusti grad [o{tanj se je konec novembra zbralo v avli Osnovne {ole [o{tanj z namenom, da se udele`imo taborni{kega kina. Po nekaj zapetih taborni{kih pesmicah in igrah smo se odpravili v u~ilnico, ki smo jo za~asno spremenili v kinodvorano. Otroci so `e nestrpno pri~akovali, koga bodo zagledali na velikem platnu, saj je bila to skrbno varovana skrivnost. In kon~no so bili tukaj. Smrkci namre~, tik za petami pa jim je bil Gargamel. Precej otrok je prvi~ videlo te nekdaj izjemno priljubljene in res odli~ne risanke, ki pa jih sedaj ne moremo ve~ najti na malih zaslonih. Ob dru`bi Ata Smrka, Smrkete, Glavce ... in ostalih smrkcev smo si ogledali kar nekaj smrkasti~nih dogodiv{~in, ki nam bodo {e dolgo ostale v spominu.

Za nami je torej res malce druga~en in prav ni~ dolgo~asen petek. Kak{en je bil pa va{?

Taborni{ko smrkasti~en pozdrav!

Skrivnostna ve~erja grofa Drakule

Razvpiti transilvanski grof Drakula se je v za~etku novembra mudil v Sloveniji. Znanega ljubitelja krvi so opazili na zasebni zabavi v Velenju, kamor je povabil najmlaj{e tabornike in tabornice iz ~ete Vzhajajo~ega sonca Rodu jezerski zmaj. Na zabavi je bilo mo~ videti tudi artisti~no skupino Magic Fire, ki je znana po skrivnostnih trikih z ognjem. Gostitelj je lokacijo zabave povabljencem zaupal v obliki posebne uganke, pripravil je zanimive in stra{ne igre, poskrbel je tudi za grozno dobro glasbo, manjkala pa ni niti krvava pojedina. M^-ji so bili z zabavo zelo zadovoljni, ~eprav je grof Drakula marsikoga tudi grdo prestra{il. Kot ka`e postaja Velenje mondeno zabavi{~no sredi{~e za ljudi iz podzemlja, obisk naj bi za prihodnje leto namre~ `e napovedal Frankenstein.

Od rodov

Krapovski izlet

Krapovski zimski Izlet v neznano se je sprevrgel v ATT - adrenalinski taborni{ki triatlon. 15. decembra smo se po prihodu na Vir pe{ odpravili do @elezne jame, kjer smo si ogledali zanimivo muzejsko zbirko, nato pa sko~ili {e do zloglasne Babje jame. Sledila je ne prav lahka orientacija, na kateri smo zmagali vsi. ^akala nas je pot od gradu Krumperk do Dom`al. In ko smo pri{li do Kamni{ke Bistrice, se nas je kar nekaj odlo~ilo preizkusiti svoj pogum. Stra{na zabava, ko s 30-metrske skale zre{ v prepad z reko. Neverjetno si `e `eli{ biti na tistem koncu, kjer te ~akajo ostali krapi. S pomo~jo ~lanov jamarskega dru{tva smo se spustili po vrvi. Taborniki smo pogumni, to smo tudi dokazali. Medtem se je `e stemnilo in so za~ele padati prve sne`inke. Mi pa smo po~akali na avtobus, ki nas je popeljal v Ljubljano. Tako smo bogatej{i za eno neverjetno izku{njo, ki nam jo ponuda taborni{tvo.

Taborni{ka Miklav`eva ~ajanka

V petek, 7. decembra, se je skoraj 90 tabornikov vseh starosti Rodu pusti grad iz [o{tanja zbralo v dvorani gasilskega doma [o{tanj (ob tej prilo`nosti se ~lanom gasilskega dru{tva [o{tanj tudi lepo zahvaljujemo za njihovo prijaznost in pomo~) in se zabavalo na ustvarjalnih delavnicah. A nestrpnosti otroci kar niso mogli skriti, dobro so namre~ vedeli, da nas bo obiskal Miklav` s svojim spremstvom. Z zanimivimi plesnimi in pevskimi nastopi so se mu predstavili vsi taborni{ki vodi. Miklav`u na koncu ni preostalo drugega, kot da razdeli vse sladkarije.

Skupaj bi se tako lahko zabavali {e v nedogled, a je v tem ~asu Miklav` zelo zaposlen in je moral naprej na pot. Vsi skupaj smo se posladkali s pi{koti, od`ejali s sokom in `e je bil ~as odhoda domov.

Matej Ram{ak, RJZ

SiNi

Na zabavi so bili tudi bruhalci ognja. Foto: Sabina Plaznik

Foto: SiNi

Bo`i~kovanje Mo~virskih tulipanov

Mo~virci smo prejeli Bo`i~kov poziv in se odpravili na Krvavec. ^e smo natan~ni, se je deset vrlih Mo~vircev povzpelo do zelo pripravnega Alja`evega vikenda. Na{e dru`enje se je pri~elo v petek, 21. decembra12., na proslavi 30-letnice Ra{i{kega rodu, od koder smo se odpeljali na Krvavec. Polni sve`ih vtisov s proslave smo najprej sestavili {e bolj{i program za na{o 40-letnico, ki bo zgodila maja letos. Po kratki orientaciji, ki sta jo nam pripravila Katja in Jan, je sledil bo`i~ni ve~er. Spekli smo si prava bo`i~na "purana", na{a vrla kitarista pa sta nam priredila bo`i~ni koncert. Jutro je bilo hitro tu in kon~no - darila! Dobili smo jih prav vsi. Da nam ne bi bilo preve~ dolg~as, smo {e enkrat staknili glave in sestavili program za zimovanje ter pospravili hi{o. Ker se vse dobre stvari prehitro kon~ajo, se je tudi na{e dru`enje kon~alo z gasilsko sliko in objemom.

M^ rajanje bi~kovcev

NOT 2008

Da spomladi ti bo krasno, pridi na NOT , jasno?!

29. in 30. marca se NOT -kamo v okolici Ljubljane!

Rod Mo~virski tulipani

ZOT

Tako, le {e slaba dva tedna nas lo~ita do ZOT-a 2008. Naj vas {e enkrat opomnim: ZOT se bo letos odvil med 25. in 26. januarjem, in sicer na O[ Ru{e v Ru{ah pri Mariboru, ekipe pa pri~akujemo med 17. in 19. uro.

Ker so prijave mo`ne do 20. januarja 2008, se prijavite ~imprej na naslednji naslov: Dru{tvo tabornikov Rod XI. SNOUB Milo{a Zidan{ka, Verstov{kova ulica 4, 2000 Maribor, ali Jasna Vinder, Principova 7, 2000 Maribor, za vsak primer pa si {e enkrat vse preberite na http:// zot.rutka.net.

Se vidimo na progi!

Nina Medved - Mjedved, predstavnica za stike z javnostjo ZOT

V sredo, 19. decembra, je medvedke in ~ebelice Rodu Bi~kova skala pri~akala te`ka naloga, saj so morali re{iti Dedka mraza. Medtem ko je Dedek mraz pripovedoval o darilih za pridne otroke, o Teti zimi in o svojih ruskih jelenih, sta ga ugrabila neznana zlobna {krata, katerih imeni je med Velikim iskanjem izdala prijazna [kratinja - Flik in Flok. Na napornem iskanju so nekateri vrli medvedki in ~ebelice s teleskopom sko~ili {e na Luno, vsi pa so izrekli urok, s katerim so osvobodili Dedka mraza izpod krempljev zlobnih {kratov in ulovili svoje okraske, ki jih je Dedek mraz re{il pred {kratoma ter skril v naravi. Ko so pri{li na cilj, so ugotovili, da je Dedek mraz `iv in zdrav in v zahvalo, ker so ga re{ili, jih je obdaril. Seveda so se vsi do sitega najedli, saj se vrnitev Dedka mraza pa~ ne more kon~ati brez veselega rajanja.

Foto: arhiv RBS

Tadeja

Lovro RMT

[LKTB 2008 - [kalska liga, ka te briga 2008

[kalska liga 2008 bo vsak ~as tukaj! Letos bo tekmovanje v ~isto novi podobi. Najbr` vas zanima, kak{na bo ta nova podoba? Pridite in sodelujte na tradicionalnem taborni{kem tekmovanju, ki bo soboto, 5. aprila, v [kalah pri Velenju.

Ve~ informacij sledi kmalu v reviji Tabor, na spletni strani http://skalska.rutka.net in {e kje. Tema leto{njega tekmovanja je {e skrivnost, povemo vam lahko le to, da se bomo vsi skupaj zelo zabavali in se imeli odli~no. Prav tako pa tudi letos nismo pozabili na humanitarni namen tekmovanja. Zbirali bomo odpadni papir, baterije in zdravila, zbrani denar pa bomo namenili v dobrodelne namene.

Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS in ZBOKSS, da se bomo vsi skupaj imeli {e bolj{e! Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi vi!

Lep pozdrav, "ka te briga!"

SPOOT-oma vstali

Po dolgih letih zati{ja smo se taborniki severne primorske odlo~ili, da ponovno vstanemo in prebudimo delovanje na{ega obmo~ja. Nekaj ve~ kot 50 tabornikov se nas je zbralo med 7. in 9. decembrom v obnovljenem taborni{kem domu na Kovku nad Ajdov{~ino. Sre~anje je potekalo v udarni{kem duhu, kakr{ni Primorci pa~ smo. Vodila nas je znana pesem: „Vstala Primorska si v novo `ivljenje, z dvignjeno glavo korakaj v nov ~as!“ Ob zvokih katere bomo uspe{no delovali tudi v prihodnje. Opremili smo se z novimi zvezdni{kimi majicami, ki so le za~etek na{e nove skupne

V RIBNEM

V RIBNEM JE RES LEPO!

TAM HIMNO PREPEVAMO, ZASTAVO SPU[^AMO IN DRUGE ZBUJAMO.

KO DE@ SE ULIJE, VSAK V [OTOR SE SKRIJE.

V REKI SE KOPAMO, OB OGNJU POJEMO …

V RIBNEM JE RES LEPO!

Va{e prispevke sprejemamo na e-naslovu tabor @ rutka.net, obse`nej{e prispevke (ve~ kot 4 MB) pa na naslovu revija.tabor @ gmail.com. Prosimo, da ~lanki ne presegajo 1000 znakov s presledki. Pri dalj{ih ~lankih si pridr`ujemo pravico do kraj{anja oziroma do neobjave ~lanka. Prosimo, da fotografije po{ljete kot priponke in jih ne pripenjajte v wordov dokument.

poti. Na sre~anju smo se predvsem spoznavali, sklepali nova poznanstva in se zabavali. Dotaknili pa smo se tudi resnej{ih tem o novem za~etku in prihodnosti SPOOT-a. Sklenili smo, da lahko ponovno vstanemo v novo `ivljenje, da imamo voljo in mo~, da z dvignjeno glavo zakorakamo v

Pika Vr~kovnik, RJZ Velenje

nov ~as.

Sre~anje PP, RR in gr~ Severnoprimorske obmo~ne organizacije tabornikov na Kovku Katarina

Bodimo pozorni na druge

PAIX - PEACE - FRIEDE - POKOJ - PACE - MIR - BEKE - SCHALOM - SALAM - FRED - PAZ

To so besede, ki so pisale na velikem transparentu nad oltarjem v evangeli~anski cerkvi Gustav Adolf na Dunaju. ^etudi so vmes bili zapisi z arabskimi in ruskimi ~rkami, ki jih nismo znali prebrati, smo to~no vedeli, kaj tiste "grabljice" pomenijo.

Na slovesnem ekumenskem bogoslu`ju se nas je zbralo res veliko. Letos je bilo opaziti skavte iz kar 21 evropskih dr`av, poleg vseh teh pa {e skavte iz ZDA, Argentine in Izraela. Vsi smo se zbrali z istim namenom: da se sre~amo, da nam Elisabeth pri`ge lu~ miru in da jo ponesemo domov in poskrbimo za to, da bo dosegla kar ~imve~ ljudi.

Nestrpno smo pri~akovali trenutek, ko so poklicali tudi Slovenijo, in vendarle je ta trenutek le napo~il. Na{a nosilca Monika in Leon sta dobila lu~ miru, Polona pa je prebrala del na{e poslanice v slovenskem in tudi v nem{kem jeziku.

In kaj se je zgodilo s transparentom? Na koncu so ga razrezali na 9 enakih delov in vsak "del miru" poslali v eno od avstrijskih zveznih de`el. Zares lepa gesta.

Da pa letos na{ega izleta na Dunaj le ne bi bilo tako hitro konec, smo se napotili v center Dunaja, ki je kar `arel v ne{teto lu~eh. @al smo se morali prehitro odpraviti nazaj na avtobus in kreniti proti domu. Na avtobusu je bila tudi letos zelo dobra, spro{~ena dru`ba in skupaj smo celo pot domov prepevali ob zvoku kitare na{ega kitarista Jujota. V Ljubljano smo zaradi pravega sne`nega mete`a v Avstriji prispeli {ele v nedeljskih zgodnjih jutranjih urah.

V Ljubljani spro{~eno in zanimivo

V nedeljo je, kot je sedaj `e navada, potekala sve~ana ma{a v ljubljanski stolnici, kjer je lu~ miru sprejel ljubljanski nad{kof in slovenski metropolit dr. Alojz Uran. Po opravljenih uradnih zadevah se je dogajanje prestavilo pred magistrat, kjer se je po kratkem in zabavnem programu "A si ti tud kaj podaru?" (parodija na popularno oddajo "A si ti tud not padu?") in kratkem nagovoru ljubljanskega `upana Zorana Jankovi~a, lu~ miru razdelila med ljudi. V naslednjih dneh so lu~ miru nesli predsedniku vlade, Janezu Jan{i, Ministrstvu za obrambo in {e na vrsto drugih pomembnih ustanov, zavodov ter podjetij. Do konca leta se je plamen miru raz{iril tudi na lokalnih ravneh in, upamo, dosegel tudi vas.

Foto: Matja` Male`i~

Foto: Matja` Male`i~

Lu~ miru v Murski Soboti

Bodimo pozorni na druge, je bila glavna misel leto{nje Lu~ke miru iz Betlehema (LMB). Pa naj je ta pozornost le nasmeh, pohvala ali ponujen pi{kot. Storimo nekaj za druge, kar bi razveselilo tudi nas.

Tak{ne misli in `elje so v ne deljo, 16. decembra, iz Du naja prispele tudi v Mursko Soboto. Rod Veseli veter je po plamen miru na Dunaj poslal dva predstavnika in prihod plamena v Pomurje po~astil s prireditvijo, ki se je prvi~ v zgodovini LMB dogajala v evangeli~anski cerkvi.

Pred prireditvijo so potekale delavnice, kjer so udele`enci izdelovali unikatne sve~nike in razna darilca, ki so jih lahko kasneje, v duhu leto{nje poslanice, komu podarili.

Prireditev, ki se je odvijala ob prihodu lu~ke, so pripravili taborniki Rodu veseli veter iz Murske Sobote v sodelovanju z drugima pomurskima taborni{kima rodovoma in evangeli~ansko cerkveno ob~ino Murska Sobota ter romsko skupnostjo. Leto{nja prireditev je bila nekaj posebnega tudi zato, ker smo lahko poslanico, ki spremlja lu~ko, sli{ali v prekmur{~ini, mad`ar{~ini in v romskem jeziku. Da je prireditev res nekaj posebnega, so s svojo navzo~nostjo potrdili tudi na~elnik Zveze tabornikov Slovenije Toma`

Strajnar -

Blondi, {kof evangeli~anske skupnosti v Sloveniji, mag. Geza Erni{a, pod`upan Mestne ob~ine Murska Sobota, Jo`e Casar, ter stare{ina Zveze tabornikov Pomurja, Csaba Szabo. Po kon~ani prireditvi so plamen miru in poslanice dobili

vsi obiskovalci. Tako se je tudi v Pomurju raz{irila misel o strpnosti in osre~evanju drugih. Kajti le tako, ~e nekaj storimo za druge, lahko pozornost pri~akujemo tudi sami.

Foto: Ale{ Cipot

Foto: Ale{ Cipot

Foto: Matja` Male`i~

Lrga

Pustimo ta svet bolj{i Duhovnost med taborniki

Duhovnost ni le domena religij, temve~ je v vseh na{ih dejanjih. Religija je le ena od oblik duhovnosti, formalizirana. V skavtstvu pa je pomembno, da razvijamo duhovnost poleg religioznih oblik.

Mladim v na{i organizaciji moramo pomagati raziskovati njihovo vero, prepri~anja, razmi{ljati o ozadju le-teh, zgodovini. Pomembno je, da se mladi o tem spra{ujejo, diskutirajo, se strinjajo oziroma ne, da imajo odprt prostor, kjer je vse to sploh mogo~e, in ne zgolj slepo ter pasivno sprejemajo prepri~anj. Iz svojih verovanj morajo potegniti pozitivne vrednote in jih prenesti v vsakdanje `ivljenje.

Ni toliko pomembno, da natan~no opredelimo pojem duhovnosti, ampak tisto, kar se za tem skriva. Kaj nam pomeni bog? Kaj mi pomeni to, kar delam? Kaj mi pomeni duhovnost?

Duhovni razvoj je del na{ega osebnostnega razvoja

Duhovni razvoj je le eno od {estih podro~ij osebnostnega razvoja posameznika, ki jih pripoznava skavtstvo (poleg telesnega, socialnega, ~ustvenega, zna~ajskega in intelektualnega). Zelo lepo si ga lahko predstavljamo kot eno od ploskev kocke, ki pa ni popolna, ~e niso dodane vse ploskve.

V RAP-u (Renewed Approach to Programme) je duhovni razvoj opredeljen kot "doseganje globljega vedenja in razumevanja duhovne dedi{~ine posameznikovega okolja, odkrivanje duhovne resni~nosti, ki

daje smisel `ivljenju in vle~enje zaklju~kov za posameznikovo vsakdanje `ivljenje ob spo{tovanju duhovnih izbir drugih."

Eno osnovnih prepri~anj skavtskega gibanja je, da naj duhovni razvoj ljudi zdru`i, pove`e v bratov{~ino, namesto da jih lo~uje ali soo~a s konflikti. To ne pomeni, da bi morali razviti duhovni pristop z me{anjem vseh religij. Niti najmanj! Pomagati moramo mladim, da prese`ejo predsodke in razvijejo dovzetnost, odprtost, nepristranskost in spo{tovanje za verovanja, ki so druga~na od na{ih lastnih.

Kaj je duhovni razvoj?

Skavtsko gibanje prepoznava pet na~el duhovnega razvoja:

1.Razvijanje notranje discipline in urjenje.

2.Vklju~enost v skupinske aktivnosti.

3.Razumevanje narave okoli nas.

4.Pomo~ pri ustvarjanju bolj strpne in skrbne dru`be.

5.Odkrivanje potrebe po molitvi in ~a{~enju.

Zaprisega in zakoni so na{e vodilo

Taborni{ka zaprisega in zakoni so osnovani tako, da predlagajo `ivljenjski stil, ki tabornike usmerja k oblikovanju njihovih lastnih vrednot. Veliko la`je pa je dolo~eno hierarhijo vrednot sprejeti, kot hierarhi~no lestvico sestaviti.

Zato duhovnega razvoja ni brez spra{evanja samega sebe in sprejemanja osebnih odlo~itev. Vzgojno delovanje na podro~ju duhovnega razvoja ne more izhajati iz dogmatskega pristopa. Spo{tovati moramo razvoj mladega ~loveka: mladi naj sami izkusijo, kaj jim dolo~ene vrednote pomenijo, sami naj se vred-

T Tema mese ema mese ema mese ema mese ema mese ca ca ca ca ca

nostno opredelijo in postopno zgradijo svojo osebno lestvico vrednot.

Kako pa vrednote, ki so opredeljene v zaprisegi in zakonih prena{amo na mlade? Skozi izku{nje in komuniciranje. Kot vodje se moramo zato polno zavedati lastnega vedenja. ^emu dajemo pomen, pri ~em spodbujamo mlade, nad ~im se navdu{ujemo? Skozi igre in delavnice prena{amo vrednote. Na{e vedenje (sodelovanje ali tekmovalnost, radodarnost ali skopu{tvo, optimizem ali pesimizem) odseva te vrednote.

Notranji kompas

In kaj dobesedno pomeni "skavt"? Iskalec poti! Skavt mora iskati pravo pot, izbrati najbolj{i na~in v vsaki situaciji. V naravi, na taboru, na potepu in v vsakem vidiku `ivljenja.

Kadar smo na potepu, potrebujemo - kompas. V `ivljenju je prav tako: da gremo v pravo smer, potrebujemo podoben kompas. Vedeti moramo, kje ga lahko najdemo in kako ga uporabljati.

Vsakdo od nas `e ima vgrajen kompas, ki pa se ga mora nau~iti uporabljati, da ga lahko vodi. Kadar se mora{ odlo~iti med razli~nimi potmi in se naposled odlo~i{ za pravo, ob~uti{ sre~o. Ob~utek sre~e ni nekaj materialnega, oprijemljivega, pa ~eprav ve{, da je nekje v tebi. Je resni~en! Podobno se zgodi, kadar si nekaj pripravljen deliti z drugimi.

Lahko je le trenutek tvojega ~asa, ali morda, kadar nekomu nekaj podari{, pa ni~esar ne pri~akuje{ v zameno. Vsakokrat je to dejanje ljubezni.

Kot vodje moramo na{im ~lanom pomagati nau~iti se, kako uporabljati notranji kompas, tako kot jih u~imo uporabljati pravi kompas. S tem, ko jim pomagamo prepoznati in sprejeti ta notranji kompas kot mo~, ki je za~etek, sredina in zaklju~ek vsega, bomo vsakemu dali mo~, drznost, zaupanje, da bo vedno izbral pravo pot v svojem `ivljenjupot k sre~i. In to je duhovni razvoj.

Kje naj i{~emo duhovnost?

Pri kak{ni starosti pa bomo za~eli vklju~evati duhovno komponento v na{e aktivnosti? Naj se z medvedki in ~ebelicami le igramo?

@e na{im najmlaj{im ni treba ponujati samo razli~nih privla~nih aktivnosti. Vsakokrat jim lahko ponudimo dve aktivnosti, ki smo jih na~rtovali, na izbiro. Dogovarjanje o izboru je pomemben ~as, ko se poslu{ajo, ko izmenjujejo mnenja, izku{nje, ko lahko povedo, kaj jim je v{e~ in zakaj jim je to v{e~. Prav gotovo je vsakega od vas `e presenetila kak{na misel nadebudnega M^-ja.

Nikar ne pozabimo, da so lastne osebnosti, da `e imajo svoja prepri~anja in pomembne izku{nje. Lahko jim jih pomagamo ubesediti, o njih razmi{ljati, jih primerjati s

prepri~anji drugih in morda iskati ustreznej{a. Vse to pa bo seveda mo`no le v spro{~enem vzdu{ju, v odprtem, spodbudnem okolju, kjer bodo svoje misli lahko spontano izra`ali. In zato smo tu vodje, ki tak teren lahko pripravimo.

To bi lahko povzeli, da stvari v na{em vsakdanu delamo z nekim namenom in ne samo zato, da nekaj delamo. Izhajati moramo iz sebe, iz narave, iz duhovnosti.

Aktivnosti za razvijanje duhovne dimenzije mladih so aktivnosti, ki jim pomagajo razvijati odgovornost do sebe, se upirati negativnim vplivom, opredeliti osebne cilje in korake, potrebne za njihovo doseganje. So aktivnosti, ki jim pomagajo igrati aktivno vlogo v majhni skupini (vodu), deliti odgovornosti, sodelovati z drugimi. S skupnim delom lahko stvari spreminjamo in izbolj{ujemo. So tudi aktivnosti, ki mladim pomagajo raziskati in odkriti lepote in ~uda narave. Pomagajo jim razumeti, zakaj moramo naravo in okolje za{~ititi, kje je na{e mesto v naravi. Pomagajo razumeti, da je mo`no z lastnimi dejanji, kot so slu`enje, prostovoljno delo in udele`ba v dru`beno anga`iranih projektih, izbolj{ati in spremeniti dru`bo. Spodbujajo odprtost do drugih, druga~nega, druga~nih. So {e aktivnosti, ki mladim pomagajo razmi{ljati o preteklih dogodkih in razumeti vrednost teh izku{enj skozi meditacijo ali umetni{ko izra`anje. Nau~ijo

se izra`ati duhovnost, ki jo do`ivljamo, skozi razli~na izrazna sredstva.

Vodja pripravi prostor

za duhovni razvoj mladih

Da bi mladim v na{i organizaciji pomagali, da se razvijajo tudi na duhovnem podro~ju, bi moral vsak vodja predlagati konkretne aktivnosti po principu u~enja z delom in ne u~iti dogem religij.

Vodja mora poskrbeti za nove izku{nje za mlade. Da bodo mladi o stvareh, ki jih do`ivljajo, stalno razmi{ljali, se spra{evali - ne pa razumeli (taborni{kih) aktivnosti kot ne~esa, kar morajo dose~i in potem konec. Mlade stalno spodbujajmo k novim izku{njam in kriti~nemu mi{ljenju, pa ~eprav nek posameznik `e ima religiozno prepri~anje. Ne dajajmo odgovorov, temve~ pomagajmo, da bo vsak na{el pravi odgovor zase.

Izziv za nas kot vodje na podro~ju duhovnega razvoja je v tem, da dekletom in fantom omogo~imo prilo`nosti, da bodo duhovno resni~nost odkrivali skozi aktivnosti. Na tak na~in prispevamo k oblikovanju mladih, ki so dobro opremljeni in pripravljeni, da bodo svoja `ivljenja vodili odgovorno in se odprto soo~ali z izzivi, ki jih prina{a prihodnost.

Vpra{aj se

Duhovne elemente moramo v taborni{ke aktivnosti vklju~evati zavestno, na~rtno in ne le domnevati, da so `e njihov del. Prav tako pa moramo vodje opremiti z orodji, da bodo lahko pripravljali tovrstne aktivnosti in okolje.

In ~e ti je, bralec, nelagodno ob vseh teh te`ko oprijemljivih besedah, ob omenjanju duhovnosti, ~e te je strah, ~e ~uti{ odpor - vpra{aj se, zakaj. Zakaj se tako po~utim? Zakaj

Za~etek brezmejne zgodovine

Zgodovinski dogodek vstopa Slovenije v schengensko obmo~je smo soustvarjali tudi taborniki. V soboto, 22. decembra, smo sodelovali na slavnosti na mejnem prehodu Bazovica - Lipica, ki je ob ob~anih zdru`ila tudi skavtske organizacije obeh strani meje: italijanske skavte Scout d'Europa, zamejske skavte SZSO, tabornike RMV in RKJ ter slovenske skavte ZSKSS. Sprevod in ko~ije, v katere so bili vpre`eni beli lipicanci, so krenili iz Bazovice proti mejnem prehodu Bazovica - Lipica, kjer je potekal vi{ek prireditve. U~enci osnovnih {ol obmejnih vasi ter taborniki in skavti obeh strani meje so se sre~ali na mejnem prehodu, kjer so si predstavniki vseh skavtskih organizacij izmenjali lu~ko miru, nato pa ob spremljavi

evropske himne dvigali italijansko, slovensko in evropsko zastavo. Sledili so pozdravi in nagovori javnih upraviteljev.

21. december bo odslej zgodovinski dan. Po {estdesetih letih so padle {e zadnje pregrade med sosednjima dr`ava. Predvsem za obmejne rodove se za~enja novo obdobje v raz{irjenem in „brezmejnem“ prostoru, ki ga bomo soustvarjali predvsem mladi. Prost prehod bo sedaj otipljivej{i, realen. Kon~no brez zastojev. Enkratne prilo`nosti ne smemo zamuditi niti taborniki. ^e so leto{nji na~rti obmejnih rodov splavali po vodi, moramo siliti naprej, saj bo to novo bogastvo, kova~nica novih izzivov in idej. Poglavitna pa bo vsekakor volja vseh nas.

sploh govorimo o duhovnosti? Kaj lahko naredim, da bo druga~e? Ob iskrenem iskanju odgovorov in premi{ljevanju o tem naj ti povem, da si `e veselo zajadral v del sebe, ki mu pravimo duhovno podro~je.

Kje najde{ ve~ od

duhovnosti v skavtstvu?

• Scouting and spiritual development,

• God are you still in there? Spiritual development activity pack,

• Handbook for cub scout leaders,

• The Renewed Approach to Programme - RAP,

• Projekt duhovne vzgoje,

• Scouting and peace,

• Skavtska na~ela,

• gradiva in poro~ila razli~nih skavtskih seminarjev na temo duhovnega razvoja (UIPL).

Celoten letnik revije Tabor v e-obliki

Celoten letnik revije Tabor je dosegljiv na e-naslovu: http://www.rutka.net/ aktualno/tabor.

[e vedno i{~emo mladega nadebudnega junaka, ki bi objavil stare letnike revije. Posebno tehni~no znanje ni potrebno. Ekipa RutkaNET i{~e tudi novinarje in "vsebince". Tudi tu tehni~no znanje ni potrebno.

Medved

Prestop

Takole - in smo v letu 2008. No, prehitevam. Najprej je bil zadnji dan koledarskega leta in nato neskon~ne ure vse tja do polno~i in zadnje sekunde, ki smo jih od{tevali v dru`bi. In po eni izmed drobnih sekund smo prestopili v novo koledarsko leto, v novo obdobje in domala v prihodnost. Vsak s svojimi `eljami in pri~akovanji za prihodnost, vsak s svojo vizijo prihodnjih 366 dni.

Ko smo `e pri letih - taborni{ko leto je `e skoraj na polovici, z otroki smo se `e dodobra ujeli in osvojili marsikatero novo znanje. Pa vendar smo {e vedno na poti do taborjenja, krone taborni{kega leta. Koliko znanja {e nameravamo osvojiti, koliko tekmovanj se udele`iti in tako naprej? Tako ob prestopu v leto 2008 nosimo s seboj posebne `elje zase, za svoje vode, ki se nam utrnejo ob tisti kratki sekundi, ko presko~i polno~. Nazdravimo s kupami in si za`elimo vse najbolj{e ter obenem upamo, da bo to leto sre~no, uspe{no, zdravo in kar je {e tak{nih lepih pridevnikov, ki jih poslu{amo vsaj dva tedna poprej in dva tedna zatem.

Jaz pa ljudem nikoli ne za`elim "sre~nega pa zdravega", ker se mi zdi, da bo kolikor toliko sre~no in zdravo v vsakem primeru, kakor vsako leto. Leto za letom mineva, ljudje prihajajo in, na `alost, tudi odhajajo, lasje nam zrastejo, jeziki se naostrijo in leto je `e naokoli. Morda bi vam lahko za`elela, da se vam va{e " new year's resolutions " uresni~ijo, pa kaj, ko se mi zdijo tak{ni upi bolj pobo`ne `elje, kot pa resni~en namen.

Zatorej vam bom, tabornikom in vsem, ki v srcu {e mislite dobro, za`elela, da bi {e naprej dobro in z energijo opravljali svoje delo. Se pravi, da bi {e naprej razveseljevali otroke in jim pomagali, da odrastejo v dobre, duhovno zrele in "~love{ke" ljudi, saj je to na{a prihodnost. In z novim letom se je pri~elo mani~no od{tevanje do naslednjega leta, zato le glejte, da boste v tem kratkem letu dni postorili ~imve~ in ~imbolje! Pa sre~nega in zdravega …

Taborniki in njihovi meceni

Kako nenavadno in `alostno je, da se taborniki `elimo v marsi~em primerjati z na{imi vrstniki v WOSM-u (Svetovna organizacija skavtskih gibanj) in jih seveda tudi posnemati. Seveda imamo tudi slovenski taborniki dolgoletno tradicijo tako v skavtih kot tudi v gozdovnikih izpred druge svetovne vojne, pa vendar! Dolgoletna tradicija pa~ ne more biti vse. Nekako ne vem, kam se je izgubila {e druga plat na{ega dela, zavedanja, obna{anja in ~uta do dru`be. Morda se ~as v na{i sredini, dr`avi Sloveniji, vrti druga~e, na druga~en na~in. O~itno so zmagale druga~ne vrednote.

Prebiram zapiske o slovenskih dobrotnikih in mecenih, ki so `iveli na podro~ju sedanje Slovenije in njihova odgovornost do dru`be, v kateri so delali in bivali, je bila kljub vsemu malo druga~na. Kdo od nas pozna imena kot so: @iga Zois, Viktor Smole, Fran Kotnik, Anton Kolenc, Josip Gorup, Robert Kollmann, dr. Ivan Ora`en itn. Pa da ne boste mislili, da niso `iveli v tr`ni ekonomiji! Kje pa, ve~ina si jih je bogastvo ustvarila s svojim znanjem, delom in spretnostjo v ~asu Avstro-Ogrske monarhije pred prvo svetovno vojno in po njej, v obdobju Kraljevine Jugoslavije. Del svojega premo`enja so v letih svojega `ivljenja, ve~inoma pa po njem, v svojih oporokah, namenili tistim, za katere so menili, da potrebujejo njihovo materialno pomo~. @al je druga svetovna vojna iz na{ih krajev odnesla s seboj tudi zavedanje in ~ut do volil in zapu{~in ter izpolnjevanja poslednjih `elja tistih, ki so darovali svoje premo`enje dru`bi za njeno blagostanje in nadaljnji razvoj. Kot je videti, smo tradicijo imeli, pa se nam je nekam zalo`ila ali pa izgubila.

Ampak ~lovek mora ostati ve~ni optimist in prepri~an sem, da se bodo vrnili tudi ~asi, ko bo dru`ba in z njo tudi taborniki - skavti zopet dele`na prijaznih pomo~i premo`nih Slovencev, predvsem pa nekdanjih in sedanjih ~lanov na{e organizacije. Nekaj jih je uglednih in verjetno tudi premo`nih `e danes. Z njimi se dostikrat pona{amo in pravimo: Poglejte,kdo vse je bil in je {e vedno v na{ih vrstah. In upajmo, da bo neko~ eden od njih tudi na{ mecen!

Vsekakor pa sedanje stanje in razmi{ljanje v organizaciji ne more in ne sme biti osredoto~eno zgolj in samo na finan~ne in materialne dobrine. Res je, da so za delo pomembna tudi ta sredstva, niso pa najpomembnej{a. Ohranjanje in izgrajevanje pozitivnih vrednot pri na{ih ~lanih je mnogo bolj pomembno, pa ~eprav organizacija dela s skromnimi sredstvi, mnogo manj{imi kot nekatere druge, nam primerljive organizacije, ki imajo o~itno bolj{e ime, polo`aj in so bolj prepoznavne kot mi, taborniki.

Ljubljana / Dom`ale, 3. januar 2008

Na{a savica

Imel sem prilo`nost opazovati taborni{ki vod GG-jev, ki so precej nespretno in predvsem brez volje postavljali savico. Vsekakor je njihovo pomanjkanje volje povzro~ilo slab odnos do opreme, kar je pripeljalo do uni~enja del~ka {otora. Moja spontana reakcija je bila, da sem jim spustil moralko o opremi, odnosu do nje in nominalni vrednosti raznih {otorov.

Zve~er, ko sem premi{ljeval o dogodkih tega dne, sem ugotovil, da sem moralko ~isto napa~no zastavil.

Namesto v neplodno debato ali bolje re~eno monolog o {otorih, bi jih moral povabiti na popravilo na{ih {otorov. Skupaj bi jih popravili, zato bi jih na koncu povabil na zaslu`en izlet. Izbral bi vikend s kar se le da slabo napovedjo vremena, s seboj bi poleg ostalih stvari vzeli enega od {otorov, ki bi jih prej popravljali. Verjetno bi se izkustveno nau~ili, koliko je vreden {otor, ko ti nudi zavetje pred de`jem in vetrom, pa tudi koliko je vreden dobro vzdr`evan {otor. Vsaka njihova napakica pri odpravljanju po{kodb na {otoru bi se verjetno pokazala in vsaka dobro zakrpana luknjica bi bila vredna svojega dela.

Ob naslednji prilo`nosti bi jim pokazal risbice murnov in M^-jev - prepri~an sem, da bi se v njih pokazal obris {otora. Posku{al bi jim pokazati pri~akovanje, ki ga imajo na{i najmlaj{i ~lani, ko jim omeni{ {otor in taborjenje. Nemogo~e je opisati veselje murnov in M^-kov, ko pridejo na tabor in vidijo {otore, v katerih bodo spali. To lahko poka`e le njihov nasmeh. ^e si takrat poleg, je ves trud, ki si ga vlo`il kot kona~ar, popla~an.

Z vodom teh nadobudnih GG-jev pa bi si ogledal {e eno stvar: na{ taborni{ki znak. Ta namre~ vsebuje poleg ostalih motivov tudi {otor. [otor na znak ni za{el pomotoma, saj so snovalci znaka dobro vedeli, po ~em hrepeni vsako taborni{ko srce. Tudi oni poznajo nemir, ki se te loteva pred taborjenjem, zvok de`ja na platnu, ponos, ko stra`i{ celoten tabor, ali pa pogled na {otore v jutranji meglici. Ta znak je skupen vsem tabornikom, kot je vsem skupna ljubezen do narave, `elja po tistih magi~nih ve~erih ob ognju in pripadnost isti organizaciji, ki temelji na spo{tovanju vseh ljudi in okolice.

GG-ji so med slabim postavljanjem savice zelo zavzeto izkazovali pripadnost svojemu rodu. Lahko pa bi izkazali pripadnost {ir{i skupini ljudi, ki se istoveti s taborni{kimi oznakami, obi~aji in navadami. To pripadnost bi lahko izkazali tudi tako, da bi spo{tovali del opreme, ki nam nudi tako veliko, se nau~ili z njo rokovati ter jo uporabljali z enakim zanosom in ponosom, kot uporabljajo kratico svojega rodu.

Takrat bi lahko na vpra{anje "Kdo ste?" s ponosom povedali: "Mi smo taborniki."

Uo~a RHV - tabornik

Kolofon

Sli{im, da so si pomurski taborniki letos za spremembo omislili sprejem lu~ke miru v evangeli~anski cerkvi v Murski Soboti. Pohvalno! @e nekako samoumevni so bili sprejemi lu~ke v katoli{kih cerkvah, na katerih so sodelovali taborniki in katoli{ki skavti. Pomurskim tabornikom pa je hkrati uspel {e en pomemben metna~elnik Zveze tabornikov Slovenije jih je po~astil z obiskom. Lahko bi se sicer odlo~il sodelovati na sprejemu lu~ke v Ljubljani.

Na sprejemu, ki je potekal z manj bleska (kar je samo pohvalno), kot smo bili tega vajeni do sedaj, so sodelovali tudi predstavniki romske skupnosti, poslanico pa so lahko navzo~i poslu{ali v prekmurskem nare~ju, v mad`arskem ter romskem jeziku. Dogodek je bil tudi ustrezno medijsko podprt, zanimivo pa je, da so letos prireditev v Murski Soboti izvedli samo taborniki, ne pa tudi katoli{ki skavti, ki jih `e ime ne povezuje z evangeli~ansko cerkvijo. No, ~e sem cini~en, vsaj nekje, kjer je medijska zmaga s {tevilnih sprejemov lu~ke pripadla tabornikom. Pa ~eprav ni bistvo lu~ke v tem.

Prisotnim se je menda v uvodnem delu sprejema na obraz prikradel nasme{ek. ^eprav je pesem Johna Lennona Imagine ena najlep{ih vseh ~asov, je glede na sporo~ilo vseeno nismo pri~akovali peti v cerkvi. Zavrtite si pesem in ji dobro prisluhnite, da boste vedeli, o ~em je sanjal Lennon.

Uredni{tvo : Ale{ Cipot (ales.cipot @ rutka.net) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek (miha.bejek@ rutka.net) - pomo~nik urednika, Meti Buh Ga{pari~ (meti @ rutka.net) in Ale{a Mrak (alesa.mrak@ siol.net)urednici sklopa Igra, Lea Repi~ (learepic @ gmail.com) - urednica sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta : Igor Bizjak (bizi @ rutka.net). Novinarji in sodelavci : Jure Ausec (jure.ausec@ gmail.com), Barbara Ba~nik (barbara.bacnik @ rutka.net), Jaka Bevk (jaka.bevk @ tele-cable.net), Miha Blatnik (miha.blatnik@ gmail.com), Maru{a Borov{ak (maarusa @ gmail.com), Matic Cankar (matic @ rutka.net), Borut Cerkveni~ (borut.cerkvenic@ guest.arnes.si), Andreja Gomboc (andreja.gomboc @ pharmaswiss.si), Klemen Kenda (bubi @ rutka.net), Primo` Kolman (primoz.kolman @ yahoo.com), Manca Kra{evec (manca.krasevec@ guest.arnes.si), Brina Kra{ovec (brina.krasovec @ gmail.com), Nina Ku{ar (nina_rla @ hotmail.com), Nina Medved (nina.medved @ guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@ guest.arnes.si), Natalie Milju{ (tally @ email.si), (Boris Mrak (boris.mrak @ rovas.si), Du{an Petrovi~ (pepl @ rutka.net), Luka Rems (luka.rems @ gmail.com), Tadeja Rome (whatshername.nessya @ gmail.com), Toma` Sinigajda (siniginda@ gmail.com), Ale{ Skali~ (ales.skalic @ gmail.com), Petra Skali~ (petra_skalic @ hotmail.com), Jasna Turk (jasna.turk @ varuh-rs.si), Samo Vodopivec (samo @ rutka.net), Ne`a Zajc (neza.zajc @ gmail.com), Barbara @gavec (barb.zgavec@ gmail.com). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.bejek @ rutka.net). Ustanovitelj , izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: tabor@ rutka.net, info@ zts.org. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 , letna naro~nina je 20,86 , za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevil-ka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo

za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127

Prijatelj

Prijatelj je prava ~love{ka dobrota. Je kot svetla zvezda sredi tema~ne no~i.

Je kot son~ni `arek na koncu poti. Je kot droben pi{kot iz babi~ine peke. Je kot velika kepa smeha, solz in modrih besed.

Prijatelj je tisti, ki te poslu{a , s tabo jo~e in se radosti. V najte`jih trenutkih `ivljenja mo~no stisne dlan in toplo objame.

Je tisti, ki vedno ostane, tudi ko drugi `e sklonijo glave. In tisti, ki se s tabo najbolj sladko smeji.

Brina Kra{ovec

Andreja Gomboc

Iz taborni{ke

pesmarice

F C B F

Klemen Kenda

Jaka Bevk - [eki

Alfa samec Zoran Predin

D C G

e D A

F C B F

Na `arkih bele zarje, z jutrom obsijan.

C B F

Na krilih ljudske volje in od boga poslan.

c B F

Na{ dom obranil bo za novi rod.

c B F G

Naj se ve in sli{i, kdo je na{ gospod.

G C G

Hvaljen bodi alfa samec, e 7 D C G cvet modrosti, na{ vladar. C G

Bo`ja lu~, plemenski vranec, c D G na{e sre~e gospodar.

D C G

Na valovih cvi~ka in harmonike.

Z melodijo na{e drage farne cerkvice. d C G

Pelje nas po med in mleko v raj. d C G A

Tja nas ne dose`e ve~ rde~i zmaj.

A D A

Hvaljen bodi alfa samec, f# 7 E D A cvet modrosti, na{ vladar. D A

Bo`ja lu~, plemenski vranec, d E A

na{e sre~e gospodar.

E D A

Na kolena bratje, veli~anstvo gre!

E D A

Samo za nas utripa generalovo srce. e D A Resnica je spet na{ vsakdanji kruh.

Greh je danes biti slep in gluh. G

Hvaljen bodi alfa samec, cvet modrosti, na{ vladar, A hvaljen bodi alfa samec, na{e sre~e gospodar.

H E H

Hvaljen bodi alfa samec, g#7 F# E H cvet modrosti, na{ vladar. E H

Bo`ja lu~, plemenski vranec, e F# H na{e sre~e gospodar.

H E H

Hvaljen bodi alfa samec ...

"Preacher" Blondi je prestopil med pridigarje. Na fotografiji med nagovorom mno`ice vernikov v evangeli~anski cerkvi v Murski Soboti.

(Foto: Ale{ Cipot)

Brez kuharja ni tabornikov, brez tabornikov pa ni veselja.

(Foto: Miha Blatnik)

Mogo~e lu~ miru ne bo obvarovala

Slovenije pred nara{~ajo~o inflacijo, bo pa poskrbela za ve~ miru in potrpljenja. Peace!

(Foto: Matja` Male`i~)

Odprava LMB v centru Dunaja.

(Foto: SiNi)

Ana-Marija in Sara na delavnici pred sprejemom lu~ke miru v Murski Soboti.

(Foto: Ale{ Cipot)

Glej ga – Bo`i~ek! RMT-jevci na izletu.

(Foto: arhiv RMT)

Ali {e vedno ne veste, kam bi {li na zimovanje ali na rodovo smu~anje ob koncu tedna?

Ali {e vedno ne veste, kam bi {li na zimovanje ali na rodovo smu~anje ob koncu tedna?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS

Morda pa je Gozdna {ola ZTS

v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje.

v Bohinju pravi odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite

041/490 888 in si zagotovite prostor.

041/490 888 in si zagotovite prostor.